At
Kamniški občan
LETO XXX.
KAMNIK, 23. APRILA 1990
S skupnega zasedanja vseh zborov skupščine
Delali so po suojih najboljših močeh
»Kljub stari navadi, da se delo »bivše skupščine, uprave, politike« že pregovorno kritizira, češ, saj niso nič pametnega naredili, pa je le treba povedati, da smo se vsi trudili po svojih najboljših ■nočeh, predvsem pa, da smo se kalili v časih velike negotovosti, gospodarskih reform in političnih pretresov. Morda bodo zanamci sčasoma ugotovili, da vse staro morda le ni za odpad,« je povedal predsednik Maks Lavrinc na zadnji seji skupščine starega sestava.
Konec nekega obdobja je torej tu, po šestnajstih letih delegatskega sistema je bila 18. aprila tudi v naši občini zadnja seja v takem skupščinskem sestavu. Dnevni red je bil dolg (20 točk), bil pa je predvsem v znamenju poročanja o delu skupščinskih teles, izvršnega sveta, občinskih upravnih organov, sodišč, pravobranilstva, postaje milice, sekretariatov za družbene dejavnosti in gospodarsko infrastrukturo ter sklada stavbnih zemljišč v minulem mandatu. Ob določenih spremembah dačvne politike, spremembi odloka o komunalnih taksah, zaključnega računa občinskega proračuna, odloka o ureditvenem načrtu S-l Stranje, sklepu o dodelitvi občinskih priznanj, darilni listini in pogodbi Janeza Boljke so delegati govorili tudi o spremembah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delu skupščine, spremembi odloka o prispevnih stopnjah za financiranje skupnih družbenih potreb v občini za letošnje leto in začasni ureditvi izdajanja občinskega glasila Kamniški občan. Pri spremembah in dopolnitvah odloka o delu skupščine gre za določene popravke (sprememba zakonodaje, ustavne spremembe). Predvsem so to določbe, ki normirajo postopek konstituiranja nove skupščine, postopek izvolitve predsednika in podpredsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednika, podpredsednika ter članov izvršnega sveta. Treba je bilo razdelati potek prve seje skupščine v novem sestavu - vsa nadaljnja vprašanja, ki jih obravnavata statut občine in poslovnik pa bo urejala skupščina v novem sestavu z novim statutom in poslovnikom. V razpravi je bilo razvidno, da so delegati za to, da se izloči možnost žreba pri določanju kandidatov, v primeru enakega števila glasov - naj rezultat določijo ponovne tajne volitve. O številu članov izvršnega sveta
naj po mnenju večine odloča novi sestav parlamenta. Delegati so potrdili tudi predlog komisije za Kamniški občan, ki je bila imenovana na februarski seji skupščine in na kateri je ustanovitelj-stvo glasila prevzela občina (prej OK SZDL) Kamnik, da s prvim majem skupščina občine prevzame začasno (do 30. 9.) izdajatelj-stvo časopisa Kamniški občan. Da bi omogočili nadaljnje izhajanje Kamniškega občana (zahteva delegatov, da izhaja še naprej v dosedanji obliki) je komisija tudi predlagala, da se prerazporedita tudi delavki pri časopisu v delovno skupnost upravnih organov občine.
Precej časa pa je vzela delegatom razprava o znižanju prispevnih stopenj, ki je že drugič letos na programu skupščine. Gospodarstvo se je namreč znašlo v velikih likvidnostnih težavah in ne zmore več tako visokega družbenega standarda, ne more plačevati tako visokih prispevnih stopenj.
V občinskem odboru medobčinske gospodarske zbornice je prišlo do jasne zahteve, da je treba gospodarstvo nujno razbremeniti, in sicer so zahtevali 20 odstotno znižanje prispevnih stopenj. Izvršni svet je že v preteklem mesecu pripravil predlog znižanja in začasne, enomesečne ukinitve prispevnih stopenj, kar pa je pomenilo takrat nekaj manj kot 15 odstotno znižanje, seveda le začasno. Že v začetku leta pa so stopnje glede na december znižali za nekaj manj kot sedem odstotkov. Ko so v izvršnem svetu ponovno pregledali, za koliko lako znižajo posamezne stopnje, so po vseh izračunih prišli do zaključka: če hočejo, da v družbenih dejavnostih in gospodarski infrastrukturi življenje in delo ne zamreta že jutri, če torej hočejo poskrbeti vsaj za tisti minimum, ki bo zagotavljal njihovo preživetje, lahko gospodarstvo razbremenimo glede na december-ske prispevke za dobrih petnajst odstotkov in glede na januar za okrog deset odstotkov. To pa v globalu pomeni, da z novim predlogom, (s prvim majem dodatno znižanje za skupno 8 odstotkov — brez aprilskega znižanja) predstavlja razbremenitev kamniških organizacij za preko milijon dinarjev.
Ivo Pire, predsednik komiteja za družbeno ekonomski razvoj je v obrazložitvi delegatom pojasnil, da zniževanje prispevnih sto-
penj »za dvajset odstotkov« ni tako preprosta stvar. Vsakršne spremembe namreč v tem sistemu delujejo v več smereh. Pri razmišljanju, komu kaj odvzeti, ko že tako nihče nima kaj dosti, so se v izvršnem svetu potem odločali predvsem po načelu, da so ukinili tiste stopnje, ki so brez trdnega programa (občinska raziskovalna skupnost, sredstva za solidarnostna in kadrovska stanovanja so ukinjena že z aprilom, dodatno še kreditiranje stanovanjskih hiš, Integral in zagotavljanje osnovne preskrbe) - Za pospeševaje proizvodnje hrane se stopnja zmanjša, prav tako za telesno kulturo, kulturo in izobraževanje. Za zdravstveno varstvo se je stopnja že v aprilu zmanjšala za 20 odstotkov in ni možno večje zmanjšanje, za socialno skrbstvo, kjer trenutna stopnja 0,38 ne zadošča za pokrivanje programa, pa so stopnjo zvišali na 0,45. Znižana je tudi prispevna stopnja iz dohodka na komunalno cestnem področju (za stanovanjsko področje so bile znižane že v začetku leta), in sicer za Veliko planino, sofinanciranje! vzdrževanja šol in športnih objektov, komunalno sanacijo B-3 in sofinanciranje PTT omrežja.
Na pobudo gospodarske zbornice je bilo na zadnji skupščini sprejeto tudi 20-odstotno znižanje stopnje za financiranje razširjene reprodukcije komunalnih objektov in naprav po ZR iz čistega dohodka oziroma dobička na osnovi bruto osebnih dohodkov. Iz tega vira bi morali v letošnjem letu prednostno sofinancirati program začasne odlagališč-ne jame, razširitev centralnega pokopališča in sprejeti obveznosti pri centralni čistilni napravi. Te pa znatno presegajo pričakovani priliv iz tega vira, ki je delno namenjen za razširjeno reprodukcijo. Na področju cestnega gospodarstva je namesto 0,5 odstotka vključen priliv na osnovi 44. člena zakona o cestah. Ker gre 22 odstotkov vsega denarja, zbranega s prispevnimi stopnjami, v občino, vse ostalo pa v republiko, ima občina torej zelo malo vpliva, treba pa je poskrbeti, da bo delo v družbenih dejavnostih možno tudi po volitvah! Učinek sedanjega znižanja stopenj je vsekakor večji v gospodarski infrastrukturi, vendar glede na sprejem sprememb odloka o prispevnih stopnjah za letošnje leto v občini Kamnik, kjer je vključena tudi zahteva po 20-od-
Svobodni Sindikati Slovenije W
OBČINSKI SVET KAMNIK ČESTITA
vsem delavcem in občanom ob prazniku dela in vas vabi 1. MAJA
na tradicionalno prvomajsko srečanje v Kamniško Bistrico.
stotnem zmanjšanju obremenitev gospodarstva, in ker je bilo v tem sestavu izvršnega sveta po vseh izračunavanjih in naporih možno gospodarstvu ugoditi le do neke mere, bo verjetno prva naloga naslednjega sestava skupščine, da pogleda, kateremu kosu družbenega standarda se lahko še od-povemo in z znižanjem prispevnih stopenj še za deset odstotkov dokončno zadostijo zahtevi gospodarstva - seveda, če bo to možno, in če bo z morebitnim izboljševanjem likvidnosti v gospodarstvu ta zahteva še realna.
Ob sklepu za podelitev občinskih priznanj je treba omeniti, da bo kamniška občina po zelo dolgem času podelila nasiov častnega občana občine Kamnik, in sicer zaslužnemu in prizadevnemu rojaku dr. Emilijanu Cevcu, priznanemu strokovnjaku, akademiku in profesorju zgodovine, ki je za svoj Kamnik že ogromno prispeval - predvsem z raziskovalno študijo o Malem gradu, razpravami v Kamniškem zborniku in stalno skrbjo in pomočjo pri urejanju in varstvu kamniških umetnostnozgodovinskih spomenikov.
Na zadnji seji tega sestava so delegati sprejeli darilno listino in pogodbo s slikarjem Janezom Boljko, ki je mestu Kamnik s tem podaril svoje življenjsko delo - zbirko skulptur, slik in grafik neprecenljive vrednosti. Predlagatelj omenjene pogodbe je bil izvršni svet, kljub določenim pomislekom kulturne skupnosti, češ, da se ne bi ponovile nepravilnosti kot pri Maleševi galeriji. Boljkove skulpture bodo namreč stale v znameniti, najstarejši meščanski hiši na Titovem trgu 23 (tam je stanoval tudi dr. Emi-lijan Cevc), ki jo bodo obnovili, tudi s pomočjo denarja Janeza Boljke, ta bo v obnovo vložil 200.000 nemških mark, s tem, da bodo njegova dela na podstrehi, kjer naj bi bila stalna galerija, v prvem nadstropju bodo reprezentančni prostori (predvidoma poročna dvorana) tudi opremljeni z Boljkovimi deli, v pritličju pa bodo lokali, predvsem butičnega značaja.
Umetnik želi podariti zbirko občini Kamnik, njegova dela bodo njena last, materialne pravice iz tega naslova pa so seveda potem namenjene za vzdrževanje te zbirke. Za galerijo ne bo namenjen nikakršen denar kamniške kulturne skupnosti, kot je morda bojazen, za vzdrževanje celotne zgradbe pa bo ustanovljena delniška družba, delnice pa bodo originalne grafike Janeza Boljke.
Kot že rečeno, so bili delegati seznanjeni tudi z delom izvršnega sveta, in upravnih organov v minulem obdobju. Ob tem je predsedujoči na seji povedal, da so poročila taka, kot da so vsi zadovoljni z vsem, vemo pa, da občani le niso bili vedno dobre volje, ko so iskali njihove usluge. Predvsem je opozoril, da marsikaj škriplje pri inšpekcijskih službah, mnogo pa bo treba postoriti tudi na področju prostora, saj je nenormalno, da se za pridobitev določenih papirjev čaka v nedogled. Nekaj so vsekakor krivi zakoni in velika prenormiranost na tem področju, vendar pa je po njegovem mnenju večkrat zraven tudi nekvalitetno delo zaposlenih. Župan je opozoril na znano dejstvo, da je največji problem, ker se vlade menjajo, funkcionarji zapuščajo mesta, ko se jim izteče mandat, »občinski birokrati« pa ostajajo in prav ti so po njegovem mnenju pravi oblastniki v tej družbi.
ROMANA GRČAR
Za praznik vam čestitajo občinska skupščina, izvršni svet, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in uredništvo Kamniškega občana
Uolitue 1990
V prejšnji številki Kamniškega občana smo vam postregli s prvimi volilnimi rezultati v naši občini. Ker nismo objavili vseh podatkov, je prav, da smo tokrat natančnejši. Volilna udeležba je bila 8. aprila 86,6 ostotna. Naši volilci so v prvem krogu predsedniških volitev na prvo mesto postavili Milana Kučana, na drugo Jožeta Pučnika, na tretje dobrotnika iz Negove, Ivana Kramber-gerja in na četrto Marka Demšarja. Med kandidati za člane predsedstva republike je dobil največ glasov Ciril Zlobec, za njim Ivan Oman, Dušan Plut, Slavoj Žižek, Matjaž Kmecl, Dimitrij Rupel, Alojz Križman, Bogdan Oblak, Miroslava Geč-Korošec, Peter Novak, Franc Miklavčič in Boštjan Zupančič. Kot vemo, so bili za člane predsedstva izvoljeni Ciril Zlobec, Ivan Oman, Matjaž Kmecl in Dušan Plut.
In kako smo v občini glasovali za stranke. Prvo mesto so dobili ZSMS-Liberalna stranka (15,51 odstotka glasov), drugo Slovenski krščanski demokrati (13,03), tretje ZKS-Stranka demokratične prenove, (12,78), sledijo pa Zeleni Slovenije (12,76), Slovenska kmečka zveza (11,57), Socialdemokratska zveza Slovenije (10,88), Slovenska demokratična
zveza (7,47), Slovenska obrtniška stranka (4,74), Socialistična zveza Slovenije (4,63), Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov (2,90), Državljanska zelena lista (1,59), Lista neodvisnih (0,94), Nova družbena gibanja (0,65), Lista posamičnih kandidatov (0,39) in Demokratična zveza Kosova iz Ljubljane (0,16).
V prvem krogu volitev so volilci izbirali tudi med tremi kandidati za našega občinskega poslanca v republiškem zboru občin. V drugi krog volitev sta se uvrstila Branko Novak, ki je dobil v prvem krogu 47,3 odstotka glasov in Bogomir Kovač, 26,8, ki je dobil 0,9 odstotka več podpore kot tretji kandidat Maksimi-ljan Lavrinc.
V drugem krogu volitev, 12. aprila, ko je bila volilna udeležba v občini 80,6 odstotna, smo dobili v republiškem zboru združenega dela delegata iz naše občine - za področje industrije in rudarstva je bila v 3. volilni enoti (Mo-ste-Polje, Kamnik, Domžale, Litija) izvoljen Jože Berlec, roj. 1949, dipl. inž. strojništva, zaposlen v Titan Kamnik.
Izvoljeni so bili tudi delegati v občinski zbor združenega dela:
Nadaljevanje na 2. strani
Lične volilne kabine so vsem tolikem zagotavljale tajnost
»Pozdravljeni kovinarji!«, je pozdravljal napis delavce Titana nad volilnimi skrinjicami.
Konei mandata, konec nekega obdobja
Na zadnji seji občinske skupščine v tem mandatu so delegati poslušali poročila o delu skupščine in njenih delovnih teles, izvršnega sveta, upravnih organov, sodišč in postaje milice. Iz poročil, ki so bila objavljena v skupščinskem gradivu, je razvidno, da so imeli vsi dela na pretek, tudi opravljenega je bilo kar nekaj, zato je neupravičeno posploševati, da do sedaj tako ni bilo nič narejenega v občini, da je že čas, da se vlada zamenja, da pridejo sveži obrazi (in predvsem možgani!) na oblast,... Tako je bilo že praviloma v navadi ugotavljati ob koncu mandatov; stara garnitura je bila vedno malo za skritizirati, vendar so ob koncu naslednjega mandata specializirani kamniški »dušebrižniki« vedno znova ugotavljali, da tudi ta ni bila nič boljša, da so vse oblastvene strukture figo vredne, da je vsaka samo še slabša. Sedaj bo morda bolje, če drugega ne, spremenil se bo celoten sistem. Pa poglejmo na kratko nekatera poročila o delu občinskih organov, skupščine in izvršnega sveta.
Iz skupščine v parlament?
V splošnem delu poročila o delu skupščine njen predsednik poudarja, da je pod drobnogled vzeto le drugo obdobje preteklega mandata. In pravi: »Ker se je delegatski sistem izrodil v lastno nasprotje in tako zagotovo obilno pripomogel k splošni družbeni krizi, je z ustavnimi spremembami doživel korenite spremembe. Obče znano je zato, da se z iztekom tega mandata končuje tudi obdobje sedanjega načina oblikovanja skupščin.« Predsednik
skupščine nadalje ugotavlja, da so družbene spremembe oziroma volja večine občanov, da bi do njih prišlo, prehitevale sposobnost oziroma voljo zakonodajalca, zato se verjetno upravičeno zdi, da smo šele na pol poti.
Kljub temu, da se je močno skrčil krog skupščinskih pristojnosti, bodo tudi nove skupščine, zaradi zastarelih ustavnih opredelitev, sestavljali dosedanji trije zbori. Iz tega razloga še ne bo mogoče oblikovati manj številčne in bolj učinkovite skupščine, ugotavlja njen dosedanji predsednik Maks Lavrinc. Med drugim omenja, da je bilo v zadnjih dveh letih veliko problemov z zagotavljanjem sklepčnosti na sejah zborov, sicer pa je povprečna udeležba na vseh zborih le nekaj nad šestdeset odstotkov, nekaj več je je bilo (66,9) le v zboru krajevnih skupnosti. Prav zaradi slabe udeležbe je bila narejena anketa o najprikladnejšem Času sklicevanja sej skupščine, vendar tudi tu niso prišli do najbolj relevantnih rezultatov, ker je bil odziv na anketo slab.
Sledijo poročila delovnih teles, družbenih svetov in skupin delegatov: sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komisije za odlikovanja, komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, statutarno pravne komisije. Slednja ugotavlja, da so opažali predvsem premalo strokovno pripravljene predloge aktov, zato so priprav-ljalce ustrezno opozarjali. Statu-tarno-pravna komisija je na seje skupščin posredovala tudi svoje predloge dopolnitev in sprememb aktov, vendar ugotavljajo, da njihovi predlogi niso bili vedno upoštevani oziroma so bili sta-
tuti sprejeti brez predhodnega soglasja skupščine.
Komisija za vloge in pritožbe v svojem poročilu izpostavlja veliko pripravljenost predsednika skupščine za sodelovanje pri reševanju težjih vlog oziroma pritožb v občini, kar nedvomno daje občanom vero v smiselnost delovanja tega delovnega telesa občinske skupščine.
Komisiji za zadeve invalidov in borcev NOV sledi poročilo komisije za odnose z verskimi skupnostmi. Komisija za družbeno nadzorstvo pa ugotavlja, da so problemi, ki jih je na treh sejah obravnavala (predvsem problematika obrtne cone na Duplici) nastali predvsem zaradi ne dovolj strokovnega dela strokovnih služb in upravnih organov občine in zaradi neseznanjenosti javnosti, ko gre za posege v okolje in prostor. Komisija ugotavlja, da tudi ona ni tako strokovno usposobljena, da bi lahko bistveno pripomogla k reševanju obravnavanih problemov.
V bodoče tudi komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu ne bo več. Tudi družbeni sveti so se kot oblika delovanja izkazali za dokaj neuspešne. Sveta za sistem informiranja in za prenovo mestnega jedra sta bila taka. Pokazalo se je namreč, da je družbeni interes treba uveljaviti predvsem preko pristojnih strokovnih ustanov, saj dobra volja pri obravnavanju pomembnih zadev ni dovolj. Delo družbenih svetov po ugotovitvah v skupščinskem poročilu sicer ni v celoti zamrlo, vendar tudi ni dalo posebnih sadov. Predlagana je bila zakonska ukinitev družbenih svetov.
»
€€
To je posebna brošura, ki jo je v 500 izvodih izdal občinski izvršni svet ob zaključku svojega mandata in predstavlja njegov, s fotografijami in tabelami ter grafičnimi prikazi obogaten pogled na štiriletno delo. Sicer pa zajema nekaj širših tematskih sklopov razvoja občine: ekonomska gibanja, urejanje prostora, družbene dejavnosti, komunalno infrastrukturo, ekologijo in delovanje državne uprave. Oglejmo si jih nekoliko podrobneje.
V zaključku uvodnega dela predsednik Janko Gedrih pravi, da so zadnja štiri leta minila zelo hitro, če pa so bila uspešna, ali ne, pa bo povedal čas. Vsekakor pa ugotavlja, da je bila kamniška občina v zadnjem obdobju v slovenskem in jugoslovanskem prostoru znana kot uspešna, predvsem pa gospodarstvo in občina tu skupaj gradita trdnejše temelje za boljši jutri. Janko Gedrih ob tem meni, da je kljub problemom, ki prihajajo, dano mnogo razvojnih impulzov, ki bodo v bodoče lahko služili kot smeri v razvoju občine. Dokaj uspešna komunalna izgradnja, predvsem na podeželju, zagotavlja njegovo oživljanje, ne samo na kmetijskem področju, temveč tudi v turizmu. Kljub izrednemu povečanju brezposelnosti in nadaljnjemu zmanjševanju zaposlovanja v industriji, obstajajo ob samoiniciativnosti iskalcev zaposlitve realne možnosti, da lasten priliv kadrov zaposlimo doma, in to v kmetijstvu, gostinstvu, turizmu in obrti. V družbenih dejavnostih pa bo vsekakor ena težjih nalog posodobiti osnovne šole, prostorsko in z opremo, za kar je že v letošnjem letu zagotovljen del denarja.
Sicer pa se sedanji izvršni svet zaveda, da bo ekološka problematika eno najbolj perečih kamniških problemov v prihodnjem obdobju. Ob izgradnji komunalne deponije bo treba dokončno ekološko sanirati tovarno Utok in zgraditi plinovodno omrežje v mestu. S priključitvijo individualnih kurišč bi namreč bistveno zmanjšali   onesnaženost zraka
v ožjem območju mesta. Treba je omeniti tudi že začeto gradnjo knjižnice v prostorih bivšega zdravstvenega doma in pripravo na gradnjo lekarne ob novem zdravstvenem domu.
Ekonomska gibanja
Minulo obdobje je bilo ob relativni mizernosti celotnega gospodarstva za našo industrijo po mnenju predsednika izvršnega sveta dokaj uspešno. Sicer pa je bil to prehod od popolnega inter-vencionizma ob določanju osnovnih pogojev za gospodarjenje do delitve ustvarjenega dohodka in določanja višine osebnih dohodkov do dokaj svobodnega sistema, ki pa je trenutno dokaj neugoden za izvoznike, pa tudi dajatve za vse ravni družbenega organiziranja so previsoke. Gospodarstvo v takih razmerah ni ustvarilo ciljev iz družbenega plana občine, bilo pa je vedno nad republiškim povprečjem po akumulativni in reprodukcijski sposobnosti. Ob takih rezultatih gospodarjenja, kot ugotavlja občinski izvršni svet oziroma njegov predsednik, je naša občina predstavljala dokaj stabilno sredino, ki je niso pretresali socialni nemiri in napetosti.
Sicer pa smo po ugotovitvah izvršnega sveta prva občina, ki je ukinila družbeno gostinstvo in ga prenesla izključno v zasebni sektor. Pot do tega po besedah Janka Gedriha ni bila lahka. Šla pa je prek ukrepa družbenega varstva do likvidacije gostinskega podjetja Planinka. Oddaja gostinskih lokalov zasebnikom naj bi že rodila prve sadove.
V tem obdobju je bil izveden tudi postopek redne likvidacije Rudnika v Črni. Likvidacija Biroja je prinesla nekaj prostorskih problemov. Uspeh je tudi v uveljavitvi Lončarskega podjetja, ki ga je pred leti že marsikdo odpisal.
Predsednik izvršnega sveta v svojem poročilu ni mogel mimo tega, da se je v preteklem obdobju precej razmahnilo obrtništvo v občini. Sedanja realna moč obrtništva se kaže tako v številč-
nosti, saj obrtniki skupaj z delavci predstavljajo tretjo tovarno v občini, hkrati pa se moč obrtništva kaže tudi v nenehni rasti občine na lestvici obveznosti do davčne uprave, kjer so naše obveznosti že med prvimi desetimi občinami v Sloveniji.
Urejanje prostora
Kjer je velika koncentracija ljudi in aktivnosti v prostoru, ima regulacija mnogo bolj omejevalni kot usmerjevalni značaj. In kamniška občina je taka. Ker je boj za oblast vedno povezan z bojem za oblast nad prostorom, so razumljivi vsi konflikti (še posebno če vemo, da še vedno prevladujejo zasebni interesi nad družbenimi), ki so pretresali občino - skupščino in izvršni svet. Izvršni svet je vse napore vložil v »saniranje osnovnih konfliktnih situacij«, kot jih imenuje v poročilu, ki so izvirale iz neusklajenega dolgoročnega plana razvoja občine Kamnik. Nemalo truda je bilo potrebno, da je občina uskladila svoj dolgoročni plan in pridobila potrdila o usklajenosti le-tega z obveznimi republiškimi izhodišči kot ena med prvimi v republiki. Z omenjenim je bilo razrešeno več spornih točk v prostoru, predvsem so bila s tem aktom zaščitena kmetijska zemljišča, ostale pa so nekatere neživljenj-ske rešitve na mejnih področjih, namenjenih za pozidavo in za stalno kmetijsko rabo. :
Izvršni svet v poročilu vsekakor ni mogel mimo zapletov ob poskusu nacionalizacije zemljišč, namenjenih za izgradnjo soseske BS-3 v Novem trgu. Verjetno je bil to eden izmed zadnjih poskusov urejanja premoženjsko pravnih razmerij po še vedno veljavni zakonodaji v Sloveniji, hkrati pa so dogajanja na sejah občinske skupščine pripeljala izvršni svet skupščine do iskanja zaupnice na seji skupščine - kar je bil prvi tak primer v širšem političnem prostoru.
Veliko je bilo narejenega za revitalizacijo mestnega jedra. Z uvedbo posebne prispevne stopnje so bili opogumljeni tako zasebniki kot v podjetjih, da so se bolj pogumno odločali za obnovo posameznih objektov. Do-
kaj sporno zaporo prometa po Kidričevi ulici pa je izvršni svet v skladu z usmeritvami fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani gledal predvsem kot nujen ukrep za izvedbo resnične revitalizacije mesta.
Družbene dejavnosti
Nenehne izgube v zdravstvu, občasno tudi na drugih področjih. Republiški organi so vedno le širili pravice, v občinah pa so se z gospodarstvom nenehno prerekali zaradi prevelikih obremenitev, po drugi strani pa so se pritoževali tudi delavci v družbenih dejavnostih, češ da so najbolj zapostavljen faktor v družbi. Kljub vsem tem tegobam je v tem obdobju v Kamniku zrastel nov zdravstveni dom, prizidek k osnovni šoli Duplica, obnovljena je bila šola v Nevljah in še nekaj drugih podružničnih šol. S skupnimi močmi je bil temeljito obnovljen tudi letni plavalni bazen.
Komunalna infrastruktura
Leta 1986 je bilo v krajevnih skupnostih izglasovanih 23 krajevnih samoprispevkov. S tem so se krajani odločili, da bodo sami pomagali k izboljšanju komunalne infrastrukture. Skupaj s prostovoljnim delom in delnim sofinanciranjem različnih institucij je bilo na tem področju ogromno narejenega-od kanalizacij, asfaltiranih cest do kabelske televizije. Kamniški izvršni svet ocenjuje, da je naša občina zelo uspešna pri iskanju sofinancerjev za urejevanje cest zunanj občine. Brez sofinanciranja republiške skupnosti za ceste ne bi videl asfalta ne Kozjak, ne Pšajnovica, ne Rudnik. Posebna skrb je bila namenjena odpravi t. i. črnih točk.
Celotnemu minulemu obdobju pa je po ugotovitvah izvršnega sveta dala največji pečat izgradnja poštnega omrežja z novo zgradbo in centralo. Ob tem se izvršni svet zaveda, da je omenjena naložba presegala vse (tudi strokovne) zmožnosti izvršnega sveta, vendar je moral ta ob dejstvu, da v občini ni bilo strokovne organizacije za tak inženiring in ob tem, da ljubljansko PTT podjetje ni bilo samo pripravljeno pričeti z izgradnjo novega telefonskega omrežja, stavbe in centrale (ta bo kmalu montirana) v Kamniku, sam ugrizniti v to kislo jabolko. V poročilu predsednik omenja še izgradnjo avtobusne postaje in tržnice.
Uolitue 1990
Ekologija
Ob sedanji povečani ekološki osveščenosti izgledajo prizadevanja, ki smo jih v preteklem obdobju vložili v ekologijo, nepomembna, je skromen izvršni svet. Največ so se ukvarjali z zaščito tekočih voda. Centralna čistilna naprava - skupna za Kamnik in Domžale, in posamezne čistilne naprave po podjetjih je namenjeno prav temu. Poseben problem pa predstavljajo komunalni odpadki in še vedno nerešena nova lokacija.
Delovanje državne uprave
Preteklo obdobje je bilo med drugim obarvano tudi z omejevanjem skupne porabe in z visoko stopnjo inflacije. Za kadrovsko in strokovno posodabljanje državne uprave to vsekakor ni bilo dobro. Zaradi velikega zaostajanja osebnih dohodkov je bilo težko pridobiti strokovnjake za delo v upravi. Izvršni svet v poročilu poudarja, da so se delno računalniško opremili, prenovili vozni park in posodobili prostore.
Ob zaključku poročila lahko ugotovimo, da je bilo preteklo obdobje zelo plodno kar zadeva naložbe. Ker se je izvršni svet večinoma posvetil pripravam in izvedbam le-teh, so morda druge dejavnosti delno trpele. V senci je bilo tako tudi kmetijstvo. Ena večjih nalog v bodoče bo preoblikovanje državne uprave. Uspeh pri tem pa je seveda možen edino ob njenem bistveno boljšem ekonomskem položaju ter ob dodeli-. tvi večjih pooblastil izvršnim organom, zaključuje v uvodnem delu poročila predsednik izvršnega sveta.
R. G.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Bojan POLLAK, 1943, dipl. ing. ladjarstva, Titan;
Marjeta MAJCENOVIČ, 1938, dipl. oec, Titan;
Ida KOČAR, 1956, višji upravni delavec, Stol;
Mitja REDJA, 1952, ekonomski tehnik, Stol;
Anka HUBAD, 1948, ing. tekstilne tehn., Svilanit;
Marjan KLADNIK, 1956, strojni tehnik, KIK;
Rudolf ŠUŠTAR, 1947, ekonomist, Utok;
Jože HOMAR, 1957, dipl. ing. lesarstva, Menina;
Anica GALJOT, 1963, ekonomski tehnik, Trival;
Janko BURNIK, 1957, strojni tehnik, Elektroelement;
Marjan PLAHUTNIK, 1950, gradbeni delovodja, Mercator Eta;
Božo BREZOČNIK, 1951, dipl. ing. gozdarstva, GG Kamnik;
Bogdan JAMŠEK, 1959, dipl. ing. gradbeništva, SGP Graditelj;
Stane ZORE, 1939, pismonoša, PTT Kamnik;
Marko OTRIN, 1949, dipl. ing. živilske teh., Kočna;
Andrej SKODLAR, 1939, gr. inženir, Komunalno podjetje;,
Ana-Marija LAH, 1938, dipl. ekonomist, LB Kamnik;
Anton BOČKO, 1945, profesor, SENŠRM;
Zora TORKAR, 1962, dipl. zgodovinar, Kulturni center;
Igor IVANETIČ, 1955, zdravnik speč, ZD dr. Julija Polca Kamnik;
Marija BOROŠA, 1950, dipl. org. dela, VVO A. Medveda;
Samo NOVAK, 1965, ekonomski tehnik, SO Kamnik;
Peter BURGER, 1943, kmet;
Vinko PETEK, 1944, str. delovodja, sam. obrtnik;
Slavka KRMAVNAR, 1948, administrator, sam. obrtnik.
V zadnjem krogu volitev, 22. aprila, je bila volilna udeležba v občini 79,9 odstotna. Tudi tokrat so naši volilci med obema kandidatoma za predsednika predsedstva dali prednost Milanu Kučanu - 59,2, pred dr. Jože-tom Pučnikom - 40,8 odstotka glasov.
Drugi krog glasovanja je dal tudi našega delegata v zboru občin republiške skupščine - to je Branko Novak, ki je dobil 54,7 odstotka glasov volilcev, dr. Bo-
glasov volilcev. Znani so tudi že nepopolni rezultati glasovanja za družbenopolitični zbor občinske skupščine. Samostojne stranke ZKS-Stranka demokratične prenove in ZSMS-Liberalna stranka sta dobili po 20 odstotkov glasov, Socialistična zveza Slovenije-SZDL pa 12 odstotkov, združena opozicija Demos pa je dobila skupaj 48 odstotkov glasov volilcev.
Izvoljeni pa so tudi delegati v občinski zbor krajevnih skupnosti.
gomir Kovač pa 35,3 odstotke Ivo OREHOVEC - DEMOS, roj. 1953, kmet, Zg. Motnik 3 Marjan KRIŽNIK, roj. 1956, gradbeni tehnik, Matija Blejca 16, Kamnik
Marjan POLJANŠEK, roj. 1948, elektrikar, Zg. Tuhinj 21 Pavle KOROŠEC - DEMOS, roj. 1958, kmet, Ravne 1 Srečo PESTOTNIK, roj. 1950, kmet, Pšajnovica 6/A Albin PIRŠ, roj. 1946, radiomehanik, Loke 23 Alojz KUHAR, roj. 1956, varnostnik, Sovinja peč 2 Franc VIDMAR - DEMOS, roj. 1952, delavec, Hrib 4 Miha BABNIK, roj. 1944, profesor, Godič 83 Anton KLADNIK - DEMOS, roj. 1935, tehnolog, Žaga 9, Stahovica
Janez CEVKA, roj. 1947, VK kovinostrugar, Bistričica 10, Stahovica Janez ČIMŽAR - DEMOS, roj. 1951, dipl. kmetijski inženir, Tunjiška mlaka 13
Pavel OCEPEK - DEMOS, roj. 1938, strojni inženir. Breg 21, Komenda
Jože HLADE, roj. 1944, mesar, Križ 59/A, Komenda Peter PIBERNIK - DEMOS, roj. 1933, kmet, Suhadole 54, Komenda
Ivan JAGODIC - DEMOS, roj. 1935, delavec, Podgorje 92/A, Kamnik
Zdravko ŠAREČ - DEMOS, roj. 1955, obratni elektrikar, Trata 5, Šmarca
Stanko CERAR, roj. 1962, dipl. ing. geodezije, Volčji potok 6, Radomlje
Mihael BRLEČ - DEMOS, roj. 1946, kmet, Zg. Palovče 3, Kamnik Milan ŠUŠTAR - DEMOS, roj. 1932, profesor, Ljubljanska 14, Kamnik
Marija REBA - DEMOS, roj. 1935, učiteljica, Cankarjeva 14, Kamnik
Marjeta HUMAR - DEMOS, roj. 1946, profesorica, Žale 4/A, Kamnik
Ferdinand ŠKARJA - DEMOS, roj. Lobodova 6, Kamnik Janez BERGANT - DEMOS, roj. Kamnik
Jože POGAČAR, roj. 1930, ekonomist, Stvasnijeva 12, Kamnik
Občinska volilna komisija, ki ske volilne komisije nas je posta-
nam je danes zjutraj posredovala vilo v sam vrh pridnosti, saj smo
že vse podatke o nedeljskih voli- bili ena prvih občin v Sloveniji, ki
tvah, se zahvaljuje vsem volilnim je že okrog tretje ure zjutraj spo-
odborom za dobro opravljeno ročila rezultate republiški volilni
delo. Njihovo delo in delo občin- komisiji.
1939, dipl. ing. elektrotehnike, 1955, učitelj, Kovinarska 24,
	n
	i
	
Volilni odbor v tovarni Titan	
VSEM OBČANOM ČESTITAMO	
ZA PRAZNIK	
	ZKS-STRANKA
	DEMOKRATIČNE
	PRENOVE KAMNIK
Volilna anketa
U pričakovanju neznanega
Del volitev je že za nami, volili smo predsednika republike, delno je že znana sestava republiškega parlamenta, tudi delavci so že izvolili svoje predstavnike v zbor združenega dela. Pred nami so le še volitve za občinski parlament. Glavna naelektrenost je volilce že minila, nekateri menijo, da je že vse določeno, drugi se nameravajo za svoje predstavnike še krepko boriti, tretji dvomijo, če sestava parlamenta lahko stvari bistveno spremeni, ko pa je največ odvisno od močnega gospodarstva. Ne glede na vse mogoče in nemogoče posledice volitev, demokratizacija se je začela, neposredne, tajne volitve so dokaz zanjo. Tudi nekaj naključno vprašanih občanov nam je odgovorilo tako.
Janez Prešeren
Sedaj imajo volitve vsaj nek smisel. Čisto drugače je bilo, volitve so bile dobro obiskane, bil sem namreč tudi v volilnem odboru krajevne skupnosti Mekinje. Tudi posebnih zapletov ni bilo. Morda so zapletenost volitev nekateri preveč poudarjali. Mislim, da bo Kučan zmagal, Demos pa bo imel večino v parlamentu.
Srečo Starovasnik
Zdi se mi, da je vse preveč napeto, med ljudmi je po nepotrebnem preveč nestrpnosti. Tudi navijaštvo mi gre na živce. Sicer pa so bile same volitve precej bolj zanimive. Sedaj si med kandidati ali kar med strankami lahko svobodno izbiral, prej pa je bilo vse že vnaprej določeno. Se enkrat pa naj omenim, da mi predvolilne kampanje povsod niso bile všeč, prepiri za gostilniškimi šanki pa so sem in tja že mejili na pretepe zaradi prepričanja... Sam sem za zmernost, korektnost. Plakataštvo in očitki na
račun preteklosti se mi ne zdi pošteno. Pridobivanje volilcev na tak način ni korektno dejanje.
Anton Sedušak
Tokrat so bile po mojem občutku volitve resnično demokratične. Izbire smo imeli na pretek. Tudi predčasno obveščanje je bilo zelo dobro, tako da je moralo biti volilcem popolnoma jasno, kaj, kdaj in kako bodo volili. Tudi za današnje volitve delegatov v zbore združenega dela. Pri nas, v Titanu, je vse potekalo brez posebnih problemov. Sicer pa bom kot vsak volilec skušal aktivno vplivati tudi na sestavo občinskega parlamenta.
Srečo Krznar
Odnos do sveta, do demokracije in konkretno, do politikov, je po mojem mnenju precej odvisen od starosti. Mlajše generacije so po mojem mnenju nekako bolj apolitične, pacifistično usmerjene, predvsem pa neobremenjene z revanšizmom. Glede volitev menim, da so precej za komplicirale. Vsak pa hoče sodelovati, videti, kako volilni odbori resnično izpolnjujejo vsa navodila glede tajnosti. Imam celo občutek, da je premalo zaupanja v same volitve, da nekateri še vedno menijo, da bodo rezultati potvorje-ni. Vendar moram zaradi lastnih izkušenj, kako strokovno delajo volilni odbori in komisije, vse dvome zanikati. Vsi se po svojih močeh trudijo, da bi tudi naše volitve postale demokratične.
Nuša Svete
Za udeležbo na letošnjih volitvah sva se z možem odločila v zadnjem trenutku. Zaradi slabih izkušenj in občutka nezmožnosti vplivanja na prejšnjih volitvah skoraj nisva sodelovala. Vendar je več kot očitno, da so se stvari premaknile na bolje.
Človek ima sedaj res občutek, da je tudi sam sodeloval pri sestavi parlamenta. Sva svobodnjaka, vendar bi lahko rekla, da tudi kombinacija, ki se obeta po volitvah - Kučan, ki bo predsedoval Demosu, če karikiram, ni slaba. Kučan bo njihovo radikalno razmišljanje o usodi slovenskega naroda morda le malo »amortiziral«. Dolgoletne izkušnje tega umirjenega politika, ki ima precej zaslug za demokratizacijo naše politike in tudi svoje stranke, pa so nam lahko le dobrodošle.
Janez Repnik
Demokracija gor ali dol! Že res, da je bilo to čisto nekaj drugega kot prejšnja leta, malo več vpliva res imamo. Vendar se ne smemo slepiti. Celo več bo treba delati, sicer pa bodo tudi v demokraciji obstajali bogati in revni, le da bodo razlike verjetno še očitnejše.
Valentin Zabavnik
Volitve so bile po podjetjih letos precej različne od preteklih let. Več priprav je bilo in resnejši pristop k volitvam. Predvsem pa so tajnost in demokratičnost vsi vzeli zares. Čeprav mislim, da med ljudmi še vedno ni trdnega prepričanja ali upanja, da se bo v resnici kaj spremenilo. Tole - od spodaj gor - ne more kaj bistvenega spremeniti. Odločitve z vrha, konkretne reforme, to bo spremenilo naš sistem. Po mojem mora namreč neposreden proizvajalec le izvajati tiste usmeritve, ki jih zastavi vrh. Tudi v demokraciji! Če ne, je to kaos, ne pa demokracija! Nikjer nc morejo imeti vsi vse prav. Nekateri si zato demokracijo napačno predstavljajo. Drugače pa mislim, da smo tokrat za občinski in republiški zbor združenega dela v podjetju izbrali dobre kandidate,
strokovno podkovane, poštene, take, ki jim bomo zaupali. Sicer pa prevladuje mnenje, da so te volitve le uspešna generalka za naslednje, šele tiste bodo res prave, demokratične.
Nada Kolar
Moram kar reči, da smo se za letošnje volitve precej bolj zanimali, kot prejšnja leta. Bile so zanimivejše. Predstavitve kandidatov, predvsem pa neposredna in javna soočenja kandidatov različnih strank, tekmovanje med njimi, to pritegne, volilci morajo namreč vedeti do potankosti, kako njihovi predstavniki razmišljajo o konkretnih problemih. To so bile po moje kar dobre poteze naše politike. Sicer pa so volitve potekale organizacijsko kar zadovoljivo. Na splošno se vidi, da je prišlo do nekega .premika napredka. Sem pristaš večstrankarskega sistema in imam dober občutek, da sem tudi sama, s svojim volilnim glasom, prispevala k rezultatom. Če bodo rezultati drugačni od mojih želja in pričakovanj, pa ne bom razočarana, volitve se ponavljajo in mislim, da bodo naslednje že kar kmalu. Neko prehodno obdobje mora biti. Izvoljen bo pač tisti, ki ima večinsko podporo, in to je tudi prav.
Miran Jereb
Tajnik občinske volilne komisije, nam je povedal nekaj o delu volilnih odborov po krajevnih skupnostih in v podjetjih in same občinske volilne komisije, o posebnostih naše občine na dan volitev (teh v glavnem ni bilo) in njegovo mnenje o načinu volitev.
»Mislim, da smo opravili zelo zahtevno nalogo, predvsem pa je bilo ogromno dela. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem ljudem, ki so bili pripravljeni ves dan, do poznih jutranjih ur delati v volilnih odborih. Prav z njihovo pomočjo se nam je posrečilo uspešno speljati te, po mojem mnenju ne najbolj posrečene volitve. Ta sistem volitev ima še kar nekaj pomanjkljivosti, predvsem pri izračunavanju,  pri delitvi
mandatov. Glede na razpravo na posvetih v Ljubljani, kjer smo bili tajniki volilnih komisij vsaj dvakrat tedensko, predvidevamo, da bodo naslednje volitve strogo proporcionalne, da se bodo volilci lahko odločali le med posameznimi strankami, kdor pa se ne bo mogel opredeliti za nobeno stranko, bo pač ostal doma in ne bo volil. Jasna zadeva! Zato pa je volilna udeležba drugod v parlamentarnih sistemih le nekaj nad petdeset odstotkov, ker neopredeljeni pač ne volijo.
Sicer pa so volitve v Kamniku potekale korektno, večjih pritožb na delo volilnih organov niso imeli. Nekaj je bilo sicer posameznih nejasnosti in nepravilnih tolmačenj. Vendar pa so vse stranke kar ugodno ocenile naše delo. Je pa nekaj drugih težav, z ljudmi. Volit"5 so zelo zahtevne, terjajo zbranost, skoncentri-rano delo do zgodnjih jutranjih ur - zato dan dopusta in dnevni-
ca, ki jo dobijo po zakonu, nikakor ne odtehta njihovega prispevka, truda in skoraj štiriind-vajseturnega dela.
Glede posameznih volišč v občini pa mislim, da ni bilo posebnih odstopanj, problem se je pokazal samo v tem, da so bile določene volilne enote prevelike, tisti so potem dejansko delali do jutra. Zato naj pohvalim Duplico, volišče v kinu, volišče v gasilnem domu na Perovem in Komendo, ki so imeli več kot tisoč volilcev, čeprav zahvalo zaslužijo vsi, nikogar nočem posebej izdvajati. Volitve v združenem delu pa vsi jemljejo kot nekakšen balast, ostanek preteklega sistema, kot nekaj, kar ne spada v parlamentarni sistem, saj smo povsod poudarjali, naj se politika in gospodarstvo ne mešata. So pa tudi v naših podjetjih potekale korektno, mislim, brez posebnih zapletov.«
R. G.
Dežurstvo živilskih trgovin
SOBOTA, 7.-19. ure
NEDELJA, 8.-11. ure
5.	5.	Merkator, Šmarca	6.	5.	Merkator
12.	5.	Metka, Moste	13.	5.	Metka
19.	5.	Market, Komenda, Stranje	20.	5.	Market
26.	5.	Zaprice, Duplica	27.	5.	Zaprice
2.	6.	Bakovnik, Šmarca	3.	6.	Bakovnik
9.	6.	Emona, Moste	10.	6.	Emona
16.	6.	Merkator, Komenda, Stranje	17.	6.	Merkator
23.	6.	Metka, Duplica	24.	6.	Metka
30.	6.	Market, Šmarca	1.	7.	Market
7.	7.	Zaprice, Moste	8.	7.	Zaprice
14.	7.	Bakovnik, Komenda, Stranje	15.	7.	Bakovnik
21.	7.	Emona, Duplica Merkator, Šmarca	22.	7.	Emona
28.	7.		29.	7.	Merkator
4.	8.	Metka, Moste	5.	8.	Metka
11.	8.	Market, Komenda	12.	8.	Market
18.	8.	Zaprice, Duplica, Stranje	19.	8.	Zaprice
25.	8.	Bakovnik, Šmarca	26.	8.	Bakovnik
1.	9.	Emona, Moste	2.	9.	Emona
8.	9.	Merkator, Komenda	9.	9.	Merkator
15.	9.	Metka, Duplica, Stranje	16.	9.	Metka
22.	9.	Market, Šmarca	23.	9.	Market
29.	9.	Zaprice, Moste	30.	9.	Zaprice
6.	10.	Bakovnik, Komenda	7.	10.	Bakovnik
13.	10.	Emona, Duplica Merkator, Šmarca, Stranje	14.	10.	Emona
20.	10.		21.	10.	Merkator
S seje izvršnega sveta
Rova obleka za Uelika planina
Družbeno podjetje Rekreacijski center Velika planina, ki je bilo ustanovljeno oktobra lani, ustanovitelj pa je bil Stol, je poslovno leto zaključilo z izgubo. Zato ga bo verjetno treba likvidirati. Izgubo so sicer v zakonitem roku pokrila podjetja iz kamniške, domžalske in dveh podjetij iz ljubljanske občine. Razmišljanja o nadaljnjem organiziranju RC Velika planina gredo v smeri ustanovitve delniške družbe, o čemer so razpravljali tudi na seji izvršnega sveta v začetku meseca. Tudi člani izvršnega sveta so menili, da je takšna oblika organiziranosti najprimernejša. Glavni delničar in ustanovitelj delniške družbe bo Stol, ostala podjetja pa bodo soudeležena v družbi glede na višino vloženih sredstev pri pokrivanju izgube.
Predstavnik Stola je na seji povedal, da z likvidacijo tega podjetja, ki je služilo le kot neka prehodna oblika delovanja, ne bo nobenih težav, saj nimajo nobenih neporavnanih obveznosti. V novoustanovljeni delniški družbi pa bi zaposlili tudi nekaj delavcev obstoječega podjetja. Na seji izvšrnega sveta je bilo še rečeno, da so pričakovali veliko več zbranih sredstev za razvoj Velike planine. Kot najprimernejši način trajnejšega zagotavljanja finančnih sredstev vidijo v ustanovitvi delniške družbe. Vendar, je rekel eden od raz-Pravljalcev, kdo pa bo priprav-
ljen vlagati le zaradi dobre volje? V svetu vlagajo v delnice s pričakovanjem, da bodo od tega imeli dobiček! Jasno je, da bo glavni motivacijski faktor predvsem program, projekt nadaljnjega razvoja Velike planine. Čeprav bi tisti, predvsem podjetja, ki že imajo koče na planini, vsekakor morali imeti interes oziroma pokazati voljo, da se nekaj ukrene že zaradi udeležbe na planini.
Vsekakor bo v pridobivanje ustanoviteljev nove družbe treba vložiti precej napora, ker je razumljivo, da sredstva, ki jih bo kdorkoli vložil v nakup delnic, vsaj na začetku ne morejo dati velike donosnosti. Kot poudarjajo v Stolu, gre bolj zato, da vložena sredstva obdrže svojo realno vrednost, in da na ta način sploh omogočimo, da sistem Velike planine deluje. Predvsem pa se moramo vsi zavedati, da Velika planina ni le problem Stola; nekateri bi mu radi podtaknili celo banalno trditev, da prepoceni prodaja Veliko planino in da se obnaša kot njen lastnik, čeprav je znano, da gre tu le za lastništvo gostinskih objektov in žičniških naprav na Veliki planini. Prav zato, ker je to širši problem, se v njegovo reševanje vključujeta tako domžalski kot kamniški izvršni svet. Predvsem pa bo treba skupaj doreči, ali sploh kaj početi na Veliki planini, ali morda le vzdrževati obstoječi sistem vlečnic, na kakšen način bi se še dalo
MILOX - priložnost
Vabimo vas, da postanete naš sodelavec za prodajo posode MILOX. Zaželen je lasten avtomobil, starost 25-45 let in veselje za delo z ljudmi. Informacije po telefonu (061) 832-953, po 15. uri.
privabiti turiste. Pri tem seveda ne bi smeli pozabiti na ekološko vprašanje, na kmetijce, gozdarje in lovce na planini, s katerimi se je treba prav gotovo pogovoriti glede nadaljnjega poseganja j V planino, in pri vsem upoštevati, da je planina z odlokom zaščitena kot naravni spomenik.
Izvršni svet je sprejel sklep, s katerim se vse pravice in obveznosti, ki jih je občina prevzela od Komunalnega podjetja Kamnik (razen nepremičnine) in zadevajo RC Veliko planino, prenesejo na družbeno podjetje RC Velika planina. S tem bodo namreč lahko uredili lastninska, pravna in druga razmerja, ki so pogoj za ustanovitev nove delniške družbe. Po sklepu izvršnega sveta se zemljišče za gradnjo počitniških hišic na območju zazidalnega načrta Na jamah prenese na občinski sklad stavbnih zemljišč. Ta bo stavbne parcele Na jamah na Vehi planini prodal neimenovani inženiring organizaciji, ki naj bi urejala to območje. Sredstva, ki jih dobi sklad z odprodajo, bodo dodeljena novoustanovljeni delniški družbi kot vložek za razvoj Velike planine. R.G.
Iz gospodarstva
Lončarskemu podjetju se obetajo boljši časi
Ni še dolgo tega, ko smo bili o Lončarskem podjetju v Komendi vajeni poslušati le slabe vesti. Vendar so po začetnih porodnih krčih, ko je poslovanje prevzela nova direktorica Darja Souček, težave s skupnimi napori, novimi idejami sodelavca iz sedaj že bivšega Studia RD, predvsem pa z izjemno vztrajnostjo in pridnostjo vseh delavcev nekako prebrodili. Podjetje, ki je bilo že tik pred livkidacijo, v katerem so razmišljali že o sodelovanju oziroma pomoči zasebnega kapitala, je končno splavalo.
Štiri leta torej mineva, kar v Lončarskem podjetju Komenda (sedaj družbeno podjetju) posluje s pomočjo izjemno iznajdljive organizatorice, ki je znala vzpostaviti pristne odnose tako
Lični izdelki iz komendskega Lončarskega podjetja so zelo uporabni v gospodinjstvu; na sliki: hladilne posode za vino, pekač, majolike in okrasni lonci
s sodelavci kot novimi poslovnimi partnerji in kamniškim izvršnim svetom, ki je šel podjetje po besedah direktorice izredno na roko. V podjetju je sedaj zaposlenih sedemnajst delavcev, del prostorov pa je najel dosedanji zunanji sodelavec Rok Souček, ki je s konstrukcijo elektro peči za žganje, in še na katerimi izboljšavami v podjetju, predvsem pa z oddajo določenih osnovnih sredstev podjetju brezplačno, k dvigu kakovosti poslovanja tudi bistveno pripomogel. Torej, v Lončarskem podjetju sedaj deluje tudi zasebno podjetje »Terra RD«, družba z omejeno odgovornostjo, ki bo kooperativno sodelovala z Lončarskim podjetjem. Prav v teh dneh odpira tudi galerijo, kjer bodo razstavljali, pa tudi prodajali raznovrstno unikatno in drugo umetniško keramiko.
Kot že omenjeno, je proizvodnja v Lončarskem podjetju popolnoma posodobljena. Zamenjali so celotno tehnologijo žganja. Prej štiri peči na drva in premog, ki so močno onesnaževale okolico, je sedaj nadomestila doma narejena električna peč. Rok Souček jo je sam skonstruiral, naredili so jo s pomočjo domačih sodelavcev in pri tem prihranili precej denarja. Če bi podobno peč uvozili, bi potrebovali vsaj 200 tisoč mark, ta pa jih je stala okrog 12 tisoč mark. Prejšnje peči so žgale po en teden, sedanja pa se prižge vsak dan. Ob tem pa omogoča ta tehnologija izdelavo kakovostnih glaziranih izdelkov, brez vsebnosti svinca. Zamenjali so tudi vse glazure, izdelki so torej v več barvah (zelena, črna, mQdra). Njihova oblikovalka jih tudi zelo lično ročno poslika. V Lončarskem podjetju naredijo vse vrste njihovih izdelkov tudi
po naročilu, seveda s posebnimi napisi za razne priložnosti.
V Komendskem podjetju pa_^ lahko dobite okrasne in uporab-" ne posode za gojenje cvetja ter posodo, uporabno v gospodinjstvu; izdelujejo neglazirane cvetlične lonce in korita in glazirane posode v različnih barvah, velikostih in oblikah. Uporabni izdelki iz keramike izhajajo iz tradicije slovenske keramike. Poleg različnih velikosti modelov za potice, gibanice, ki jih tudi opletajo z žico, različnih oblik skled, ročno poslikane majolike, vrče, pepelnike, pekače, rumove lonce, peterširljarje... Na domačem dvorišču imajo urejeno prodajo, naprodaj so vsi izdelki prve in druge kakovosti; če pridete ponje v Komendo, bo nekoliko ceneje! Do konca leta nameravajo za te namene v Lončarskem podjetju narediti tudi posebno trgovino. Sicer pa imajo v podjetju zelo razvejano trgovsko mrežo, prodaja njihovih izdelkov pa se je v teh letih za štirikrat povečala. V podjetju prisegajo na teamsko delo, delavci so zaradi boljših pogojev dela (v bližnji bodočnosti bodo prišli tudi do jedilnice) in višjih osebnih dohodkov bolj stimulirani, produktivnost pa se je na ta račun bistveno dvignila. Predvsem pa sedaj z manj delavci in novejšo tehnologijo naredijo veliko več.
Začetnih težav prestrukturiranja v Lončarskem podjetju torej ni več, poslujejo brez motenj, kar v današnjih časih redko slišimo. Vse obveznosti iz zaključnega računa so po besedah direktorice Darje Souček že poravnali, čeprav so bile letos zelo visoke. Vseeno upajo, da bodo v nekaj letih v lončarskem podjetju poslovali z dobičkom.
R. G.
oamm poibiuk, mmifnn mnenju... Rušimo in gradimo
Ob lanskoletnem občinskem prazniku, ki je sovpadal z začetkom prenove Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, sem javno pozval vse, ki imajo karkoli opraviti pri projektiranju in izgradnji objektov, namenjenih našim občanom, da se dosledno držijo določil Zakona o graditvi objektov. Ta namreč določa, da morajo biti objekti zgrajeni tako, da jih lahko uporabljajo tudi invalidne osebe. Kamnik, kije v neke vrste obnovitvenem razcvetu, bi zato moral pokazati več razumevanja za to problematiko. Namesto da bi bili primer, kako naj bi se naša družba obnašala do invalidov, smo na žalost primer, kako se dejansko obnaša. Projektanotom človek zameri, da niti pri tako pomembnih javnih prostorih, kot so knjižnica, tržnica, kavarna, pločniki ipd., ne spoštujejo predpisanega in pozabijo, da smo mesto s pomembno republiško ustanovo za usposabljanje invalidnih oseb.
MAKS LAVRINC
Še onkrot a demakratiinih višavah in nižauah
Na predzadnji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sem delegate seznanil z dopisom občinskega štaba Demosa, ki ga je dobilo predsedstvo skupščine tik pred zasedanjem. Dopis je za delegate žaljiv. Prikazuje jih kot oprode propadle oblasti, ki na zasedanja občinske skupščine hodijo predvsem zaradi lastnega veselja.
Obe dve leti, kar opravljam funkcijo predsednika skupščine, sem se iskreno trudil, da bi delegati lahko opravljali svoje delo v zadovoljstvo ljudi, ki so jim zaupali mandate, in v lastno zadovoljstvo. V poplavi gradiv, ki jih je bilo poleg tega še velikokrat težko rezumeti, je bilo njihovo delo težavno. Brez plačila so prihajali na seje, ki so bile za družbenopolitični zbor in zbor krajevnih skupnosti praviloma v popoldanskem času, torej dela prostem času. Mar res v prostem času? Za kmete in obrtnike ta trditev tako ne drži in mislim, da tudi za ostale ne, saj poznam malo takih, ki popoldne lahko »dol ležejo«.
Če bi bila bodica namerjena na profesionalne politike, torej na nas, ki si s tem »grabimo bogastvo«, kakor pravi Matevž Bergant, bi jo človek sprejel le kot nizek predvolilni udarec. Tako pa je bila povsem nekritično, da ne rečem vzvišeno, namerjena na vse, ki v tem trenutku »delamo tlako« v delegatskih klopeh. Posebej hecno je pri tem še to, da so med delegati tega sestava tudi prizadevni demosovci.
Povsem človeška reakcija ob takšnem poniževalnem pamfletu je bila torej jeza in zato ni čudno, če sem si v razpravi dal duška. Vendar ne na račun Demosa kot celote, temveč piscev omenjenega dopisa in ne kjersigabodi, temveč v skupščini.
Na štejem se med prave ali celo dobre politike, vendar to niti ni potrebno, zato da bi človek lahko v vrstah Demosa poleg Matevžev Bergantov videl tudi Tonete Stelete. Hočem reči, da nisem tako slaboumen, da bi vse, ki niso v isti stranki kot jaz, označeval kot slabe ljudi. Ne nazadnje se v časopisu niti oglasil ne bi, če bi me k temu ne privabila prijazna kritika B. P v isti številki Kamniškega občana, kot je bilo objavljeno pisanje M. Berganta. In če se je kritika E. P. povzpela v višave, sodijo Bergantove besede prav gotovo v gnojno jamo. Enačiti kamniške socialiste in liberale ali mene osebno s tistimi, ki so si nagrabili stanovanja, avtomobile in podobno, niti smešno ni, ampak že kar žalostno. Bolj za šalo kot zares pa naj le potešim radovednost, koliko z vsemi pribitki na leta službe in podobno znaša »županska« plača; 9.100,00 din.
Ob koncu bi dodal še tole. Kar sem povedal, sem povedal v skupščini. In če si človek na TV ogleda poročila s sej avstrijskega, nemškega ali angleškega parlamenta, celo pri teh zadnjih, ki slovijo po hladnokrvnosti, lahko sliši precej bolj ostre besede, kot sem jih izrekel jaz. Zaradi tega mislim, da nisem zaslužil niti prijazne kritike B. P., kaj šele »popularizacije« mojega imena v Demokraciji. Še dobro, da je triletni in desetmesečni otroci, kot sta moja dva, ne berejo. Stil in gorečnost pri etiketiranju pa sta mi poznana. Zadnji takšen vsesplošen val 1972. leta je pomedel tudi v mojem rodu in zato iskreno upam, da ne prihaja zopet čas, ko bo predvsem pomembno, čigav si.
Tvegam, da bo tole nekaterim izzvenelo samoljubno, vendar moram zapisati. Politike sem se lotil šele pred dvema letoma. Prej
zaradi iiberalističnega rodovnika to tako ne bi bilo mogoče. Držim pa se reda, ki na političnem trgu prinaša prej izgubo kot profit; prišel sem pokonci, odšel bom pokonci, vmes pa bom vsakemu povedal vse, kar mislim, da mu gre. , P. S.
Urednica Kamniškega občana se je očitno »odločila za Demos«, saj si drugače težko razložim, da mi pred našimi, občinskimi volitvami, ni bilo omogočeno odgovoriti na kritike in namige. Eden takšnih je prav gotovo obisk Španije, kamor zaradi podobnih dilem, kot jih navaja predsednik občinskega štaba Demosa, nisem šel! Lahko bi na primer vse, kijih omenjeni trije prispevki zadevajo, z njihovo vsebino seznanila in obenem objavila tudi naše odgovore.
Predsednik
SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK Maks Lavrinc
Is revije sadi naj kopitar
Ker je moj bežen zapis o kulturnem mrtvilu kavarniških večerov in razglašenem klavirju zbudil vihar v kozarcu vode, tudi sam izstopam iz tovrstnih gostilniških zdrah - zaradi samospoštovanja in zaradi RESNICE, ki ji F. Mlakar tako pogumno določa okvir in daje filozofsko podstavo.
Obstajajo pa še druge resnice, kot je npr. ta, da se je vsa ta kulturna evforija v Veroniki zgodila ZDAJ, po mojem zapisu v štirinajstdnevniku (razstava akademskega slikarja Alojza Berleca, recital ruske poezije, recital pesmi Franceta Balantiča) ki, na Mlakarjevo nesrečo, poroča tudi o dogodkih komajda »omembe vrednih« (kar je navsezadnje ena od publicističnih zvrsti).
Drugo, za kar gre v najinem »spopadu«, pa je način, kako izločiti nasprotnika, saj se je F. M. glede na vsebino polemike in svoj poklic spustil na precej zdrsljivo področje slovnične členitve mojih prispevkov v Občanu (priloge k njegovem pismu) ter se tako »izkazal« z naročenimi in izposojenimi nizkimi udarci.
To pa je tisto, zaradi česar imam polemičnega sprenevedanja dovolj, ker, če se že s kom prepiram, MU ŽELIM GLEDATI V OBRAZ!
MATIC ROMŠAK P. S.: Uredništvo s tem prispevkom zaključuje polemiko.
UrsditEV pešpoti in testišio v K5 Križ
Naši šoloobvezni otroci obiskujejo osnovno šolo v Mostah. KS Križ se je odločila, da zaradi varnosti uredi pešpot skozi vas, vse do Most. pa še kolesarsko stezo. V ta namen je uredila odkup družbenega zemljišča, ki meji južno od cestišča na vsej dolžini od Most do Križa.
Izvajalec del je pričel z deli v Mostah in nadaljeval v smeri proti križu, kjer je delo pričelo zastajati zaradi neurejenih lastninskih pravic s posestniki, ki mejijo južno na cestišče v smeri Moste-Kamnik.
Brez obvestila in našega soglasja je izvajalec začel z zakoličbo, kije razburila vse mejaše južno od ceste v smeri Moste-Kamnik. Nihče ni čutil dolžnosti, da nas obvesti o načrtih in nameravanih predvidenih delih. Predvideni načrt je zajemal del naših zemljišč. Pravočasen postopek za razlastitve oziroma privolitve za dela, ki bi zajemala del naše posesti, bi omogočil uskladitve. Na osnovi predčasnega dogovora bi se lahko uskladili tudi načrti in bi vsak ob svojem delu lahko preveril izvedbo del.
Izvajalec je pospešeno izvajal zemeljska in gradbena dela s pričet-kom v Mostah in nadaljevanjem proti vasi Križ. Trudil se je, da delo opravi kvalitetno in čim hitreje, vendar so se dela začela ustavljati pri zemeljskih delih v vasi Križ. Da dela ne bi zastala, je KS Križ organizirala zbiranje podpisov o soglasju lastnikov za izvedbo pešpoti na njihovih delih zemljišč že v teku del. Uradno so bili poiskani mejniki zemljišča, ki je bilo predhodno razlaščeno za cesto.
Pred podpisom izjave za odstop dela zemljišča za pešpot smo dobili zagotovilo, da bo cestišče urejeno na delu, kije že razlaščen za cesto in na severni strani zajema tudi odprt odtočni kanal, kamor se bo pomaknilo cestišče.
K taki izvedbi del nismo imeli posebnih pripomb in smo pristali, da se dela izvedejo skladno z obljubo KS Križ in pojasnili predstavnikov Cestnega podjetja Ljubljana - vse v okvirih dogovora. Izvajalec je pričel z zemeljskimi deli še v okvirih dogovora in sočasno usklajal sporna dela. Zato pri izkopu in nasutju ni prihajalo več do zastojev. Težave so ponovno nastopile ob postavitvi cestnih robnikov, ob parcelah, ki so last Petra Martinjaka in Marije Perčič, s posegom v zemljišče, ki je bilo dano na razpolago za pešpot. Zaradi takih
nezaposlenost ie vse večji problem mladih__
V obdobju velike negotovosti, ko prihajajo stečaji in likvidacijski postopki malodane že na dnevni red v vseh občinah, ko so nenadoma ob delo več let zaposleni delavci, ki postanejo čez noč tehnološki in ekonomski presežki, delo resnično postaja dobrina. V najslabšem položaju so predvsem iskalci prve zaposlitve, mladi, ki polni znanja prihajajo iz šol, in ki že nekaj časa živijo z občutkom brezizhodnosti, ker vedo, da bodo čakali na prvo zaposlitev več mesecev, lahko tudi let. Najtežje je za nižje izobražene kadre. Tudi na zavodu za zaposlovanje, kjer so nam dali nekaj podatkov o nezaposlenosti v naši občini, pravijo tako.
Na zavodu nam je Cvetka Cvek povedala, da se posledice negativnih gibanj v gospodarstvu nazorno kažejo tudi v naši občini. Lani je že močno naraslo število brezposelnih, pred štirimi leti je bilo teh le 91, sedaj pa jih je že prek 400. Povečalo se je zaposlovanje pri zasebnikih, kar je vsekakor razveseljivo. Sicer pa je največ brezposelnih brez izobrazbe, več je žensk, najbolj žalostno je to, da je kar polovica iskalcev mlajših od šestindvajset let. Gle-
de na potrebe naših podjetij pa je očitno, da je bistveno manj povpraševanja po nekvalificiranih kadrih. Kamniška podjetja po besedah vodje občinskega zavoda za zaposlovanje še kar nekako skrbijo za obnovo lastnega kadra, to pomeni, za lastne štipendiste; podjetja kljub vsem težavam tem lani še niso zapirala vrat, je pa res, da je čedalje več pripravnikov zaposlenih le za določen čas, za dobo pripravništva, pa tudi za ta čas se z nekaterimi delovnimi organizacijami zavod dogovarja, da jim delno nadomestijo stroške za izplačevanje pripravnikov. Vse več pripravnikov po določenem času pride na zavod kot nezaposlen kader, kjer potem prejemajo določena nadomestila. Na splošno pa na zavodu ugotavljajo, da je to dokaj uspešna oblika sodelovanja s podjetji in kar dosti pripravnikov kasneje le obdržijo.
»Tako obliko sodelovanja bomo poskušali nadaljevati tudi v prihodnjem letu, saj imamo začasno tudi še manevrski prostor kar zadeva denar, ne moremo pa predvidevati, koliko časa bo to »zdržalo«. Te finance so združene na republiški ravni. Sicer pa
število denarnih nadomestil od leta 1981 rapidno narašča, še posebno velik skok pa je bil s predlanskega na lansko leto,« je povedala Cvetka Cvek.
Na žalost se zastoj v zaposlovanju podaljšuje tudi v krizo štipendiranja. Število kadrovskih štipendij v naši občini se je praktično razpolovilo, temu primerno pa je narasel pritisk na štipendije iz združenih sredstev. V družbenem sektorju predvidevajo nadaljnje upadanje rasti zaposlenosti, ta naj bi bila manjša za okrog 4 odstotke.
»Od načrtovanih 210 delavcev, kolikor jih bodo letos predvidoma upokojili v naši občini, jih nameravajo nadomestiti z novimi le slabo sedmino. To pomeni, da so v podjetjih še kako posegli po svojih notranjih rezervah. Predvidoma bodo kamniške organizacije potrebovale skupno okrog 185 delavcev, vendar od tega le 37 za nedoločen čas. Najmanj možnosti imajo seveda iskalci zaposlitve brez strokovne izobrazbe.«
V planih prikazan obseg presežkov delavcev sicer ne kaže na večje probleme v tem letu, vendar pa se je bati, da napovedi
niso skladne z resničnim stanjem v kamniškem gospodarstvu. Napovedanih je 165 presežkov delavcev, od tega je petinštirideset stečajnikov (Rudnik kaolina), ki že uveljavljajo pravice iz zavarovanja, kar precej presežka napoveduje Stol, ki pa bo rešitve poiskal znotraj podjetja, nekaj jih je v Zarji, kjer še niso našli rešitev zanje, pojavljajo se tudi v gradbenih firmah - tako v Gradbincu kot v Graditelju, kjer računajo tudi na pomoč skupnosti za zaposlovanje pri reševanju teh presežkov. V skladu s svojim novim programom pa gre v veliko prestrukturiranje tudi Utok - preu-sposobiti nameravajo kar 400 delavcev.
Ob vseh presežkih (ti so v večini nekvalificirani, ljudi z visoko in višjo izobrazbo še ni med njimi) pa ne smemo pozabiti, da bodo kmalu novi iskalci zaposlitve - letos jih bo šolo zaključilo okrog 375, torej jih bo letos skupno iskalo zaposlitev okoli 900, kar pa so po našem mnenju zelo optimistične napovedi.
Največ denarja bo v bodoče zavod namenil za denarna nadomestila brezposelnim, bojijo pa se, da bo zaradi znatnega povečanja teh zmanjkalo denarja za aktivno poseganje v prezaposlovanje, v trg delovne sile, ki nastaja, da bi čim večim ljudem omogočili večjo izobrazbo, večjo konkurenčnost in s tem čimprejšnjo zaposlitev.
R. G.
postopkov tudi posestnik Franc Grintal, ki je mejaš naprej, ne da soglasja za dela na njegovem delu zemljišča.
Uprli smo se temu postopku in prosili, da se dela izvajajo skladno z dogovori, sicer predvidena pešpot ne bo mogoča. Izpostavili smo se, da ostanemo nesojeni krivci, ker ne dovolimo izgradnje pešpoti, čeprav se vsi zavedamo, da je potrebna. Uskladitve del so bile možne ob drugih mejaših, nas pa je za vsako ceno treba prepričati, da nobena uskladitev ne pride v poštev in bomo krivi, če pešpoti ne bo ali bo neprimerna. Glede na prej navedena dejstva, ne moremo odstopiti od naših izjav in pričakujemo, da bo pešpot urejena. Poleg tega sta sporni še avtobusni postaji, za kateri še vedno ni točnih pojasnil, pač pa različne variante, še vedno pa ne vemo, katera je prava. Na naše pripombe in vprašanja smo dobivali odgovore, ki so se v bistvu spreminjali od ure do ure in od obraza do obraza. Včasih so se sprevrgli že v banalnosti.
Največ nesreč je bilo pri uvozih ali izvozih iz centra vasi na glavno cesto. Manjše nezgode, kjer so bile predvsem materialne škode, so bile pogoste na cesti skozi vas, zaradi neutrjenega roba ceste, na katerega meji sedaj še odprt kanal.
Želimo, da se pešpot uredi primerno in varno na naši ali na severni strani cestišča nad odprtim kanalom in bi se tako rešil tudi problem odprtega odtočnega kanala.
Vidimo možnost rešitve in se zato upravičeno sprašujemo zakaj ostajamo po izjavah krivci samo mi.
Toliko vsem v premislek - naše reakcije poznate, mogoče bi bile reakcije drugih še slabše, če bi bili v našem položaju.
FRANC GRINTAL PETER MARTINJEK MARIJA PERČIČ
Bol s koiEsa
■ V petek, 9. marca, sva bili s prijateljico Alenko priči dokaj zanimivega dogodka, ki je bil povod za tole pisanje.
Sprehajali sva se po glavni kamniški ulici, ki je, kot vsi dobro vemo, zaprta za ves promet, torej tudi za kolesarje. Mimo Šutenske cerkve se je pripeljala starejša mamka na kolesu, kar po sredi ceste. Da se bomo bolje razumeli: v smeri od lekarne proti Ideji. Z nasprotne strani sta prišli njeni znanki, ki sta mirno vzdušje pretrgali z opozorilom: »Dol s kolesa! Pri Ona-on spet kasirajo!«
Nasvet je kolesarka izpolnila, kot bi mignil. Varuhom reda in miru res ni privoščila, da bi si prilaščali njeno skromno pokojnino. Ali ti možje in ženske v modrem, za katere trdijo, da niso modri le na zunaj, res samo strašijo po ulicah in nadlegujejo miroljubne meščane? Zakaj ne dovolijo voziti kolesarjem po glavni kamniški ulici, ko pa je tam vse, od trgovin do parkiranih avtomobilov? Kako pa so na prepovedano cono prišli avtomobili brez dovolilnic!? Hočemo pravico za vse ali za nikogar! Ali v naši občini komunalci nimajo nobenega »pajka«, da bi jeklene konjičke popeljal malce na sprehod?
Kolesarji naj bi torej vozili le po kolesarski stezi ob obvoznici, daleč stran od centra mesta in naj bi potem šli peš v mesto. Kdo pa si upa svoje kolo ali motorno kolo pustiti ob cesti, pa čeprav zaklenjeno! Izkušnje in zgodovina nas učijo, da ni najbolj pametno puščati prevoznih sredstev daleč stran od lastnika.
Pri vsem tem se mi poraja vprašanje, zakaj miličniki raje ne poostrijo nadzor nad tatovi premičnin. Če bo kdaj iztrebljenj ta tatinska drhal, bo vsakdo raje upošteval prometne znake in ustregel muham miličnikov.
P. S.: Ali je dovoljeno tovornjakom voziti po tistem delu cestišča, kije namenjen pešcem in kolesarjem? To je še en razlog, zakaj vozijo kolesarji tam, kjer ne bi smeli, zakaj tam, kjer lahko, ni varno! Že od malega nas učijo, kako se je treba obnašati na cesti. Vem, da največkrat nismo vzor lepe vzgoje. Toda, tudi naši učitelji delajo prometne prekrške, na primer, ko vozijo z avotmobili po kolesarski stezi pred OŠ Franca Albrehta.
Na žalost si še marsikdo privošči tako vožnjo. Zakaj varuhi reda in miru tu ne poskrbijo za varnost občanov? Izkušnjo izpred OŠ Frana Albrehta, ki govori o brezobzirnosti ljudi in o nezanesljivosti mož v modrem, bi z že omenjeno prijateljico skoraj plačali z življenjem!
SONJA KEMPERL Novinarski krožek SENŠRM Kamnik
Odprto pisma Zelenih Kamnika vodstvu Kemično industrije Kamnik
v petek, 6. aprila 1990 ob 7. uri in 31 minut smo Kamničani in še posebej Mekinjčani občutili močno eksplozijo nekje na območju podjetja KIK, ki je med drugim povzročila tudi v soseščini veliko škodo (kdo in kdaj bo poravnal stroške za poškodovana okna, stekla, strehe...?)
Več kot teden dni smo krajani, prestrašeni in ogorčeni, čakali na vaše opravičilo ali vsaj na informacijo o dogodku — bodisi neposredno prek javnih občil ali prek oblastnih institucij — toda zaman!
Osveščeni ljudje, ki moramo živeti z vami in vašimi življensko nevarnimi dejavnostmi, ne bomo več dopustili, niti v občinskem niti v republiškem merilu, da nas boste še naprej obravnavali neprizadeto, prezirajoč pri tem naše življensko pomembne interese, da varno živimo »na svoji zemlji«!
Obstaja zvezni pravilnik, imeti pa morate tudi svojega, o normativih za zaščito pred eksplozijo, imamo republiški zakon o eksplozivnih snoveh, predpise o prevozu nevarnih snovi — za izpolnjevanje le-teh odgovarjate ne le inšpekcijskim organom in pred svojimi delavci, ampak v enaki aH še večji meri, glede na števio ljudi, tudi prebivalcem Kamnika in še posebej (naj)bližjim in daljnjim sosedom.
Od občinskih (pa tudi od republiških) nadzornih upravnih organov smo obveščeni, da tudi z njimi nimate urejenih normalnih formalnih odnosov, pri tem pa se sklicujete na neke »višje« interese zaupne narave. Vendar upamo, da tudi v vašem podjetju že spoznavate, da so danes primarni le neposredni interesi vaših delavcev in nas, krajanov, ki delamo in živimo v in okoli vaše nevarne tovarne! V okolici tovarne pa so tudi nevarni sosedje (Kemostik) in vitalne napeljave (vodovod), kjer lahko sedanji podobna nesreča povzroči človeku in okolju nepopravljivo škodo.
O vsem tem se v prihodnje ne bomo mogli več le pogovarjati. Potebno bo tudi ukrepati v prid večje varnosti življenja in premoženja delavcev in krajanov. Naši skupščinski predstavniki bodo zato v bodoči skupščini zahtevali, da se predstavniki oblasti sestanejo z vašimi predstavniki še pred dopusti. Cilj razgovora bo dogovor o neposrednem sodelovanju v prid splošnih, predvsem človeških — in seveda tudi ekoloških — interesov, ki so bili doslej prevečkrat zapostavljeni tudi zaradi nekih višjih (vojaških?) interesov (in skrivnosti?).
Pričakujemo vaš odgovor v upanju, da nismo v svojih hotenjih (preveč) vsaksebi. Bržčas boste odgovorili, kaj je povzročilo eksplozijo, ki je dala neposreden povod za to pismo. Vendar Zeleni zahtevamo tudi vaš odgovor o ukrepih, da takih ali celo še hujših eksplozij v prihodnje ne bo več.
(Sprejeto na seji lO 16. 04. 90) ZA ZELENE KAMNIKA
Predsednik lO: Branko NOVAK
misli ob predstavitvi programa 0j||if/ff0 nOIM! HOUkB obnoue malega gradu
Kamnik je mestece z nekaj značilnimi ambientalnimi poudarki. Mednje prav gotovo sodijo Mali, Stari in Zapriški grad, sv. Primož, Žale in še kaj. To so točke, ki s svojo ambientalno pojavnostjo in kulturno preteklostjo dajejo mestu posebno vrednost.
Stari grad je doživljal in doživlja žalostno usodo, čeprav bi zaradi svojih vrednot zaslužil popolnoma drugačno obravnavanje. Lahko bi še vedno z malo dobre volje in denarja postal najbolj priljubljena izletniška točka Kamničanov in »zelenih« turistov.
Vse kaže, da tudi kvalitet Malega gradu ne cenimo dovolj, čeprav nekatere akcije le vzbujajo upanje - s tem mislim predvsem opravljena arheološka raziskovanja.
Bojazen, da bi mogoče lahko imel prav, me spremlja vse od dneva predstavitve predvidenega programa prenove Malega gra-ud. Čeprav visoko cenim prof. Fedja Koširja, pa me je le zbodla duhovita prispodoba, da stranišče in bistro oz. točilnica, namenjena obiskovalcem Malega gradu, le nista »čevapčarnica«. Ena od takih »čevapčarnic« namreč že nekaj let uspešno posluje ob samem vsotpu na malograjsko.
kulturno in spomeniško pomembno dediščino.
Razmišljam. Ob vznožju Ma-lograjskega hirba, le par korakov (cca 50-100 m) oddaljeni od ostankov gradu in kapele, že obratujejo »čevapčarnica«, slaščičarna, kavarna, itd. Trg svobode naj bi bil namenjen gostinski dejavnosti, v neposredni bližini pa imamo tudi javno stranišče (poleg tistih v lokalih). Po mojem mnenju več kot dovolj, zato me vznemirja še dodatno predvideno oplemenitenje Malograj-skega hriba, med drugim tudi z »gostinsko ponudbo«.
Ali mogoče ne bi bilo bolj smotrno dopolniti in popestirti obstoječi gostinski in druge programe ob vznožju Malograjskega hriba z atrktivnejšim programom, le-tega pa ohraniti kot prvovrstno arheološko in kulturno dediščino ter restavrirati tisto, kar je potrebno, urediti okolje, sanirati zelenje, predvsem pa nameniti celoten kompleks Malograjskega gradu predstavitvi ar-heologških najdb in zgodovini gradu oziromma mesta.
Pa še to. Menim, da osvetlite ni le stvar tehnične, ampak v pretežni meri tudi »umetniških« strok (igra senc, jakost osvetlitve, barva svetlobe, svetila, poudarki itd.). t. v.
naši profesorji
Profesorica MAGDALENA PETELIN je ena od učiteljev z najdaljšim stažem na kamniški
.srednji šoli: 30 generacij Kamničanov in okoličanov je poučevala tako pomemben predmet, kot je matematika, po potrebi pa še fiziko in precej let je vodila tudi astronomski krožek. Letos bržkone uči zadnje leto, saj se je že lani upokojila, a na željo četrto-šolcev to leto še honorarno poučuje.
»V Kamnik sem prišla 1. 1960, prej pa sem učiteljevala najprej tri leta v Murski Soboti in nato štiri v Brežicah. Ni mi žal, da sem Se med matematiko in medicino odločila za matematiko, saj sem rada delala z mladimi. Delo je zahtevno in odgovorno, kajti leta v srednji šoli so zelo važna za osebnostni razvoj učenca, ne gre le za znanje. Učenec si mora pridobiti delovne navade, odgovornost in kritičnost pri presojanju sebe in sveta, da bo njegovo življenje po šolanju rodovitno.«
V ljubljanski družini s petimi otroki je bila Maca (vzdevek se je drži iz otroških let in pod tem
imenom jo poznajo dijaki in sodelavci) najstarejša, in ker je bil le oče zaposlen, ji med študijem ni bilo lahko. »Študirali smo tedaj (nekaj let po vojni) v zelo skromnih razmerah, večinoma nismo imeli štipendij in smo se toliko bolj trudili in hiteli, da bi se usposobili za izbrani poklic. Res pa je, da po študiju ni bilo težko dobiti zaposlitve.«
Vprašali smo jo, kako so jo prizadele šolske reforme v vseh teh letih, ko se niti usmerjenemu izobraževanju ni mogla izogniti. »Šolskih reform je bilo v letih mojega poučevanja res precej. Ni se lahko prilagajati novim programom, učbenikom in načinom. Vsaka reforma je uvedena z namenom, da se izboljša kvaliteta dela na šoli, toda, če so spremembe preveč pogoste, ni zaželenih učinkov. In tudi to smo doživljali.
Vedno več je iskanja in uvajanja aktivnih metod pri pouku — učenci naj bi čimbolj sami sodelovali pri pridobivanju novih spoznanj, preverjali in komentirali rezultate. Te metode so res dobrodošle.«
Nedvomno je naša profesorica človek z največ potrpežljivosti in človečnosti na šoli in dijakom je v življenjsko vodilo za šolsko glasilo izjavila: »Če hočeš biti srečen v življenju, ni potreben visok standard. Večje vredno občutljivo srce, odprto za vsakega človeka, s katerim se srečaš.«
Dijaki naše šole smo se od nje lahko navzeli človeške skromnosti, a veliko matematične učenosti in natančnosti.
Kamničani je pa tudi upokojene ne boste kaj več srečevali po kamniških ulicah, ker je še zmerom bolj Ljubljančanka.
novinarski krožek senš rm
mednarodno razstava otroških eKlibrisov
Na Osnovni šoli Komenda ~ Moste v Mostah bodo 25. maja odprli mednarodno razstavo otroških exlibrisov. Na to razstavo so otroci poslali 2047 exlibri-sov, sodeluje pa 106 šol iz sedmih držav. Poleg domačih je največ exlibrisov prišlo iz Sovjetske zveze, veliko pa tudi iz Anglije, ZR Nemčije in Češkoslovaške. Žirija je izbrala za razstavo 212 izdelkov. Razstavo so organizirali Društvo Exlibris Sloveniae, Osnovna šola Komenda - Moste in revija Pionir. Obeta se nam imeniten kulturni dogodek, saj bodo na razstavi na Osnovni šoli v Mostah zbrane male otroške grafič-
Kljub manjšim oviram, k sreči se jih je dalo preplezati, je delček nekdanje Črne kronike spet pred vami. Spet se boste lahko včasih nasmehnili sosedovi nespretnosti, prijateljevi smoli ali pa zaradi ,predrznosti' poslali avtorja tja v tri...
Ker se je močno razvila tatinska dejavnost, opozarjamo vse Kamničane in Kamničanke, da ne zatiskajo oči pred nepravilnostmi, kot so vlomi, tatvine ipd., ampak pokličejo miličnike, ki bodo raziskali primer. Še posebno pozorni bodite prebivalci blokov na Tunjiški, Zikovi, Kovinarski, Matije Blejca in ostalih ulicah, saj nočni tatici najraje ,operirajo' na velikih parkiriščih, tam, kjer je izbira avtoradijev in ostalih predmetov najboljša, možnost, da jih odkrijete, pa najmanjša. Ali res?
6. aprila, natanko ob 7.33, je prišlo do hude eksplozije v Kemični industriji Kamnik, zaradi
veti noči v prostorih za pridržanje, že v zgodnjih jutranjih urah, ves premražen in delno pomirjen pri taval domov. Je bila to prva in zadnja taka noč?
Že naslednji dan, se pravi 12. aprila, je sledila naslednja prijava nasilniškega obnašanja. Blagoje S. je prijavil pretep s Francem R. Miličniki so ugotovili, da sta res ročno izmenjala mnenji, Franc pa si je pomagal še z metlo, kije vsaj enkrat pristala na nasprotnikovi glavi. Oba so prijavili sodniku za prekrške.
Kaj pa se je dogajalo zadnje dni marca? Glede na to, da je bilo predvolilno vzdušje na višku, je bilo največ kršitev javnega reda in miru. 25. marca so Marjanov nočni počitek premotili kar v njegovi spalnici. Sredi noči sta se namreč ob njegovi postelji znašla dva neznana moška, očitno oba v razpoloženju veselega pričakovanja. Vendar Marjana ni doletelo nič lepega,
Pri sodniku za prekrške
u Kamniku smo izvedeli naslednje:
Izšel je zakon o ustavitvi nekaterih postopkov o prekrških (Uradni list SRS, št. 14/1990).
Na temelju tega zakona bodo ustavljeni ali pa se sploh ne bodo začeli postopki o prekrških zaradi dejanj opisanih v predpisih SR Slovenije, odlokih občinskih skupščin ali posebnih družbeno političnih skupnosti, storjenih do 23. 2. 1990. Če je dejanje opisano v zveznem predpisu, pa je meja storitev ali opustitev do 31. 1. 1990.
Pogoj je tudi, da je za vodenje postopka pristojen sodnik za prekrške v republiki Sloveniji.
Ta zakon pa ne velja za tiste primere, kjer je predpisan obvezen odvzem predmetov ali je bila povzročena neposredna nevarnost za drugega ali pa je bil obdolženec pridržan. Ker v večini primerov ne bo izdana posebna odločba o ustavitvi postopka, je prav, da se občani o tem seznanijo vsaj s temi vrsticami. v. m.
katere so se marsikomu potresle hlače, če se že ni zgodilo kaj bolj usodnega. Počilo je v drobilnici črnega smodnika in sicer je razneslo približno 200 kg črnega smodnika. K sreči je bil le en delavec lažje ranjen, materialna škoda pa znaša približno 9.000.000 din.
Noč presenečenj sta doživela Valentin C. iz Kamnika in njegova 14-letna vnukinja, ko sta ju uro po polnoči presenetila dva maskirana neznanca. Valentin se zaradi šoka niti upiral ni, zato se je kmalu znašel v vezeh, iz katerih se je osvobodil šele proti jutri, ko je lahko poklical pomoč. Nepridiprava pa je že nekaj ur prej odnesla noč, na srečo s precej bornim plenom, kar dokazuje, da rada gledata kriminalne filme, naučila pa se iz njih nista kaj dosti. In ker tudi v filmih navadno zmaga pravica, lahko pričakujemo, da bosta fanta kmalu imela na pretek časa, tudi za gledanje kriminalk. Le zgrabiti ju morajo!
8. aprila so poklicali iz Golic, kjer je nekdo vlomil v parkiran avtobus. Vlomilec in tat obenem se je izkazal za zelo skromnega, saj se je zadovoljil le s steklom, ki ga je odmontiral s prednjih vrat, medtem ko se drugih delov osamelega avtobusa ni dotaknil. Huda kri, grožnje, pijača, pa najbrž tudi kak udarec so krasili naravo očeta Mija. Ko žena in hčerka le nista več vzdržali, sta poklicali na pomoč miličnike. Razgrajača so res odpeljali, vendar je po preži-
EXLIBRIS, Sabina Kremžar, OŠ Komenda - Moste, 8. c.
ne umetnine iz skoraj cele Evrope.
klemen pibernik
Krajanom krajevne skupnosti Duplica!!!
Kabelsko in satelitska televizija tudi no Duplici_
Obveščamo vas, da je krajevna skupnost začela graditi primarno mrežo za ČATV sistem (kabelska in satelitska televizija), najprej na odsekih, kjer se delajo izkopi za telefonsko mrežo, nato pa se bo gradnja postopoma nadaljevala, odvisno od priliva samoprispevka.
V kratkem bodo ponovno vsa stanovanja v krajevni skupnosti dobila nove prijavnice, in na podlagi števila prijav bo mogoče izračunati stroške za gradnjo primarnega in sekundarnega CATV sistema na posameznega interesenta.
Podrobnejše informacije lahko dobite v pisarni krajevne skupnosti:
Ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure Ob torkih, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure.
ali na telefonu 832-036 ob istem času
svet ks duplica
kjer ga je v desnem, preglednem ovinku, na mokri in spolzki cesti zaneslo v obcestni jarek, iz katerega je še priplezal, potem pa zapeljal na bližnjo njivo, ki jo je v dolžini 50 metrov lepo preoral in obstal na strehi. Oba udeležn-ca sta jo odnesla le z lažjimi poškodbami, medtem ko je vozilo v kritičnem stanju.
Predvelikonočno vzdušje je pustilo posledice tudi na Ivu P., ki je še popestril sobotni večr na Vrhpolju. Med vožnjo iz Tuhinja proti Kamniku je nekaj sto metrov pred gostilno Repnik zagledal levi ovinek, naglo zavil in čelno priletel v trdno zabetonirano stanovanjsko hišo. Ovinek je namreč šele čez dobrih 500 m, pa še ta je desni. Ko so na kraj prispeli miličniki in zagledali ,ka-trco' ali tisto kar je od nje ostalo, so bili prepričani, da je voznik na sedežu vsaj hudo ranjen. Pa ni bilo tako, potrebno ga je bilo le zbuditi, da so ga lahko napotili na zdravniški pregled v Ljubljano. Ker je bil tudi pod vplivom maligančkov, ga niso mogli prepričati, da je on krmaril svojo, že potopljeno barko. Sovoznik je že mogoče bil, voznik - to pa ne! Razbiti »velikonočni pirh« je še celo nedeljo zabaval praznično razpoložene vaščane, ki so ugibali, kako je lahko voznik na ravni cesti za cleih 30 stopinj zgrešil pravo smer. Zato morda ne bo
odveč nasvet, da je v .kriznih trenutkih' bolje v roke vzeti kompas, kot avtomobilski volan.
Že stara navada je, da se gostom (še posebej tistim — stalnim) nikoli ne mudi iz oštarije. Ko pa so enkrat le zunaj, pa brž domov, po najkrajši poti in kar najhitreje. Da so takšne bližnjice in misel, da se da med potjo domov nadoknaditi izgubljeni čas v gostilni, največkrat zmotne, je spoznal tudi Bruno G. iz Most, ko je s parkirišča pred gostilno Na Gmajnici .korajžno' zapeljal na glavno cesto in izsilil Alojza Ž. Prišlo je do trka in posredovanja miličnikov. Povzročitelja so preizkusili z alkotestom, ki je v celoti pozelenel, z vozila pa so odvili registrske tablice, saj mu je preteklo prometno dovoljenje. Zajeten kupček kršitev je zadostoval za prijavo sodniku za prekrške.
Naj zaključim s kolesarsko nezgodo, ki se je pripetila 15. aprila, med kolesarskim maratonom Elma Črnuče. Tekmovalno navdahnjeni kolesar je malce zamešal eno- in dvosmerne ceste, saj je s križišča pri Metalki zavil v enosmerno Kidričevo ulico. Manever mu je preprečil Marjan K. iz Kamnika, ki je pravilno pripeljal po Šolski cesti, k sreči z zmerno hitrostjo. Prišlo je do lažjega trka, ki ni prinesel hujših posledic, razen preizkusa alko-holiziranosti kolesarja. Svojo razsodnost je dokazal, saj je bil test negativen.
matic romšak
kar je naslednje jutro opazil tudi zdravnik, ko sije ogledoval Marjanov ,nočni make up'. Miličniki so popotnika kmalu izsledili in ugotovili, da sta iskala Marjanovo sestro. Z zamenjavo očitno nista bila zadovoljna.
30. marca so s Temeljnega sodišča Ljubljana - enota Kamnik sporočili, da jim je z obravnave ušel obtoženec Dušan L. iz Trzina. Kot kaže mu potek obravnave ni bil po volji, pa jo je prekinil tako, da je po sodniku in porotnikih z razpršilcem razpršil plin solzivec. Ta je povzročil napade kihanja, dušenja in solzenja in obtoženi ni imel nobenih ovir več, na poti v začasno prostost. Po zbranih obvestilih bo nov ukrep izvabil solze tudi Dušanu.
3. aprila so v gostilni Encijan pretepli točajko Ireno V. Neznani veseljaki so uro po polnoči prišli v lokal na pijačo, ki pa je zaradi pozne ure niso dobili. Naj-pogumnejši izmed njih je v svetem besu potegnil Ireno izza točilne mize, jo za lase zvlekel ven, vrgel na tla in divjaško obrcal. Potem pa ga je pogum očitno zapustil, saj so ga miličniki šele čez nekaj časa izročili ,roki pravice', čeprav bi bila v takih primerih bolj učinkovita kakšna druga roka.
5. aprila je pred naseljem Mot-nik pravo kaskadersko točko uprizoril Drago G. iz Slovenske Bistrice. Z avtomobilom in so-voznikom ob sebi je kot pravi Burt Reynolds divjal skozi Belo,
■    ^Blagovnica Kamnik
'    MKIdrltevji 35/a i
<£) metalka
BLAGOVNICA METALKA ZA KAMNIČANE GRADIMO IN OBNAVLJAMO Z METALKO!
- akcija traja od 17. aprila do 12. maja
- velika izbira, nizke in konkurenčne cene!
Ugodnosti v času akcije:
- oprema za centralno ogrevanje (10-20%)
- keramične ploščice in sanitarna keramika (10-20%)
- tapete, pluta, barve, laki (10-20%)
- vodovodne instalacije (10-20%)
- elektro instalacije (10-15%)
- talne obloge (15%)
- pohištvo in oprema za kopalnice (10%)
Enaki popusti kot za gotovinska plačila veljajo tudi za stanovanjske zadruge (plačilo v roku 10 dni).
Vsi, ki gradite ali obnavljate svoje stanovanje: ne izpustite te izjemne priložnostil!l
NOVO!
NOVO!
NOVO!
DELJEN OBRATOVALNI ČAS!!!
S 3. majem boste našo blagovnico lahko obiskovali po novem obratovalnem času. Blagovnica bo po novem odprta od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure, sobota od 6. do 13. ure.
Za podjetja, obrtnike in druge kupce bo poskrbljeno tudi z dežurstvom od 7. ure dalje (vhod spodaj)!
Ob prazniku dela iskreno čestitamo vsem cenjenim kupcem in se priporočamo za obisk!
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
VABIMO VAS...
Četrtek, 3. maja ob 15.30
Velika dvorana kina DOM, Kamnik
Molićre, TARTUFFE
Gostuje Peršernovo gledališče, Kranj
Petek, 11. maja ob 20. uri
Velika dvorana kina DOM, Kamnik
KONCERT
PRVEGA SLOVENSKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA »LIRA«
Dirigent prof. Samo Vremšak
Petek, 18. maja ob 18. uri
Velika dvorana kina DOM, Kamnik
REVIJA
OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
OBČINE KAMNIK
Sobota, 19. maja ob 20. uri
Velika dvorana kina DOM, Kamnik
KONCERT
PIHALNE GODBE DKD SOLIDARNOST KAMNIK Dirigent Franci Lipičnik
xy Predprodaja vstopnic in informacije: ZKO, Japljeva 2, tel. 831-612.
Ob prazniku dela vam čestitajo
KEMOfrlK
7bvarna lepil in kemičnih izdelkov, p. o.
Molkova pot 10 61241 Kamnik
OBENEM PROPOROČA SVOJE IZDELKE:
- LEPILA ZA ŠIROKO POTROŠNJO, GRADBENIŠTVO IN INDUSTRIJO
- BRUSNE IN POLIRNE PASTE
- ČISTILA IN AVTOKOZMETIKO
- TEKOČO PLASTIKO
MENINA tovarna pogrebne opreme Šmarca Kamnik
inr<
llvlltkl kpmblnjt
ŽITO
I J u p I I i n •
OBRAT »VESNA« V KAMNIKU
priporoča svoje kvalitetne izdelke
eLPK
LONČARSKO
PODJETJE
KOMENDA
Občanom priporočamo nakup naših izdelkov.
trgovsko podjetje
k čna
kamnik
n.rol.o.
- trgovina
- sadna drevesnica in vrtnarija
- kooperacija
Priporočamo nakup v naših poslovnih enotah po vsej občini.
V PREDPRAZNIČNIH DNEH IZKORISTITE NAŠE POSEBNE UGODNOSTI!!!
SOZD SLOVENIJA PAPIR
RUDNIK KALCITA KAMNIK
H'IH'IJUHHHI^ffl
Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode:
- izvajanje vseh vrst visokih gradenj
- gradnja hidrogradbenih objektov
- gradnja prometnih objektov
- proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska
- proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov
- projektiranje gradbenih objektov in izvedba inženiring poslov
/O    ljubljanska banka
LJUBLJANSKA BANKA GOSPODARSKA BANKA LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA KAMNIK
vam v svojih enotah v Kamniku
- Titov trg, Tomšičeva in Bakovnik
- opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo.
Delovni kolektiv
JATA, TOZD DEJA - OE DUPLICA
Priporočamo se za nakup!
SGP GRADBINEC KRANJ
TOZD GRADBENA OPERATIVA Kamnik
tt
Industrijsko podjetje
ALPREM
Kamnik
Usnjarska cesta 9
»TRIVAL« KAMNIK
Priporočamo naše elektroizolacijske materiale, antene in gumbe
Kmetijska zadruga Emona Domžale
ZADRUŽNA ENOTA KAMNIK
čestita vsem kmetovalcem, kooperantom in delovnim ljudem.
STOL   industrija pohištva kamnik
Zibelka slovenske lesne industrije
ALPETOUR
TOZD »TRANSTURIST«
DE Kamnik, Tomšičeva 6
nudi transprotne usluge s kamioni vseh nosilnosti v notranjem in mednarodnem prometu.
Živilska industrija FRUCTAL
TOZD ALKO LJUBLJANA Frankopanska 9
OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI
Frotir brisače in kopalni plašči za nežen dotik vašega telesa, modne kravate in rute za vašo samozavest, da vas bodo opazili, ne da bi vedeli za to.
MERCATOR
ETA Živilska industrija Kamnik
Samostojni obrtniki združeni v
OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK
UTOK, TOVARNA USNJA KAMNIK
Priporočamo naše kvalitetne izdelke
kemijska industrija KAMNIK moto.
PODJETJE KEMIJSKA
INDUSTRIJA KAMNIK
TITAN
kamnik
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik
proizvaja:
- fitinge - črne in pocinkane
- ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja
- električne stroje za prehrambno industrijo (mesoreznice in kavne mline)
- vlitke iz temper litine
- navadne in cilindrične ključavnice
- navadne in cilindrične obešanke
- smučarske vezi Tyrollia in druge proizvode za široko potrošnjo.
ABC POMURKA
DO MESO KAM NI K-DOMŽALE
Kamnik, Usnjarska 1
Montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5
- inštalacije, elektronika, konstrukcija, storitve
Priporočamo naše storitve in proizvode:
- elektro inštalacije
- vodovodne inštalacije
- klimatizacijske inštalacije in naprave
- elektronsko signalnovarnostne naprave
- kovinske konstrukcije
- pleskarska in steklarska opravila
Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK
TITAN - KAMNIK
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna, p.o. 61200 KAMNIK Kovinarska 28
Razpisuje javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev
		št.	cena
1.	Ekstenter stiskalnica 20 t.	344	3.500
2.	Stroj za vibracijsko glajenje Ultramatic		
	VB 35	8690	6.500
3.	Stroj za vibracijsko glajenje Vibromat EE		
	200	13367	9.000
4.	Centrifuga C 40	9096	2.200
5.	Nadtračni magnetni izločevalec separator		
	NMI 1065 varnost	12381	2.500
6.	Filter črpalke 3500 AC (6 kosov od št.		
	1 do 6)                               za kos		1.400
7.	Delovna miza (»ponk« 3,8x0,9x0,85)	7166	250
8.	Pomivalno korito (dvojno-globoko) Al	A 0264	80
9.	Transportni trak poševni 1,8x0,4 m brez		
	pogona		600
10.	Transportni trak poševni 2,8x0,4 m s po-		
	gonom		6.500
11.	Boben - sušilnik		8.000
12.	Odvijalna naprava KSP 250/220 Jelšingrad		7.500
Javna licitacija bo v torek, dne 8. maja 1990 ob 11. uri,
v sejni sobi podjetja TITAN - KAMNIK.
Ogled osnovnih sredstev je možen v ponedeljek, 7. 5.,
od 10. do 12. ure in v torek pred licitacijo.
Licitira se ustno, po sistemu OGLEDANO-KUPLJENO,
kasnejših reklamacij ne upoštevamo.
Prometni davek plača kupec.
Udeleženci licitacije morajo vplačati kavcijo, v višini 10% od izklicne cene.
Tudi letos Planinsko društvo Kamnik organizira tradicionalni
pohod na Blegoš
Odhod posebnega avtobusa bo v nedeljo, 13. maja 1990 ob 6. uri zjutraj s Trga prijateljstva.
Prijave sprejema Planinsko društvo Kamnik do petka, 11. maja 1990.
S. S.
OBVESTILO
Vse lastnike traktorjev in motornih koles obveščamo, da bomo tehnične preglede tudi letos približali vašim krajevnim skupnostim, saj nam je skupni cilj, da je le brezhibno vozilo - varno vozilo.
Tehnične preglede bo izvedla pooblaščena organizacija za tehnične preglede INTEGRAL Ljubljana in sicer: v TOREK, 8. maja 1990 v KOMENDI od 10. do 16. ure (pri kmetijski zadrugi),
v TOREK, 15. maja 1990 v MOTNIKU od 8. do 11. ure (pri gasilskem domu),
v LAZAH od 12. do 16. ure (pri kulturnem domu
v TOREK, 22. maja 1990 v KAMNIKU od 8. do 17. ure (pri
servisu avtogum Sitar).
Ob podaljšanju registracije je potrebno predložiti prometno dovoljenje in osebno izkaznico, ob novi registraciji (evidentiranju) pa račun o nakupu vozila oz. carinsko deklaracijo in osebno izkaznico. Kmetijska zadruga Emona Domžale-Kamnik bo organizirala prisotnost avtoelektrikarja in avtomehanika na tehničnih pregledih, ki bosta sproti odpravljala tehnične pomanjkljivosti na traktorjih oz. motornih kolesih. Ker pa bodo v Kamniku tehnični pregledi pred servisom avtogum Sitar, bo na tem mestu poskrbljeno tudi za odpravo morebitnih pomanjkljivosti v zvezi s pnevmatikami. PRIČAKUJEMO VAS V ČIMVEČJEM ŠTEVILU! SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINE KAMNIK
Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOK GOZDARSTVO KAMNIK Tunjiška c. 21
obvešča
Zaradi odhoda delavca-skladiščnika v pokoj, je naše skladišče od 1. aprila 1990 odprto le vsak ponedeljek in petek.
Za razumevanje, hvala!
Titan Kamnik
Kadrovsko-socialni oddelek
Razpis štipendij za šolsko leto 1990/91 v podjetju Titan
organiz. enota poklic
stopnja število
Livarna	dipl. inž. kemije	, VII.	1
z obdelavo	inž. org. dela	VI.	1
ENA	strugar	IV.	2
	rezkalec	IV.	2
Proizvodnja	dipl. inž. kemije	VII.	1
ključavnic in	dipl. inž. stroj.	VII.	2
okovja	inž. strojništva	VI.	2
DVE	strojni tehnik	V.	4
	strojni ključavničar	IV.	2
Vzdrževanje	dipl. inž. elektrotehnike	VII.	1
in	(jaki tok)		
energetika	dipl. inž. stroj.	VII.	1
TRI	(energetika)		
	elektrotehnik	V.	1
	strojni tehnik	v.	1
	elektrikar	IV.	1
	strojni ključavničar	IV.	2
	rezkalec	IV.	2
	varilec	IV.	1
Proizvodnja	strugar	IV.	1
orodja	rezkalec	IV.	1
orodjarna	ročni orodjar	IV.	1
	modelni orodjar	IV.	1
Delovna	dipl. inž. strojništva	VII.	1
skupnost - PIS	- konstrukter		
Prosilci naj do 15. julija 1990 prinesejo ali pošljejo v kadrovsko-socialni oddelek naslednje dokumente:
- vlogo za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic z vsemi izpolnjenimi rubrikami (obrazec dobite v knjigarni)
- potrdilo o vpisu v šolo
- fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih
- potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (davčna uprava)
- lastnoročno napisana prošnja
- potrdilo o dohodkih staršev za preteklo leto (vpisati v vlogo), starši - upokojenci naj priložijo odrezek od pokojnine za december 1989.
Vabimo vas na
SKUPNI KONCERT ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA DKD SOLIDARNOST KAMNIK in MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA KD JANEZ ČEBULJ KOMENDA, ki
bo v sredo, 25. aprila 1990 ob 20. uri v dvorani Veronika v Kamniku.
DKD SOLIDARNOST KAMNIK ŽENSKI PEVSKI ZBOR
Kadrovsko-socialni oddelek Titan - Kamnik
Poprnuek
V zadnji številki Kamniškega občana je pri naši zahvali glasilskim ekipam kamniške občine, vaščanom Suhadol in še zlasti lastnikoma gozda Cilki Pibernik in družini Globočnik iz Suhadol pomotoma izpadla družina Globočnik, ker je imel prste vmes tiskarski škrat. Družini Globočnik (Sršenovim) se zato še enkrat iskreno zahvaljujemo za njeno razumevanje, strpnost in velikodušno ravnanje v trenutku človeške stiske, hkrati pa tudi zgled, kako je treba na vaški ravni reševati težave, ki lahko človeka doletijo povsem nenadoma. Enaka zahvala velja tudi razumevajoči sovaščanki Cilki Pibernik. V takšni vasi, kjer so ti ljudje pripravljeni odpustiti, čeprav so sami utrpeli škodo, in najdejo celo besedo tolažbe zate, obenem pa so ti pripravljeni pomagati, kadar se znajdeš v hudi zadregi, je lepo živeti, saj je v njej besede solidarnost, pomoč in tolažba v primeru naše nesreče postala dejanje.
Hvaležna družina Pavlic
V SPOMIN
BRANKI HRIBAR
iz Gozda
Mineva leto dni, odkar sem izgubila iskreno in nenadomestljivo prijateljico. Draga Branka, nikoli te ne bom pozabila.
Prijateljica Milena
April 1990
Ko je pomlad na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš Ti, sedla je na rožna tla in jokala, ker te ni.
ZAHVALA
V 82. letu je umrl dobri ata, dedek, pradedek, brat in stric
FELIKS LESKOVEC
iz Stolnika 15
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili dobri z njim, sosedom, še posebej sosedi Ani in dr. Francu Kocutarju. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako hvala govorniku in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Marec 1990
Treba je mnogo preprostih
besed, kakor so,
kruh, ljubezen, dobrota,
da ne bi slepi v temi,
na krifpoljih
zašli s pravega pota.
(T. Pavček)
ZAHVALA
Na pragu pomladi nas je tiho zapustila naša draga
IVANKA ŽEBALJEC
rojena juteršek, iz Potoka 3 a v Tuhinjski dolini
Hvala vsem, ki ste imeli našo dobro mamo radi, ji prinesli cvetje in jo v tako velike številu pospremili na njeni zadnji poti. Prav tako hvala vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami, nam pomagali in izrazili sožalje. Iskrena hvala sosedom za pomoč, sodelavcem iz DO Menina, Titan, Stol in LB-GBL PE Kamnik, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za občutene besede in lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Potok, Godič, Podgorje, Suhadole, Mengeš, Jarše, Kamnik, Sela, marec 1990
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustil naš dragi ata, stari ata in brat
FILIP MEŽNAR
iz Podhruške 5
Iskreno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Kamnik za pomoč, sosedom, prijateljem, njegovim nekdanjim sodelavcem iz DO Trival in našim sodelavcem iz DO Svit za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, denar in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem »Mavrica« iz Srednje vasi, gasilcem, praporščakom, govornikoma GD Srednja vas in Društva upokojencev Kamnik za lepe poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Podhruška, Mengeška Loka, april 1990
ELEKTRO SERVIS STANOVNIK
Popravila drobne gospodinjske mehanizacije, sesalnikov, sušilnikov za lase, brivnikov in električnega ročnega orodja.
Montaža klasičnih in satelitskih antenskih naprav.
Podgorje 55 61240 Kamnik
tel. (061) 831-838 popoldan
MODNO
MizersTvo1
IRENA BURJA Godič 31 tel. 832-295
vas pričakuje ob torkih od 5.30 do 14. ure, sredo, četrtek in petek od 12. do 21. ure in v soboto od 5.30 do 12. ure, ponedeljek zaprto. Vsem strankam in drugim občanom čestitam ob 1. maju.
U Sivu—"Ni
OMATIC CENTER
Ji^PVina      061 832-878 5 v     $1240 KAMNIK
pneumatic center d. o. o. servis — trgovina - Fužine 5, Kamnik - tel. (061) 832-878
Cenjene stranke obveščamo, da smo prejeli iz uvoza avtoplašče MICHELIN in SEMPERIT TOP-SPEED različnih dimenzij po zelo ugodnih cenah. Velika izbira avtogum Sava Kranj
Nudimo vam alu platišča, veliko dodatne opreme in avtokozmetiko za polepšanje vašega jeklenega konjička!
Na zalogi imamo tudi gorska kolesa MOUNTAIN BIKE iz Italije po zelo ugodnih cenah!
ŽELIMO VAM SREČNO VOŽNJO IN VAM ČESTITAMO ZA 1. MAJ
TRGOVINA »PRIMA«, Vida Nevečnv, Kamnik, Kidričeva 18
OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA ZA MLADE IN MALO MANJ MLADE, MODNI DODATKI, USNJENA GALANTERIJA...
Pričakujemo vas od 9. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure.
Ob vašem cenjenem obisku našega lokala se boste prepričali o pestri, kvalitetni ponudbi in ugodnih cenah.
Vsem občanom čestitamo ob delavskem prazniku.
Oblačila za obhajilo, birmo in valeto v trgovini
»KIM« Kamnik, Trg talcev 8
Želimo vam lepo prvomajsko praznovanje!
d. o. o. Komenda, proizvodnja in montaža ventilacijske opreme napeljava strojnih instalacij zastopstvo in projektiva Križ 24 tel. 841-113
Toplim željam ob 1. maju, prazniku delovnih ljudi, se ob začetku poslovanja naše delovne organizacije PONI d. o. o. Komenda pridružujemo tudi mi, in vam sporočamo, da se lahko poslužujete storitev iz našega bogatega programa na področju PREZRAČEVANJA, ODSE-SOVANJA, KLIMATIZACIJE in ostalih cevnih inštalacij kot VODOVOD, CENTRALNO OGREVANJE, SONČNI SISTEMI in industrijske instalacije. Istočasno se preko Kamniškega občana zahvaljujemo vsem dosedanjim investitorjem in delovnim organizacijam za zaupanje in priporočamo našo storitev v vsestransko zadovoljstvo. Poslovni vodja Vinko Petek
FINOMEHANIKA, LIVARNA, ORODJARNA SREČO IN SLAVKA KRMAVNAR Komenda, Sadarjeva 3
Izdeluje:
- ključavnice in tečaje za elektro omarice
- ključavnice posebnih izvedb
- ključavnice za steklarstvo
- ključavnice za zaklepanje smuči, koles in dragocenih oblačil
- orodja za plastiko in liv pod pritiskom. ŽELIMO VAM LEPO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE
t/^
TATJANA BANIĆ
.""JUAMLETJimA
DRAGA GRAORAN
KAMNIŠKA 29.   ŠMARCA,   61 240 KAMNIK
Čestita vsem delovnih ljudem in občanom ob prazniku dela, 1. MAJ
TRGOVINA
»PRI JANEZU« v Mekinjah
Vsem svojim kupcem želi vesele praznike in SE PRIPOROČA!
OPTIK
HELENA DOL1NŠEK
OPTIKA DOLINŠEK HELENA, Šlandrova 14, Kamnik
vam nudi
brezplačni okulistični pregled, vsak torek od 13.30 do 15.30. Pri nas dobite vse vrste okvirjev in stekel. Opravljamo popravila! Odprto od 8. do 18. ure.
Se priporočamo in želimo bralcem vesele praznike!
ŠD »VIRTUS« - teniška sekcija - organizira
Teniški turnir »ORION« 12. maj ob 9. uri
Program:
- igra teniških dvojic
- paralelni slalom z mountin bikom
- predstavitev smučarskih reprezentantov
Sodelujejo;
ženska in moška alpska A reprezentanca skakalci - A reprezentanca sponzorji YU SKI POOl-a
Generalni pokrovitelj teniškega turnirja »ORION« je EMONA COMMERCE
Ljubitelji smučarjev In tenisa: VABLJENI!
Mali oglasi
Zazidljivo parcelo v bližnji okolici Kamnika kupim. Ponudbe pod »gotovina« ali na tel. 265-161 int. 376.
Dobro ohranjen električni šivalni stroj »bagat« z omarico ugodno prodam. Sivec, Moste 94/a.
Enosobno novejše družbeno stanovanje zamenjetn za dvoinpolsobno ali večje. Slebir, Groharjeva 12, Kamnik.
Šivam po meri, krila, trenirke itd. po ugodni ceni. Komšak, Godič 43._
Kupim zazidljivo parcelo v Kamniku ali okolici. Tel. 832-808._
Garsonjero v Kamniku 27 kv. m. na Zikovi prodam. Tel. (061) 570-000.
Kupim 13 kv. m. stenskih in 6 kv. m. talnih ploščic, pomivalno mizo, sedečo banjo ali ponjavo za tuš in izoteks po ugodni ceni. Naslov je v uredništvu Kamniškega občana, Titov trg 9, tel. 831-311.
fronte merhar - 40 let tajnik filatelističnega društva
Dolga leta so minila, kar se je France Merhar vključil v filatelijo. Kar privlačile so me »majhne sličice«, kasneje pa brez njih nisem mogel živeti, pravi. Več kot 60 let že zbira, kupuje in menjava različne znamke, tako da jih je danes kar lepo pogledati.
Rojen je bil 5.9.191J v Lazah, občina Logatec, v delavski družini. Kruha pri številni družini ni bilo nikoli na pretek, zato se tudi danes, ko življenje ni preveč lahko, ne pritožuje. Pravi, da je v življenju skusil že mnogo težjega. Poleg osnovne šole je končal še meščansko šolo in obrtno nadaljevalno. Že s 17 leti je odšel od doma in se zaposlil pri gradbenem podjetju v Tržiču. Delal je v raznih krajih, toda gradbeništvu je ostal zvest do konca delovne dobe. Zaposlen je bil v bistvu ves čas pri istem podjetju, ki je po vojni postalo sestavni del SCT Ljubljana. Delovno dobo je zaključil kot komercialist. Na ta čas ima lepe spomine in rad obišče podjetje, kjer je pustil najlepši del svojega življenja.
Njegov največji konjiček je bila filatelija. Bil je kreator in soor-ganizator društvenega življenja. Je ustanovni član FilatelistiČnega društva Kamnik. Društvo je bilo ustanovljeno 1949. Kmalu po ustanovitvi je postal tajnik društva. To dolžnost je uspešno opravljal vse do konca 1989, ko je zaprosil za razrešitev zaradi zdravstvenih razlogov.
Kot tajnika ga poznajo vsi filatelisti, ne samo v Kamniku. To društvo je tudi po njegovi zaslugi razpletlo široke vezi sodelovanja med društvi: Bjelovar, Slavonski Brod, Niš, Novi Sad, Subotica, Kikinda, Bar, Reka. Izmenjali so med seboj veliko znamk in spletli iskrena prijateljstva, ki jih tudi sedanji čas ni omajal.
Biti filatelist, razmišlja France, pomeni ljubiti lepoto, ljubiti red in disciplino. Filatelija tudi vzgaja in ima močan vpliv na mladino. Preko znamk se člani seznanjajo z zgodovino, zemljepisom, umetnostjo in drugimi prvinami.
France ni nikoli odnehal, vedno je vsakemu članu svetoval in
pomagal. Pri njem doma so se vedno zbirali najaktivnejši. Že pogled na njegovo mizo pove o izrednem odnosu do te ljubi- ' teljske zvrsti, ki pa zahteva tudi j precejšnja sredstva, če naj filate- -. list sledi vsem novitetam. I 1
Polnih 41 let je tajniško delo | opravljal v vsesplošno zadovoljstvo članstva, zato si je društvo ustvarilo tak ugled, kot ga ima I redkokatero. V to delo je vtkana I njegova življenjska sila.
Po prihodu v Kamnik, kjer si » je ustvaril družino, pa tudi že i
prej, je rad zahajal v hribe, naj kulturne in potopisne prireditve ( in se vključeval še na drugih po-dročjih, filateliji pa je in še danes I daje prednost.
Filatelistično društvo se ni ni-j koli zapiralo v svoje okvire. So-1 delovalo je na različnih razstavah in prireditvah. Julija 1988 pa so; ob otvoritvi nove pošte v Kamni-ku prikazali zgodovinski razvoj* filatelije. France je bil povsod! med najbolj prizadevnimi.
Ob tako dolgoletnem in plodnem delu so se mu na zaključku sodelavci iskreno zahvalili s spominskim darilom. Zaželeli so še vrsto let lepega družinskega živ- |jy( ljenja in polno užitkov pri filateli- * ji, saj ji bo še vedno ostal zvest, j g
STANE SIMŠIČ %
Srečanje otrok šol u Tuhinjski
podružničnih dolini
Torek, 10. aprila, je bil za podružnične šole Toma Brejca resnično zelo lep in prijeten kulturni dan. V kino dvorani na Lazah v Tuhinju so se zbrali vsi učenci podružničnih šol: Sela, Loke, Šmartno, Tuhinj in Motnik; njihove tovarišice in drugi. Dvorana je bila kar pretesna za več kot 200 otrok.
Ta dan, poimenovali so ga »kulturni dan«, so si izbrali po večletnem presledku zato, da sami sebi in drugim pokažejo kulturni utrip njihovih šol, da pokažejo aktivnosti otrok in njihovih tovarišic (na teh šolah učijo samo tovarišice) in zato, da otroci, samo iz nižjih razredov, pokažejo vse svoje igralske sposobnosti. To je zelo pomembno tudi zato, ker so šole organizatorji ali soudeleženci vseh proslav, ki jih med letom priredijo na tem koncu naše občine. Proslave so postale pestrejše, ker poleg recitacij in pevskih zborov nastopajo še plesne skupine.
Organizator tokratnega srečanja je bila osnovna šola Zg. Tuhinj oziroma tovarišica Droveni-kova, ki je vso prireditev brezhibno in učinkovito uresničila. Vse tovarišice iz podružničnih šol so morale v delo z otroki in v priprave za njihov nastop vložiti mnogo večmesečnega dela, zato gre zasluga za uspelo prireditev prav njim.
Glavna točka prireditve je bila »Zvezdica zaspanka«. Okrog nje so se zvrstile še druge, »Šolska torba«, »Pomota« itd.
Skoraj uro trajajočemu programu so otroci in njihove tovarišice, pa tudi drugi, sledili s srcem in velikim pričakovanjem. Prireditve se je udeležil tudi ravnatelj matične  osnovne  šole Toma
Brejca, Vuk Cmiljanič, ki se je! nastopajočim in organizatorjem ZahValil za požrtvovalnost in vio-1 ženi trud.
Zarečih obrazov so otroci gle-j dali program, saj je bil njim na-j menjen, nastopajoči pa so poka-1 zali toplo ubranost in prepričlji-! vost.
Kulturni dan podružničnih šoli je pokazal tudi na medsebojno! povezanost teh šol, njihovo živ-1 ljenje, hkrati pa naj bi taki dnevi t prispevali svoj delež tudi k trd-1 nejšemu povezovanju učiteljske-1 ga kadra, medsebojnemu spora-1 zumevanju med matično šolo in j podružnicami in skladnejšem! vrednotenju njihovega prizader]' vanja pri vzgoji otrok.
Stane Simšič
\Wi Kamniški občar]
KAMNIŠKI OBČAN - ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajateij Socialistična zveza Slovenije Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-let-nici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Tone Ftičar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Du-'šica Jesenik-Bremšak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Janez Herle. Strokovna sodelavka Vera Me jač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831 -311 - žiro račun pri SZS 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.
Pri
k.