123 Uvod Namen tega prispevka je v prvi vrsti predstaviti vsebino vitrine meseca »Pozor jašek! Samuraji na vsakem kora- ku«, ki je bila med 1. 9. in 23. 10. 2017 na ogled v avli Narodnega muzeja Slovenije – Prešernova. V drugi vr- sti pa pokazati, na kakšne načine občine na Japonskem promovirajo sebe skozi prizmo dediščine ter dediščino na način, da jo opazijo prebivalci, ki so vse bolj zazrti v svoje telefone in tla. V Narodnem muzeju Slovenije imajo t. i. vitrine mese- ca ali tromesečja dolgoletno tradicijo. So odličen način, kako javnosti predstaviti gradivo ali teme, ki zaradi raz- ličnih dejavnikov niso vključene v stalne postavitve, so preskromne ali preveč nenavadne za samostojno razsta- vo ali pa obiskovalcem predstavljajo najbolj aktualne za- ključke raziskav. Za nastanek obravnavane vitrine meseca so bili potrebni trije nepovezani dogodki: a) sprehod po starem delu Ble- da, kjer so pokrovi kanalizacijskih jaškov ob cerkvi sv. Martina okrašeni s podobo pava oziroma podobo fibule v obliki pava, odkrite na grobišču Pristava in hranjene v Narodnem muzeju Slovenije, b) ogled video posnetka, v katerem kustosinja britanskega muzeja Nicole Rou- smaniere predstavi, kako je za ta muzej pridobila pokrov kanalizacijskega jaška z Japonske in zakaj, (splet 1) ter c) razstava Poti samurajev, ki jo je pripravil kustos Na- rodnega muzeja Slovenije dr. Tomaž Lazar in je bila na ogled do 5. 11. 2017 (Lazar 2017). Zgoraj navedeno je vzbudilo željo, da javnosti predsta- vimo zanimiv kanalizacijski jašek s podobo fibule ter ob njem opozorimo na original, ki ga hranimo v Narodnem muzeju Slovenije. Močno verjamemo, kot si je to že dav- no prizadeval Marc Bloch, da zgodovina, in torej tudi arheologija, ne sme biti zgolj veda o preteklosti, ampak je nekakšen sad večnega prehajanja zgodovinarja/arheo- loga iz preteklosti v sedanjost in iz sedanjosti v preteklost (Bloch 1996, 10, 55). V tem duhu se je zdelo smiselno predstaviti sodobne uporabne predmete z zgodovinsko motiviko skupaj z arheološko najdbo – fibulo, ki je izvor njihovega oblikovanja. Med raziskovanjem podobnih fenomenov, predvsem na Japonskem, se je izkazalo, da obstaja cel niz prelepih japonskih jaškov, ki imajo upodobljene samuraje ali ra- stline in legende, povezane z njimi. Ker smo želeli, da slovenska javnost vidi tudi te čudovite izdelke nekakšne ulične umetnosti, smo pripravili vitrino meseca kot spre- mljevalni program razstave »Poti samurajev«, prav tako v Narodnem muzeju Slovenije. K povezovanju dveh na- ključnih fenomenov, ki sta se nepovezano pojavila tako na Japonskem kot v Sloveniji, nas je ohrabrilo drugo mnenje zgoraj omenjenega Blocha, da se lahko zgodovi- nar s primerjanjem pojavov in zgodovinskih sistemov po eni strani približa splošnostim, iz katerih je sestavljeno okostje zgodovine, sicer polne naključji in posamičnosti, in po drugi obenem prepoznava posebnosti in izvirnosti (Bloch 1996, 11). In ne nazadnje, »Pazimo, da naši znanosti ne odvzamemo njene poetičnosti« (Bloch 1996, 15). Pri vseh predstav- ljenih jaških smo se trudili podati tudi čim bolj verodo- stojen opis legend, ki jih uprizarjajo, ali simbolnosti, ki jo je upodobljeni predmet nekdaj imel. Kajti pri marsikateri razstavi pogrešamo poetičnost pojasnil, kako so nekdaj preko simbolov in vizualnega predajali znanje, moralo in sporočila množicam. Podobe na kanalizacijskih jaških pa so nenavaden primer, kako to delamo še danes. Vitrino smo zasnovali v treh sklopih (slika 1). 1 Prvi je stena z lesenim satovjem, ki ponazarja tradicionalne pre- mične stene japonskih hiš z lesenim ogrodjem in riževim papirjem. Ta je služila kot pano z besedilom in fotogra- fijami. Drugi sklop so bile talne pohodne nalepke, ki so ponazarjale cesto. Beli trakovi so bili sredinska črta cesti- šča, okrogle oznake seveda pokrovi jaškov. Skupaj s ste- no oziroma panojem smo poskušali pričarati vtis japon- ske ulice. V tretjem sklopu sta predstavljena kopija fibule v obliki pava in zadnji model pokrova jaška občine Bled 2 . Kanalizacijski jaški na Japonskem in fenomen »Drainspotting« Na Japonskem je v zadnjih letih nastal fenomen, ki je že prerastel v nov turistični produkt z imenom drainspoting (ang.) ali opazovanje odtokov (jaškov). Pokrovi kanali- zacijskih jaškov so umetelno okrašeni in vsako mesto, kraj ali vas ima na njih motive s prizori, ki ta kraj najbolje predstavljajo (slika 2). Nekatera historična mesta so za svoje motive izbrala tudi upodobitve samurajev skupaj 1 Za oblikovanje postavitve in brošur ter izdelavo stene se najlepše zahvaljujemo Borisu Radjenoviću. 2 Za velikodušni poklon pokrova jaška se najlepše zahvaljujemo žu- panu občine Bled g. Janezu Fajfarju. POZOR! Samuraji na vsakem koraku © Daša Pavlovič Narodni muzej Slovenije, dasa.pavlovic@nms.si Arheo 34, 2017, 123–130 124 z njihovo značilno opravo in orožjem. Tako se lahko prebivalci, predvsem pa obiskovalci mesta »na vsakem koraku« seznanijo z dediščino, ki so jo mestu prepustili samuraji. Japonska ima kanalizacijski in odvodni sistem že od ob- dobja Jajoi 3 (pred pribl. 2200 leti). Prvi moderni kanali- zacijski sistem s podzemnimi kanali in jaški/odprtinami za dostopanje s površine je bil zgrajen konec 19. stoletja s pomočjo tujih, predvsem angleških, inženirjev. Odprti- ne s kovinskimi pokrovi so po angleški besedi manhole (slov. odprtina v kanal) poimenovali manhoru. Do kon- ca leta 1950 so imela večja mesta na Japonskem podze- mni sistem ter kovinske pokrove odprtin s preprostimi 3 Slovenjenje japonskih besed povzemamo po predlogu in seznamu Luke Culiberga (2017, 365–377). geometrijskimi vzorci, kot je to navadno tudi drugod po svetu. V 70. letih 20. stoletja so želeli razširiti kanalizacijski sistem tudi na manjša mesta in podeželje. Ker je bil to drag projekt, je pri prebivalstvu prišlo do vročega odpora in nasprotovanja. Za dvig podpore dragim javnim delom je leta 1977 Jasutake Kameda, višji uradnik na ministr- stvu za gradnjo na otoku Okinava, predlagal, da bi bili vidni deli sistema, torej pokrovi jaškov, personalizirani in bolj atraktivni. Mesta in vasi je spodbujal, da razvijejo in okrasijo pokrove z oblikovanjem, ki bo nagovarjalo lokalno prebivalstvo. Pokrovi jaškov so postali predmet lepote in estetike. Rojena je bila nova umetnost, ki je povezovala ozaveščanje pomembnosti kanalizacijske- ga sistema in proslavljanje lokalne kulturne ali naravne dediščine. Slika 1. Vitrina meseca »Pozor jašek! Samuraji na vsakem koraku« v avli Narodnega muzeja Slovenije (foto: D. Pavlovič). POZOR! Samuraji na vsakem koraku 125 Čeprav pokrovi jaškov s posebnim oblikovanjem stanejo približno 5 % več kot tisti brez, ima danes 95 % od 1.780 upravnih enot na Japonskem posebno oblikovane jaške, ki jih prepoznajo za svoje. Nekateri pokrovi imajo motiv obarvan s pigmentiranimi naravnimi smolami, katerih doba obstoja je približno 20 let. Med prvimi je z uvajanjem oblikovanih pokrovov začelo mesto Nagoja. Od tu se je razširilo po vsej deželi. Sprva je vsako mesto imelo en motiv, kasneje so uvajali tudi take, ki so obeleževali posebne priložnosti in dogodke (slika 3). Prvi, ki je opazil raznolikost, unikatnost in lepoto pokro- vov ter jih začel sistematično beležiti, je Hidetoši Išii. Pred 23 leti je na kolesarjenju po Japonskem začel z iska- njem različnih primerkov, fotografiranjem in beleženjem lokacij ter vzorcev. Njegova ljubezen do te nenavadne urbane umetnosti se je začela. Do danes je zbral več kot 4.500, od skupaj 12.000, različno okrašenih pokrov v 1.700 mestih in vaseh po Japonskem. Objavil jih je v dveh knjigah Manhole: Culture and History Embodied in the Design of Manhole Covers in Manholes of Japan: What Manholes Have Taught Me (knjigi sta v japonščini). Nje- gove fotografije so razstavljene v muzeju kanalizacije v Tokiju, Išii pa je tudi ustanovitelj in predsednik japonske- ga Združenja raziskovanja kulture pokrovov jaškov (ang. Japan Manhole Culture Research Association). Manjši izbor, 96 pokrovov, je fotografiral in v angleškem jeziku predstavil Remo Camerota v knjigi Drainspotting. Vladna platforma za promocijo kanalizacije Japonske organizira vsakoletno konferenco s temo pokrovov ja- škov, prav tako lahko udeleženci kupijo predmete z mo- tivi s pokrovov, kot so obeski za ključe ali podstavki za kozarce. Opazovanje in fotografiranje različno oblikovanih po- krovov ter iskanje redkih primerkov je postal nov hobi prenekateremu Japoncu ter nova turistična ponudba za prenekaterega, urbane umestnosti željnega, obiskovalca Japonske. Konzorcij lokalnih vlad in japonskega mini- strstva za infrastrukturo je izdelal celo kartice s fotogra- fijami pokrovov in koordinatami, kje se le-ti nahajajo (slika 4). Namenjene so strastnim zbirateljem in opazo- valcem ali t. i. drainspotterjem. Drevesa in rastline so upodobljeni na več kot 50 % po- krov za jaške. Največkrat izbran motiv je uradna roža Slika 2. Primer jaška iz mesta Jamaguči. Upodobljen je znani festival lampijonov Tanabata s 500-letno tradicijo (foto: Takamune Kawashima, obdelava: D. Pavlovič). Slika 3. Menjava starejšega jaška z novim, ki v mestu Šizuoka obeležuje 400 let smrti šoguna Tokugave Iejasua (foto: R. G. Martineau). Arheo 34, 2017, 123–130 126 okraja/občine/upravne enote. Močna prisotnost in po- membnost dediščine samurajev v današnjem japonskem vsakdanu pa botruje tudi temu, da so številni motivi na pokrovih jaškov posvečeni prav njim. Velikokrat so upo- dobljene legende, včasih pomembne bitke, pomembni šoguni v vojaški opravi ali na primer rože, ki so jih lahko gojile družine iz samurajskega stanu. V nadaljevanju predstavljamo nekaj primerov pokrovov jaškov, ki prikazujejo samuraje ali pa dediščino in dogod- ke iz njihovih zlatih časov. Kamelija Čeprav se zdi, da gre za navadno kamelijo, ki je pogosta povsod na Japonskem, je na jaških mesta Kumamoto z otoka Kjušu upodobljena posebna vrsta kamelije, ki se imenuje Higo (slika 5). Ime je dobila po starem, fevdal- nem imenu province. Na prostor te province je prišla v obdobju Edo in pravijo, da jo je kultiviral predvsem sa- murajski stan. Slika 4. Primer »kartic« s fotografijami in koordinatami posameznih jaškov, namenjenim zbiralcem (foto: www.JapanVisitor.com, uporabljeno z dovoljenjem avtorjev strani). Slika 5. Kamelija Higo v mestu Kumamoto (foto: L. Florea). POZOR! Samuraji na vsakem koraku 127 Šogun Tokugava Iejasu Mesto Šizuoka je leta 2007 izdelalo jaške ob 400. obletni- ci upokojitve legendarnega šoguna Tokugavo Iejasu v vo- jaški opravi (slika 6), ki se je leta 1607 upokojil in nastanil v tem mestu, takrat imenovanem Sumpu. Leta 1600, po bitki pri Sekigahari, je postal nesporen vojaški vladar Ja- ponske, 1603 pa je prejel naziv šoguna. S tem se uradno začne obdobje Edo, ki ga zaznamujejo striktna izoliranost od preostalega dela sveta, ohranjanje fevdalizma in mir. Legenda o bitki pri otoku Jašima Mesto Takamatsu (provinca Kagava) se je odločilo, da bo na svojih jaških upodobilo znamenito bitko pri otoku Jašima v njegovi bližini (slika 7). Bitka se je zgodila leta 1185 ob zaključku vojne Genpei, v kateri sta se za pre- vlado nad Japonsko in njen cesarski prestol borila klana Taira in Minamoto. Floto Minamoto je zdesetkala močna nevihta in le okoli 100 samurajev se je pripravljalo na boj s samuraji klana Taira, ki so se utaborili na dobro zavaro- vanem otoku Jašima. S pomočjo domačinov, ki so skupaj s samuraji Minamoto ob večeru prižgali ognje na obali, da so samuraji Taira mislili, da imajo opraviti z veliko vojsko, so jih samuraji Minamoto kljub maloštevilnosti premagali in uspeli spoditi z otoka Jašima. V naslednji bitki, ki je potekala pri mestu Dan no Ura, danes Šimo- noski, pa so jih dokončno porazili in prevzeli oblast nad Japonsko. Na jašku je v ozadju viden otok Jašima, pred njim pa ladja mornarice Taira z drogom, na katerem je razprta pa- hljača, simbol protesta in nepremagljivosti, s katero so izzivali legendarnega samuraja klana Minamoto, Nasa no Joičija. Ta se je na svojem konju pognal s kopnega za njimi ter v enem samem strelu s puščico zadel in zrušil pahljačo v morje. To dejanje je, še bolj kot poraz, poni- žalo klan Taira. Samurajsko mesto – Kakunodate Kakundate je predel mesta Senboku v prefekturi Akita, na severu otoka Honšu. Ustanovljen je bil leta 1620 kot Slika 6. Pokrov jaška z motivom šokuna Tokugava Iejasu, postavljen ob 400-letnici njegove upokojitve (foto: R. G. Martineau). Slika 7. Pokrov jaška z upodobitvijo bitke pri Jašimi (foto: D. Billa). Slika 8. Lokostrelstvo na konju je na Japonskem še danes negovana veščina. Posneto v okolici historičnega mesta Nikko (foto: D. Pavlovič). Arheo 34, 2017, 123–130 128 samostojno mesto s približno 14.000 prebivalci, s kate- rim je gospodaril klan Satake v obdobju Edo. Danes je ta okraj najbolj znan po ohranjeni samurajski četrti Uči- mači ali Bukejašiki (slika 10). Nekatere hiše so stare več stoletji, v nekaterih pa še živijo potomci nekdanjih sa- murajev. Četrt je urejena kot skupek hiš in vrtov (slika 10), čez katere se lahko prosto sprehajamo in opazujemo njihov način življenja. Imajo manjše muzeje, trgovinice in delavnice tradicionalnih izdelkov. Poleg tega je kraj znan tudi po prelepem, dva kilometra dolgem drevoredu češenj, kjer spomladi priredijo pravi cvetni spektakel ob reki Hinokinai, jeseni pa festival Matsuri no Jama Godži, ko se listje obarva v rdečo barvo in ko 18 sedemtonskih odrov (slika 11), ki jih spremljajo tradicionalni glasbe- niki in plesalci, v procesiji premikajo skozi mesto in za- ključijo v budističnem templju. Na svojem jašku (slika 9) so upodobili del procesije tega festivala, ki kaže njihovo pomembno preteklost, poveza- no s samuraji. Na njem vidimo premični oder s samura- jem v bojni opremi in enega z razprto pahljačo, simbo- lom nepremagljivosti, ob odru so glasbeniki in plesalci, v ozadju pa drevo z jesenskim rdečim listjem. Pokrov jaška z Bleda in izvor njegovega motiva Verjetno popolnoma neodvisno od razcveta umetnosti na jaških z Japonske se je tudi občina Bled odločila, da vsaj del svojih jaškov okrasi z motivom iz preteklosti tega kraja. Občina je pokazala izreden posluh in pre- poznala pomembnost vključevanja dediščine ne samo v turistično ponudbo, temveč tudi v sodobno urbano opremo mesta. Za motiv na pokrovu so izbrali pava, ki je bil upodobljen na zaponki, odkriti v grobu na blejski Pristavi. Grob je datiran v 5. ali 6. stoletje, pav pa v kr- ščanski ikonografiji tistega časa simbolizira rajsko ptico in nesmrtnost. Slika 9. Pokrov jaška v mestu Kakunodate s prizori festivala Matsuri no Jama Godži (foto: www.JapanVisitor.com, z dovoljenjem avtorjev). Slika 10. Samurajska četrt Učimači v Kakunodatu (foto: B. Podvršič). Slika 11. Eden od odrov za sprevod v času festivala Matsuri no Jama Godži (foto: D. Pavlovič). POZOR! Samuraji na vsakem koraku 129 Simbol nesmrtnosti – pav z Bleda Na razstavi »Poti samurajev« v prostorih na Metelkovi ulici, je bilo na začetku pokazano, da sta sodobni Japon- ska in Slovenija v marsičem primerljivi ali celo pove- zani. Vsem znano je navdušenje Slovencev nad japon- skimi borilnimi veščinami (Fistrovič 2017, 76–87), bolj presenetljivo je navdušenje japonskih glasbenih skupin nad slovensko narodno zabavno glasbo in narodnimi nošami 4 . Tudi v pokrovih jaškov lahko najdemo kakšno podobnost. Tu predstavljamo jašek, ki ga lahko vidite v starem delu kraja Bled, predvsem okoli cerkve sv. Martina pod blej- skim gradom. Na njem je upodobljen pav. Ta pav ni na- vaden pav, ampak je pravzaprav zaponka v obliki pava, katere original hranimo v Narodnem muzeju Slovenije. Odkrita je bila leta 1949 v grobu na grobišču Bled – Pri- stava. V njem je bila pokopana mlada ženska, ki je s to zaponko izkazovala, da je pripadnica krščanske skupno- sti, ki je tu živela v času 5. in 6. stoletja. Pav je v zgodnjekrščanski ikonografiji predstavljal dva simbola: rajsko ptico in nesmrtnost. Simbol rajske ptice ima mitološki izvor v starogrški dobi, ko je bil spremlje- valec boginje Here, kot stooki čuvaj, na bližnjem vzhodu pa je simboliziral Izido kot vez med nebom in zemljo. Kasneje, pri Rimljanih, je bil povezan z Junono, na fre- skah v rimskih katakombah pavi krasijo raj, nebeški vrt. Prav tako naj bi pavi umrle cesarice nosili v »nebo« in tako postali simbol nesmrtnosti. Ta, drugi simbolni po- men izvira tudi iz ljudskega prepričanja, da se pavovo meso ne pokvari. To dilemo je rešil Sv. Avguštin v prvi polovici 5. stoletja, ko je opazoval kos pavovega mesa eno leto, ki ni zgnilo. Zato lahko upodobitvam pavov od 5. stoletja dalje zanesljivo pripisujemo zgodnjekrščanski simbolni pomen nesmrtnosti (Knific 2008, 6). 4 Žal fotografije tega panoja niso vključene v katalog razstave (Lazar 2017). Slika 12. Pokrov jaška na Bledu v okolici cerkve Sv. Martina (foto: D. Pavlovič). Slika 13. Fibula v podobi pava s Pristave na Bledu (foto: Narodni muzej Slovenije, T. Lauko). Arheo 34, 2017, 123–130 130 Literatura / References BLOCH, M. 1996, Apologija zgodovine ali zgodovinar- jev poklic. Ljubljana. CULIBERG, L. 2017, Slovarček japonskih izrazov. – V / In: T. Lazar (ur. / ed.), Poti samurajev. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem, Ljubljana, 365–377. FISTROVIČ, P. 2017, Japonske borilne veščine v Slove- niji. – V / In: T. Lazar (ur. / ed.), Poti samurajev. Japon- sko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem, Ljublja- na, 76–87. KNIFIC, T. 2008, Rajska ptica in konjiček z Bleda. – Razgledi muzejskega društva Bled, 3–6. LAZAR, T. (ur. / ed.) 2017, Poti samurajev. Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem. Ljubljana. Spletni viri Splet 1 / Web 1: https://www.youtube.com/watch?v=-dp- TxsTdGQ4 (dostop / access 7. 12. 2017) Splet 2 / Web 2: https://setouchiexplorer.com/manhole- -covers-in-takamatsu/ (dostop / access 7. 12. 2017) Splet 3 / Web 3: http://www.japantimes.co.jp/news /2008/12/16/reference/manhole-covers/#.WSQbpOvy- haR (dostop / access 7. 12. 2017) Splet 4 / Web 4: https://yukikote3.wordpress.com /2011 /10/19/artistic-manhole-covers-of-japan-shizuoka/ (dostop / access 7. 12. 2017) Splet 5 / Web 5: http://muza-chan.net/japan/index.php/ blog/about-japan-from-manhole-covers-kumamoto-hi- go-camellia (dostop / access 7. 12. 2017) Splet 6 / Web 6: https://shizuokatourism.com/tag/urban- -art/ (dostop / access 7. 12. 2017) Splet 7 / Web 7: https://www.thetimes.co.uk/article/man- hole-covers-depicting-legends-captivate-japanese-j9mr- 9zlsr (dostop / access 7. 12. 2017) Splet 8 / Web 8: http://www.bbc.com/news/blogs-news- -from-elsewhere-35696967 (dostop / access 7. 12. 2017) Splet 9 / Web 9: https://uncoveringjapan.com/2015/08/19/ top-5-samurai-neighborhoods/ (dostop / access 7. 12. 2017) Splet 10 / Web 10: http://www.japanvisitor.com/japan-ci- ty-guides/kakunodate-city-guide (dostop / access 7. 12. 2017) POZOR! Samuraji na vsakem koraku