PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE!
glasilo s. k. delavstva — družbe sv. družine v jol1etu
in s. P. dr. sv. mohorja v chicago.
STEV. (No.) 136.
Prvi slov.kat. shod v Sheboygan, Wis.
Chicago, ill., Četrtek 28. avgusta — Thursday, august, 28, 1924.
LETNIK XXXIII.
(Izvirno). (Dalje.)
Takim bi očetje naše ustave sigurno" odrekli drugi dr-( žavni papir, radi, neznanja,1 državnega katekizma. In prav bi imeli. Taki so nevredni državljanstva v demokratični državi kakor je Amerika. O-l ni spadajo na Rusko, kjer mi-J lijoni nezavedne mase pleše-, jo, kakor jim par baržunasto rdečih mejnarodnih barab1 gode. Jaz s svojega stališča bi pri taki zagamanosti ne ho-| tel druzega papirja, če bi mi vlada zraven njega še penzi-; jon dala. In nihče izmej takih nezavednih ne more biti' ponosen na svoje ameriško dr-! žavijanstvo, ker ne ve kaj je. Ne pozna svojih državljan-! skih pravic, jih radi tega ne zna ceniti in braniti, zato jih! tudi vreden ni. Jeroba naj bi mu dali, kot otrokom in bebcem.
Ne zahteva pa samo držav-; ljanska čast, da se poslužujemo svojih ustavnih pravic, zidamo svoje verske šole in pošiljamo svojo mladino vanje, to zahteva tudi usoda na-i še mladine same, ki nam je bližja in za nas veliko večjega praktičnega pomena. Vsak oče, vsaka mati hoče svoje o-troke videti srečne na tem svetu in ima eno edino željo: se enkrat z njimi onkraj groba v nebesih sniti. A kakor že rečeno, so to prazne želje, ako jih ne bodo sami in po šoli katoliško vzgojili. Eden ali drugi že najde pozneje po posebni božji milosti pot k Bogu in se ga oklene, če je bil tudi brez Boga vzgojevan. A to so izjeme. Masa ostane taka. kakoršna je bila vzgojena, če brez Boga pač brezbožna. Kazen za tiste, ki to zakrivajo, sledi navadno že v tem življenju. Mesto, da bi tako vzgojeni otroci svojim starišem ožarjali večer življenja, jim kopljejo grob. Kakor živaljski zarod, ko odraste ne pozna več svojih stari-sev, tako taki žival jsko zre jeni otroci ne. Ne dolgo tega mi je pisala neka mati. Pretresljiv konfiteor, očitno spoved mi je napisala. V mladostnih maternih letih je brla tako za-nikerna kot je toliko in toliko drugih naših mater. Otroci so kot divjačina rasli, zato ni čuda, da so divjaki zrasli. Mož ni maral in ne mara za cerkev. to je kratka vsebina njenega pisma, otroci prav tako ne. Hčerka ni katoliško poročena. "Veliko, skoraj vsega," tako nadaljuje, "sem sama kriva, ker jih nisem tako vzgajala, kakor bi jih morala.i Presveto srce Jezusovo; usmili se nas! Marija, ti nam pomagaj, da ne bomo pogubljeni!": Da bi ta pretresljivi vzdih le ne bil vzdih iz pekla, iz katerega ni rešitve.
Prijatelj iz Ljubljane mi Je, tudi te dni, poslal nek do-. Pis za Ave Marijo. Na ljub-j Ijanskem starem pokopališču Pri sv. Krištofu je bil sam pri-; Ca Prizora, ki si ga ni vedel razložiti. Tam pod velikim križem ste stali dve deklici.; Živahno ste se nekaj razgo-i ^arjali in zdaj zdaj pogleda-na križ. Ker je eno poznal, -Pi bližje in jo vpraša, ke-
(Dalje na 4. strani.)
HERRIOT ZMAGUJE.
Francoski ministrski predsed nik Herriot, je dobil v poslanski zbornici večino.
Slov. kaf. shod v Forest City velik triumf
prekosil je baje vse dosedanje kat. shode po slovenskih naselbinah, tako trdi po ročevalec.
Iz Jugoslavije.
Pariz, 25. avgusta. — Pre-tečeno soboto so zborovali francoski poslanci v zbornici kjer je bila večina poslancev za sedajnega premierja Her-: riota. Od kar je Herriot francoski premier, še nikoli ni dobil tako velike večine kakor pri zadnjem zborovanju poslancev. Več Članov opozicije je volilo tako, kakor je hotel' Herriot. Kakor v poslanski; zbornici, tako se tudi nadeja večine v senatu.
Bivši ministrski predsednik Poincare se bo udeležil deba-' te v senatu, v kateri bo zagovarjal svojo preteklost o njegovem poslovanju kot premier, ker po njegovem mnenju bi brez njega načrt ekspertov nikdar ne bil za-' gledal beli dan.
Herriot polaga veliko važnosti ideji arbitracije za vse eventualne spore, ne le zato; ker se sam strinja s tem sistemom, ampak tudi zato, ker je vsaka amerikanska politična stranka naklonjena temu sistemu. On upa, da s tem ko sprejmejo principe arbitracije, bo dana možnost Ameriki, da se v polni meri udeleži aktivnega dela, ki bi prinesel Evropi zopetni — mir.
Forest City, Pa. — Slovenski katoliški shod, ki se je vršil zadnjo nedeljo dne 24. avgusta v slovenski naselbini Forest City je krona vseh dose-daj dovršenih shodov do tega dne.
Vsi smo bili iznenadeni pred tako veliko udeležbo našega naroda, ki je s svojo o-gromno udeležbo pokazal, in potrdil, da je naše slovensko ljudstvo v Forest City sto-pro-centno katoliško zavedno!
Za ta shod se ni bobnalo in pisalo. Samo povedalo se je da bo shod na 24. avgusta in da naj se udeležimo vsi, kateri moremo. Nazadnje -so pa priredili in izpeljali tako sijajen in veličasten shod, da smo jih vsi občudovali. O podrobnostih Vam tukaj ne bom poročal, ker želim, da bi bilo vse poročano uradno v naših katoliških listih, da bodo ljudje spoznali, da je to kar poročam gola resnica.
Da. slov. naselbina v Forest City je lahko ponosna na ta svoj shod. Tukaj nimajo nobenega začetka ali dbštan-
naloge nove vlade. — h. r. s. s. podpirajo no-vo vlado. — naknadno poročilo o katastrofi v st. janžu. — druge zanimive ve-
sti.
ka nasprotniki, to smo spoznali vsi navzoči na današnjem shodu. Bog živi tako krepko in močno katoliško zavest!
Govorniki so najizbornejej izvršili svoje naloge. Mil. g škof ni mogel radi gotovih zadržkov na shod, zato ga je za-' stopal neki duhovnik. Izmed duhovnikov so se udeležili shoda Very Rev. Dr. Hugo Bren, O. F. M., poljski župnik, irski in litvinski ter domači j g. župnik Rev. Father Je v-' nikar.
Parada je bila še najlepša' izmed vseh parad na doseda-: i njih slov. kat. shodih. Vsa' društva podporna in izobraževalna so sodelovala mnogo-| i številno in požrtvovalno. Kaj takega še nismo doživeli na I naših shodih. Forest City vsa čast Ti!
Sedaj naj pa zopet pride s kak zapeljani revček in naj reče, da je v Forest City največ ta "naprednih!" Bomo videli, kaj bodo zopet na to porekli?! Počakajmo.
Anton Grdina.
Naloge nove vlade. Dočim je bil prejšni režim, izvzemši ožji krog koruptnežev, splošno obsovražen, je vsa resnično demokratično misleča javnost po celi državi novo vlado pozdravila s takimi simpatijami, kakor še nikoli nobeno vlado v Jugoslaviji.
Te simpatije veljajo v prvi vrsti splošnim smernicam no-
dokaj denarja. Nenavadni slepar bi nedvomno še nadalje uganjal po Mariboru svoje sleparije, da ni še pravočasno prišla za njim tiralica iz Karlovca, kjer je nastopal na enak način in opeharil ljudi za več tisoč Din. Zagonetni Rus je takoj nato pobegnil iz Maribora in so ga sedaj izsledili v Varaždinu, kjer si je
ve vlade, ki so bile jasno opre-; z enakimi sleparijami poma-deljene že takrat, ko so da-jgal do brezdelnega in lahko-našnje vladajoče stranke bile živega življenja.
v opoziciji. Njihova temeljna	--o_
smernica je sporazum med srbskim, hrvatskim in slovenskim narodom, ki so dejansko šele sedaj prišli do enakopravnega stališča v državi., dočim so pod Pašičem eni veljali za privilegirane, . drugi pa za podjarmljene in manj vredne. Druga smernica vladne večine je dejanska izved-
RAZNE VESTI.
-o-
POLOM PRI WILSON & CO
$30.000.000 dolga. — Kom-panija se bo reorganizirala.
Wilson & Co. Inc., ena od štirih velikih kompanij mesarskih baronov, je v rokah upraviteljev.
To podjetje je zadolženo pri več bančnih institucijah za svoto $30,000.000. Predsednik podjetja je Thomas E. Wilson, ki se sedaj nahaja v New Yorku.	,
Fr an k O. Wetmore, prezi-dent od First National banke, kateri pa tudi predseduje komiteju bankirjev, ki se trudijo podjetje zopet postaviti na noge, se tudi mudi o tej zadevi v New Yorku.	|
Vice Chancellor Backes, je pozval zagovornike kompa-nije pred sodišče za 2. september, kjer bo kompanija najbrže spoznana kot insol-: ventna, nakar se bo reorganizirala .
-o-
— London. — Neki londonski trgovec ima steklenico ruma starega 179 let. Ta pijača je celi ta čas pri tej rodbini in gre rod za rodom. Leta 1837. so steklenico odma-šili ter samo domači le malo pokusili vsebino, nato pa zopet zamašili, do drugega rodu leta 1884., ki je isto storil. Sedanji lastnik tega rodbinskega zaklada je sledil vzgledu svojih prednikov, po-kusil in dal pokusiti tudi največjim svojim prijateljem, potem pa zopet zapečatil steklenico, ki bo počakala daljnega rodu.
—	Louisville, Ky., 26. avg Trije člani milice države Indiana so bili na mestu mrtvi in 18 težko ranjenih, ko se jim je preobrnil motorni truck v katerem so se vozili blizu Camp Henry Knox.
—	Manila. — Na podmorskem čolnu S—2 v Cavite navy yard je nastala eksplozija pri kateri je prišel ob življenje častnik Engel in mornai Moratki.
—	Chicago, 111. — Dečki so igrali prepovedano igro s kockami, ko eden od njih da znamenje, da se bliža policaj. Naglo se razprše na vse strani. Dva brata, Herman in Otto Meincke, 20 in 16 let stara, sta zbežala proti železniški progi, katero sta hotela prekoračiti. V istem momentu pa pridirja vlak, ki je oba dečka na mestu usmrtil.
—	Pariz, 25. avg. — Iz Pa riza poročajo, da je bil prete čeni teden eden najstrašnej ših v vremenskemu rekordu Pariza. Dan za dnem strašan ske nevihte, ki so prizadjale grozno škodo okolici po vinogradih. Padala je tudi debela toča.
—	Frederichshafen, Nemčija. — Dr. Hugh Eckener ravnatelj kompanije kjer se izdelujejo Zeppelini, ima v rokah vsodo zračne ladije, ki je namenjena za Ameriko glede krsta iste. Kapitan George W. Steele, Jr. ima v posesti steklenico vode iz reke Jordan, katero bodo najbrže rabili pri krstu te zračne ladije.
—	Varšava, Poljska. — V soboto večer je ojačena policijska patrulja na vshodni rusko-poljski meji zajela od delek sovjetskih banditev, ka teri so v štiri ure trajajočem boju rabili tudi strojnice. Tudi na več drugih obmejnih krajih so se vršili spopadi med poljsko policijo in sovjetski
POTEK OBRAVNAVE MO RILCEV ROBERT FRANKSA
hrss podpirajo novo vlado.
Belgrad, 2. avgusta. — Dr. Maček in g. Predavec sta prispela v Belgrad. Na sestanku z g. Davidovičem in drugimi člani vlade sta izjavila, da je glavni odbor HRSS. končno-veljavno sklenil, da bodo njeni poslanci podpirali vlado in da je HRSS. pristala na vlad-ba onih državljanskih svobo- no deklaracijo, ščin, ki so danes nujni predpogoj vsake demokracije, ki so pa pod režimom nasilja o-stale samo na papirju, fakti-čno so se pa naravnost kršile. Nova vlada bo usmerila notranjo politiko naše države v!
-o-
Katastrofa v premogovniku v Št. J anzu.
Reševalna dela v Jakilovem premogovniku v Št. Janžu so se v sredo in četrtek nadaljeval a in končala z vspehom. V
cu, po katerem so noči od torka na sredo so po-demokracije veli- tegnili iz rova kopača France-
istem prav
usmerjene demokracije veli-; tegnili iz rova kopača France-kih držav, ki korakajo na če-; ta Kavščka in Franca Ume-lu sodobnega človeštva. Tret-j ka, ki sta bila pokopana v če-ja in to najvažnejša naloga,f trtek popoldne,
\ .
Morilca bosta uničena skozi njih — bogastvo. — Zadnji upi glavnega zagovornika Clarence Dar-row-a. — Crowe zahtev? vešala.
!
Usmiljenje — imejte usmiljenje! — Kakor potapljajoči se človek, ki se oprijemlje vsake bilke, tako je bilo glavnemu zagovorniku Darrow-u, v njegovem zadnjem prizadevanju rešiti dečke — vešal. Imejte usmiljenje, je proseče rekel — ona sta bogataša — in ravno to bo njiju uničilo, to je glavni vzrok, da vpije "druhal(tako namreč naziva Darrcw ljudstvo) "Na vešala z njima."	i
V pondeljek 25. t. m. je bil zadnji dan glavnega zagovornika morilcev in porabil je ta dan v polni meri. Na najmanjšo malenkost ni pozabil, kar bi le količkaj moralo pomagati njegovim klijentom. Rekel je če bi ne bila dečka sinova milijonarjev, ne bi se. zahtevala za njiju smrtna kazen, poleg tega ju je tudi zagovarjal na podlagi čtiva detektivskih romanov, kar jima je prešlo tako v živce, da sta mogla nekaj storiti. j Ko so Loeba vprašali ako se boji umreti, je odgovoril da se ne boji, ampak ako mu prisodijo le ječo, bi pokazal, da zna biti tudi dober človek in vreden svojega imena.
Državni pravdnik Crowe ; je v torek 26. t. m. pričel svoj končni boj, da zadrgne vrv krog vratu Leopoldu in Loe-bu. Vsaka beseda je bila ka-| kor bodalo ojstra. Morilca morata na vešala.
_ ..	. --------- včeraj zgo-
ki čaka novo vlado, je ozdrav- daj zjutraj pa sta bila kot 1 j en je globokih ran, ki so jih, zadnja izvlečena iz Andreje-prizadjali naši državni upra-j vega rova še kopača Martin vi korupcijonisti pod vod-| Dolenšek in Martin Strojinc stvom Pašiča in njegovih pla- Oba sta ležala skupaj na vpa-čanih priveskov, ki so srna- dniku na koti 207 in so iu po-
trali vlado nad državo kot pridobitno podjetje, ki naj bi u-deležencem neslo čim več profita. Umevno je, da bo vzelo veliko časa in truda, da se popravijo posledice brezvestnega gospodarstvi klike, ki je imela ključ v rokah do dr-j žavne blagajne. Delo je o-, gromno, ozdravljenje težav-; no, cilji veliki, toda nova via-; da bo kos svoji nalogi, ker se! naslanja na zaupanje vseh' narodov Jugoslavije.
(Slovenec.)
-o-
Poulični napad.
Dne 1. avgusta zvečer se je vračal natakar M. K. z de-j la domov. Na Šentjakopskem mostu sta ga nenadoma napadla brezposelni hlapec Vojno-vič in njegov vredni tovariš
kopali včeraj. Rudarska dela v premogovniku še vedno niso obnovljena in so vsa sedanja del a koncentrirana le na čiščenje zavornika in zasutih prog.
-o-
Velike poplave na južnem Poljskem.
Kakor poročajo poljski listi, so napravile velike poplave na južnem Poljskem o-gromno škodo. Mnogo hiš se je podrlo. Polja so poplavljena, posebno ob Visli in Dunaj-cu.
DENARNE POŠILJATVE
v JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, ITD.
Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami ▼
Potočnjak, brezposelni prete-j	jenl'Vekmn^L^nf dom £
pac, ki je znan pod imenom na zadnjo pošto točno in brez vsake-"Čaruga." Potočnjak je uda-; ea dobitka.
ril natakarja z nekim trdim NaSe,.ce"c pošiljke v dinarjih m
mi banditi. Obmejne so močno ojačene.
straže
natakarja z predmetom po očesu s tako silo, da je natakar za delo za nekaj dni nesposoben. V bližini stoječi stražnik pa ni prijel ne enega in ne drugega. Potem ni čuda, da se tako go-d.i
-o-
Sleparije ruskega emigranta.
Nedavno je prišel v Maribor ruski begunec, ki se je izdajal za zdravnika in prosil pri kolegih pomoči, češ, da je trenutno brez sredstev. Ko je nabral tako čedno svoto denarja, se je prelevil v pravnika in zatrjeval, da je poklican kot profesor prava na praško univerzo, a zaradi dolgotrajne brezposelnosti nima denarja niti za potovanje. Tudi v tem slučaju je mož zaslužil
lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500 — 1000 — 2500 — 5000 —
Din Din Din Din
6.70 13.05 32.50 64.50
10,000 — Din ........ $128.00
100 — 200 — 500 — 1000 —
Lir Lir Lir Lir
5.10 9.85 23.75 4625
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. i nad.'2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokri menja, dostikrat docela nepričakovt no, je obsolutno nemogoče določil cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onesra dne, ko m sprejmemo denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & CEŠARKjr 70—9th AVE.. NEW Y< ^^^
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN •'EDINOST."
Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday, — PUBLISHED BY: —
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,	Chicac*. I1L
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« oo applicati
kritiziral našega voditelja katoliških Slovencev v Ameriki. On ni autoriziran, da bi kritiziral voditelja K. S. K. J*, kateremu je nad 13. tisoč njenih članov in članic izročilo mandat, da jo zastopa kjerkoli potreba in slučaji zahtevajo tako. Poštena slovenska javnost, ki je ponosna na svojo slovensko narodnost, na svoje velike pijonirje in njih nesmrtna dela, odklanja ir* ne prizna takih umazancev, katerim morajo sodnije šivati umazane usta, radi nemoralne umazane pisave. Od takih slovenska javnost ne sprejema ničesar, ker ve, da ne znajo drugega, kakor producirati laži, razne klevete in umazanosti, ki niso za dostojne in poštene ljudi.
To smo napisali še enkrat, da »te nesramne liberalne klevetnike še enkrat pokažemo slovenski javnosti v Ameriki take, kakoršni so. In slovenska javnost naj pa kot s takimi tudi obračuna!
J.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto...............$400
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta ......
.SUBSCRIPTION: For United States per year ..................S4.00
For United States per half year ..............$200
For Chicago. Canada and Europe per yea** .. $4.75 For fbiraen. Canada and Ruroif	'r
"Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at Chicago Illinois, under the Act of March 3 1879."
Zadeti v živo...
Kakor lisica Zvitorepka, ki jo šrot zadene v pravo mesto zacvili in prizna, da jo je lovec pogodil in da ima dovolj, tako je te dni grozno zacvilil newyorški liberalni švi-gašvagarski list Glas Narobe, ko ga je eden izmed mojih šrotov zadel v živo.
Ko se je zadnjič s svojo uredniško nerodnostjo zaletel z lažjo v vrlega predsednika K. S. K. J. Mr. Anton Grdi na, katerega ne poznamo samo ameriški katoliški Slovenci kot moža poštenjaka in izbornega voditelja, pač pa ga pozna vsak človek, ki je še kdaj imel priliko občevati z njim, da je Mr. Anton Grdina mož, o katerem se lahko reče z vso gotovostjo, da je pošten in zanesljiv mož, smo se mi postavili za Mr. Grdinata, ker ne vidi se nam lepo, še manj pa dostojno, da bi kaka zapita breznačaj-na oseba, ki slučajno urejuje hirajoči liberalni kameleonski list napadala tako poštenega in narodnim in verskim idealom tako zvestega moža, kakor je ravno Mr. Anton Grdina. To je pa seveda bila prava vojaška kroglja, ki jel zadela vso netopirsko družbo okrog Glas Narobe zelo v1
:2ivo r
Z jadikujočem glasom so prišli na dan, v svoji zmedenosti zbirajo laži in na novo natolcujejo in podtikajo po svoji stari hinavski patentirani navadi duhovniku, češ, nihče drugi ni nas prijel radi teh naših laži, kakor on, ki &a nazivamo Koverta.
Toda pustimo jim to veselje, naj ima to kukavično' navado zapiti trčeni študentek, ki v Glas Narobe kuje laži | in z belcebubovim apetitom napada slovenske duhovnike I v Ameriki. Kolikor bolj bo lagal, potvarjal in zavijal, to-J liko hitreje bo dosegel svoj žalostni konec. Bodo že tudi slepci spregledali in si o švigašvagarskim listu naredili enkrat sami svojo sodbo.
Grda očitna laž pa je, da Mr. Grdina ni bil še nikdar napaden kot predsednik K. S. K. J. BIL JE! To je znano vsej slovenski javnosti, ki ima čast(?) čitati umazane brozge pod rubriko newyorške Zgage, radi katerih umazanosti je morala že sodnija svariti izdajatelje umazanega lista Glas Narobe. Sodnija je zaplenila nesramno knjigo P. Zgaga. Jo ni res? Zakaj? Ali ne radi umazanosti? In v tej umazani koloni ste se norčevali iz njega, ko je nastopal kot gl. predsednik K. S. K. J. na katoliških shodih v imenu K. S. K. J. Torej, ali niste s tem napadali njenega (K. S. K. J.) zastopnika? Odgovorite, ako imate pogum !
Mi vemo že v naprej, da kaj takega nesramni list, katerega tendenca visi že od nekdaj na samih umazanih lažeh, zavijanjih in natolcevanjih ne bo storil. Prišel bo na dan in bo zopet podtikal slovenski duhovščini razne stvari, za katere še ona niti ne zna. Kajti nesramni list Glas Narobe misli, da ima navadno ljudstvo že kar na "žnorci," in ga potegne kamoj* hoče. To je morda bilo mogoče nekdaj, toda danes ni več(!>, zapomni si to liberalna gospoda okrog Glas Narobe! Ljudstvo danes samo ve, kje je resnica in naj žalostnejše poglavje te povesti za liberalno new-yorsko gospodo je to, da že sama sluti to. Zato se pa z vsemi sredstvi hiti pomagati, da bi zlezla nazaj iz tega blata,! ki ga je mešala odkar igra svojo podlo politiko v škodo in sramoto slovenskega naroda v Ameriki.
Zato danes enkrat za vselej pribijemo pred slovensko' javnostjo: Liberalni list Glas Narobe ni autoriziran, da bil
James Oliver Curwood:
KAZAN, VOLČJI PES.
Joliet, 111.
Cenjeni	urednik: —
Sprejmite v nam tako pri ljubljeni list Amerikanski Slovenec in Edinost sledeče novice :	j
V nedeljo proti večeru se je dogodila velika nesreča za malega 7 let starega Frank Gergoviča iz 205 — Chaney ave. Zadel ga je velik avtomobil, ko je deček tekel preko ceste, po kateri je privozil avtomobil blizu Rivals Par-' ka. Avtomobilist, kakor se izjavlja se je skušal v trenutku fantu ogniti, toda dečka je i to nekako zmešalo, da je menda skočil v napačno stran in avtomobil ga je butnil s ta ko silo, da je takoj padel v j nezavest. Nezavestnega so potegnili iz pod avtomobila in so ga odpeljali takoj v bolni-! šnico sv. Jožefa. Zdravniki so1 v bolnišnici takoj pronajdli, da je desna noga popolnoma zdrobljena v kosti. Vsled od-J tekanja krvi in radi zdrobljene kosti so prišli zdravniki do zaključka, da je edina pomoč, da se reši dečku živi je-, /
nje ta, da se odreže nogo pod kolenom, kar so tudi storili. |
Kdo bo plačal stroške v j bolnišnic? bodo določile ob-' lasti. Brezdvomno voznik, kajti on je odgovoren za slučaj kolikor toliko, akoravno ni to storil namenoma in akoravno je bila otrokova krivda, da je prišel pod avtomobil.
Prizadeti družini izražam svoje simpatije, dečku pa želim, da bi srečno prestal operacijo in prebolel hude bolečine.
Federal Match Co., katera je te dni zaprla vrata za teden dni, je danes v četrtek zopet začela obratovati. V tovarni je sedaj zaposljenih nekako 150 mož.
Po našem mestu se večkrat j tupatam pojavljajo tatovi] mleka. Na Hickory street je bil te dni zopet pobran par-krat. Mlekarji, ki ga razvaža-jo v zgodnji uri okrog, ga de-. nejo na porče pred hišna vra-i ta, zatem pa pridejo okrog uzmoviči in mleko izgine iz
1
policijo in jo naprosila, naj začne paziti na te zgodnje tatove, ki odnašajo mleko iz
porčev. Znana Weberjeva mlekarna je te dni obvestila
porčev.	i
Pa še nekaj, ki se mora o-' meniti naši širši slovenski jav-1 nosti je pa to: da sta si zadnji torek v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa obljubila večno zvestobo Mr. Michael Pa-' peš Jr. iz 1101 — North Hic-J kory Street s znano slovensko deklico Miss Ano Vesel iz 1149 — Broadway Street. Ženin je med našim narodom kakor tudi drugimi tukajšnimi narodi dobro poznan. Mr.' Papeš je ugleden slovenski tr-j govec s grocerijo. Nevesta pa je hčer znane Mrs."UršuIe Vesel. Poroka se je vršila s sv. mašo ob 8. uri zjutraj ob šte-1 vilni udeležbi domačih sorodnikov, prijateljev in znancev obeh. 2elim jim v novem stanu vso srečo najbolj pa, kar si sama želita !
Serif Walker in njegov pomožni šerif Jenko sta zasačila proizvajalca ta hudega^ "Jakca" kateremu je ime Fr.j Loca 41 let star. Šerifa sta zaplenila veliki žganjarski kotel, ki drži nad 70 galonov. Govori se, da je Loca zalagal ves severni del mesta, salone namreč, s ta močno robo.
Zvedel sem tudi da se je Miss Margaret Marian Koche-var s 301 — Ohio street zaročila s Mr. F. J. Troppe si-' nom znane Mrs. Mary Hudo-! lin s 1118 — North Broad way steet. Miss Kochevar pa jej hčerka ugledne družine Mr.1 in Mrs. Michael Kochevar. j Poroka bo sledila prihodnji mesec v septembru.
Pozdravljam vse jolietčane. kakor tudi druge rojake po drugih naselbinah. Tebi listi pa želim obilo napredka !
Naročnik.
-o--
Forest City, Pa.
Cenjeni g. urednik: — Precej časa se nisem oglasil v predalih Vašega lista. Toda sedaj* upam, da bo mimel en čas dovolj časa, ker sem brez dela, ker je nas več premo-garjev dobilo nezaželjene počitnice.
Premogorovno polje trdega premoga med Forest Cityjem in Shickshinny je sedaj zaprto za nedoločen čas, kar pomeni je, da je okrog 15 tisoč premogarjev brez dela, kakor poročajo tukajšni listi. Za vzrok navajajo, alabo o-
bratovanje druge industrije, nezadostno postrežbo na železnicah za prevoz premoga itd. Toda vse to je le izgovor. Resnica sicer je, da se premog, ki ga proizvajajo linijski premogarji bojkotira od raznih industrij, da bi s tem ugonobilo organizirano delavstvo. Nekaj pa so vzrok bodoče jesenske volitve in veliki magnatje nočejo si naprav-ljati nikakih zalog ne tega ne onega izdelka, dokler ne bodo vedeli, kako vlado bomo i-meli za prihodnja štiri leta. Vsled tega se krči tudi delo v premogovnikih, kajti, ako začne industrija hirati na e-[ nem koncu začne kmalu tudi na drugem. Uradniki premo-gokopov trdijo, da bodo v mesecu oktobru nastale zopet normalne razmere na trgu trdega premoga.
Kakor že znano je bil zadnje dni močno obolel naš Mr. John Dečman pravni odbornik K. S. K. J. Vendar toliko je že boljši, da je upati sedaj na popolno okrevanje, kar mu vsi želimo.
O katoliškem shodu, ki se bo vršil jutri v nedeljo bodo gotovo drugi poročali. V našo sredo so že dospeli gl. uradniki K. S. K. J. in Very Rev. Hugo Bren in še nekaj drugih iz bližnjih naselbin. A-ko bo lep dan bomo imeli jutri v nedeljo kakor kaže največji dan v zgodovini naše naselbine.
Pozdrav! Poročevalec.

ne lo
N.
se
(Kanadski roman.)
Kazan je bil izčrpan. Moči so ga zapustile. Šape so mu
Kazan je za trenutek od lašal. Ravno v tem trenutku
krvavele. Toda otročji glas se mu je zdelo, da čuje v div-ga je navdal z veseljem in | janju vetra, ki se ni bil pole-mirno se je vlegel v svojem; gel, glas volkulje Sivke. Obr-komatu, med tem ko je mož jiil je glavo, nato se pa le od-
odnesel mater in dete v oživ-Ijajočo toploto koče.
Nato se je mož spet prikazal. Ni bil tako star kot Peter Radisson.
Približal se je Kazanu in ga gledal.
"Torej ti sam, za Boga milega, si mi jih privedel nazaj. Oastitam ti, moj dragi!"
Sklonil se je brez strahu nadenj, ga izpregel in mu namignil, naj tudi on vstopi.
ločil, da vstopi.
Vrata koče so se zaprla za njim, mož pa je začel pripravljati za Jeanne toplo jed na ognjišču.
Mlada žena, ki jo je bil človek položil na posteljo, se ni takoj zavedla. Kazan pa, ki se ga je loteval spanec, jo je začul naenkrat iz svojega kota ihteti in ko je dvignil malo pozneje nos, je videl, kako je s tujcem.
Kazan se je splazil pod posteljo. Noč je bila prišla in ti-' šina je vse objela. Ko je nas-lenji dan mož odprl vrata, je Kazan porabil to priliko, skočil ven in zdirjal na planjavo. Našel je sled volkulje Sivke in jo poklical. Odgovarjala mu je z ledene reke in tekel je proti njej.
Smrečji grm jima je služil v zavetje in oba sta se skrila v njem. Toda zaman je skušala volkulja Sivka prepriča-' ti Kazana, naj zbeži z njo bolj daleč, v bolj varna zavetja, daleč proč od koče in Človeškega duha.	i
Malo pozneje je zapazil Kazan, ki je vedno bil pozoren, kako je človek iz koče u-pregel svoje pse, posadil Jea-nnoj. vso zavito v kožuhe, na sani, zajedno z njenim otrokom, kot je to storil stari Pe-
ter. Na to so se sani začele premikati in Kazan je sledil gazi ves dan v precejšnji razdalji. Njemu pa je sledila volkulja Sivka, ki je drsela za njim kot senca.
Potovanje se je nadaljevalo do noči. Večer se je bil polegel. Pod svetlimi zvezdami in pod jasno luno je mož pri-' ganjal uprego. Šele zelo poz-' no so sani dospele do druge koče, do vrat, na katere je mož potrkal.	J
Kazan se je tiščal v gosto senco in videl, kako se pokaže luč in se odprejo vrata. Začul je vesel glas drugega mo-| ža, kateremu jef odgovoril glas Jeannin in njenega tovariša.
Tri dni pozneje je Jeannin soprog odšel, da poišče' zmrzlo truplo Petra Radisso-na. Kazan je porabil to prili-
Ely, Minn.
Naša zelena Minnesota i-ma letošnje leto obilo obiskovalcev. Posebno gl. predsednik K. S. K ,J. Mr. Anton Grdina je dal najlepše priznanje naši državi. Pa tudi povemo javno, da smo hvaležni njemu, ki je nas obiskal in nam marsikaj koristnega povedal tupatam, kjerkoli se je z nami sestal na tem železnem okrožju.
Polagoma bodo nase pokrajine postale hladnejše. Par noči smo imeli že jako hladnih, da je bilo treba pozapre-ti okna in vrata, katere smo imeli ob obisku Mr. Grdinata še vse križem odprte. Kmalu bodo nam poslali ta belega in potem bodo razni vetrovi in ostra burja kraljevali nad našimi jezeri. Mi pa bomo oblekli naše kožuhe, obuli gor-ke č revi je, potegnili kape na ušesa in bomo ostri zimi fi-1 ge kazali, dokler ne bo zopet' popustila in odjenjala ter sej umaknila pred močjo solnca' prihodnjega leta.
Naš znani trgovec z lesom,1 premogom in gradivnim ma-: terijalom Mr. Frank Veranth se je te dni mudil v Duluthu po raznih poslih. Z njim je bila v Duluthu tudi njegova soproga Mrs. Veranth.
Tudi pri nas imamo poročati o posetih, ki jih je na-! pravila pri nas te dni gospa' Štorklja. Ne boste se hvalili s tem samo v Chicagi. Najpr-J vo se je ustavila 6. avg. pri' družini Mr. in Mrs. Peter Hu-tar in jim je za spomin pusti-' la krepko hčerko. — Dne 9. avgusta pa je potrkala na vrata družine Mr. in Mrs. An-! dreja Laha, katerim je dala pa čvrstega sina. — Družini Mr. in Mrs Matt Štefinu je pa podarila tudi hčerko. — Evo jih novic, pa sem mislil,1 da jih ne bom nič skupaj spra-1 vil, ko sem začel.
Najlepše pozdravljam vse čitatelje in naročnike tega! priljubljenega slovenskega li-j sta!	Poročevalec.
čas med to kočo in volkuljo Sivko. Razen Jeanne in deteta je živel v koči mlad človek in Kazan je razumel, da je t>il on zanjo enako ljubo bitje in da sta obadva z enako ljubeznijo ljubila dete.
Pol milje daleč, na vrhu ogromnega skalovja, ki so ga Indijanci imenovali Sun Rock.j (Solnčna pečina.) sta našla on in volkulja svoje stanova-; nje v prijetni špranji. Napravila sta si tukaj svoj brlog in' šla vsak dan v nižino na lov/
(Dalje.) Pravo človeško nesebično sodelovanje z bližnjikom je ne mogoče, ako se človek ne zaveda globoko v svoji vesti, da je dolžan ljubiti bližnjega kakor samega sebe. To vest in ta notranji opomin v človekovi vesti pa ne obudi vaš materialistični socializem. To vzbuja v človekovem srcu samo ona zllvest, da si ti pred Bogom dolžan to storiti, namreč skrbeti za svojega bližnjega, v katerem živi enaka duša, e-naka tvoji neumrjoči duši ustvarjena od Boga. Ta zavest zida moralo in disciplino v človeški družbi. Vse druge posvetne metode so nič — minljive so — samo na jeziku se jih rabi, v praksi pa nikjer.
Zboljšajo se pa razmere v družbi lahko, v kolikor se dajo. Sedanji gospodarski sistem je v resnici gnil, da bolj biti more. Države se bore ma-menijo za svoje delavce pr. v Združenih državah živa duša ne zmeni, kako plačujejo razne trpine po zakajenih tovarnah. Kadar hočejo trpini do kakega centa priboljška morajo na stavke. In na teh stavkah lahko od lakote pomrjejo država se za nje prav malo zmeni, razven kadar je s tem radi neproizva-janja dotičnega produkta o-grožan njen obstoj. To ni pravično, država bi morala vedno paziti na delavske plače, da bi delavec zaslužil toliko, kolikor potrebuje za primerno pošteno življenje. Is-totako bi se moralo gledati za stare onemogle delavce. Kajti ravno ta skrb vsakega posameznega delavca najbolj tare in ga vodi v mučno negotovost. Kaj bo na stara leta? To je najmučnejše vprašanje ~a vsakega, ki živi od dela svojih rok. In kakor hitro bi družba samo to vprašanje re-bi bil že glavni del socialnega vprašanja
cT'Tl*H fp T"1 fmo ]r?i Todr snrnvftf skupaj je pa precej težak problem. Tudi vi sami ne delite tako radi kakor pa skupaj spravite. Miljonski fond ste z vso energijo spravljali skupaj za R. Z. Ko so bili pa premogarji v veliki potrebi jih ni izmed vas nihče pogledal. Katoliški delavci, ki se ozirajo na krščansko zapoved ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe, so pa se! To je sicer mala primera, vendar kakršen je človek v malem primeru, tak je tudi jako rad v velikem.
(Konec prih.)
Večkrat je dosegel do njih gor glas mlade žene, ki je klicala psa.
Tako je pretekla dolga zima Severne dežele. Kazan je tekel od Sun Ročka do koče in Jeannin soprog je pa nastavljal in nato hodil gledat pasti, v katere je lovil živali, ki imajo iepo kožuhovino, ma-ko in se vrnil h koči. Naslednje dni in tedne je delil svoj le in velike, podlasice, kune in različne lisice, ki so bile številne v tej pokrajini.
Nato je prišla spomlad in z njo velika sprememba.
X. Velika sprememba.
Wildernessi se je povsod narava zbujala. Solnce, ki je stalo bolj visoko na nebu, je divno razsvetljevalo skale in gorovje. V dolini so topoli že imeli popke in vonj balzamov-cev in smrek je bil vsak dan močnejši. Na planjavi kakor tudi v gozdovih se je culo neprestano žuborenje^voda, ki so nastajale vsled tapljenja snega in preplavljale tla. Delale so si pot do Hudsonovega zaliva. (Hudsonov zaliv je široko notranje morje, ki se globoko zajeda v kanadsko zemljo in meri nič manj kot 1000 km od severa proti gu.)

resen. . i.
ce se
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST.*1
2. POMEN GORA.	dovju, katero je med narode
Brez gorovja bi bilo površ- postavil Stvarnik sam. Tako je naše zemlje neznansko eno- gorovje je mnogokje naravna lično in duhamomo. Gore u- meja raznim državam in jih tisnejo zemlji nekaj mičnega, ščiti pred napadi. Proste Švicar se opazuje prav povsod, carje čuva mogočno njih go-pato gotovo ne more biti go-^ rovje. Celo nižje gorovje mo-ram edini namen. Gore niso re postati naravna meja, ako samo lepe ali koristne, tem-; duševna in telesna moč naro-več pred vsem potrebne, da dov, ki stanujeta na obeh Se ohranjuje in razvija na straneh, ne more odstraniti zemlji organično živi jen je. j naravnih zaprek. Novodobni množina zračnih pa
Gotova
davin je za zemljo neobhodno potrebna; le tako more na njej uspevati življenje. A brez gorovja bi se vodni so-parji ne mogli zbirati (kon-denzirati); razpršili bi se brez sledu, padavine bi izostale in zemlja bi se izsušila. Gore so s svojimi jarki in prepadi velikanski nabiralniki ledu in snega, iz katerih izvirajo vrelci, potoki, reke in veletoki. Brez gorovij bi to-raj ne imeli tekočega vodovja.
A je še nekaj. Ko bi ne bilo višav, bi se dež ne mogel odtakati. Posledica bi bila da bi se sčasoma vse zemelj-
temu značaju primerno mi-kavost in milobo. Značaj južnih apnenih Alp je povsem različen od srednjih Prealp, zato različen tudi vtis. V nebo kipeče višave, gole skalnate stene, razdrapani grebeni, temni jarki, ki menjajo s soln-čnimi planjavami, vzbujajo v človeku neki skriven čar. Človeka vleče na gore neka tajna moč, in tudi največje težave ga ne morejo odvrniti, da bi ne poizkusil priti na sinje vrhove teh kamnatih orjakov.
Splošno, ne osebno hrepenenje je izraženo v pesnikovih besedah:
Na goro, na goro, na strme vrhe, tja kliče in miče in vabi srce . . .
-o-
napredek in sedanja prometna sredstva seve teh zaprek ne poznajo. Njim ni previsoka nobena gora, in nobena hosta ne preširoka. Z napredujočo omiko izgublja gorovje svoj pomen kot naravna meja med raznimi narodi. Tudi Alpe nikoli niso ločile narodov v pravem pomenu be-, sede. Ravno po njih se stika-1 Kc?or <;}** v časopisju o zu-jo glavni narodi Evrope, nam- "anJ\ P°lltlkl Jugoslavije do-reč Slovani, Germani in Ro-\b\7?ls> da.->e razmerje do I-mani. Skupno* bivajo ob njih' ^e P™ ln skor,° edliy P™ obnožju in se zato v marši-1 blem mlade Jugoslovanske dr-čem strinjajo, a v mnogem
SOLUNSKO PRISTAN IŠČE IN JUGOSLAVIJA.
Jugoslavija in Grčija.
oziru jih pa tudi loči ravno isto gorovje.
Večjega pomena so bile Alpe v strogo zgodovinskem o-sko površje izpremenilo v ve-j žiru v prejšnjih dobah. Dok-likansko močvirje. To bi kvar- j ler so Alpe čuvale južne kra-no vplivalo tudi na podneb- je pred barbari, se je v Ita-
je. Zavladala bi največja vre menska nasprotstva; življenje bi bilo skoroda nemogoče. Za Evropo so ravno z oži-
li ji in na Grškem razvijala visoka omika. Seve je tudi zai
žave. Saj so v zadnjih letih pisali in govorili neprestano le o Reki in jugoslovansko ter italijansko ljudstvo je mislilo, da je od tega vprašanja odvisna bodočnost obeh držav .Ko je bilo reško vprašanje rešeno, se je pečala javnost z italijansko-jugoslovari-skim zavezništvom, danes go-< vore vsi o trgovski
rom na podnebje Alpe veli- verni narodi, ki so se pomeša-kanskega pomena. Alpe loči- j li s starimi. Od njih so sprejo pasove, ki imajo le malo,jeli poživljajočo moč krščan padavin in vroča poletja, odjstva ter tako položili temelj severnih, kjer dežuje pogo- oni svetovni omiki, katera je
to omiko čas minul. Ravno med Italijo in7ugoslavijo0Ju-
.°!Lgoslovansko prebivalstvo je
prišlo do prepričanja, da se
šteje in obilneje, dočim obse- dvignila Evropo do sedanje gajo samo vse stopnje zmer- predvladujoče moči. Na tal
vrti vsa politika države okoli Italije in da so vsa druga | vprašanja postranskega po-i mena.
To je napačno in krivo na-ziranje. Za bodoči razvoj ju-
nega podnebja. Brez Alp bi način je naravna, navidezno! gosloJV4mske države so ^g bih severni kraji «POjJavlje- j nepremagljiva_ meja naro«W Reke tudi druga vpraLnja
ni vročim in suhim afrikan- drug drugemu približala. V skim vetrovom; organično živ- tem obstoji veliki zgodovinski Ijenje bi se pod takim izpre- pomen evropskih Alp. menjenim podnebjem ne moglo razvijati v sedanji meri in	3. Poezija gora. obliki. Nasprotno bi se izpre-
življenske važnosti. Jugoslaviji ne zadostuje Jadransko morje za njen gospodarski in politični razmah. Na Jadransko obalo stremi samo trgo-
menilo tudi podnebje južnih Kako da se nam gore tako v™ ^ovenije\ Dalmacije, iv,., . - 1 . .. J .	„„ »a u sme who Bosne, Hercegovine m Hrvat-
laskih m francoskih krajev,, pnkup.jo? Kaj vleče naše sr- ske Sanl0 za*adni jn sever0_
ker b, severni, mrzli vetrovi ce na sinje njih višave ? Pes- zapadnj de] /žave je nave2£m
na Jadransko morje in njegovo trgovino. Vsa Južna Sr-
ne našli nobenih ovir. Brez nik poje Alp bi izginilo lepo zeleno go-
zdovje, izginilo bi pa tudi ju- "Ko zagledam jasne vas gore,	biia in tudi vivodim strpmi
žno rastlinstvo, ki zdaj dobro z večnim snegom belo dete	? J m tudi Vjvodina stremi-
vspeva v sredozemskih pokra-j f2 sr^zdTguje^ Kje	ta na Egej8ko m°rje- T° S°
Jinah.	I še poprej nerazodete ;
vrata, skozi katera se ima zliti blagostanje na južne pokra-
tika z Grčijo skoro istega pomena kakor politika z Italijo.
Solunsko pristanišče.
Da se je javnost pečala doslej skoro izključno z Italijo in pozabljala Solun, ima svoje tehtne vzroke. Jugoslavija je bila z Italijo v sovraštvu, razmere so bile stalno napete, poleg tega je Italija velesila, torej najbolj mogočen sosed države in zato je naravno, da je bila vsa pozornost obrnjena na jadranski spor.
Sedaj je prepir z Italijo za dolgo dobo končan, razmere so se spremenile, Jugoslovani gledaj o bolj prosto na ostale meje države. Naravno je, da obračajo sedaj svojo pozornost Solunu. Da bodo čitate-lji natančno poučeni o položaju Jugoslavije in njeni gospodarski in politični bodočnosti, bomo spregovorili danes par besed o njenem boju za solunsko pristanišče.
Brez izhoda na morje.
Že pred vojno je Srbija trpela veliko škodo, ker ni imela nobenega izhoda na morje. Vsa pristanišča, skozi katera je izvažala in uvažala svoje blago, so bila v rokah tujih držav. Solun, kamor se stekajo vse trgovske ceste Srbije je bil turški. V balkanski vojni leta 1912. je bila Turčija pregnana iz Soluna, a mesto ni pripadlo Srbiji, temveč Grkom. Za Grke nima Solun gospodarskega pomena, ker leži na skrajni meji države, a mirovna pogodba je prisodila Solun Grkom, češ da je prebivalstvo po večini grško. Torej tudi balkanska vojna ni dala Srbiji prostega izhoda na morje in solunsko pristanišče je ostalo v rokah tuje države. Prva skrb srbskih politikar-jev je bila leta 1912. vsaj prosta luka v Solunu. Začeli so se pogajati z grškim zaveznikom in zahtevali, naj jim odstopi v Solunu kos luke, da zgradijo tam svoje zaloge, kjer bodo prosto nalagali in izlagali svoje blago.
Prosta jugoslovanska luka.
Ker je skoro vsa trgovina v Solunu srbska in ker živi mesto po ogromni večini od srbskega zaledja, se Grki niso mogli upirati srbski zahtevi. Venizelos, takratni gospodar Grčije, je priznal, da so
srbske želje pravične in začela so se pogajanja med Srbijo in Grčijo, ki so se pa vlekla' zelo na dolgo. Prišla je sve-1 tovna vojna in z njo velik pre-j obrat. Vojska se je potolčena vračala domov in za obstanek^ ni nihče mislil na Solun. Še le! po ustanovitvi Jugoslavije so se obnovila med Belgradom inj Atenami pogajanja. Dokler so bili Grki zmagoviti, so bili pre-| cej sitni in zahtevni, delo je1 bilo z njimi zelo težko. Šele po turški zmagi v Mali Aziji,1 ko se je grška vojska potolče-j na vračala domov in je izbruhnila v Grčiji revolucija, so Gr-: ki postali popustljivi in raz-' sodni, Grška republika je sklenila brez vsake težave z Jugoslavijo sporazum in ji odstopila kos luke v Solunu. Ministrski predsednik Papa-nastaziu hoče živeti z Jugoslavijo v prijaznosti, kajti nova republika potrebuje proti svojim mnogoštevilnim sovra-j žnikom jugoslovansko pomoč.t
Tako je prišla Jugoslavija do svoje proste luke, ki pa ni več srbska, ampak jugoslovanska, to se prav srbska, hrvatska in slovenska.
Jugoslavija ima sedaj od prta vrata na Egejsko morje in njeni trgovini je dana prosta pot v Egipt, v Turčijo in Malo Azijo. Za Solun je začela doma gospodarskega procvita, čaka ga sijajna bodočnost, kajti postal je veliko izvozno pristanišče južnega dela jugoslovanske države.
(Po Gor. Str.)
valci pripravili do tega, da si je obraz polila z neko kislino, ki ji je poleg bolečin pokvarila še lepe poteze. Mož nje se je vedno hudoval, ker so ji drugi ipoški govorili preveč o njeni lepoti, tako da je sklenila napraviti temu konec, da bo lahko dalje srečno živela. Sedaj pa je nje soprog ves iz sebe radi tega leta od enega do drugega zdravnika in ponuja velike svote, ako bi ji kdo mogel nazaj pridobiti pokvarjeno lepoto.
-o-
Valeški princ na potu v Ameriko.
Na krovu Berengaria, 24. avgusta. — Plesna dvorana na parniku Berengaria je zado-bila nedeljsko lice. Dekorira-na je na čast valeškemu princu, ki potuje v Ameriko in Kanado. Že prvi večer na parniku je plesal princ ob zvokih posebne godbe do ranega jutra.
Princ ima na parniku iste prostore, kateri so bili namenjeni bivšemu nemškemu kaj-zarju, ko je nameraval po končani vojni, ako bi zmagala Nemčija potovati kot zmagovalec v triumfu krog sveta. Ker se pa sanje "mogočnega" kaj zarja niso vresničile, se sedaj nahaja v tistih prostorih princ države, katera je bila za časa svetovne vojne smrtna sovražnica Nemčije. Princ potuje v Kanado na svoje ran če.
Antonija Rifel
207 Bridge St., Joliet, 111.
Ni dobro biti preveč lepa.
Geneva, Švica. — Vsaka
je tako rada lepa in je ponos- j IZKUŠENA BABICA na, ako ima več oboževalcev, ki ji govore o njeni lepoti, kar je najmilejša godba za ženske ušesa. Ni pa tako s Sig-j noro Possi, ki je soproga bo-j gataša na švicarsko italijan-i ski meji in izvanredno lepa j katero so pa nadležni obože-
i
i
ii
i i i I ii
ZA
R
O Ž E
Tudi v zgodovinskem ozi-. čudno v meni gane se srce, iine drž Kar ■ p, za ru igrajo gorovja važno vlo-;kaj godi se mu, samo ne ve." arzaxe- Kar Je *eka za
zapadne in severozapadne Tjr , • -i «1	,	, dežele Jugoslavije, to je So-
K°„,bA.blllg0::e brez re.da lun za južne pokrajine. Ka-
e dr-tako
je Solun v rokah Grčije. Iz tega vidimo, da je poli-
go. Gorska slemena ločijo mnogokje tekoča vodovja in
jim pogostoma odkazujejo in soglasja, bfoko ne našlo | ^ fe	rokih Tu i
smer na ravno nasprotno stran niČ mikavega na njih, ker , \	10,fV
n. pr. Predi 1 Soči v Jadran-'vsak nered nas hudo dirnef?-?™? I*!??«5' sko in Jezernici (Dravi) v Ker je pa v gorah izražen Črno morje. Enako ločijo tu- znak najjasnejšega soglas-di narode. Xa vsaki strani sle-! ja, vriska srce veselja, če gle-rnena je pogostoma drugo pre- ; damo ta krasni božji umotvor, bivalstvo. Edinole doline, ki kaj godi se mu, samo ne ve..."
segajo navprek smeri gorske- Vsako gorovje ima po svoji le- j 2018 WEST 21st PLACf ga slemena, postanejo tori- j gi, obliki posameznih višav, Prevaža pohištva — premo, sca, kjer se narodi stikajo in smeri svojih grebenov, po svo- — le« — in vse kar spada « se združujejo. Kjer ni takih j jem rastlinstvu, razsvetljavi prevažalno obrt. Pokliči* dolin ah prehodov, je gorov-jin geologičnem sestavu prav po telefonu! je podobno neprodornemu zi-' poseben značaj, ki mu vtisne Phone Roosevelt: 8221
LODIS STRITAR
Tekom vašega življenja
V vsakem važnem momentu bodete spoznali in cenili ugodnosti ' zveze z močno in sigurno banko, in zato se z zaupanjem obračajte na nas. Pošteni zanesljivi in postrežljivi uradniki vam bodo postregli pri:

Vlaganju denarja,
Kupovanju prvih hipotek (morgidž), 41
Potovanju v staro domovino,
Pošiljanju denarja v Jugoslavijo in druge kraje,
Kupovanju državnih, županskih, mestnih in obrtnih bondov,
Dviganju posojil za nakup domov in zavarovanje istih itd.,
Zapuščinskih poslih, nasljedstvu, kakor tudi pri vseh ostalih bančnih poslih, ki jih nam poverite.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
The Will County National Bank
OF JOLIET, ILLINOIS
Prejema raznovrstne de-narne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00.
C. E. WILSON, predsed
telefonirajte 65
Chieago Carnation Cd.
407 Jefferson Street Joliet, Illinois.
JOS. MURN
SLOVENSKI ČREVLJAR 1011 N. Chicago St.
JOLIET, ILL.
Fine prekajene in "sugar cured" šunke in slanina lastnega izdelka, najprijetnejše ga duha in okusa. Poskusite jih še danes.
THE J. C. ADLER CO.
Telefon 101 Bluff and Jefferson Sts.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(Holy Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois.
Ustanovljeno 2. nov. 1914.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden
za vse.


1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. ovina $20,000.000	Glavnica in prebitek............ $2,000.000.
VARNA BANKA ZA VLOŽITI VAŠ DENAR.
40 AKROV FARMA
je naprodaj v Willard, Wis. blizu sirarne in slovenske cer-; kve. Natančnejše podrobnostii in pojasnila dobite osebno ali pa pismeno od lastnika:
LOUIS LAUSHA, 1928 J West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
(8—26. 27—28.)
J. KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago. D
Roiakom se priporočam pr
nakupu razitih BARV. VARNIŠEV« ŽELU TA, KLTUČAVNIC IH STEKLA. NaiboliSe dfelo. nainižie Prevzamem barvani« hii in raotrai. t*okl*4aa
oaoir.
Odbor za leto 1924:
Predsednik .... George Stonič Podpredsed. .. John Kramaric Tajnik Paul J^Laurich,
Zapisnikar........Frank Videč
Blagajnik ............ Jos. Gršič
Reditelj ............ Martin Bluth
Nadzorniki:
Anton Šraj ml.,' Anton Bar-bich, Frank Vranickar.
Well Installed
THE
MONCRIEF FURNACE
Postavimo jih v bližini 50 milj od Jolieta.
Imamo zalogo železnine vseh vrst.
Joliet Slovenian Sheet Metal Shop
Jos. M. Klemenčič, lastnik
1214 N. Broadway
TELEPHONE 1255-M.
Gutter, Cornish, Slating, Ceiling Work.
Društvo šteje 494 članov in članic ter 182 otrok. Za 50c. na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je iz-, plačalo $12,149.50 bolniške ! podpore.
) Dne 1. marca 1924. se je nahajalo v blagajni $4788.87.
Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtni no in bolniško podporo.
Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v dru štvo.	. < ^
Naš Mladinski oddelek van nudi lepo priliko, da zavaru jete SVčje Otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bods v kratkem eden izmed naj močnejših.
Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor:
Predsednik: Geo. Stonich, 815 N. Chicago St.; tajnik: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger-sich, 401 Hutchinson St. Vsi v Jolietu, III.
^mr ^ ■


PSi ■ '

"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINObl."
"Pijan si, Ostrovrhar; spat pojdi!" je dejal rezko, in oni se je zavedel, da je storil nekaj napačnega. A da bi bil pijan, tega ni hotel priznati.
"Jaz pijan?" je vpil preko mize. "Nimajo toliko vina menihi v kleti, da bi upijanilo mene."
Prisrčen smeh je zbudilo zopet to bahanje po dvorani ; Ostrovrhar pa je zgrabil kupo in se majal proti Vitov-cu : in gostje so se umikali, da bi jih ne polil.
"Strahopetec si ti, Vitovec," se mu je režal v obraz ; "nikdar ne poveš, kar misliš. A ne boj se, brate ! Jaz ti stopim na strani trden in neomahljiv kakor siva skala." Dolgo se mu ni posrečilo, trčiti z Vitovcem na posebno radost vse družbe. Le prelat je strmo gledal in poslušal. V glavi so se mu budile čudne, neprijetne misli. Spomnil se je pomislekov in opominjevanj patra Benedikta in navdalo ga je kesu podobno čuvstvo. To je slutil tudi Vitovec, ki je bil v najsitnejšem položaju. Jezil se je na nepremišljenega prijatelja in se bal hkratu, da pride temu še kaj na misel; izgovarjal ga je pri prelatu in prosil, da naj bi se vzdignili od mize. Po molitvi so šli veseli in glasni na vrt k igri. Prior je spravljal brata k počitku, seveda zaman, in dokazal je tudi Ostrovrhar, ko so streljali s samostrelom, da ga ni še vino zmoglo; zakaj prekosil ga je le prior. Toda ta je kmalu prepustil igro drugim in se pridružil Vitovcu, ki se je iz-prehajal daleč od družbe.
Strogemu redu samostanskega življenja ni ravno koristil veseli dan. Patef oskrbnik je zapodil kmete, ki so prišli zaradi obračuna; brat gozdar se ni utegnil pomeniti z lovci zaradi lova, in pater Alberik, ki je tako lepo prepi-saval v samostanski knjižnici latinske pisatelje, da se bere še dandanes njegova pisava kakor dober tisk, ta se je neizrečeno mučil za debelo knjigo. Crke so mu migljale pred očmi, tu je izpustil besedo, tam stavek, to postavil napak, ono dostavil, a dnevna naloga se je morala dovršiti. Našim filologom je napravil obilo truda in potu, a tudi neven-Ijive slave.
Subprior pa se ni veselil z veselimi. Slek sobratov ga je bil tako pretresel, da ni mogel k skupnemu obedu. Slonel je v stolu in zrl potrt predse. Poskušal je bil moliti, posku-šal brati, a motila ga je globoga žalost. Zdelo se mu je.
Iff
Slovenskim gospodinjam
je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju:
Math Kremesec
ril
KH
I
SLOVENSKI 1912 W. 22nd STR.
MESAR
CHICAGO, ILL.
Phone: Canal 6319.
da je končano mirno njegovo življenje; vojna pride v tiho dolino med prijazne hribe, pustošila bode polja in vasi in mučila uboge prebivalce zaradi tujih zmot; a nemara zadene nesreča tudi samostan sam; in kaj bode počela uboga sestra, kaj ljuba nečakinja, če vzame vojna dom njima in njemu ! In ako se mu je storilo, in strah in bridkost sta ga tako prevzela, da se je komaj držal pokoncu. Prinesli so mu jedi v sobico. Popoldne pa, ko so se razveseljevali drugi, je njega obiskal opat, pol iz sočutja, pol z namenom, da bi se še pogovoril z njim o preporni stvari; zakaj bil je izmed tistih značajev, ki se odločijo težko, a kadar so se odločili, začno radi omahovati, če se pokaže kako nasprotje. Prišel je k nasprotniku, ne da bi hotel premeniti svoj sklep; ampak potrditi je hotel samega sebe s tem, da izpod-bije ugovore Benediktove. Pričel je jadikovati o nezgodi, kako da je bil samostan prisiljen, da se odloči za eno stranko, ker zahteva to od ene strani Vitovec, od druge cesar; Vitovca pa da se je bolj bati, ker je bližji in močnejši.
"A pravica govori za cesarja," je dejal oni, in prelat je ugovarjal, da bi bila to dognana stvar, in budil onemu upanje, da se bode mirno poravnal ves spor. Benedikt je odkimaval in se jezil na Vitovca, ki se meša v tuje zadeve, in na kneginjo samo, da se ne izroči cesarjevi milosti.
"In ne ide v samostan, dragi brat, kaj ne?" se je muzal opat.
"In kaj bi bilo, če bi šla?" je dejal Benedikt. "Vdova je. otrok nima; ali bi se ne spodobilo bolj, da skrbi za svojo dušo, nego da hlepi po posvetni slavi?"
"Pač res," je dejal prelat ; "a žal, da so vosokorodne vdove tako posvetnega duha ! Ne vem, če jih bodeva pregovorila midva; a siliti jih ne smeva."
Vstal je in prepustil Benedikta otožnim mislim. "Vse zaman, vse zaslepljeno," je tarnal ta in premišljeval in se vdajal v božjo \oljo.
Naši fantje pa so sedeli skupaj in ugibali, kaj da bode. Janezu se je zehalo, ker ni umel ničesar o vseh teh rečeh ; Miha zopet je dokazoval, da se je treba podati o prvi priliki, ker bi bil upor nespameten; Jerneja pa so obhajale maščevalne misli; preveč ga je bil osramotil pred tovariši Ostrovrhar. On je bil seveda za odboj do poslednje kaplje krvi, in ljut prepir se je vnel med njim in Miho. Gregor pa je zopet hodil zamišljen semtertja, ker ni videl nobene rešilne poti iz te zagate. Prišlo mu je na um, da bi dal sedlati konje in da bi odjezdili, a povelje mu tega ni dovoljevalo, in lotila se ga je tista nestrpna nezadovoljnost, ki popade človeka, kateremu silni trudi ne kažejo nobenega vspeha. Spomnil se je Tajde in patra Benedikta, in rdečico mu je gnala v obraz mučna misel, da je zapravil nemara njuno prijateljstvo. Solnce se je nagibalo na zapad-no stran, in on je zrl otožno proti kranjski meji, ko ga je zmotil nov prizor. Na zvoniku se je razobešala velikanska zastava, ki je kazala v modrem polju tri zlate zvezde.
"Kaj pomeni to?" je mrmral in zardel. "To je celjska zastava."
Phone: Randolph 6095—R.
CLOVER DAIRY CO.
MEGLICH & ANDOLEK
Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd.
Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO.
m
Established 1857
Predno,ko greste od doma.
počitnice to poletje, nepozabite priti banko in zamenjajte Vaš denar Travelers' Checks" — potniške čeke. Čeki se sprejemajo kot gotovina vse* in jih ne more vnovčiti nihče dru-kakor Vi sami. Mi jih imamo v vseh primernih vrstah in količinah.
Premoženje te banke znaša $13,000,000.00
j—J
Konečno znižanje!
IZBORNE OBLEKE
Z ENIMI ALI DVOJNIMI HLAČAMI na katerih je sedaj znižan acena za celih
25% do 33%
V	naši zalogi najdete na stotine oblek na izbero v vseh stylih, barvah fabricirane iz najboljšega blaga za može in fante.
MOŠKE HLAČE
V	naših zalogah najdete dalje na tisoče dobrih močnih trpežnih hlač v velikosti do 52 palcev. Sedaj jih dobite po posebnih izvan^ednih cenah od:
$2.00; $3.00; $4.00; $5.00 in več
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
KATOLIŠKI SHOD.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
do in odkod je druga. "Moja sestrična," pravi, "je pred e-nim tednom prišla iz Amerike, da si s stariši vred ogleda stari kraj. Dva meseca ostanejo tu, potem se zopet vrnejo v Ameriko." — "In kaj ji ti,; Zofka, tako živahno razlagaš?" --"Kristusa na križu! Poglejte, gospod, saj ni več otrok, ki še nima pameti, a še prav nič ne ve, o našem Odrešeniku. Ko sve prišli pred ta križ, me vpraša: Zofi, kdo pa je ta mož, ki je z žeblji na križ pribit? Tudi v cerkvi še
ni bila nobenkrat."--"Ali
je res, Zofi?"--"Res, se!
prostodušno odreže Ameri-j kanka Mary" . . . "Kot bi mi meč porinil v srce," pravi dotični gospod, tako so me zabolele te besede. Ko ji na to v kratkih potezah naslikam rojstvo, mladost in trpljenje našega Zveličarja. ji solza zalesketa v očeh. Z Zofko vred jo povabim za drugi dan na daljši pouk. A prišla je ■ drugi dan samo Zofka, Mary ni bilo. "Ko sve doma pripovedovali," je povedala Zofka, "kaj sve na pokopališču doživeli, je Mary njena mati strogo prepovedala, ji še kaj govoriti o Kristusu in naših1 verskih resnicah." Gospodu, se je pri tem izvil globok vz-| dih: "Ali živi še kje kakšna,^ taka slovenska mati?" — Jaz mu bom v Ave Mariji dostavil opombo (uredniško) o-; pombo, da jih imamo v Ame-' riki na starokrajske cente.
Da, to so sadovi brezverske domače in šolske vagoje. Res pomilovanja vredne take ma-l tere, a še bolj pomilovanja vredni taki otroci, kakor oni gospod zaključuje svoj dopis! Ne toliko tak otrok, ki je željan nadnaravnega soln-j ca, kakor cvetlica naravnega,' ampak taka mati zasluži, da1 bi ji Bog obesil tri mlinske kamne na vrat, ki bi jo potegnili v dno peklenskih globin. Saj ji kazen tudi ne uide. V življenju ji bodo tako vzgojeni otroci belili in ruvali lase. Za tiste, ki ji bodo še o-stali, jo bo pa Bog enkrat prijel in vrgel, kamor taka porodnica, ker imena mati ne1 zasluži, spada.
Eden ali drugi izmej vas morda misli, da skozi prečr-na očala gledam brezversko domačo in šolsko vzgojo, oz. skozi prejasna domačo in šolsko versko vzgojo. Prijatelji moji, jaz sem pa prepričan da ne. In neki drugi so še bolj prepričani, da ne. Poglejte tam za vami se razprostira vaša božja njiva. Slabo je še posejana, ker ni dolgo, kai je bila zorana. Vendar že po-
čiva na njej ena ali ti, eden ali drugi oče. O bi bilo res, kar naš pesnik £ pančič poje, da grobovi tu,, jo, potem bi zdajle iz grobov teh starišev slišali gromov^]-Bravo! Tako je! Mrtvi, ki že vedo kaj je resnica, tudi res-nico govore. Pa še nekaj bi čuli iz njih grobov, ko bi mol. če ne trobentali. Še gromovi, tejši Živijo! bi prihajal ^ njih, ki bi ne bil namenjen meni, ampak vašemu g. žup. niku, Černetu, kateri vam je z velikimi žrtvami postavil ]e. po župnisko šolo, ki pod vod. stvom materinsko skrbnih slovenskih sester tako lepo pos. luje in napreduje^ Ta Živi. jo! bi pa ne veljal samo nje-mu, ampak tudi vam, njego. vim zvestim in zavednim, kj ste ga pri tem podpirali in ga še. Njemu in Vam mesto mrtvih jaz kličem iz vsega rno-jega že hripavega grla: Živel ves v resnici napreden in zaveden Sheboygan!
Globoko zamišljenemu go. voru Dr. Hugo Brena, 0. p. M. je ljudstvo dolgotrajno navdušeno pritrjevalo. Gospod župnik se je strokovnjak kemu govorniku v lepih besedah zahvalil in obenem je a-peliral na ljudstvo, naj s: krasne in pomembne besede vzame k srcu. Nato je pa predstavil velespoštovanega Mr Antona Grdina gl. predsednika K. S. K. J., kateri je nastopil burno pozdravljen od navzočega ljudstva. Njegov govor se je glasil:
"Preč. duhovščina, sobrat-je gl. uradniki, sosestra gl uradnica, društveni uradniki (ce), bratje in sestre.
"Kaj ste se zbrali danes tukaj ? — Kaj se zbiraš mili narod slovenski ? Kakor nekdaj v Izraelski sužnjosti. Vera kaj te žene; rad bi slišal glas katoliške misli, besedo svojih voditeljev, duhovnikov in la-jikov in zato se zbiraš. Kamorkoli grem, kjerkoli sem bil zadnje čase, sem našel povsod trume zbranih naših katoliških očetov in mater v dra-štvenih vrstah. Bil sem v zeleni Minnesoti, v visoki skal-no-gorati Coloradi in drugod in povsod sem dobil gostoljubne naročila in darila, da jih ponesem naprej svojim soro-jakom sobratom in sestram, namreč rojaške pozdrave, katere Vam danes izročam. Bog Vas živi! (Govornika je prekinilo dolgotrajno ploskanje).
(Dalje sledi.^
-o--
Obisk ameriške mornarice.
Iz Beograda poročajo, da bo koncem avgusta del ameriške vojne mornarice, približno dvajset ladij, obiskal ju-gosplovansko mornarico na Jadranu.

f/TTTuv
JELINEK & MAYER, LASTNIKA, 1800—1808 Blue Island Ave., Co*. sGtL Street.
w^rr^x v ^ v v ^ v i ^ ^
ELY, MINNESOTA
A A t
s /
A t
t
GRAMOFONI
so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo P" domačih zabavah, kakor vsak godec.
Ako -ga še nimate ▼ Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte si jih-Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče.
POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male
deklice in otroke.
IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim
blagom.
TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo- Kakor tudi galoše, "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri naj vsake- vrste.
GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo našim gospodinjam.
Pridite in prepričajte se!
Slogar Bros.
i
ELY, MINNESOTA.
Phone: i«
_


_________