ŠTEV. 1—5.
•jsSS?^
* » • £
Stane na leto 24 D. Uredništvo in upravništvo Celje, Stross-majerjeva ul. 1. Rokopisi se ne vračajo. — Naročnina se pošilja »Zadružni Zvezi« v Celju.
V CELJU, 15. MAJA 1923.
— aUŽNIŠTVO in kmetijstvo
. m GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU
LETNIK XXXI.
Cene inseratom po dogovoru. — interurb. telefon štev. 3. Poštno-hranilnični račun štev. 10.415. Ponatisi so dovoljeni le, ako se navede vir. — Reklamacije glede lista so poštnine proste.
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU
registrovane zadruge z omejeno zavezo
v sredo, dne 27. junija 1923 ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani Mestne hranilnice v Celju.
DNEVNI RED:
1. Pozdrav predsednika.
2. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v letu 1922.
4. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1922.
5. Določitev prispevkov za revizijo in v pomožni zaklad.
6. Razni predlogi in nasveti.
Opozarjamo na določbo § 29. zadružnih pravil, ki se glasi: »Vsak zadružnik ima pra« vico glasovati pri občnem zboru o vs$h v § 28. navedenih točkah; vsak delež ima en glas; vendar ne sme imeti noben posamezni udeleženec občnega zbora več kakor sto glasov. Zadrugo zastopa pri občnem zboru njen načelnik ali kak drug pooblaščenec, ki mora biti član dotične zadruge. Vsak pooblaščenec, bodisi načelnik, bodisi kak drug, se mora legitimirati s tozadevnim, v seji načelstva sklenjenim pravilnim pooblastilom ali pa z dotično deležno listino.-
V Celju, dne 15. maja 1923.
Zadružna Zveza v Celju,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Dr. Ernest Kalan
član načelstva.
Dr. Anton Božič
predsednik.
Tridesetletnica hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah.
V	letnem poročilu Hranilnice in posojilnice v Šrnarji pri Jelšah je napisal g. dr. Josip Rakež sledeč lep članek »Ob tridesetletnici«, ki ga priobčujemo, ker je zanimiva podrobna slika iz zgodovine našega zadružništva. G. dr. Rakež piše:
Jc-li resnica, je-lj sen? Ze trideset let! Dolga doba v življenju posameznega človeka — nad vse častna v obstanku denarnega zavoda!
In vendar bi morali pravzaprav že pred tremi leti obhajati petdesetletnico. Zakaj že 1. 1870. je dr. Josip Vošnjak, ki je bil takrat okrožni zdravnik ter ob , enem načelnik okrajnega zastopa v Šmarju pri Jelšah, po vzgledu čeških »založen« sestavil pravila za okrajno hranilnico in posojilnico. O tej stvari pripoveduje sam v svojih »Spominih«: »Okrajni zastop je po mojem nasvetu sklenil ustanoviti hranilnico in posojilnico, a vlada pravil ni potrdila, ker se ji je varščina 8000 gld. prenizka zdela. Seveda je bil to le izgovor, da zapreči ustanovitev narodnega denarnega zavoda.«
Toda še le 23 let pozneje se je uresničila ta blaga namera. Ko se je namreč znani rodoljub dr. Fran Jurtela preselil iz Ptuja kot odvetnik v Šmarje pri Jelšah, je takoj zastavil vse svoje moči in svojo izkušenost, da ustanovi v Šmarju hranilnico in posojilnico. Njegovo prizadevanje ie imelo popolen uspeh. Pristopili so kot ustanovniki najuglednejši m najvplivnejši možje vsega okraja.
Odbor za I. upravno leto 1893. je bil sestavljen tako-le:
1.Načelstvo:
Karol Kraus. posestnik in gostilničar v Šmarju — načelnik.
Ivan Debelak, učitelj.
Fran Ferlinc, učitelj in posestnik.
Dr. Hugon Kartin, odvetniški kandidat in posestnik.
Fran Podgoršek, posestnik na Ponikvi.
Alojzij Rokavec, župan in posestnik na Sladki gori.
Tomaž Stoklas, posestnik in župan Okolite Šmarje.
Jernej Štabuc, kaplan v Šmarju.
Jožef Zdolšek, župnik Pri Sv Štefanu.
2.	Nadzorstvo:
Dr. Fran Jurtela, odvetnik, načelnik okrajnega zastopa in deželnega glavarja namestnik — predsednik.
Janez Anderluh, veleposestnik v Šmarju.
Martin Bračko, posestnik in župan v Zibiki.
Anton Čander, posestnik v Zibiki.
Tomaž Copf, posestnik v Šmarju.
Martin Hrovat, veleposestnik v Orehku,
Janez Kozinc, župnik v Slivnici.
Gašper Senica, posestnik pri Sv. Vidu.
Fran Verk, posestnik in župan pri Sv. Petru.
Jakob Zupanc, posestnik in župan pri Sv. Vidu.
Jakob Zdolšek, veleposestnik v Okrogu.
Pred ustanovitvijo naše zadruge so bile gmotne razmere v našem kraju zelo žalostne. Hipotekarnega in osebnega kredita skoraj ni bilo več. Prebivalstvo je bilo do grla zadolženo in popolnoma v rokah številnih oderuhov, ki so jemali »za dobroto« bodisi v denarju bodisi v deželnih pridelkih več kot 30—40 odstotkov od posojenega zneska na leto.
Ustanovitev hranilnice in posojilnice je bilo torej rešilno delo prve vrste: oslobodilo je na mah prebivalstvo iz oderuških rok, nudeč nvu po ceni kredit, hkrati pa najugodnejšo priliko za šte-denje in varno nalaganje njegovih prihrankov.
Dr. Fran Jurtela je duševni in krušni oče našemu zavodu; on ga je takoj nesebično podprl s svojim imetjem in s svojim bogatim znanjem. Tudi po svojem odhodu v Ptuj se je vedno brigal in zanimal za našo zadrugo ter nam dajal nasvete in navodila.
Bodi mu torej na tem mestu izrečena naša najiskrenejša zahvala!
2e v tretjem letu svojega obstanka je naš zavod izgubil svojega uštanovni-ka in največjega dobrotnika. Dne 10. majnika 1895 je v svojem rojstnem kraju trgu Šmarju pri Jelšah po dolgi in mučni bolezni umrl dr. Hugon K a r -
t i n„ odvetniški koncipijent in hišni posestnik.
Dasiravno se mladi, še ne 30-letni niož ni mogel preveč očitno udeleževati našega javnega življenja, je vendar njegova tragična smrt pretresla ves Šma-rijski okraj in našla bolesten odmev po vsem Slovenskem, kjer si ie pokojnik povsod znal pridobiti ime odločnega, poštenega in neustrašljivcga narodnjaka. Lahko pa tudi trdimo, da se malokomu posreči z ljubeznjivim vedenjem v družbi pridobiti si tako dober glas in občno priljubljenost, kakor jo je od vseli strani užival naš blagi pokojnik.
Rojen 1. 1866. v Šmarju pri Jelšah, kjer mu je bil oče občečislan trgovec, je po dokončani osnovni šoli vstopil v celjsko gimnazijo, kjer je dovršil 7 razredov. V 8. razredu je bil s pokojnini slavistom Oblakom izključen iz vseh gimnazij, ker sta v cerkvi pela cesarsko pesem v slovenskem jeziku. Zrelostni izpit je prebil v mestecu Arnau na Severo-Ceškem. Vojaško leto je odslužil v Gradcu, kjer se je potem posvetil pravo-slovju.
Bivajoč v počitnicah v Šmarju sc Je vedno živo zanimal za domače politične dogodke ter zlasti ob volitvah zastavil ves svoj vpliv in svojo zgovornost v korist Slovenstvu. V tem oziru si Je pokojnik pridobil največ zaslug, da je trg Šmarje zopet pokazal svoje slovensko lice.
Najsijajnejši dokaz njegovega čistega rodoljubja pa je njegova poslednja volja.
V	oporoki svojeročno pisani in podpisani v Dubrovniku dne 18. aprila 1895 je za glavnega dediča vsemu premoženju postavil Hranilnico in posojilnico v Šmarju.
2c od kraja ob ustanovitvi-sc je živo zanimal za ta prekoristni zavod, bil njegov ud in odbornik in mu je že dolgo časa dava] brezplačni prostor v svoji hiši. S poslednjim svojim plemenitim činom pa je postavil našo hranilnico takoj ob začetku na tako trden gmotni temelj, da ga niso mogle omajati zlobne nakane nasprotnikov.
Majhen dokaz naše hvaležnosti Je torej, ako te skromne vrstice posvetimo njegovemu spominu,
Naš zavod mu je postavil na Šmarij-skem pokopališču nagrobni kamen iz pohorskega granita — v posojilniško hišo. ki je bila prej njegova last, je dal vzidati spominsko ploščo — nad uradno sobo pa krasi pokojnikova oljnata podoba. mojstersko naslikana od slovenskega umetnika prof. Zmitka.
V zadnjih treh letih je pretrpela naša posojilnica kar tri najhujše udarce.
Dne 4. oktobra 1920 je na svojem posestvu v Jelovcu pri Makolah nenadoma izdihnil svojo blago dušo dr. Josip Georg, odvetnik v Šmarju ■— naš dolgoletni načelnik.
V jeseni I. 1897. se je po odhodu dr. J nrtela naselil kot odvetnik v trgu Šmarju pri Jelšah, kjer je ta posel izvrševal do svoje prezgodnje smrti.
Prebivalstvo Šmarijskega okraja je podelilo pokojniku najvišjo čast: izvolilo ga je za načelnika okrajnega zastopa. Obenem je prevzel vodstvo Hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah.
Obe častni, brezplačni in težavni mesti je vestno in marljivo opravljal nepretrgoma do svoje smrti.
Sam varčen do skrajnosti in skoraj brez potreb za svojo lastno osebo je bil kakor nalašč ustvarjen za voditelja hranilnice in posojilnice, ki mora že sama ob sebi prebivalstvo navajati k varčevanju. Tekom 23 let jo je spretno iu sigurno vodil v najhujših denarnih krizah. Pn-največ njegova zasluga je, da je ta zavod navzlic časovnim nezgodam daires eden najuglednejših in gmotno najbolj podprtih na vsem slovenskem Štajerju.
Kot jeklen, kristalnočist značaj in narodnjak je v svoji oporoki, napisani že 1 1906., postavil za glavnega dediča svojemu na milijon kron cenjenemu premoženju šolsko družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Iz rečenega je jasno, da je pokojnik v javnem življenju Šmarijskega trga zapustil globoko vrzel, ki jo bo z’clo zelo težko zamašiti.
Večna ja nm panijat!
Dne 22. svečana 1921 je klonil svojo trudno glavo k večnemu počitku Ivan Debelak, vpokojeui učitelj, ustanov-nik in dolgoletni tajnik naše zadruge.
Na njegovih ramah je slonelo vse Pisarniško delo prvih 20 let. In ves ta ogromni posel je opravljal v prvih letih
popolnoma brezplačno, a pozneje za prav neznatno odškodnino —in sicer ob urah, ki' so mu preostajale po vestnem izvrševanju njegovega učiteljskega poklica. Njegovi vztrajnosti in železni pridnosti, njegovemu ljubeznjivemu občevanju s strankami se ima posojilnica zahvaliti, da je že v prvih letih vidno pro-spevala. Zalibog si je v tem napornem delu brez počitka nakopal možgansko bolezen, ki je kakor požrešen črv razje-dala njegov organizem, da mu je po dolgih letih trpljenja bila naposled bela smrt težko pričakovana rešiteljica od neznosnih telesnih in duševnih muk.
Bodi mu lahka domača zemlja!
Kakor strela iz jasnega neba nas je pretresla pretužna vest. da je 7. januarja 1923 zjutraj nepričakovane, nagle smrti umrl Vekoslav K t a j n c, kr. notar v Šmarju, bivši župan in dolgoletni ud posojilničnega načelstva.
Kot notar je bil nadvse vesten in naravnost vzoren uradnik — prava dika svojega stanu.
Ob enem pa je bil navdušen ter ide-jalen rodoljub, ki je radodarno podpiral vse narodne težnje. Našemu zavodu je bil ves čas svojega bivanja v Šmarju, t. j. tekom 19 let — skrben in nesebičen svetovalec v vseh pravnih stvareh.
Pokoj njegovi duši, slava njegovemu spominu!
Umevno je. da je v tako dolgi dobi tridesetih let imela smrt bogato žetev med odborniki naše zadruge.
Poleg gori imenovanih so še umrli izmed članov načelstva:
L Kreft Alojzij, župnik na Ponikvi.
2. Podgoršek Franc, veleposestnik na Ponikvi.
3. Rokavec Alojzij, posestnik in župan na Sladki gori.
4. Štabuc Jernej, kaplan v Šmarju.
5. Stoklas Tomaž, posestnik in župan Okolice Šmarje.
6. Zdolšek Jožef, župnik pri Sv. Štefanu,
7. Vrečko Matija, posestnik in župan na Slivnici.
Izmed članov nadzorstva pa:
1. Anderluh Janez, veleposestnik v Šmarju.
2. Bračko Martin, posestnik in župan v Zibiki-
3. Copf Tomaž, posestnik v Šmarju.
4. Čander Anton, posestnik v Zibiki.
5. Dr. Dijak Josip, sodnik v Šmarju.
6. Golež Florjan, posestnik in župan pri Sv. Vidu.
7. Hrovat Martin, veleposestnik v Šmarju.
8. Kaič Josip, davčni upravitelj v Šmarju.
9. Kos Josip, posestnik v Pristavi.
10. Krajnc Martin, župnik na Sladki
gori.
11. Senica Gašper, posestnik pri Sv. Vidu.
12. Senica Franc, veleposestnik na Ponikvi.
13. Verk Franc, posestnik in župan pri Sv. Petru.
14. Zakošek Peter, veleposestnik in župan pri Sv. Štefanu.
15. Zdolšek Jakob, veleposestnik na Ponikvi.
16. Zupanc Jakob, posestnik in župan pri Sv. Vidu.
17. Zaberl Anton, posestnik pri Sv. Štefanu.
Naš zavod bode vse te blage pokojnike, ki so vsak po svojih močeh delovali v njegov prid, ohranil v hvaležnem spominu.
Gori navedena imena nam pričajo, da so v posojilničnem odboru delovali zastopniki raznih stanov in slojev prebivalstva. možje različnega političnega na-ziranja. Odbor se je pa pri dovoljevanju posojil in podelitvi podpor ravnal strogo nepristranski ter vsako stvar presojal edinole z narodno - gospodarskega vidika. Navzlic temu pa se je zgolj iz strankarskih ozirov v Šmarijskem okraju tekom časa ustanovilo nič manj nego deset novih konkurenčnih denarnih zadrug. Vse te zadruge so sicer mogle delovanje naše posojilnice trenotno nekoliko ovirati, toda na njeno napredo>-vanje in razvitek niso imeli nobenega trajnega vpliva.
Nasprotniki in ljudje, ki radi v kalnem ribarijo, so trosili ob ugodni priliki neresnične vesti ter begali strahopetne vlagatelje, ki so nekoč v 14 dneh vzdignili preko 150.000 kron, t. j. preraču-njeno v sedanjo valuto —ogromno večmilijonsko vsoto. Posojilnica je ta denar izplačala takoj, ne da bi se posluževala v pravilih določenega odpovednega roka, To je njen ugled še bolj utrdilo;
večina zapeljancev se je v kratkem skesana vrnila k zavodu nazaj.
Najhujši denarni krizi je prestala ob aneksiji Bosne in Hercegovine in ob balkanski vojni. Pri tej priliki moramo, zahvalno omeniti pomoč Ljubljanske kreditne banke, s katero je bil nas zavod od časa njene ustanovitve v tesni poslovni zvezi.
Žalostno dobo svetovne vojne Je posojilnica razmeroma dobro prebolela; vojno posojilo v znesku 100.000 kron, katero podpisati nas je vlada prisilila, je danes že popolnoma odpisano.
V	teku 30 let je posojilnica izdala za dobrodelne namene nad 100.000 kron; marsikaterega dijaka je s posojili podprla, da je mogle dovršiti svoje študije
—	ob času najhujšega pomanjkanja stanovanj je v trgu Šmarje sezidala stanovanjsko hišo, v kateri imajo štiri stranke prostora.
Rezervni zaklad, ki je varno naložen v obeh posojilničnih hišah, pokriva dobršen del vložene glavnice, ki je danes narasla na impozantno vsoto 0 in pol milijonov kron.
Hranilnica in posojilnica v Šmarju stopa danes v četrto desetletje svoje dobe, dobe resnega in človekoljubnega dela. Nadejamo se, da bode sedanji odbor (o delo nadaljeval v duhu tradicije, sprejete od »Stanovnikov; zavodu pa želimo ob tej priliki še mnoga in plodo-nosna leta!
Elektrifikacija našega kmetijstva.
V	št. 9 »Kmetovalca« je napisal zadružni nadzornik pri Pokrajinski upravi za Slovenijo g. Miloš Štibler pod citiranim naslovom sledeči članek:
»Električna centrala na Fali pri Mariboru jc pričela z napeljavo daljnovoda do Celja in Trbovelj. Pravočasno bo treba skrbeti, da se tikli kmečko prebivalstvo zainteresuje za izkoriščanje 'električne moči (bilo za razsvetljavo, bilo za pogon raznih kmetijskih strojev in strojnih naprav). V tem pogledu treba razviti propagando in organizator tro delo. n prva naloga pripada tu> zadružništvu, kakor so pokazala mnogobrojna izku-
stva v drugih državah, osobito v Nemčiji in na Češkem.
Prvotno se je pač mislilo, da bo v vprašanju elektrifikacije podeželja prva naloga pripadla občinam, toda kmalu se je na mnogih krajih pokazalo, da se to delo potom občin ne more povoljno izpeljati. Glavni vzrok je v tem, ker sc skoraj v vsaki občini najde manje ali večje število prebivalcev-davkoplačc-valcev, ki sc za električno napeljavo h kakršnegakoli razloga ne zanimajo, a bi vseeno morali prispevati za napravo, ako jo dela občina sama. Imeli bi tore) stroške za napravo, katere' se iz kakršnihkoli razlogov ne poslužujejo. Pravično je vsled tega, da se v vsaki občini, kjer ni soglasnosti vseh davkoplačevalcev, združijo oni, ki si električno napeljavo žele; da si osnujejo zadrugo in kot faktični interesenti sami skrbe za pokritje stroškov.
Z vnemo se je s tem vprašanjem doslej bavila Zadružna zveza v Celju. Ze 1. 1920. je ustanovila poseben odbor za elektrifikacijo podeželja potom falske centrale. Ta odbor, kateremu načeluje g. dr. Anton Rožič, predsednik Zadružno zveze v Cilju, je po dolgem naporu dosegel, da je Fala resno vzela v roke napeljavo toka do Trbovelj. Ko bodo rešena gotova lokalna vprašanja, sc bo tok iz Celja oziroma iz Laškega trga, kjer sc nahaja glavni transformator, napeljava! v' vso okolico. Načrti in proračuni za razdeljevalne zadruge so zagotovljeni že za več krajev, za celjsko okolico je pa razdeljevalna zadruga že ustanovljena. Drugi glavni transformator je v Mariboru. Tam so s pomočjo Zadružne veze v Celju ustanovljene doslej tri razdeljevalne zadruge, in sicer; Pekre, Limbuš in Spodnja Selnica ob Dravi, A 25. februarja t. I. se je vršilo v Cir-kovcih prii Pragerskem veliko elcktrifi-kacijsko zborovanje. Ore za ustanovitev sedem razdeljevaluih zadrug na Dravskem polju.
Zadruge pa se ustanavljajo tudi izven območja falske električne centrale,
I ako so tekom 1. 1922 na Štajerskem ustanovljene zadružne elektrarne v Hrastniku, v Ormožu in Zagorju. Na treh projektih (Rečica na Paki, Šmarje pri Jelšah in Središče) se dela. Pamut no je snovati tudi taka od Fale nezn-
visua niala podjetja. Mnogokrat so pogoji v pojedinrh krajih tako povoljni, da je električna energija takih malih podjetij cenejša, nego ona velikih central z dragimi daljnovodi. Vsekakor je vsak tak slučaj treba strokovno previdno oceniti in preštudirati.
Izgleda. da je sedaj čas, da se kmečko ljudstvo pridobi za elektrifikacijo podeželja. Kmetijskemu obratu samemu bo to najbolj koristilo, pa bilo, da se kmetovalec posluži elektrike za razsvetljavo, bilo, da se je posluži za pogon strojev. Vvndar je treba vedno in vediio povdarjati, da je v svrho prihranitve nepotrebnih stroškov potrebna velika previdnost. Ne bilo bi odveč, ako bi poklicani predstavniki podeželja, predvsem Kmetijska družba in zadružne zveze, sestavili poseben odbor za elektrifikacijo kmetijstva, odbor, kateremu bi se stavilo v dolžnost, da Se akcija izpelje čim pravilneje. Tak odbor bi imel tudi ugotoviti načela, po katerih bi se za vso akcijo uravnalo sodelovanje države.«
K teinu članku bi samo pripomnili, da Zadružna zveza v Celju dela za elektrifikacijo dežele naprej. Med tem časom je bila ustanovljena elektrarna v Apačah in so nastali razen v članku imenovanih še .3 novi projekti, ki utegnejo biti tekom tega leta realizirani.
Zveza je založila za zadružne elektrarne posebna vzorna pravila, ki jih Je vsak čas dobiti in je za vse organizato-rične kakor tehnične nasvete vsak čas na razpolago. Vabimo naše zadrugarje, da se te ugodnosti v čim večji meri po-slttžljo.
Usodnosti in uporaba § Z6Z finančnega zahona za I. I9ZZ-Z3.
I.
Kakor je podpisana Zveza v šl. 5/12 »Zadruge" iz leta 1922 str. 68 sporočila vsem svojim članicam, je bilo glede obravnavanja važnega § 262 finančnega zakona za 1.1922/23 (besedilo tega § se nahaja na isti str. 68 „Zadruge" št. 5/12 za 1.1922) veliko nesoglasje in nejasnost pri sodiščih in davčnih oblastih, ker ni izšla izvršilna naredba k citiranemu §, katera bi dala potrebna navodila obla-
stim kakor zadrugam. Ker ni bilo na prejšnje vloge na merodajna mesia v Beogradu odgovora, se je podpisana Zveza znova obrnila dne 20. aprila 1923 na oddelek za kmetijstvo pri Pokrajinski upravi v Ljubljani s prošnjo, da isii z izdatnejšo svojo uradno avtoriteto izposluje vsaj začasno uradno tolmačenje kritičnega § 262. To je kmetijski oddelek s svojo vlogo z dne 24. aprila 1923 na delegacijo ministrstva financ v Ljubljani tudi storil in prejel od tam pojasnilo, iz katerega bodemo v sledečem navedli najbolj bistvene točke.
1.	Kar se tiče splošne uporabe ugodnosti v § 262 finančnega zakona, je generalna direkcija posrednih davkov v Beogradu sporočila z odlokom z dne 10. marca 1923, št. 6916, da je na podlagi odloka ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 28. februarja 1923, št. 5842/VI nesporno, da veljajo davčne in pristojbinske ugodnosti čl. 95, 96 in 98 srbskega zakona o kmetijskih in obrtnih zadrugah z dne
3.	dec. 1898 za vse zadružne zveze odnosno njihove zadruge, ako izpolnjujejo pogoje, navedene v § 262 finančnega zakona za leto 1922/23, ne glede na to, so-li njihovi člani po poklicu kmetje in obrtniki ali nc. (Davčne oblasti so stale namreč lani na stališču, da veljajo davčne in pristojbinske ugodnosti § 262 samo za one zadruge, čijih člani so po poklicu samo kmetje ali obrtniki.) S tem je torej veljavno ugotovljeno, da so oproščene vse zadruge vseh pristojbin (kolekov na register-skih vlogah, dolžnih pismih in knjigah) in davkov, izvzemši prometni, rentni in invalidski davek, ako po svojih pravilih ne delajo na zadružne deleže dividend (glej točko 4 te okrožnice) in sploh ne delajo dobička, dalje« da ne dajo članom svojih načelstev in nadzorstev tantiem (glej točko 5 te okrožnice) in ne dele v nobenem slučaju rezervnih zakladov med člane. Te točke morajo biti zavarovane v pravilih tako, da jih občni zbori brez dovoljenja pristojne revizijske zveze spremeniti ne smejo. Razglns finančne
delegacije o tem je izšel tudi v „U-radnem listu" št. 45 z dne 12. maja 1923. Za vse zadruge, ki še svojih pravil ne bi bile v tem smislu uredile, a to žele z ozirom na precejšnje davčne in pristojbinske ugodnosti storiti, nastane tedaj dolžnost, da to čim-preje store, bodisi na rednih, bodisi na izrednih občnih zborih. Revizorji Zveze so dobili poleg tega nalog, da vse zadruge še ustmeno na to okolnost opozorijo. Radi eventualnih pojasnil ali ureditve pravil se naj zadruge obrnejo takoj na Zvezo in naj pošljejo obenem en izvod pravil z vsemi že sklenjenimi in registrova-nimi spremembami.
2.	Kar se tiče registracij novih zadrug in spremembe pravil v smislu določil § 262 finančnega zakona za leto 1922/23 je izrekla finančna delegacija mnenje, da je,
a) registracija novih zadrug, čijih pravila ustrezajo predpisom § 262 finančnega zakona za leto 1922/23 pristojbine prosta; plačati torej ni treba koleka za prošnje in priloge, dalje pristojbine za verifikacijo pravil in legalizacijo podpisa. Vsi ti pristoj-binski predmeti sc morejo subsumi-rati pod določbe čl. 95 srbskega zakona o kmetijskih in obrtnih zadrugah. Pač pa je treba za razglas v »Uradnem listu" pridejati registracijski vlogi po dosedaj veljavnem predpisu kolek za Din 5'—.
b) Kar se tiče registracije spremembe pravil z ozirom na določila § 262 finančnega zakona za 1. 1922/23 jC delegacija sporočila predsedstvu okrožnega sodišča v Novem mestu z dopisom z dne 9. decembra 1922, št. B 1386, da velja pristojbinska oprostitev po § 95 srbskega zakona o kmetijskih in obrtnih zadrugah že za predlog, s katerim se registracija sprememb v pravilih v smislu § 262 finančnega zakona za 1.1922/23 šele predlaga in ne samo za vloge od izvršene registracije teh sprememb naprej. To je zelo važno za vse zadruge, ki sedaj te spremembe sklenejo in predlagajo, ker se vidi, da so tozadevne prošnje s prilogo kolekovine proste. Treba pa plačati razglas spremembe
v »Uradnem listu" po dosedaj veljavnem predpisu s kolekom Din 5'—, ki se v posebnem zavitku prošnji kakor pod a) priloži.
3. Ako bi eno ali drugo davčno oblastvo odločilo, da kaki zadrugi ne gre pristojbinska ali davčna ugodnost vsled tega, ker njeni člani niso sami kmetovalci ali obrtniki, se bode tako odločbo prizivnim potom razveljavilo. Vsako tako odločbo naj torej zadruge v svrho sestave priziva takoj pošljejo Zvezi.
4. Važna je izjava finančne delegacije, da obrestovanje deležev, ki ne presega običajne obrestne mere hranilnih vlog, ne ovira davčnih ugodnosti po § 262 finančnega zakona za 1. 1922/25. Pravila treba torej tako sestaviti ozir. spremeniti, da se odločno izreče, da zadruga ne deli na deleže dividend, lahko pa jih obrestuje v višini običajne obrestne mere hranilnih vlog.
5. Glede nagrad načelstva izjavlja finančna delegacija, da prepoveduje čl. 262 finančnega zakona izplačilo tantijem, ne pa tudi nagrad, ki so primerne poslovanju načelstva ali nadzorstva. V pravilih bode torej treba izreči, da se tantijeme načelstvu in nadzorstvu ne dele, lahko pa določi načelstvo vsem ali le poslujočim članom načelstva in nadzorstva nagrade, ki se vpišejo v režijo dotič-nega leta.
6. Glede davka na poslovni promet izjavlja finančna delegacija, da ta davek ne spada pod ugodnosti iz člena § 262 finančnega zakona za 1. 1922/23. Vsled tega bodo morale ta davek še naprej plačevati konzumne zadruge, ker za nje ni določena izjema v čl. 8 Uredbe o davku za poslovni promet (»Uradni list" štev. 113 z dne 19. septembra 1921) in zakona o davku na poslovni promet (»Uradni list" št. 20 z dne 4. marca 1922), dalje vse obrtniške produktivne zadruge in kmetijske nakupne kakor produktivne zadruge, ako prodajajo svoje izdelke nečlanom (na pr. vino, mleko, živino, les). Predpisi za plačevanje tega davka so v »Uradnem listu" št. 113 z dne 19. septembru 1921 in v »Uradnem listu št.
59 z dne 22. junija 1922. ilko pa kmetijske zadruge kupujejo kmetijske potrebščine vseh vrst za svoje Člane, so davka na poslovni promet proste.
1.	Glede rentnine in invalidskega davka izjavlja finančna delegacija, da oprostitev od teh davkov ne spada pod § 262, ker se ta dva davka lahko prevržeta na vlagatelje.
II.
Ako na kratko ponovimo izjave finančne delegacije, bi bil položaj pri posameznih vrstah zadrug, ki so se že ustanovile v smislu določil § 262 finančnega zakona ali ki spremene pravila v smislu tega §, sledeč:
a) posojilnice vseh vrst ne plačujejo ničesar za registracijo pravil, potem za registracijo sprememb v pravilih in načelstvu, izvzemši razglase v »Uradnem listu", dalje ne koleku-jejo knjig in dolžnih pisem.
Oproščene so neposrednih pristojbin in pridobnin z vsemi dokladami in z njo združenimi davki. Pač pa plačajo rentnino, invalidski davek, hišni ter zemljiški davek z dokladami in pri-stojbinskim namestkom vred.
b) gospodarske zadruge vseh vrst ne plačujejo ničesar za registracijo pravil, potem za spremembo v pravilih in načelstvu, dalje za kolekovanje knjig, računov in potrdil v promelu s člani in ne plačujejo pridobnine z vsemi dokladami in z njo združenimi davki. Pač pa plačujejo davek na poslovni promet, ako prodajajo svoje izdelke in druge predmete nečlanom (mlekarske, kletarske, kmetijske prodajne, trgovske nakupne in prodajne, konzumne [izjemno], čevljarske, mizarske, pleterske, krojaške, hmeljarske zadruge). Istotako plačajo hišne in zemljiške davke z dokladami in pristojbinskim namestkom vred. Neposredne pristojbine odpadejo kakor pod a). Zveza pa nadaljuje borbo za oprostitev vseh davkov izvzemši hišnorazrednega in zemljiškega. Potem še le bo doseženo popolno izenačenje z zadružništvom v bivši Srbiji.
Izpremembe y stanju slovenskih zadrug v 1. 1923.
I.	Vpisane so bile:
1. »Svoj dom«, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, Maribor (Okrož. kot trg. sod. Maribor);
2. Stavbena zadruga »Sokolski dom« v Središču r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sodišče, Maribor);
3. Vinarska zadruga v Metliki r. z. z o. z. (okrožno kot trg. sodišče, Novo mesto);
4. Zadružna elektrarna v Orehovi
vasi, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod. Maribor);
5. Hranilnica in posojilnica v Apačah, r. z. z n. z. — Spar- und Vorschuss-kassenverein in Apače, r. G. m. u. H. (okrož. kot trg. sod. Maribor);
6. Nabavljalna zadruga državnih nameščencev za politični okraj Prevalje v Prevaljah, r- z. z o. z. (okrož. kot trg. sod., Maribor);
7. Zadružna elektrarna v Slivnici pri Mariboru, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod., Maribor);
8. Gospodarska zadruga v Zavodnjem, vp. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod-Celje);
9. Hranilnica in posojilnica na Vinici, r. z. z n. z. (okrožno kot trg. sod. Novomesto);
10. Privredna zadruga pravoslavne opštino v Celju, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod. Celje);
11. Splošna gospodarska zadruga na Krki pri Stični, r. z. z o. z. (okrožno kot trg. sod. Novo mesto);
12. Zadružna elektrarna v Hrastniku, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sodišče Celje);
13. Posojilnica in hranilnica za a-pačko kotlino v Apačah, r. z. z o. z., Vorschuss- und Sparverein fiir das Apa-čerbecken in Apače, r. G. m. u. H. (o-krož. kot trg. sod. Maribor);
14. Produtivna zadruga za lesno industrijo, r. z. z o. z. Celje, (okrož. kot trg. sod. Celje);
15. Zadružna elektrarna na Vrhniki, r. z. z o. z. (Dež. kot trg. sod. Ljubljana);
16. Splošna delavska gospodarska zadruga »Delavski dom«, r. z. z o. z. s
sedežem v Zagorju (Dež. kot trg. sod. Ljubljana);
17. Zadružna elektrarna v Dolu, r. z. z o. z. (dež. kot trg. sod. Ljubljana);
18. Nabavljalna zadruga javnih nameščencev in vpokojeiicev v 'Kozjem, (okrož. kot trg. sod. Celje);
19. Zadružna elektrarna v Sp. Selnici, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod. Maribor);
II.	V likvidacijo so stopile:
1. Reinontenzuchtgenossenschaft fiir die Gerichtsbezirke Marburg und WIn-disch - Feistritz mi dem Sitze in Schlel-nitz, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sodišče Maribor);
2. Posojilnica za župnijo Dobje pri Planini, r. z. z n. z. (okrož. kot trg. sod. Celje);
3. Mlekarska zadruga v Srakov-Ijali, r. z. z o. z. (dež. kot trg. sod. Ljubljana);
4. Nabavljalna zadruga javnih nameščencev in vpokojencev. r. z. z o. z. v Škofji Loki (dež. kot trg. sod. Ljubljana);
5. »Samopomoč«, r. z. z o. z. v Žužemberku: razdružba po likvidaciji (okrož. kot trg. sod. Novomesto);
6. Mlekarska zadruga v Šenčurju, r. z. z o. z. (dež. kot trg. sod. Ljubljana);
7. Posojilnica v Colju, r. z. z n. z. (okrož. kot trg. sod. Celje);
8. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Prcgradu, r. z. z o. z. Razpust vsled likvidacije (krož. kot trg. sod. No-vomesto);
III.	Izbrisane so bile;
1. Spar- und Darlchenskasscnve-rein in Nesscltal (Koprivnik), r. G. m. u.
H.	(okrož. kot trg. sod. Novomesto);
2. Mlekarska zadruga na Sv. Gori, r. z. z o- z. v likvidaciji, vsled končane likvidacije (dež. kot trg. sod. Ljubljana);
3. Mlekarna in sirarna v Žireli, r. z. z. o. p. v likvidaciji, vsled končane H* kvidacije. (Dež. kot trg. sod. Ljubljana);
4. Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Mariboru, r. z. z o. z. vsled fuzije s Hranilnico in posojilnico za Maribor in okolico, r. z. z o. z. (okrož. kot trg. sod. Maribor);
6. VVeimbaugenossenschaH Pettau, r. G. m. u. H. vsled končane likvidacije (okrož. kot trg. sod. Maribor).
7. Kmetijska nabavna in prodain*'1
zadruga v Ribnici, r. z. z o. z. v likvidaciji vsled končane likvidacije (okrož. kot trg. sod. Novomesto).
9. »Samopomoč«, gospodarska zadruga javnih nameščencev in vpokojen-cev, r. z. z o. z. za sodni okraj Konjice v likvidaciji. Vsled izvršene likvidacije.
10. »Samopomoč«, gospodarska zadruga javnih nameščencev in vpokojeit-cev v Gornjemgradu, r. z. z o. z. v likvidaciji. Vsled končane likvidacije (okrožno kot trg. sod. Celje);
12. Živinorejska zadruga v Ihanu, r. z. z o. p. v likvidaciji. Vsled končane likvidacije, (dež. kot trg. sod. Ljubljana);
13. Živinorejska zadruga v Šmartnem pri Kranju, r. z. z o. z. v likvidaciji. Vsled izvršene likvidacije. (Dež. kot trg. sod Ljubljana);
H,	»Samopomoč«, gospodarska zadruga javnih nameščencev in vpokojen-cev v Kamniku, r. z. z o. z. v likvidaciji. Vsled končane likvidacije. (Dež. kot trg. sod. Ljubljana);
Nekaj opomb k načrtu novega zadružnega zakona.
Načrt novega zadružnega zakona ni slab. V njem najdemo marsikaj, kar pogrešamo v starem avstrijskem zadružnem zakonu. Tako je n. pr. novo določilo: »Vsaka zadruga mora biti član kakršne zveze, katero si mora izbrati še predno se ustanovi«; dalje: »Vsaka zadruga, ki se ravna po novem zakonu, je oproščena taks in davkov,« itd. Najdemo pa tudi marsikaj, kar nam manj ugaja. Kakor pogrešamo glede denarnih zadrug v starih zakonih, da ni v njih nobenih določil glede hranilnih vlog, na	katere	so	navezane denarne
zadruge,	tako se	tudi v našem	načrtu
le z eno samo besedo omenjajo te vloge. § 3 stilizira način obrestovanja deležev nekako zmedeno in prekom-plicirano.	Ali ne	bi	bilo boljše,	da bi
se bil posnemal avstrijski rajfajzenski zakon, ki veleva, da se deleži ne smejo višje obrestovati, kakor hranilne vloge in te pa za 1 Va % (recimo po novem za 2 1/a %) nižje ko posojila? § 11 nam v	točki	2	posebno	ugaja,
češ, »da morajo oni člani, ki se bolj poslužujejo zadružnega poslovanja (mi bi glede posojilnic rekli, tisti člani, kateri potrebujejo visokih posojil za daljšo dobo) vpisati in plačati več deležev«. Deleži so stalni, vloge nestalni obrestni kapital.
O likvidaciji in nekoliko o stečaju zadrug govori poglavje VI »o prenehanju zadruge«. To poglavje naj bi se na dvoje cepilo. Ta naslov naj bi ostal n. pr. za »tiho likvidacijo«, za javno likvidacijo in	za	stečaj naj bi	se pa
razpravljalo v posebnem poglavju. Ni-kakoršnega posebnega poglavja pa ne najdemo v načrtu glede kazenskih določb, kakoršnih ima avstrijski zakon v posebnem oddelku cel koš, zlasti v slučaju likvidacije in stečaja. Enako je glede §§, ki	se	tičejo	na eni	strani
zadrug z »neomejeno zavezo«, na drugi strani zadrug z »omejeno zavezo«. O vsem tem govori sicer nekoliko tudi načrt, toda posebnih poglavij za te zadeve ni otvoril.
In vendar	bi	bilo	to zelo	treba
debelo povdarjati. Z »neomejeno zavezo« zadrug se varuje upnike zadrug, v prvi vrsti vlagatelje, v drugi vrsti posojevalce, ker	morajo	od njih	nede-
narne, včasih pa tudi denarne zadruge za svoj obrat na posodo jemati. Kdo naj pa v zadrugah z neomejeno zavezo varuje zadružnike? Ti so večkrat vsled sile primorani, da pristopijo kot udje, da dobe na posodo. V to svrho morajo siromaki plačati pristopnino, delež, obresti, stroške in, kar je najhujše, še s celim imetjem se morajo zavezati. Kdaj naj pa še posojilnica slabo gospodari? Kdo je pa ta slabi gospodar? Upravni in nadzorni odbor. (Po načrtu mora namreč imeti zadruga poleg načelstva še nadzornike.) Kako naj takim upravnikom do živega pride? To pove v načrtu §	21, ki pravi, da
so pri vseh zadrugah člani odbora in nadzorstva zavezani s celim premoženjem. Ta pretnja naj bi zadostovala pri zadrugah z omejeno zavezo, pri zadrugah z neomejeno zavezo naj bi se pa žugalo še v večji meri. Le člen 53 svetuje zvezi, ki nadzoruje, »da rezultat dostavi kazenskemu sodišču.« (Kjerkoli se govori o načrtu »sodišče« je za zadrug« umeti vselej le deželno (okrožno)
sodišče, nikoli okrajna sodišča, ker teh pravzaprav v Srbiji nimajo.) Torej po našem menju naj bi novi zadružni zakon v posebnem poglavju zbral vse potrebne določbe, ki bi navajale, kar bi bilo vsem v korist v vsem po pravici, ki pridejo v zvezo in dotiko z zadrugami z »neomejeno zavezo«. Tudi ker se tiče stvari zadrug z »omejeno zavezo«, naj bi se morda skrčile v posebno poglavje, kakor je pri starem zakonu z dne 9. maja 1873. Vendar slednje ni tako važno, ker so pri teh majhni deleži, torej minimalna zavezanost.
Kaj nam v navem načrtu še ugaja, oz. ne ugaja? § 22 nam je po volji, ko pravi: »Podpise novih članov (upravnega odbora) morata overiti dva za-drugarja, ki sta pri sodišču kot člana upravnega odbora že registrovana.« To bo v bodoče prilično, kadar bomo podpis novega odbornika sami doma in pa še po § 64(3) brez kolekov legalizirali. Lepo se glasi zadnji stavek člena 27 in bo ugajal pri tistih zadrugah, ki katerih zanemarja načelstvo prevzete dolžnosti. Takrat naj nadzorstvo skliče skupščino in dokler se skupščina ne sestane, določi nadzorni odbor iz svoje srede osebe, ki začasno vršijo dolžnosti odstranjenih članov upravnega odbora«
Noyi načrt hoče biti tudi demokratičen n. pr. v tem oziru, da bi pri občnem zboru vsak zadružnik imel le en sam glas, če tudi ima več deležev. To je le deloma dobro. Zadruge potrebujejo veliko obratnega kapitala, in boljši obratni kapital so deleži, kakor pa hranilne vloge. Povrh tega nedenarne zadruge nimajo hranilnih vlog in so navezane le na deleže. Kdo pa bo dajal velike svote le na deleže, ako nima nič več besede kakor tisti udje, ki so le majhen delež vplačali ali pa še tisto ostali na dolgu?
Zadružne zveze, osobito glavni zadružni savez v Beogradu bodo prišle do večje veljave, ako bodo razni §§ tega načrta potrjeni. N. pr. mora po § 12 zadruga, predno se ustanovi, svoja pravila zadružni zvezi kot revizijski oblasti v potrdilo predložiti. To potrdilo predloži potem zadruga z drugimi dokumenti vred sodišču v svrho registra*
cije. Enako mora dobiti stara zadruga potrdilo od zveze, kakar svoja pravila spremeni. Kadar kdo pristopi k zadrugi, mora podpisati pristopno izjavo v dveh izvodih, od katerega dobi enega zveza. Zveza dobi tudi prepis zapisnika vsakokratne glavne skupščine. Njej se morajo naznanjevati izstopivši, umrli in izključeni zadružniki. Zveza mora šteti vsaj 100 včlanjenih zadrug, da dobi revizijsko pravico. Po § 69 je mnenje zadružne zveze takrat merodajno, kadar kaka državna ali samoupravna oblast odreka kaki zadružni ustanovi ugodnosti tega zakona. Po členu 65 se osvoboiajo vse zadruge plačevanja poštnine za navadne in pri-priporočene pošiljatve zvezam in oblastim ter obratno. Glavni savez pa je oproščen poštnine tudi pri denarnih pošiljatvah in v prometu z vsako osebo, vsako zadrugo, z vsako oblastjo in obratno.
Vsaka zadruga, pravi § 5, mora imeti rezervo. (Stari avstrijski zakon [9./4. 73] molči o rezervi.) Njej se mora pripisati vsako leto najmanj 20 % prebitka. Rezerva (splošna) se rabi samo za zgube. Poleg tega splošnega rezervnega zaklada ima lahko zadruga za pokritja zgub na kurzu, na blagu, na terjatvah še Specialne rezerve. Teh se pa za pokritje kakšne druge zgube po členu 10 (točka 7, ki je pa zelo slabo Stilizirana) ne sme porabiti, čudno! Nerazumljiva nam je določba v čl.
5,	predzadnji odstavek, da bi se pri prenehanju zadruge preostali fondi ne smeli izročiti bližnji zadružni zvezi, marveč le Glavnemu Zadružnemu Sa-vezu v Beogradu. Ta določba se mi ne zdi umestna.
Samouprava zadrug bode preveč trpela, ako bo obveljal ta načrt v vseh točkah. Tudi je tu in tam nerazločno, dvoumno Stiliziran, recimo koj v prvem členu, zadnji odstavek. Kakor je to kri* tično opazilo glasilo ljubljanske »Zadružne Zveze«, ki se je spodtikalo tudi nad mnogojezičnostjo nekaterih členov, mi pa nad ponavlianjem in nepotrebo nekaterih izrazov »morajo, morejo, more, mora«. Ali se ne bi dalo drugače izraziti? (V vsakem zakonu je »moraš« bolj na mestu, kakor »hočeš«.)
Ali ne bi kazalo, da narodna skupščina načrt zopet vrne vladi, ki ga naj bi dala še strokovnjakom v presojo?!
Ivan Lapajne.
Novi zakoni in naredbe.*
1. Kako se nabavljajo tuja plačilna
sredstva.
S pravilnikom o reguliranju prometa z devizami in valutami z dne 23. sept. 1921 in 24. febr. 1922 so bili ustanovljeni pri podružnicah Na-rodbne banke devizni odbori, ki so dajali dovolila za uvoz blaga in za nakup deviz. Morali so obenem kontrolirati uporabo deviz in pa zavarovati tuje valute za izvoženo blago. Ti odbori se niso posebno obnesli; zato je ministrski svet odredil dne 23. dec.
1922, da velja od 1. jan. 1923 sledeči postopek:
1. Odbori pri Narodni banki in njenih podružnicah se ukinjajo.
2. Banke, pooblaščene za poslovanje z devizami in valutami, izdajajo devize in ostala plačilna sredstva uvoznikom za njih potrebe, ko dobe od niih obvezo, da izpričajo njih uporabo za uvoz najkasneje v šestih mesecih. Banki je vselej predložiti v vpogled potrdilo o protokolirani firmi in o plačanem davku. Pooblaščene banke morajo kontrolirati izpolnjevanje teh obvez, generalni inšpektorat pa nadzira, ali opravljajo pravilno to kontrolo. Zato morajo banke kot prodajalci in uvozniki kot kupci voditi potrebne kontrolnike, ki se predpišejo v ta namen. (»Uradni list«, štev. 1.,
1923.)
Dopolnilne naredbe o odkupovanju deviz za izvoženo blago in izdajanja deviz za uvoznike se nahajajo v »Urad. listu«, št. 3., 1923.
2. Dopolnitev Čl. 16. pravilnika za Izvrševanje zakona o stanovanjih.
Minister za socialno politiko je z odredbo z dne 23. dec. 1922 odločil, da se čl. 16. pravilnika za izvrševanje zakona o stanovanjih dopolni sledeče: »Ako se lastnik zgradbe in najemnik
Ker ta pregledna zbirka našim zadru-garjem ugaja, Jo bodemo letos nadaljevali. Op. ur.
ne sporazumeta o višini najemnine, mora najemnik, dokler se spor ne konča pred sodiščem, plačevati dosedanjo najemnino, samo da se najemnina, odrejena po sodišču, naknadno računi od prvega dne prihodnjega meseca, ko se je vložila prošnja za njeno določitev. Ako lastnik neče sprejeti najemnine, jo položi najemnik pri prvostopnih upravnih oblastvih«. (Glej »Uradni list«, št. 2., 1923.)
3.	Obrabljeni bankovci.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani razglaša dne 23. dec. 1922, da se lahko zamenjujejo v smislu na-redbe z dne 11. maja 1921 tudi obrabljeni bankovci po 0'25 dinarja (kronske novčanice) pri državnih blagajnah. Citirana naredba, ki pride za naše zadruge zelo vpoštev, ker so drobne novčanice že zelo obrabljene, pravi: Gospod finančni minister je odredil z odlokom z dne 11. maja 1921, D. R. br. 34.386, da morajo vse državne blagajne, pokvarjene in obrabljene bankovce po 1 dinar in po 050 dinarja zamenjavati za nove, nepokvarjene. Pri tej [zamenjavi naj se postopa tako, da se občinstvu ustreza kolikor mogoče. Zamenjati je bankovce tudi, ako so raztrgani, zamazani, brez roba ali če jim kaj manjka. Ne smejo pa se zamenjavati bankovci, katerim manjka kar polovica. Vsi drugi nedo-statki naj se izpregledujejo«. Pri nas vrše torej to zamenjavo davčni uradi. (Glej »Uradni list«, št. 2„ 1923.)
4. Ustanovitev ravnateljstva poStne
hranilnice v Beogradu.
V	Beogradu je ustanovljena direkcija poštne hranilnice, ki je zaenkrat, kakor je videti, samo najvišje uradno administrativno mesto za že poslujoče čekovne urade. Zelo bi bilo želeti, da se enkrat upelje tudi v Srbiji in Macedoniji redna čekovna služba, s čemur bi bil zdatno olajšan denarni promet s temi kraji.
5. Takse se plačujejo v kolkih in ne
v gotovini.
Uprava državnih monopolov v Beogradu razglaša dne 14. dec. 1922 (»Uradni list«, št. 3., 1913) sledeče: Opazilo se je, da pobirajo posamezni uradi takse v gotovini namesto v
kolkih, kar nasprotuje zakonskim odredbam. Zato in ker je zadosti kolkov, se pozivljejo vsa oblastva, naj odslej ne pobirajo taks v gotovini, nego naj pobirajo od strank, ki opravljajo posle pri oblastih, takse v kolkih. Obenem se naroča organom finančne kontrole, naj strogo pazijo na pooblaščene male prodajalce, da so vedno založeni z zadostnimi količinami kolkov; tam, kjer ni pooblaščenih malih prodajalcev taksnih vrednotic, pa morajo pooblaščeni mali prodajalci tobaka opravljati tudi prodajo taksnih vrednotic. jKdor je ne bi hotel opravljati, temu naj se odvzame dovolitev za prodajo tobaka na drobno.« S kolki so zlasti v manjših krajih večne sitnosti. Ker nastajajo posojilnicam poti v trge ali mesto v svrho nakupa kolkov samo stroški, bodo morale trafikante v svojih krajih energično na to odredbo opozoriti.
6.	Novi kolki.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani razglaša dne 10. januarja 1923 (»Uradni list« 5/1923), da je stopila za vso kraljevino v veljavo nova emisija taksnih mark (kolkov). Kaj bi se naj bilo zgodilo z event. starimi zalogami, ni dostavljeno.
7.	Uvoz trošarine prostih žarnic.
Generalna direkcija posrednih davkov je razglasila, da lahko občine uvažajo žarnice trošarine prosto, ako predložijo ob uvozu in ocarinanju istih potrdilo pristojnega policijskega ali političnega oblastva, da je inštalacija električne razsvetljave občinska last in naprava in da je blago uvoženo iz inozemstva. Občine morajo tudi podati izjavo, da vporabijo uvožene žarnice izključno za mestno;/razsvetljavo. Da se da uporaba uvoženih žarnic kontrolirati, morajo carinska oblastva redno obveščati o uvozu blaga finančno kontrolo v dotičnem kraju; ta kontrola nadzira uporabo uvoženih žarnic.
K temu bi imeli pripomniti, da bi moral biti dovoljen uvoz električnih žarnic tudi zadrugam. Mi imamo in poznamo primere, da skušajo razne občine iz svojih elektrarn izbiti dobičke za kritje izdatkov v drugih poslih, dočim delajo zadružne elektrarne brez vsakega dobička in krijejo s pribitkom
na cene toka edinole deležne obresti, režijo in amortizacijo napravne glavnice. Zveza bode na to okoliščino opozorila poslance ob priliki razprave o novem proračunu.
8.	Semenska kontrola.
V »Uradnem listu« št. 21/1923 se nahaja obširen pravilnik z normami o kontroli semenja, na katerega opozarjamo zlasti nakupne zadruge in podružnice Slovenske kmetijske družbe.
9.	Doklada za Trgovsko-obrtno zbornico v Ljubljani.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo proračun Trgovsko-obrtne zbornice v Ljubljani in s tem dovolilo zbornici pobiranje 25% doklade na občo pridobnino in na pri-dobnino podjetij, ki so podvržena javnemu dajanju računov. Pri slednjih je tudi veliko število raznih zadrug. Priznavamo seveda brezpogojno važnost Trgovsko-obrtne zbornice v Ljubljani. Toda gotovo je pa tudi, da nima naše kmetijsko zadružništvo z njo skoraj nobenega posla. Zato smatramo plačevanje doklad za zbornico kot neutemeljeno obremenitev kmetijskih zadrug.
10.	Prenos vrednostnih papirjev iz depota pri poštni hranilnici na Dunaju.
Direkcija poštne hranilnice v Beogradu je razglasila meseca niarca, da morajo vsi oni, ki imajo kake vrednostne papirje deponirane pri nekdanji dunajski poštni hranilnici, iste prijaviti pri kateremkoli poštnem uradu v kraljevini (Uradni list« 34., 1923.) Kar se tiče naših članic, se je šlo večinoma za vojna posojila, ki so bila na Dunaju deponirana proti rentnim knjižicam ali depotnim listom. Zadruge, ki so te deponirane listine pri Zvezi prijavile, smo pravočasno na prijavo opozorili. Rok za prijavo je bil določen z 31. majem 1923; bode se pa, kot običajno, podaljšal.
11.	Novi tlsočdlnarskl bankovci.
V »Uradnem listu« št. 24/1923 je naveden opis novih tisočdinarskih bankovcev, ki jih je začela izdajati Narodna banka 11. aprila 1923. Kedaj se vzamejo dosedanji tisočdinarski bankovci iz prometa, v razglasu o uvedbi novih tisočakov ni povedano.
12.	Pristojblnska oprostitev pridobitnih in gospodarskih zadrug.
Delegacija ministrstva financ je razglasila v »Urad. listu« št. 45/1923 sledeče : »Na vprašanje, katere zadruge uživajo ugodnosti člena 262. finančnega zakona za leto 1922./23., odnosno členov 95., 96. in 98. srbskega zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah, je priobčilo ministrstvo za poljedelstvo in vode po razpisu ministrstva za finance, generalne direkcije posrednjih davkov, z dne 10. marca 1923., št. 6916, z dopisom z dne 28. februarja 1923., štev. 5842/V1, omenjeni direkciji, da veljajo ugodnosti členov 95., 96. in 98. srbskega zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah z dne 3. decembra 1898. za vse zadružne zveze, odnosno njih zadruge, ako izpolnjujejo pogoje člena 262. finančnega zakona za 1. 1922./23, ne glede na to, ali so njih člani za-drugarji po poklicu poljedelci in obrtniki ali ne. Isto velja za glavno zadružno zvezo v Beogradu. — Predpisi srbskega zakona o poljedelskih in o-brtnih zadrugah z dne 3. decembra 1898. glede taksne oprostitve se glase:
§ 95.
Zadruge in zveze so oproščene vseh. taks glede ustanovitve, glede potrditve pravil, knjig in zadolžnic za overitev podpisov in vobče za vse posle, ki jih imajo z državnimi ali občinskimi oblastvi.
§ 98.
Zadrugarji poljedelskih zadrug so oproščeni državnih in občinskih taks glede potrditve obveznic, kadar si izposojajo denar od svojih zadrug.«
Več o tej stvari razpravljamo v posebnem članku današnje »Zadruge«.
JANKO LEŠNIČAR.
Čajnici napadi m zadruge i« njihoV« zVeze.
Nekako od letošnje volilne borbe sem se zopet množe časniški napadi na zadruge in njihove zveze. Čitati je v glasilih raznih političnih strank prav neokusne polemike in — kar bo naj-brže glavno —- prav debele neresnice o »nasprotnih« zadrugah in zvezah. Čitajo se pozivi na bojkot »nasprotnih«
zadrug. Naši Zvezi se je celo očitalo, v nekem mariborskem listu, da je poneverila iz nekega vladnega fonda milijon kron in ga spravila v »žep«. Zdi se mi kot zadružnemu delavcu potrebno zavzeti k tem nemilim pojavom stvari primerno stališče.
Gospodje časnikarji in politiki! Ako še ni v Vas zamrl vsak čut za poštenje, potem bodete še zmogli drug proti drugemu toliko pravičnosti, da bodete priznali: pri vseh zadrugah in zvezah, pa naj jih vodijo možje iz te ali one politične stranke, delajo in se trudijo idealni ljudje, ki žele na temelju zadružnih načel dvigniti svojo ožjo ali širšo okolico gospodarsko, etično in kulturno. In moram še z ozirom na dandanašnje ljudsko mišljenje dostaviti : ti možje delajo v 90% slučajev popolnoma zastonj. Ako ne imponira gotovim ljudem delo samo, bo morda vsaj imponiralo to, da se je opravilo
—	zastonj. Pri nas je žalibože zadružno delo razcepljeno, neorganizirano. Deli se skoraj bolj po gotovih političnih grupacijah kakor po strokah, Tega zaenkrat ne moremo preprečiti. Ali eno je gotovo, da ima skupnost naroda kot taka vedno dobiček, ako se le — dela in to v kakršnihkoli Skupinah ali organizacijah. To je treba vedno pomisliti predno si pusti ta ali oni časnikar ali politik narekovati od prevelike strankarske vneme — kak napad na »nasprotno« zadružništvo. Delu bodi vedno čast, zlasti tako nesebičnemu in požrtvovalnemu kakor je zadružno. Ako se pri tem napravijo tu in tam kake napake, niso iste pač nikjer tako velike, da bi svetlo stran zatemnile in da bi narodnemu gospodarstvu v celoti povzročilo bogve kako škodo. Jasno je, da se lahko dobe tudi v zadružnih organizacijah nepoštenjaki — ali zato niso še slabe organizacije same.
Pomisliti je nadalje treba, komu koristijo protizadružni izlivi strankarskega fanatizma? Komu koristi izpod-kapanje ugleda in dobrega imena naših zadrug? Nikomur drugemu kakor raznim znanim kapitalističnim pijavkam, ki komaj čakajo na to, da bi nemoteno zagospodarili na našem denarnem trgu in bi dobile v roke našega konzumenta in producenta. Ali je
gospodarska naobrazba naših časnikarjev in politikov tako majhna, da ne vidijo in ne znajo oceniti gigantskega boja, ki ga bije zadružništvo proti velekapitalu? Zdi se mi, da narod to bolje, skoraj instinktivno, čuti. Kajti reakcije na časniške napade proti zadružništvu je malo ali nič. Obžalovanja vredno je le, da se odbije tu in tam kakega drugače dobrega in idealnega zadružnega delavca, ako si še ni ustvaril o naši žumalistiki in politiki, recimo, svojega mnenja. In daje se s tem orožje v roke onim tintenkulijem, ki za bančne pare blatijo in mažejo vsako zadružno podjetje.
Zato ne more noben zadrugar dovolj odločno in ostro zavrniti napadov na zadružništvo. Naj bi vbodoče izostali vsaj v onem delu našega časopisja, ki je glasilo resnih in delavnih političnih strank. V/rokov sem menda navedel dovolj.
9 črednosti tujega mlcKarsNa *
Pri nas nikdo ne sluti, kako neprecenljivo bogastvo se nam skriva v mlekarstvu, navzlic temu, da ono danes še zdaleka ni tako razvito, kakor bi sc moglo in se tudi bode sčasoma razvilo.
Vrednost našega mlekarstva tiči na eni strani v prebitku mleka, ki se more v nekih krajih, o katerih hočemo takoj govoriti, preko lastne potrebe vnovčili
—	a na drugi strani v jako povoljni trgovski konjukturi za naše mlečno blago, bodisi po dobrem delu v naši državi sami, bodisi v sosednih in daljnih evropejskih ter izvenevropejskih državah.
Naša država je glede svoje površine izredno mnogolična in je možno v njej najti vsakojakih prirodnih čudes in lepot. Ali ono, za kar se mi tukaj
* V Zagrebu je pričel izhajati meseca februarja strokovni mlakarski list »Mljekar«, ki ga ureja in izdaja g. dr. Stjepan Filipovič. Uredništvo in uprava je v Zagrebu, Tvornička ulica 10. List je izvrstno urejevan in ga našim za-drugarskim krogom toplo priporočamo. Gornji članek smo vzeli iz prve številke v celoti, ker je zelo zanimiv.
interesiramo, je sposobnost naše države za mlekarstvo. Tu pa bodemo takoj videli, da kakor ni njena površina enako dobra za poljedelstvo, tako tudi ni za mlekarstvo. V naši državi je mnogo krajev, ki niso primerni za mlečno industrijo, je pa tudi mnogo dobrih področij za to vedno dobička-nosno gospodarsko panogo.
Danes so prilike za mlekarstvo pri nas naipovoljnejše raj/no v onih krajih, kjer je tudi najbolje razvito poljedelstvo. A to je severni in nižinski del naše države, v katerega spada počenši od za-pada s precej gorovito Slovenijo, Hrvat-ska razim južnega goratega, dela. Slavonija, Vojvodina, potem bosanska in srbska Posavina, konečno srbsko Podunav-je in vsa severna Moravska dolina.
V	teli krajih sc je že zdavnaj začelo delati na poboljšanju govedoreje in imamo danes v njih po velikem odstotku evropejska goveda, in tako tudi evropejsko mlečno živino, katera je sicer povprečno še dosti slaba, ali je vendar še povsem dobra, ako pomislimo, kakšno govejo živino smo imeli nekdaj pri nas.
Osrednji de! naše države, kateri je kamenit in gorovit in pa goli primorski Kras se še danes ne morejo smatrati primernim za kako močnejšo mlekarsko industrijo. Ali v obeli conah je mnogo krajev, v katerih bi se moglo že sedaj mi sliti na razumno ovčje mlekarstvo. Samo ena velika zapreka ie, ki smo jo v severnih krajih že prekoračili, namreč: nerazvit smisel za zadružništvo. V Sloveniji, Hrvatski, severni Srbiji in Vojvodini more človek danes priti s kako zadružno idejo brez strahu pred kmečke ljudi, ki ga bodo mirno in pozorno poshi ali in potem jasno izrekli svoje mnenje. Ali tako ni v omenjenih dveh pasovih države: tu je zadružno delo še skora] popolnoma nepoznano in zato je tu težko delati, dočim ima narod od tega svojega neznanja škodo. Torej: v osrednjem in primorskem delu države niso niti pri-rodne. niti socijalne okolščiroe1 tako po-voline, da bi se moglo že sedaj misliti na jačjo organizacijo mlečne industrije. Toda ravno radi tega, ker so ti kraji od prirode določeni za živinorejo, bo se moralo v njih kmalu misliti na zboljšanje paše, krme in živine ter na razvijanje zadružnega delovanja,
Toda zakaj se mora že sedaj začeti s sistematičnim delom v severni coni.
Kako silno bogastvo leži po teh krajih v samem mlekarstvu, to bodemo takoj videli.
ta takozvana severna cona obsega več ko eno tretjino državne površine, torej okrog 100.000 km*.
Na tej površini se redi preko 3 milijone goved in sicer v Sloveniji 700.000, v Hrvatski in Slavoniji 1,120.000, v Vojvodini 1,250.000 ter v posavski Bosni, Srbiji in v Podonavju skupno okrog
300.000.	To je vsega skupaj 3,370.000 komadov. Od navedenega števila bode 1,500-000 krav; ako še odbijemo 20% slabših krav, ostane 1,200.000 dobrih krav molznic.
Koliko mleka dajo1 te krave? Rekli smo, da v zgoraj navedenem številu računamo boljše krave. No, to sigurno niso niti švicarske (z letno mlečnostjo do 2.800 l) niti danske (z letno mlečnostjo
2.000 1). nego so to po priliki take krave kakoršne jih imajo v Avstriji in katere dajo letno 1.700 1, Mi vzamemo torej, da tudi gori omenjene naše krave dajo letno 1.700 l mleka. (Številka bo povprečno previsoka. Op. ur.)
Preje nego izračunamo, koliko mleka smemo prodati v severni mlekarski coni naše države, moramo znati, koliko ga narod sam v tein področju na leto potrebuje. To bodemo lahko izračunali. V omenjenem področju prebiva okrog sedem milijonov ljudi. Ako vzamemo nekaj obilnejšo mero lastne porabe na osebo in dan potem lahko predpostavljamo, da se porabi za osebo po pol litra tri dan, kar bi dalo za vse prebivalstvo okroglo 1,300 milijonov litrov an leto. Ako računamo, da od vsake gornjih
1.200.000 krav pride samo 500 litrov letno na prodajo, potem nam ostane za lastni konzurn 1-440 milijonov litrov, torej za 140 milijonov litrov več nego smo vzeli v gornji proračun. K temu pa Se pride mleka od skoraj pol milijona slabših krav, katere dajo letno 1.000 litrov, torej 500 milijonov litrov, potem mleko od 2 in pol milijona ovc. Ako vzamemo, da jih polovica molze in da vsaka teli molznih ovc na leto samo 60 I, dobimo še 60 milijonov litrov ovčjega mleka.
V	severni coni imamo torej poleg lastne potrebe in poleg onega mleka, ki
smo ga odredili za prodajo, še odvisnih 700 milijonov litrov mleka, torej za več ko 50% preračunane množine, od česar še pride na osebo V* 1 več na dan. Z drugimi besedami:
Mi moremo poleg tega, da potrošimo na dan in osebo tri četrt litra mleka, v severni mlečni zoni naše države prodati na leto 600 milijonov litrov mleka, ako računamo, da lahko prodamo na leto od 1,200.000 krav po 500 |.
Po kaki ceni? Ako se ravnamo po naših tržiščih, o katerih bomo govorili še v tej številki, moremo reči, da lahko v-novčimo to naše za prodajo namenjeno mleko po 10—14 kron na licu mesta. To bi bilo povprečno 12 kron, kar bi znašalo za gornji kvantum 7.2 miljardi kron letno.
Kako bi se to mleko vnovčevaio? 2e od nekdaj so v navadi tuji načini v-novčevanja mleka, in tako je1 še danes. Ali se ’. prodaja samo mleko, ali se 2. iz njega izdeluje surovo maslo, ali pa sc
3.	izdeluje sir. Ravno tako bi tudi mi svoje mleko vnovčevali. Nastane seda! vprašanje, koliko v kateri obliki.
1.	Vnovčevanje v obliki inleka samega. Tu moramo najprej misliti mu oskrbovanje naših velikih mest v severni mlečni coni: Ljubljane, Zagreba, Beograda, Subotice, Osijeka in drugih matijih. Vsa ta mesta imajo sedaj okrog
400.000	prebivalcev. Ako vzamemo v primeri z evropskimi mesti porabo mleka na dan in osebo z 0.4 1, potem bi bilo to na leto čez 60 milijonov litrov, torej ravno desetino oiiega mleka, katerega imamo na prodaj. Ali mi moremo mleko samo prodajati v Gradec in na Dunaj, potem tudi na Reko in v Trst. Gradec, Reka in Trst imajo skupaj skoraj pol milijona prebivalcev, toda mleka Imajo premalo in mogli bi znabiti v ta mesta prodati 'etno 40 milijonov litrov. Potem pride naše glavno tržišče in to je Dunaj. Na Dunaju se je trošilo pred vojno vsak dan skoraj milijon litrov mleka. Preteklega leta (v oktobru 1922) so spravili skupaj nekaj dni 200.000 I, a to je trajalo le kratek čas. Torej manjka na Dunaju vsaki dan okrog 800.000 1 mleka in ni upanja, da bi se to stanje tako lahko popravilo. Mi bi torej mogli vsaki dan na Dunaj poslati pol milijona litrov, in to bi bilo na leto okroglo 200 miijonov.
Ako tedaj računamo zgoraj 60 + 40 miijonov in tukaj 200, dobimo vsega skupaj 300 milijonov — ali z drugimi besedami: polovica onega mleka, kar ga imamo na prodaj.
2. Vnovčevanje mleka v obliki masla. Tu se hočemo najpreje prepričati, koliko masla bi dobili v oboe’ iz 300 milijonov litrov mleka. Iz 100 litrov mleka sc dobiva 4 kg masla, a iz 300 milijonov litrov 1.200 vagonov. Kam bi mi s tolikim maslom? Tu hočemo navesti en primer: pred vojno je izdelala Sibirija preko 7.000 vagonov surovega masla in ga je lahko prodala. A"-Nemčija na pr.' je trošila letno okrog 60.000 vagonov surovega masla. Danes ni seveda nobenega, kilograma sibirskega masla več v Evropi in ne samo v Avstriji, temveč tudi v Nemčiji je veliko pomanjkanje surovega masla in mlečne robe sploh. To je posledica vojnih razmer. Moramo pa imeti pred očmi. da je Nemčija pred vojno tt-vozila surovega masla za kakih 200 milijonov mark, to je okrog 8.000 vagonov. Od tega bi mogli mi dobaviti kakih 1.000 vagonov. Mesto Dunaj more, ako upoštevamo prilike v Nemčiji, porabiti letno vendar kakih 1.500 vagonov masla.
Razim v Nemčijo Pa bi mogli mi letno izvozili vsa 1.000 vagonov surove-ga masla v turška in grška velika mesta, to je v Carigrad, Solun. Smirno in dr , potem v druge dežele okrog vzhodnega Sredozemskega morja in to zopet vsa] 500 vagonov.
Potemtakem bi mogli že samega masla prodati lahko na leto 5.000 vago-no. to je 50 milijonov kilogramov, čemur odgovarja 1.250 milijonov litrov mleka, to je dvakrat toliko, kolikor bi mi sploh mogli prodati mleka.
3. Vnovčevanje mleka v obliki sira. Kakor vidimo, moremo mi letno prodati 300 milijonov litrov samega mleka, a ostalo bi morali predelati v maslo, katerega bi zelo lahko prodali, tudi če bi ga bio še več. Poleg masla pa se da iz mleka še dobiti 10% postnega (ne mastnega) sira. To bi bilo iz 300 milijonov litrov mleka tudi okoli 3.000 vagonov. Tudi ta sir bi mogli prodati, od česar bi imeli lep dobiček. Ako vzamemo ceno tega sira samo s K 15.— po kg, bi bilo to pri vagonu 150.000 kron in na» 3.000 vagonov okrog pol miljarde kron.
Stran 12
Toda to ni pravo vnovčevanje mleka v obliki sira, temveč izdelovanje mastnega sira iz neposnetega mleka. Ker je vnovčevanje mleka v obliki sira danes najboljše, bodemo morali gledati, da se za izdelovanje dobrega sira v velikem pripravimo.
To je prvi del članka. Mi bi dostavi-
li,	da sc je doslej v Sloveniji za življenje našega mlekarstva in organizacijo prodaje mleka kakor mlečnih izdelkov jako malo storilo. Rešitve čaka tu neštevilno vprašanj, s katerimi se bode začeta intenzivno baviti tudi celjska Zveza, ker vidimo v organiziranem mlekarstvu liaj-sigurneiši in najstalnejši dohodek za naše kmetijstvo.
Objave Zadružne Zveze v Celju.
I. Podpora za snujoče se zadružne elektrarne.
Poljedelsko ministrstvo je izjavilo, da bode v upoštevanja vrednih slučajih podelilo subvencijo za kritje snovaluih in začetnih' stroškov. Prošnja mora bili naslovljena na Ministrstvo Poljcprivre-da i Voda ti Beogradu in mora vsebovali: 1. Koliko zadružnikov šteje zadruga in kakemu stanu pripadajo. 2. Koliko deležev je podpisanih in koliko že vplačanih. 3. Dolgove zadruge. Prošnji je treba priložiti pravila zadruge in jo poslati Zvezi v pregled ter priporočilo.
2.	Kai je z, davkom na poslovni promet?
Na vprašanje kmetijskega oddelka prj Pokrajinski upravi za Slovenijo, kako stališče zavzema celjska Zveza glede davka na poslovni promet, je odgovorila Zveza sledeče: »Po »Uredbi o davku na poslovni promet« (»Uradni list« št. 113 z dne 19. septembra 1921) in zakona, o davku na poslovni promet (»Uradni list« št. 20 z dne 4. marca 1922) so oproščene, praktično vzeto, davka na poslovni promet le kmetijske nakupne zadruge. Vse druge zadruge, kakor konzumne, kmetijske in obrtniške produktivne zadruge P« morajo davek na poslovni promet plačevati. Kvr gre tu za občekoristna, osobito važna zadružna podjetja (konzumne, mlekarske, kletarske, kmetijske prodaj
ne zadruge) bi bilo gotovo le pravično, ako bi se te zadruge davka na poslovni promet oprostile. Razumljivo je, da v § 96 srbskega zadružnega zakona ni govora o davku na poslovni promet, "ker rega povojnega davka še takrat nikdo ni poznal. Ali zakoni pa izrecno govori o »radu«; morda bi se dalo pod to besedo nrav dobro subsumirati tudi promet? Namena zakonodajalčeva tako glede § 96 srbskega zadružnega zakona kakor glede § 262 finančnega zakona je bila gotovo ta. da se zadruge oproste vseh davkov. Ker vlada zlasti glede davka na poslovni promet velika nesigurnost. in ker davčne oblasti plačilo tega davka brezpogojno zahtevajo, je potrebno, da bi s>e letos pri sestavi proračuna znani S 262 primerno in zlasti jasno prestilizi-ralo. «
3.	Staro prekmursko zadružništvo.
Zadružna Zveza v Celju je napravila na pokrajinsko vlado v Ljubljani nedavno sledečo vlogo:
»Poleg vprašanja izravnave medsebojnih terjatev med slovenskim in avstrijskim ter italijanskim zadružništvom pride še v poštev vprašanje ureditve odnosa Jev med prekmurskim zadružništvom in njegovo bivšo centralo v Budimpešti. Ker še (i odnošaji niso urejeni, ne more priti do ustanovitve in razvoja novih zadrug v Prekmurju, kar *e v veliko škodo naši državni iti narodni misli, pa tudi v škodo kmetijskemu gospodarstvu v lej pokrajini sploh. Celjska Zveza se ,ie že ponovno lotila tega vprašanja, a brez posebnega uspeha. Da bi se kak uspeh dosegel, bi Ivla. potrebna tudi državna pomoč, moralna in materijah™. Po našem mnenju bi bil priporočljiv sledeč postopek: Bilo bi treba zbrati vse podatke o bivših, sedaj spavajočih zadrugah v Prekmurju. Ti podatki so bili že enkrat zbrani ter jih je bojcTa okrajno glavarstvo v Murski Soboti poslalo v Ljubljano. Ker mi nimamo vpogleda v ta materijal, bi ga naj zadružno nadzor-ništvo pri vašem oddelku uradno poiskalo in pregledalo. Manjkajoči podatki bi se morali potem zbrati potom okrajnega glavarstva v Murski Soboti. Iz celotnega materijala, ki bi moraf biti na razpolago tudi interesiranim zvezam, bi j-e potem dalo napraviti sodbo, kaki koraki bi bili /a življenje in sanacijo prek-
murskih zadrug potrebni. Na podlagi zbranega materijala bi se mogla potem tudi lotiti sanacijskega dela ena ali druga 'centralna zadružna korporacija^ ki danes vsled velikega nezaupanja in celo nasprotovanja prebivalstva niti ne dobi vpogleda v knjige in bilance bivših prekmurskih zadrug, v kolikor so te knjige in bilance sploh še shranjene.«
4.	Stavbne zadruge za Sokolske domove.
Zadružna Zveza v Celju je posla« starešinstvu Jugoslov. sok. saveza v Ljubljani sledeč dopis:
Podpisana Zveza opaža, da si zidajo v več krajih sokolska društva svoje domove. Nekatera društva so tudi že prosila Zvezo za navodila, ali naj zida in oskrbuje take domove Sokol sam, aii posebno stavbeno društvo? Mj društvom svetujemo, naj ustanavljajo posebne stavbene zadruge »Sokolski dom-< in sicer iz sledečih razlogov: 1. Pri zadrugi treba plačati deleže. Ti in pa cv. deležno jamstvo tvorijo neko sigurno finančno in kreditno podlago podjetja. 2. Zadruga ima pri sodišču registrirano načelstvo, ki je po pravilih in zakonu odgovorno za njeno gospodarstvo. Poleg tega nadzoruje načelstveno poslovanje zadružno nadzorstvo, ki je za poslovanje soodgovorno, in pristojna revizijska oblast. 3. Iz navedenega razloga že je gospodarstvo v zadrugi mnogo bolj urejeno, kakor v društvih. — Lastninsko razmerje med zadrugo in Sokolom se pa da urediti ali s pravili ali pa s posebno pogodbo.
Dovolili bi si. Vašemu Savezu svetovati, da bj \ plival na preosnovo že obstoječih gradbenih društev v zadruge, v bodoče bi pa sploh le ustanovitev stavbenih zadrug za sokolske domove priporočali. Naša Zv*eza preskrbi rade v olje pravila, izvrši ustanovitev, uredi knjigovodstvo itd. ter oskrbuje kasneje revizijo leli zadrug. Eno tako zadrugo (v Središču ob Dravi) je pa Zveza že ustanovila. Opozarjamo na to zadevo tudi svoje članice.
Zadružne vesti iz Slovenije.
Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani nam je poslala svoj računski zaključek za 1. 1922, iz katerega posnemamo, da je štela koncem leta 1922
82 zadrug. Od teh je bilo hranilnic in posojilnic 32» konsumnih in gospodarskih zadrug 15, obrtnih 21 in 14 raznih zadrug. Denarnega prometa je imela Zveza 1.1922 K 126,04475676, čistega dobička K 71.248'21. Vlog je imela Zveza K 19,236.58742, kreditov pa K 6,858.471 97. Po velikih težkočah, s katerimi se je imela ta organizacija vsled raznih izgub boriti, se sedaj prav dobro razvija.
Zadružna Zveza v Ljubljani je štela glasom vposlanega računskega zaključka koncem 1.1922 505 zadrug. Od teh je bilo 271 kreditnih, 82 nabavnih in konsumnih, 26 mlekarskih, 26 kmetijskih strojnih, 37 živinorejskih, 14 elektrostrojnih, 23 obrtnih, 7 stav-binskih in 19 raznih zadrug. Celokupni promet je znašal Din 477,692.759'26, čisti dobiček Din 14.67288, vlog je bilo Din 63,018.94764, kreditov pa Din 37,521.472 08. Opozarjamo svoje članice na visoko število vlog pri tej Zvezi, kar je posledica dobre zadružne discipline in stroge centralizacije denarja pri lastni matici. Veliko število članic te Zveze kaže mnogo vnetega in napornega zadružnega dela, ki ga lahko stavimo v zgled naši organizaciji.
Zadružna Zveza v Trstu je štela koncem leta 1922 127 zadrug. Od teh zadrug je bilo denarnih 85, konzumnih 32, mlekarskih 6, vinorejskih 1, stanovanjskih 2 in 1 mlinarska zadruga. Na Goriškem je štela Zveza 12 članic (tam deluje v Gorici še ena Zveza), v Istri 51, na Notranjskem 16 in v Trstu 6 članic. V letnem poročilu Zveze je navedeno stanje teh članic koncem leta 1920. Tako izkazuje od 85 kreditnih zadrug 81 istih 36.484 članov, vlog L 36,70289372, kreditov pa L 17,557.70511i naloženega denarja v inozemstvu (večinoma pri starih zadružnih centralah v Sloveniji) L 11 milijonov 584.836 97, naloženega denarja doma L 2,930.19243, inventarja pa L 3.215.027 66 (I), rezerv L 1,542.588 63 in izposojil L 1,101.029'85. Denarnega prometa so imele vse kreditne zadruge L 84,113.10072. Gospodarske zadruge so naravno mnogo slabše. Zveza sama je imela prometa L 14,772.404.09, vlog L 1,352.485‘93, kreditov L 1,081.270 55. Zveza je lani priredila sedemtedenski
zadružni tečaj, ki se ga je udeležilo 34 obiskovalcev. Revizij je bilo izvršenih 79, kar je zelo mnogo. Zvezo in celo njeno organizacijo teži še vedno nerešeno vprašanje naložb v Sloveniji. Glede tega pravi Zvezino letno poročilo : »Kakor v preteklem letu tako je Zadružna Zveza tudi v zadnjem poslovnem letu posvetila dosti časa in truda akciji za zamenjavo denarja, naloženega onostran meje. Ni tu mesta, da bi podrobno navajali vse podvzete korake, zato bodi le omenjeno, da je podpisana Zveza v maju 1922 poslala v Rim deputacijo, ki je na vseh merodajnih mestih podrobno obrazložila zadevo in zahtevala zamenjavo. Tedanja vlada je bila v principu za zamenjavo, ali do izvršitve ni prišlo. Pri tem moramo posebej naglašati, da so naši državni poslanci energično podpirali akcijo za zamenjavo, ali žalibog do danes se ta še ni izvedla.
V	začetku leta 1922 je vlada objavila izvršilno naredbo k garancijskemu zakonu z dne 9. decembra 1920, glasom katerega ima država prevzeti jamstvo za izgubo zadrug, nastalo vsled nezamenjave njihovega premoženja, ki je bilo naloženo v kronah in se ni izmenjalo po ključu 60%- Zveza je za vse svoje članice vložila tozadevne prošnje, ki so pa ostale vkljub urgencam doslej nerešene.
Kakšne važnosti je za naše zadruge zamenjava njih naložb onostran meje, priča najbolj dejstvo, da znašajo te naložbe spremenjene v lire po 60% L 1t,584.836‘97. Ker je z zahtevano zamenjavo v ozki zvezi obstoj velikega števila naših zadrug, bo Zadružna Zveza tudi v bodoče do končne rešitve posvečala temu vprašanju ono skrb, ki jo po svoji važnosti zasluži. Dokler ne bo ugodno rešeno vprašanje zamenjave, bo trpelo naše zadružništvo na pomanjkanju denarja. S tem dejstvom morajo računati zadruge in ljudstvo. V kolikor je Zadružna Zveza mogla, je podpirala svoje članice s posojili, ali pri sedanjih razmerah ji ni bilo mogoče ugoditi vedno zahtevam svojih članic, ki so potrebovale posojila. Je res, da marsikatera zadruga životari in da marsikatera ne more delovati, ker nima sredstev, ali pri se-
danjem pomanjkanju denarja bi bil zločin z narodno - gospodarskega stališča jemati denar na posodo po oderuških obrestih in ga posojevati ljudstvu. Zato je manjše zlo, ako zadruga omeji svoje delovanje na to, kar more storiti iz lastne moči in čaka konca sedanje krize.«
Gotovo je, da bi stare zadružne centrale teh članic rade pomagale posestrimski organizaciji v Trstu in svojim bivšim članicam, ako bi to danes radi visokega tečaja lire mogle storiti. Danes ni druge pomoči, kakor počakati. Kakor je znano, so slovenske zadružne zveze že meseca februarja podvzele korake pri beograjski vbdi, da na vsak način izposluje kake ugodnosti za prizadete primorske zadruge povodom trgovinskih pogajanj z Italijo. Pomočnik našega zunanjega ministra je tudi svojo podporo obljubil, istotako g. dr. Rybaf, ki je načelnik oddelkov za izvrševanje mednarodnih dogovorov. Kak uspeh je ta akcija imela nam trenutno ni znano.
Zadružne nesti iz Mhih In srbshili pokrajin.
Nova hrvatska zadružna banka.
Sr^dišnji savez lirvatskili seljačkih zadruga v Zagrebu, Glavna zadruga v Zagrebu, Savez lirvatskili seljačkMi zadruga za Bosim i Hercegovini! u Sarajevu in Središnji savez jugoslovenskili seljačkih zadruga u Sarajevu (muslimanski) so ustanovili skupno »Hrvat-sko seljačko zadružno banko« v Zagrebu s temeljno delniško glavnico Din
25.000.000,—, od katere je vplačanih Din
8.000.000,—. Banka ima namen financirati vse te zveze in njihove članice. To je sedaj peta takozvana zadružna banka v naši kraljevini. (Split. Ljubljana 2, Zagreb 2). Upajmo kot zadrugarji, da ji ne bo zadružništvo samo pomagalo na noge, temveč bo ostala pri zadružnih načelih. Dosedanje skušnje z zadružnimi bankami niso namreč preveč razveseljive.
Prisilni prihranki v zadrugah. »Hr-vatsk! Zadrugar« v Zagrebu (glasilo Središnjeg saveza lirvatskih seljačkih zadruga) piše o obveznih (prisilnih) pri-
hrankih v zadrugah: »Vloge so obratno sredstvo, ki se izneveri baš v času krize, kar se je pokazalo tudi sedaj. Zadružništvo potrebuje za izvrševanje svojih nalog stalen kapital. Tu sta dve mogočnosti: ali se poveča zadružna glavnica zadrug in Zveze z zvišanjem deležev, na pr. od K 10,— na Din 10.— in 100.— pri zadrugah in cd K 100.— ali 1000.— pri Zvezi na Bin 1000.—, ali pa se uvede pri zadrugah stalna obvezna Štednja. Mi smo se odločili za poslednji način (ob-\ezno štednjo) zbog tega. ker se bodo privedli na ta način zadrugam in Zvezi znatniji kapitali. ko s povišanjem deležev, pa tudi zbog tega, ker je že enkrat treba, da zadružništvo s sistematičnim delom vzgaja pri kmetovalcih smisel za štedenje. Vsled tega predlagamo, da vse hrvatske seljačke zadruge takoj začnejo z uvajanjem stalne male štednje pri svojih članih.«
List poroča v isti št., da je Hrvat-ska seljačka zadruga v Hrastelnici začela z obvezno štednjo po teh načelih:
1.	Nikdo ne more biti član zadruge, kdor ne vloži vsak teden vsaj 1 Din. 2. Ta štednja traja pet let: tekom tega časa ne more nikdo take svoje vloge dvigniti. 3. Vloge na to štednjo se nc obrestujejo. 4. Udeležiti se morejo te štednje tudi nezadružniki. — Stvar sicer tudi v Jugoslovanskem zadružništvu ni nova, je pa vedno zanimivo, kako se skuša obvezno štedenje zadružnikov vpeljati sedaj pri eni, sedaj pri drugi zadružni organizaciji. Mi bi ji skoraj bolj prisodili veliki ideclen, vzgojen moment ko praktično finančni. O tej zadevi se bodemo razgovarjali tudi slovenski zadru-garji na svojih zborovanjih.
Mali bančni zaslužki. »Hrvatski Zadrugar« poroča, da je neka zagrebška banka zaslužila pri preodkazilu 499 dolarjev iz Amerike 1. 1922 malenkostno vsoto K 12.628.70. Denar je zapustil neki reven delavec za svojo ženo in deco blizu Dvora na Hrvatskem. Ako kdo u-krade v Zagrebu 10 Din, bode nedvomno zaprt; zagrebški bančni ravnatelji In u-pravni svetniki so pa neoporečeno pošteni ljudje. Kdo bi jim mogel dokazati kak kradež ali pa rop?
Prva zadružua elektrarna v Hrvatski in Slavoniji se je ustanovila v vasi Cačinci blizu Osijeka,
Petindvajsetletnica Saveza srpskih zemljoradničkili zadruga v Zagrebu. V
»Zemljoradnički Zadrugi«, glasilu Saveza srpskih zemljoradničkili zadruga v Beogradu se spominja v lepem članku g. Laza Horvat 25 letnice Saveza srpskih zemljoradničkih zadruga v Zagrebu, ki pa se sicer sedaj fuzijonira z beograjskim. Srbska Zveza v Zagrebu je delovala največ v Liki, Slavoniji in sedanji vojvodini. Svojo glavno pozornost je obračala na to. da niso prehajala zemljišča srb. kmetov v tuje (madžarske aii švabske) roke in da se je narodna zemljiška posest še povečala. Zbrala je tekom 25 let svojega obstoja okrog sebe nad 350 zadrug.
Velik dar za ljudsko naobrazbo. Savez srpskih zemljoradničkih zadruga v Zagrebu je naklonil 750.000 Din zn širjenje ljudske naobrazbe v svojem delokrogu. Ta znesek se porabi za ljudska predavanja, širjenje dobrih knjig, nabavo vzornih kmetijskih strojev, semenja itd.
Umrl je 25. marca t. 1. v Rimu dr. Mihajlo M. Popovič, član načelstva Saveza srpskih zemljoradničkih zadruga v Beogradu. Dr. Popovič se je I. 1898 kot član todanie srbske vlade posebno zavzemal za oživotvorenje sedanjega srbskega zadružnega zakona, ki je, kakor znano, boljši od našega bivšega avstrijskega. — V Sarajevu je umrl dne 24. aprila g. Jura j Soče, ravnatelj Saveza hrvatskih seljačkih zadruga, dobro znan z raznih sej in kongresov tudi mnogim našim zadrugarjem. Cl. Soče Je svojo zvezo osnoval, organiziral vse članice in jo je spravil do lepega razcvita. Naj mi! bo ohranjen tudi med nami časUn spomin!
»Zadružništvo in politika«. Pod
tem naslovom piše med drugim g. dr. Bervaldi v splitskem »Zadrugarju«: »Vsak zadrugar more kot državljan pripadati katerikoli stranki, on more za njo delati in pri volitvah za njo glasovati, ali v zadrugi sami ni strank in ni posameznih stanov. Vsakdo, in naj pripada katerikoli stranki, more biti član kake zadruge, samo da je pošten človek. To je edino merilo, po katerem se sodi zadrugarja. Ako se pa začne meriti zadrugarje po politični ali stanovski vrednosti, potem je za-
druga obsojena na propast in je ne ne more nikdo rešiti. Edino vprašanje časa je, kedaj pride do konečne likvidacije. To je zgodovina vseh onih zadrug, ki so se dale zapeljati od ljudi, katerim je pred očmi zmaga na političnem polju z vsemi žrtvami, to je tudi zgodovina nekaterih naših zadrug v Dalmaciji. Zadruga mora biti in ostati torišče, na katerem se srečavajo vsi pošteni ljudje. Ona naj bode ne le sodstvo za moralno poboljšanje posameznikov, nego tudi sredstvo za družabni mir. Tu se bodo približevali drug drugemu inače spoštovani in častiti ljudi, katere loči kakršenkoli nesporazum, in se bodo s sestajanjem in medsebojnim spoznavanjem ogrevali za blagostanje in srečo svojih zadružnikov. To morajo imeti vsi pravi za-drugarji vedno pred očmi, osobito v današnjih časih, in ne smejo na noben način dovoliti, da bi se zadruga vmešala v političen vrtinec, kateri bi jo zapeljal in pogoltnil.« Podpišemo z obema rokama.
Prošnje zadrug na poljedelsko ministrstvo. »Zemljoradnička zadruga« v Beogradu priobčuje ta-le opomin, ki ga priporočamo tudi našim zadrugam v uvaževanje: »Nekatere naše zadruge, ki prosijo pri poljedelskem ministrstvu za podporo ali posojilo, se obračajo s prošnjami naravnost na ministrstvo. Ker pa ministrstvo ne razpolaga s potrebnimi podatki, na podlagi katerih bi rešilo take prošnje, jih pošlje zvezi v poročilo in izjavo, s čemur se povzroča nepotrebna pisarija. Da bi tega vbodoče ne bilo več in da bi se take prošnje čim preje reševale, opozarjamo vse naše zadruge, da se v nobenem slučaju ne obračajo s prošnjami neposredno na ministrstvo, temveč da to vedno store preko zveze, katera pošlje prošnjo ministrstvu s potrebnimi podatki in svojo izjavo vred.«
Državna hipotekarna banka v
Beogradu (Uprava fondova). Prošlo leto je bil spremenjen zakon, ki ureja razmere pri tej edini bivši srbski hranilnici tako, da jo proglaša za edin pu-pilarno važen zavod v celi državi. Zakon vsebuje namreč določbo, da morajo zavodi in ustanove v novih pokrajinah,
ki upravljajo javne fonde, pupilarne in depositne kapitale, občinske, sreske, oblastne, cerkvene, samostanske, ki se zbirajo iz doklad, vse te fonde in kapitale prenesti tekom 10 let v Državno hipotekarno banko v Beograd (to je torej do 1. 1932), nove take vloge pa smejo sprejemati samo Se pet let (to je do 22. aprila 1927). K tej za naše razmere precej neprijetni zadevi piše posl. Pušenjak v »Slovencu« :
»V Sloveniji in Dalmaciji se morajo kapitali in fondi, za katere je potrebna pupilarna varnost, nalagati v občekoristnih hranilnicah, katere so ustanovljene na podlagi regulativa z dne 2. septembra 1914. Položaj teh hranilnic, katerih rezervni fondi so večinoma naloženi v državnih papirjih bivše Avstrije, ostanek in še velik del hranilnih vlog povrh v važnih posojilih, ni rožnat. Prejšnja Narodna skupščina je sprejela zakon, s katerim se v štirih letih onemogoči nadalnje podeljevanje kreditov od"strani hranilnic in v desetih letih povzroči likvidacija teh zavodov. Ni se mislilo na to, kdo bo pokril znatne izgube, katere bodo radi avstr, vrednostnih papirjev in vojnih posojil nastale, izgube, katere bi hranilnice same v nekaj desetletjih iz poslovnega dobička lahko pokrile, ni se mislilo na to, kje bi dobival v bodoče naš kmet, naš hišni posestnik cen hipotekarni kredit na amortizacijo. Prenos vsega pupilarno varnega denarja v Belgrad, kjer je obrestna mera znatno višja ko pri nas, bo podražil denar in, če že ne popolnoma omogočil, znatno otežkočil uporabo pupilarno varnega denarja v svrho podelitve hipotekarnega kredita stanovom v Sloveniji in Dalmaciji, ki danes ta kredit pri hranilnicah uživajo
—	obstoji še nadaljna nevarnost — s tem, da se bo večina hranilnih vlog odvzela našim hranilnicam, bodo udarjeni tudi drugi denarni zavodi. Večina hranilnic ima znatne zneske odvišnega denarja naloženega v bankah, katere bodo težko izplačale naložbe in bode trpelo vsled tega naše gospodarsko življenje. Pomanjkanje denarja bo še občutnejše ko je sedaj, stranke se bodo obračale na posojilnice, da dobe tam hipotekarni kredit, kar bode v škodo obratnemu kreditu in likvidnosti po-
sojilnic. Najhujše pa bo, da bo, ako ne priskoči vlada na pomoč, propadlo lepo število hranilnic; posledica bo, da bo ljudstvo popolnoma izgubilo zaupanje do denarnih zavodov in držalo denar doma, kar bo situacijo še poslabšalo.
Kaj storiti, da se preteča nevarnost odstrani ? Storiti se mora vse, da se s posebnim zakonom ukine določba, ki pravi, da se mora ves pupilarno-varni denar iz novih pokrajin prenesti v državno hipotekarno banko v Bel-gradu. Poslanci bodemo v prvi vrsti iz gospodarskih ozirov akcijo v tem smislu začel', potrebujemo pa pomoči od vseh prizadetih slojev. Nujno potrebno je, da se oglase s protesti vse hranilnice v Sloveniji in Dalmaciji brez izjeme, vse Zadružne Zveze in banke, vse stanovske organizacije kmetov, hišnih posestnikov, obrtnikov in trgovcev, vse občine in okraji, kateri jamčijo za varnost vlog v hranilnicah. Složen, skupen nastop merodajnih krogov bo zasigural cbstoj našim hranilnicam, bo pa tudi v veliko korist vseh denarnih zavodov, bo obvaroval celo naše gospodarsko življenje občutne škode.«
Razvoj zadrug nove smeri na Hr-vatskern. Pod tem naslovom opisuje1 revizor Gl. Zadr. S. v Beogradu g. Alired Čebular v »Hrv. Zadrugarju« razvoj kmetijskih produktivnih zadrug v Vuko-varu (Slavonija): »L. 1920 je nameravala graščina v Vukovaru prodati nekatere nepremičnine, zlasti eno skladišče in gospodarska poslopja. Podjetnim ljudem se je posrečilo nabaviti te nepremičnine po jako ugodnih pogojih. S tem je bil postavljen temelj za osnovanje »Katarske zadruge u Vukovaru«, katero se je leta ll>21 izvršilo. Iz Vukovara in bližnjih vasi je pristopilo k zadrugi 82 kmetovalcev, kateri so zbrali za nakup omenjenih nepremičnin glavnico po Din 500.000.— pod pogojem, da stoji ta kapital zadrugi 7 let na razpolago. Skladišče se je prezidalo v mlin. ki je začel obratovati 3. decembra 1921. Navzlic vsem težkočam in borbam je zmagalo ob primerni previdnosti jako in sistematično delo. Mlin je izdelal v prvem letu 100 vagonov moke. Delokrog zadruge obsega sedaj mlin in skladišče. Skladiščni oddelek se je ba-vil z razpečavanjem žita. semena in drugih živi jenskih potrebščin, katere so člani zadruge1 pridelovali v svojem gospodarstvu. Uspeh vsega tega dela kaže najboljše promet, kateri se je od 13‘/» milijona dinarjev v I. 1921 zvišal na 45*/«
milijona dinarjev v I. 1922. Način, kako se ustvarja prometni kapital pri Ratar-ski zadrugi je nekoliko drugačen kakor je v navadi pri proizvodnih zadrugah. Na podlagi pravil so zadružniki dolžni zadrugi prodati vse svoje odvišne proizvode, torej žito, mleko, vino, volno, krompir itd. Zadruga spravlja te proizvode v skladišče in jih prodaja skozi celo leto. Pri prevzemu robe izplača zadružniku predujem po 50% približne vrednosti njegovega proizvoda. Nadalj-nih 40% dobi zadružnik ob izvršeni prodaji. Od povprečne cene dobivajo torej zadružniki 90% v gotovini, 10% pa se jim da v'obliki zadružnih priznanic, ki so izplačljive v treh letih. Na teh prište-denih 10% dobivajo zadružniki 10% obresti. Na ta način si prihrani vsak zadružnik 10% izkupička za svoje pridelke in jih obenem zadrugi posodi, da more ista ustvarjati gospodarske ustanove po onem redu, ki je za razvoj narodnega gospodarstva najpotrebnejši. Ta zadružna glavnica, ki je znašala koncem leta 1922 Din 300.000.—, tvori skupno z zadružnimi deleži prometno glavnico. Iznos tega zadružnega kapitala raste stalno, ker so se člani o koristnosti tega sistema overili. Višina deležev je odvisna od zadružnikovega premoženjskega stanja. S2 članov zadruge ima 2.000 oralov zemlje in 1.263 članov. Preostanek za prodano robo se izplača zadružnikom na koncu vsakega leta po obračunu obratnih stroškov.« Clankar opisuje potem, kako so se okrog Katarske zaduge razvile na istem temelju Vinogradarska zadruga, Gospodarska zadruga za proizvodnjo in nabavo. Gospodarska zadruga za rejo konj Nonius pasme. Gospodarska zadruga za rejo goved simcndolskc pasme. »Sjeme«, semenska zadruga y Osijeku in »Kepa«, zadruga za pdgojo sladkorne in krmilne repe v Osijeku. Vse te zadruge so združene v svojo zvezo,.ki je pa s članicami vred včlanjena radi revizije pri Zadružni Zvezi v Celju. Naša zveza je s temi zadrugami tudi v poslov-nih stikih in je z njimi zelo zadovoljna.
Vabilo na
občni zbor
Posojilniee v f^ajhenburgu,
ki se vrši dne 27. junija ob 15. uri popoldne v posojilniški pisarni s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1922.
4. Citanje revizijskega poročila. 5. Volitev dveh članov načelstva. 6. Spremembo pravil. 7. Slučajnosti.
V	Rajhenburgu, dne 15. maja 1923.
Načelstvo.
ZADRUGA
Stran 16
Vabilo na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Artičah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se bo vrSil dne 1. junija 1923 ob 'h\0. uri v prostoru Hranilnice in posojilnice v Sp. Pohanci št, 18.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Odobritev računskega zaključka za leto 1922.
3. Čitanje revizijskega poročila.
4. Volitev načelstva in nadzorstva.
5. Sprememba pravil.
6. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na Število navzočih zadružnikov.
V	Artičah, dne 11. maja 1923.
Načelstvo.
Vabilo na
občni zbor
zadruge „Rinka“,
ki se bode vršil dne 1. julija 1923 dopoldne ob 10. uri v posvetovalnici Celjske posojilnice s sledečim dnevnim redom:
1. Sklepanje o letnem računu za leto
1922	In razdelitev eventualnega čistega dobička.	,	.
2. Sklep o razdružbi zadruge in likvidaciji premoženja.
3. Izvolitev likvidatorjev.
4. Razni nasveti in predlogi.
flko občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi občni zDor, ki je brezpogojno sklepčen.
Celje, dne 15. maja 1923.
Načelstvo.
Kmetska hranilnica in posojilnica v Slatini,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
vabi na
občni zbor
ki se vrši na praznik dne 31. maja 1923 ob 8. url zjutraj v posojilniški pisarni s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo in sklepanje o računskem zaključku za 1. 1922.
2. Volitev sedem članov načelstva in pet članov nadzorstva.
3. Slučajnosti.
V	Slatini, dne 15. maja 1923.
Načelstvo.
Vabilo na
občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Limbušu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši dne 27. maja 1923 ob 10. uri predpoldne v posojilniški pisarni v Limbušu s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1922.
3.	Volitev načelstva 4. Volitev nadzorstva.
5.	Razd«litev čistega dobička. 6. Predlogi
V slučaju, da bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno.
V Limbušu, dne 13. maja 1923.
Načelstvo.
Vabilo na
xxxix. redni občni zbor
Posojilnice v Konjicah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši v četrtek, dne 21. junija 1923 ob
2.	uri popoldan v uradnih prostorih posojilnice s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za upravno leto 1922, razdelitev čistega dobička. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti.
V	slučaju, da bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši v smislu pravil eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa brezpogojno.
Konjice, dne 15. julila 1923.
Načelstvo.
Vabilo na
redni občni zbor
Hranilnice ln posojilnice ? Gornji Poljska?!,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se bo vršil v nedeljo, dne 6. majnika
1923	ob 2. uri popoldne v posojilnični pisarni pri Josipu Katzu v Gornji Poljskavi.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. Čitanje revizijskega poročila. 4. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1922.
5.	Slučajnosti.
V	Gornji Poljskavi, dne 22. aprila 1923.
Načelstvo.
Leto XXXI.
Vabilo na
IV. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Ra-dincih,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši v pondeljek dne 21. maja 1923 ob 9. uri dopoldne v uradnih prostorih [v Radincih.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2 Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v letu 1922. 3. Potrditev računskega zaključka sa 1922 ter razdelitev čistega dobička. 4. Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze ter ukrenitev vsled istega.
5.	Slučajnosti.
Za slučaj nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje v istih prostorih drugi občni zbor z istim dnevnim redom, sklepčen pri vsakemu številu navzočih zadružnikov.
Radinci, dne 24. aprila 1923.
Načelstvo.
Vabilo
izrednemu občnemu zboru
Hranilnice in posojilnice v Sv. Martinu,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se bo vršil 17. junija t. 1. ob 8. url predpoldne v posojilniški pisarni pri Sv. Martinu s sledečim sporedom:
1. Sprememba zadružnih pravil.
2. Volitev enega člana v načelstvo in enega v nadzorstvo.
Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ta dan, se vrši osem dni pozneje drugi občni zbor, ob isti uri, z istim vsporedom in v istem prostoru, kateri sme brezpogojno sklepati.
Pri Sv. Martinu, 1. junija 1923.
Načelstvo.
Vabilo na
občni zbor
Hranilnice In posojilnice n Zowiu,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
ki se vrši v nedeljo dne 24. junija ob 9. uri dopoldne v Markovičevi hiši, Zavrč št. 15 s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje revizijskega poročila 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1922. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti.
Ako bi ne bil občni zbor ob tu razglašeni uri sklepčen, vrši se v smislu § 35 pr. 1 uro pozneje v istem lokalu in z Istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu navzočih zadružnikov.
V	Zavrču, dne 15. maja 1923.
Načelstvo.
Odgovorni urednik Janko LeSničar. — Izdaja »Zadružna Zveza« v Celju. — Tiska Zvezna tiskarna v Celju.