L tMM t) VESTNIK Poštni urad 5020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov ceioietna naročnina 120 šiiingov P. b. b. ^ * i:iim!nmi!H!m:!;]i)HH!m:nm))ni!!'HiHiH!)mMmi)nni)!iitnniŠ LHTMiK XXXV! CELOVEC, PETEK, 27. FEBRUAR 1981 ŠTEV. 9 (2008) POSKUS DRŽAVNEGA UDARA V ŠPANiJi: Demokracija na preizkusu Španski primer svariio tudi za druge države Približno pet let po smrti fašistična diktatorja Franca je morala . ada španska demokracija v za-etku tega tedna prestati svojo pr-° resnejšo preizkušnjo: med zajedanjem parlamenta, kjer je bilo vrto v teku glasovanje o zaupni-riovemu predsedniku vlade Cal-^ Sotelu, je oborožena skupina PjjPadnikov Guardia civil pod vodstvom podpolkovnika Antonia Te-t^ra de Molina vdrla v poslopje ter "ted divjim streljanjem zasegla ce-°mo politično vodstvo države, nam-^ člane vlade in vse poslance. Po ° urah, potem ko je vojska na po-kralja Juana Carlosa izjavila Privrženost demokratičnemu reži-"tu, je bilo Pec. svečati vso pozornost — da ne bi bilo spet enkrat prepozno. Prav tega se bodo morali bolj kot doslej zavedati tudi v Španiji, kjer težav gotovo še ni konec. Tudi novi predsednik vlade Calvo Sotelo, „državnega udara" ko- Po vesteh iz Španije je v državi spet zavladal mir, vendar bi bilo še Prezgodaj trditi, da je s tem nevar-^°st že povsem minila. Treba je Pamreč videti, da pri sedanjem poskusu državnega udara ni šlo le za 3kšno spontano akcijo nekega posameznika, marveč da je bil to del SPiošnih prizadevanj tistih sil v špa-'i'< ki se še ne morejo sprijazniti ^ dejstvom, da je bil s smrtjo sta-^sga diktatorja konec tudi diktature, d še eno je pri tem važno: demo-racija se takrat ni porodila iz revo-.. sije, marveč se polagoma uveljavil Po poti evolucijskega razvoja, Po čemer so povsem integrirani tu-' nosilci prejšnjega diktatorskega Smirna, ki jih nihče ni omejil v nji-°vem vplivu. To pa jim omogoča, 3 bolj ali manj legalno še naprej stopajo svoje stare težnje, na-srjene proti ljudstvu, proti demoničnemu razvoju, vsekakor je značilno, da tudi pri 3vnem akterju sedanjega napada špansko demokracijo gre za anega predstavnika starega reži-a. Podpolkovnik Molina je že pred ..^3 letoma poskrbel za „senza-^ podobnim načrtom držav-. ^9a udara; tedaj so njegov na- KULTURN! DOM: Kako do!go bomo še čakati? V torek je bi) redni občni zbor društva „Kuiturni dom" in so biie v smistu pravit izvedene spremembe v predsedstvu upravnega in nadzornega odbora. !z poroči! je bito med drugim siišati, da se bo v vprašanju zemijišča baje končno le premakniio za korak naprej. To pa je v bistvu tudi že vse, kar je mogoče ugotoviti o „uspehih" sedemietnega deiovanja društva, ki je biio ustanovijeno z naiogo, da pripravi in izvede gradnjo osrednjega siovenskega Kuiturnega doma v Ceiovcu. Od izgraditve nujno potrebnega kuiturnega središča smo namreč oddaijeni še prav tako daieč kot pred sedmimi ieti in je zato razumijivo, da se med našim ijudstvom s čedaije večjo zaskrbijenostjo postavija vprašanje: Kako doigo bomo šečakaii? ki je nasledil Adolfa Suareza, bržčas še ne prinaša stabilnosti. Napad na demokracijo v začetku tega tedna je morda za nekaj časa potisnil v ozadje vsa tista nasprotja, ki jih je zaslediti med strankami in celo znotraj posameznih strank; toda prej ali slej bodo ta nasprotja spet prišla na površje in bo vlada, ki se v parlamentu ne more opirati na večino, gotovo imela opravka z velikimi težavami, če se bo hotela obdržati na oblasti do rednih parlamentarnih volitev, predvidenih za leto 1983. Ali ji bo to uspelo, je seveda drugo vprašanje. Izgleda namreč, da so vse večje stranke že kar precej usmerjene v nove, predčasne volitve, od katerih si precDsoi iavi-čarske sile obetajo večji napredek. V dejstvu, da je v uniji demokratičnega centra zmagal ..desničar" Sotelo, ki je zamenjal ..levičarja" Suareza, namreč vidijo korak na desno in ravno od tega premika zlasti računajo, da si bodo na prihodnjih volitvah pridobili zase del tistih volivcev, ki so na zadnjih volitvah še glasovali za UCD pod vodstvom Suareza. Sicer pa so najnovejši dogodki v Španiji — kakor že rečeno — ta premišljevanja in take račune potisnili malo v ozadje, ko ni več šlo za eno ali drugo stranko, marveč za mnogo bolj usodno alternativo: demokracija ali diktatura. Zmagala je demokracija, ki pa se bo morala ob tem preskusu bolj kot doslej zavedati nevarnosti, ki ji slej ko prej grozi s strani včerajšnjih sil. To pa velja tako za Španijo kakor tudi za druge države. HtS. zimski pohod v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo V spomin na partizanske borce in aktiviste, ki so 9. februarja 1945 padii pod Arihovo pečjo nad Šentjakobom v Rožu, so Siovenska športna zveza v Ceiovcu, Siovensko pianinsko društvo in Siovenisko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu prirediti minuto nedeijo 3. Zimski pohod „Arihova peč". Ta zdaj že tradicionalna prireditev je tudi ietos obsegata tri deie: spominsko svečanost, ki so jo pripraviti šentjakobski prosvetaši; smučarski tek na 6 oziroma 12 km doigi progi, pri katerem je sodeiovalo več kot 100 tekmovaicev; ter pohod za pešce do pianinske postojanke nad Arihovo pečjo, kamor se je po zasneženi poti mimo nekdanjega partizanskega bunkerja povzpeio nad 300 udeiežen-cev. Udeležba je bita tudi ietos mednarodna, saj so prišii ude-ieženci tako iz Avstrije kot tudi iz Jugosiavije in ttaiije. Prvo nagrado je — kakor ž prejšnja ieta — spet prispevai „S!ovenski vestnik", in sicer v obiiki umetniško obiikovanega krožnika, izčrpno poročiio o tej zdaj že v široki javnosti znani in priijubijeni prireditvi objavijamo na 4. strani. ZaesMtev „hladne vojne" med parlamentarnimi strankami v Avstriji Bolj se bliža dan, ko bomo obhajali obletnico začetka javnega obravnavanja škandala okoli gradnje dunajske bolnišnice, bolj se tudi zaostruje ..govorica", ki se je v tej zadevi poslužujejo stranke. Ne mislimo samo verbalne plati, to je izjav in očitkov, ki jih je vsak dan sproti slišati tako z ene kot z druge strani. Menimo tudi druge metode in načine, h katerim se zatekajo v tej zdaj že skoraj leto dni trajajoči konfrontaciji, ki je odnose med tremi parlamentarnimi strankami nevarno zaostrila in privedla do zelo ohlajenega dialoga tudi v drugih vprašanjih. Dosedanji višek te notranjeavstrijske strankarske „hladne vojne" je bil nedvomno dosežen prejšnji "P Pravočasno odkrili, vendar se 26. kongres KPfSovjetske^zveze: Pobude za zmanjšanje napetosti ki nevarno ogroža mednarodne odnose in mir v svetu P° nekaj mesecih preiskovalnega ^Pora nj ničesar zgodilo. Mor-9a je ravno tedanja brezbrižnost oblasti opogumila, da je zdaj pod- cije Poskus uničenja demokra- vzpostavitve vojaške dikta- bire? CiJ^ ^nisli nikakor ne gre podceni J3ti, saj Španija ni edini primer, „ 3ze in svari kakn nevarno lahko in svari, kako nevarno lahko protide-sil, ki si danes v šte- omalovaževanje Vilr^atičnih [g 'b državah pod različnimi imeni ^ različnimi sredstvi prizadevajo gj. obnovitev nekdanjih fašističnih T^b°Pobnih diktatorskih režimov, n . ' Pojave neonacizma, ki jih v njrf^ičnenjših oblikah doživljamo Zadnji ponedeljek se je v Moskvi začel 26. kongres Komunistične partije Sovjetske zveze. Odvija se v času zaostrenih mednarodnih odnosov. Na kongresu, ki je vsakih pet let, poda predsedstvo partije poročilo o preteklem delovnem obdobju, hkrati pa se formulirajo izhodišča za politiko prihodnje petletke. Zato je ves svet z veliko napetostjo pričakoval govor generalnnega sekretarja Leonida Brežnjeva. V ospredju govora Brežnjeva, ki ga je le deloma prebrat sam, so bili napeta mednarodna situacija in sovjetski predlogi za rešitev tega položaja, predlogi kako priti iz konfrontacije z Zahodom. Novemu predsedniku ZDA Ronaldu Reaganu je ponudil sestanek „na najvišji ravni" in v tej zvezi priznal, da je mednarodni položaj odvisen od politike obeh velikih sil. Posebno je Brežnjev politiko in razširjanje vojaških delu referata je veljala pozornost razvoju Sovjetske zveze na gospodarskem in političnem področju. Na Zahodu so do sedaj znane v glavnem previdne reakcije na predloge Sovjetske zveze in večina politikov hoče najprej temeljito razpravljati o predlogih, preden bodo povedali svoje stališče. Edinole bonska vlada je zavzela že konkretnejše stališče. Pozitivno je ocenila umirjen govor sovjetskega voditelja, negativno pa se je izrazila do „zamrznitve" nameščanja jedrskih raket srednjega dometa v Evropi, ker bi to po njenem mnenju omogočilo sovjetsko premoč na tem področju. V veliki zadregi pa so se znašli tudi politiki novega ameriškega predsednika, ki so se v zadnjih tednih zaganjali v ostrejšo polemiko proti svojemu velikemu kon- teden, ko je OVP čutita potrebo, da v „AKH-škandat" neposredno pritegne tudi zveznega predsednika. tz ozira na položaj, ki ga ima po ustavi najvišji predstavnik avstrijske republike, in še posebej v luči izkušenj, ki jih imamo tozadevno iz dobe prve republike, je dobilo nedavno poročanje predstavnikov treh strank pri predsedniku Kirchschlagerju seveda mnogo širše dimenzije, kot bi jih sicer imet tak obisk. Na te okolnosti je opozoril zlasti kancler Kreisky, ki je po eni strani ostro kritiziral OVP zaradi njenega ..bega" k zvožnenmu predsedniku; po drugi stfani pa je obudil spomin na dogodke iz časov prve republike, fto je splošno krizo pravzaprav sprožila kriza parlamentarizma je potem prišlo do razpusta parlamenta ter zadušitve demokracije. Za današnji položaj kancler sicer ne vidi 'take nevarnosti (in se je pri tem pohvalno izrazil o zveznem predsedniku in njegovem zadržanju), pač pa je v ta svoja „razmiš-Ijanja" neposredno vključil tudi zadnji poskus državnega udara v Španiji. Stvari, ki se dogajajo okoli nas, nam morajo biti v svarilo, da smo še bolj oprezni in ne smemo podcenjevati nevarnosti, kajti tudi danes so na delu sile, ki bi bile — če bi se jim ponudila priložnost — pripravljene pod krinko demokracije izključiti parlamentarizem. kurentu, ki pa na sedanjem kongresu ni reagira) tako oporišč ZDA in NATO- izogibal pa se je napadov v Zvezni republiki Nem-- v nekoliko manjšem obsegu ji^^iji. je treba videti v tej luči in Zato že od vsega začetka po- vidne osebnosti zahodnih držav. Poudaril je potrebo po nadaljevanju pogajanj o omejitvi strateškega jedrskega orožja, hkratt pa je pokazal pripravljenost, da se razširi območje, na katerem je dovoljena pri vojaških manevrih prisotnost vojaških opazovalcev tujih držav. Ponovil je ze znana stalisca Sovjetske zveze do dogodkov na Poljskem, v Afganistanu ter ob Perzijskem zalivu. V drugem ostro kot je pričakovala ameriška administracija. Sovjetsko partijsko in državno vodstvo, v katerem v zadnjem času ni bilo večjih vidnih sprememb, je s taktično potezo umirjenega poročila na partijskem kongresu brez dvoma pridobilo nekaj pozitivnih točk v dvoboju z drugo velesilo. Ameriška administracija pa je v svoji slepi zagnanosti doživela veliko presenečenje, s tem pa se je tudi pokazalo, kako zaostren je v resnici položaj v mednarodnih odnosih. „H!adna vojna", ki se jo zdaj grejo med strankami v zvezi z dunajsko bolnišnico, pa je seveda le del splošne zaostritve medstrankarskih odnosov, ki smo ji priča v Avstriji. Včeraj je bila v ospredju „afera Androsch", danes zavzema to mesto „AKH-škandal", kaj bo na vrsti jutri? Pri vsem tem pa je naravnost porazno predvsem dejstvo, da v strankarski trojici ni nobene stranke, ki ne bi imela masla na glavi. ^ f M 1 Občni zbor SŠD v Celovcu mejnik na poti uresničevanja projekta v korist naši mladini Redni občni zbor Siovenskega šoiskega društva, ki ga je ta organizacija izvedia prejšnji teden v prostorih svojega dijaškega doma v Ceiovcu, je brez dvoma pomeni) mejnik na poti do uresničitve največ-jega projekta, namenjenega vzgoji naše miadine — gradnje novega miadinskega doma v Ceiovcu. Zato je tudi razumijivo, da se je občni zbor v giavnem bavii s tem vprašanjem. Odbor je seznani) čianstvo o dosedanjih težavah in uspehih s pričetkom gradnje novega doma od-nosno miadinskega centra. Prav tako pa so biii navzoči čiani seznanjeni tudi z ostaiim deiom, ki ga je opravi) odbor v minuti posiovni dobi, iz tozadevnih poroči) je bito razvidno, da je bita ta posiovna doba izredno pozitivna. Predsednik SŠD dipl. inž. Franci Einspieier je ob otvoritvi občnega zbora z zadovoljstvom ugotovil, da je navzočih več kot dve tretjini članov, kar je tudi omogočilo spremembo društvenih pravil, tako da bo društvu odslej lahko priznan status splošne koristnosti. Iz predsednikovega delovnega poročila je bilo razvidno, da je projekt izgradnje mladinskega doma, ki ga je članstvo SŠD sprejelo na prejšnjem občnem zboru, stopil v fazo realizacije. To pa je izredno velik uspeh društva, posebno odbora, ki mu je kljub številnim težavam uspelo dobiti gradbeno (dovoljenje ter zagotovilo finančne podpore s strani finančnega ministrstva. Pred tem je odbor moral rešiti številne probleme, kot so nakup ustreznega zemljišča in tozadevna pogajanja s sosedi-mejaši ter s pristojnimi oblastmi. Kljub temu pa je odboru SŠD medtem uspelo v rekordnem času realizirati tudi drugo od obeh zastavljenih nalog zadnjega občnega zbora, namreč izgradnjo otroškega vrtca v Šent-primožu. S tem je društvo napravilo it Ko je bil ta teden na Koroškem generalni sekretar OVP dr. Sixtus Lanner, ki je tolmačit predstave in predloge ljudske stranke k različnim vprašanjem, je prišlo do govora tudi o manjšinski problematiki. Tozadevno sta dr. Lanner in predsednik koroške OVP namestnik deželnega glavarja Stefan Knafl povedala marsikaj lepega, prelepega, da bi moglo biti verodostojno, če si predočimo, kakšno stališče je v manjšinskem vprašanju zavzemala OVP doslej. Tako je dr. Lanner trdil, da je OVP zainteresirana na sodelovanju s slovensko narodnostno skupino, ker meni, „da imajo ti ljudje pravico sami sooblikovati in soodločati o svojem življenjskem prostoru in o svoji kulturni osnovi". Čudno se tako priznavanje sliši iz ust vodilnega predstavnika stranke, ki je tako na zvezni kot še posebej na deželni ravni zelo aktivno sodelovala pri snovanju trietrankarskega pakta, s katerim so v parlamentu in deželnem zboru zastopane stranke zviška prezrle utemeljene zahteve in želje slovenske narodnostne skupine ter ji s sedmojulijsko zakonodajo brezobzirno oktroirale dis- viden korak naprej na področju predšolske vzgoje mladine. Tozadevno je predsednik dipl. inž. Einspieler povedal, da je prvi delovni sestanek iniciativnega odbora, v katerem so sodelovali krajevni činitelji, ZSO in SŠD, bil marca 1978 in da je vrtec komaj leto dni pozneje že pričel delovati. Tako otroški vrtec v Šentpri-možu deluje domala polni dve leti. Pri tem je nadvse razveseljivo, da je povsem zaseden in da je zaradi vzornega vodenja med prebivalci škocijan-ske in tudi sosednje občine deležen velike priljubljenosti, kar se predvsem odraža v tem, da starši temu vrtcu dajejo prednost pred uradnim občinskim vrtcem. Iz nakazanega je razvidno, da je imelo vodstvo SŠD v minuli poslovni dobi polne roke dela. Posamezna vprašanja so obravnavali na skupnih sejah upravnega in nadzornega odbora, katerih je bilo skupno 24, torej povprečno 8 sej na leto. V tem obdobju pa se odbora nista bavila le z vprašanji gradnje otroškega vrtca v Šent-primožu in mladinskega doma v Ce- kriminacijsko „rešitev", ki je zanjo povsem nesprejemljiva, ker pomeni bistveno zožitev njenih pravic in njenega avtohtonega naselitvenega prostora. Zakaj je dr. Lanner kljub temu govorit .o pravici soodločanja manjšine? Ne morda zaradi tega, ker bi bila OVP zdaj nenadoma spremenita svoje dosedanje stališče; pravi vzrok je dr. Lanner odkrit sam, ko je o drugih, konkretno o kanclerju in s tem torej o SPO trdil, kako da so že večkrat poskušali odločati mimo prizadetih. Toda kdor ima maslo na glavi, naj se ne izpostavlja soncu - dokler OVP ni niti za malenkost boljša, naj krivde ne očita drugim, ko pa v enaki meri pade tudi na njena ramena. Ta ..enakopravnost" treh strank in s tem njihova sokrivda vetja tako na zvezni ravni kakor velja v deželnem merilu. Predsednik koroške OVP se je izrekel proti „ katalogom zahtev", je pa po drugi strani menda pripravljen razgovarjati — morda o vremenu, ali pa o sosvetih, na katerih prav OVP najbolj vztraja? Toda že večkrat smo ugotovili, da besede niso dovolj, potrebna so predvsem dejanja. lovcu, ampak sta sproti reševala tudi kadrovska vprašanja, gojila stike z vzgojnimi ustanovami na Koroškem in v matični Sloveniji, seveda pa tudi z organizacijami v okviru ZSO, kot so Zveza slovenske mladine, Slovenska prosvetna zveza, Zveza koroških partizanov, Zveza slovenskih žena in druge. Predsednik Einspieler je udeležence občnega zbora tudi seznanil, da je društvu uspelo doseči finančno podporo za otroški vrtec s strani dežele, zvezne vlade in domače občine, kar je prvi korak do prevzema stroškov te ustanove s strani uradnih forumov. Svoje obširno poročilo je tov. Einspieler zaključil z ugotovitvijo, da je SŠD v zadnjem poslovnem obdobju po poti uresničevanja svojih namenov in ciljev beležilo velike rezultate. Spričo zastavljenih nalog pa čaka nova odbora še precejšnje in odgovorno delo. Z izgradnjo novega objekta v prihodnji poslovni dobi in z razširitvijo vzgojnih dejavnosti društvo vendar še ne bo izpolnilo vseh nalog, ki jih vsebujejo društvena pravila. Končno pa je predsednik SŠD menil: „Po-membna naloga, ki bo odbora zaposlovala v prihodnji poslovni dobi, bo organizacija izobraževanja odraslih. Tehnične osnove ima društvo že zdaj dane v Podravljah in po izpraznitvi sedanjega domskega objekta tudi v Celovcu. Organizacijsko in programsko plat za ta projekt pa bo treba najti skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Slovenskim znanstvenim inštitutom." Poročilu predsednika je sledilo še poročilo ravnateljice dijaškega doma SŠD Ančke Kokot, ki je govorila o vzgojnem načrtu in delu te ustanove, medtem ko je v imenu domske skupnosti kot gost občnega zbora navzoče pozdravila Marica Hribernik. Slednja je naglasila, da dijaki vzajemno delajo z vzgojitelji, pri čemer je jasno v ospredju delo za šolo; da pa pridno delujejo tudi na izvenšolskem področju, je potrdil podatek o 32 prireditvah, ki jih je domska skupnost priredila v zadnjem času. Potem je Milena Groblacher poročala o delu otroškega vrtca v Šentprimožu, kjer so s to ustanovo dali močan impulz vzgoji predšolske mladine in s tem mladini že v rani mladosti zavest o mirnem in enakopravnenm sožitju obeh narodov v deželi. Milena Grob-lacher je podala tudi poročilo nad-zornenga odbora, pri čemer je ugotovila, da je upravni odbor svoje naložene dolžnosti opravil nadvse zadovoljivo in mu je ob tej priložnosti izrekla priznanje in zahvalo. Po poročilih je Matevž Wieser za oba odbora predlagal razrešnico, ki jo je navzoče članstvo soglasno sprejelo. Občni zbor je za predsednika ponovno izvolil dipl. inž. Francija Einspielerja, za podpredsednika Teodorja Domeja, za tajnika dr. Avguština Malleja, za blagajnika Joška Kežar-ja in v širši odbor še Ančko Kokot, Danila Prušnika in prof. Milana Kup-perja, v nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Milena Groblacher, prof. Franc Brežjak, dipl. inž. Franc Koncilija, Franci Sadolšek in Flori Karničar. Ponovno izvoljen: predsednik Franci Einspieler se je v imenu vseh izvoljenih zahvalil za zaupanje in pri tem zagotovil, da se zavedajo odgovornosti, ki so si jo naložili s prevzemom funkcij, da pa se bodo trudili svoje dolžnosti opravljati po vseh močeh in zmožnostih. Končno je občni zbor na predlog predsednika še sprejel sklep, da Slovensko šolsko društvo ustanovi sklad z imenom Karla Prušnika-Gašperja. Z zbiranjem sredstev bo SŠD podpiralo dijake in študente iz socialno šibkih družin in tako omogočilo študij nadarjenim mladincem. Iz zapisanega je razvidno, da novi odbor Slovenskega šolskega društva stopa v novo poslovno dobo, ki vodstvu te organizacije nalaga težke naloge. V prepričanju, da l?o odbor SŠD šel na delo s polnim zanosom in da bo javnost kmalu seznanil o uresničitvi največjega projekta — s pričetkom gradnje novega mladinskega doma v Ceiovcu, pri uresničevanju tega in drugih ciljev SŠD želimo obilo delovnega uspeha! Besede niso dovoij potrebna so predvsem dejanja Končno je premik v odnosu do Slovencev v Jtaliji V svojem boju za dosego zakonske zaščite je slovenska narodnostna skupnost v ttatiji doslej mogla računatti edinole s podporo ievičar-skih sil večinskega naroda, medtem ko pri krščanskih demokratih nikdar ni našla pravega razumevanja za svoje težnje in potrebe. Posledica tega odnosa je tudi dejstvo, da so poleg Slovencev samih )e komunisti in socialisti izdelali svoje osnutke zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, demokristjani pa so nasprotno vedno znali izrabiti svoj vodilni položaj, da so preprečili razpravo in sklepanje o takem zakonu. Sele v najnovejšem času je tudi pri krščanski demokraciji zAlediti določen premik v odnosu do Slovencev. Deželno vodstvo DC je namreč pred nedavnim objavilo dokument, v katerem je rečeno, da sprejema pričakovanja slovenske narodnostne skupnosti, da bi dobila skladno z duhom in določili republiške ustave popolnejšo in njenim sedanjim potrebam primerno varstvo. Obenem pa je deželno vodstvo DC pozvalo strankine parlamentarce, naj sprožijo ustrezno zakonodajno pobudo. Ta dokument deželnega vodstva krščanske demokracije kaže, da se končno tudi v tej stranki začenja nekaj premikati v odnosu do problemov slovenske narodnostne skupnosti v italiji. Medtem ko so doslej predstavniki DC vedno odklanjali sleherno pobudo v zvezi z manjšinsko problematiko, češ da sodi to v pristojnost rimskih oblasti, pa so sedaj očitno le prišli do zaključka, da je treba stremeti k popolnemu razvitju značilnih vrednot manjšinske skupnosti ter preprečiti nevarnosti tako asimilacije kot umetne izolacije. K temu pa lahko prispeva le državni zakon, poudarjajo pri DC, ki bo dopolni) in razvil sedanja načela in opredeli) osnovno sestavo celotne zaščite, ki jo bo potem treba postopoma uresničevati tako v deželni zakonodaji kot v pobudah krajevnih ustanov in drugih samostojnih teles. Do sedanjega za demokristjane skorajda ^revolucionarnega" spoznanja glede Slovencev in njihovih teženj je prišlo po več kot mesec dni dolgi razpravi, ki so jo v stranki vodili o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Me nazadnje pa je na ta ..preokret" vplivalo tudi nedavno videmsko posvetovanje o ..nezaščitenih manjšinah v demokratični državi , na katerem je bilo opozorjeno, da tudi v katoliškem svetu prevladuje prepričanje, da je narodnostne manjšine nujno treba primerno zaščititi. Tako je posvetovanje izzvenelo kot izziv vodstvu KD in je bilo že na posvetu samem slišati, da namerava tudi krščanska demokracija predlagati zaščitne norme za Slovence. Kako nekateri pojmujejo načeta novinarske etike Marlborsb! šboj ah. Franc Kramberger je 10. /ebraarja oblsbal bo-mlsljo FR Flovenlje za odnose z ver-sblm! sbapnosžml, bjer ga je sprejel namesžnlb predsednlba Franc Frlsžov-šeb. V daljšem pogovora sta obravnava/a nebažera odprža vprašanja, bi zadevajo področje marlborsbe šbo/lje. V ospredja so bda vprašanja lobaclj In gradbenih dovoljenj za cerbve In drage prostore, b! jih Cerbev požrebaje za opravljanje svojega poslanstva. $boj Kramberger se je z namesžnl-bom predsednlba Frlstovšbom pogovoril tadl o nebaterlb zapisih, bi so se zadnji čas pojavili v tajlh časopisih. Med oblsbom tajlh časnlbarjev v Nove kovance napovedujejo v Jugoslaviji Kakor povzemamo po ljubljanskem Delu, se v Jugoslaviji pripravljajo na izdajo novih kovancev, ki naj bi prišli v obtok še letos jeseni. Nove kovance naj bi uvedli predvsem zaradi prihrankov tako pri kovinah, iz katerih so kovanci narejeni, kot zaradi cenejše izdelave. Sedaj imajo v Jugoslaviji kovance po 5, 10, 20 in 50 par ter za t, 2, 5 in 10 dinarjev. Ker so surovine drage, stroški izdelave pa visoki, pride do nesorazmerja med nominalno vrednostjo denarja in ceno izdelave. Tako stane na primer kovanec za 5 par kar celih 28 par; podobno pa je tudi z drugimi enotami, vendar so zlasti male enote predrage. Kakor je povedal direktor oddelka za gotovinsko poslovanje pri Narodni banki Slovenije Janez Majce, je predvideno, da bodo novi kovanci za 25 in 50 par ter za 1, 2 in 5 dinarjev iz bakra, niklja in aluminija, za 10 dinarjev pa iz bakra in niklja. Ti kovnci bodo že zato cenejši, stroški izdelave pa bodo manjši zlasti zato, ker bodo novi kovanci tudi lažji od sedanjih, in sicer za polovico ali še več. Vse do leta 1973 je Narodna banka Jugoslavije prilagajala kovanje novih kovancev potrebam gotovinskega obtoka in zato ni vsako leto kovala vseh enot kovanega denarja. Potem pa je — deloma tudi zaradi naraščajočega zanimanja zbiralcev (numizmatikov) — prešla na to, da zdaj vsako leto izroči v obtok vse vrste kovancev z vsakoletno letnico izdaje (kakor je to navada na primer tudi v Avstriji — op. ured.). Fjabljaal je sbaplna doplsnlbov bol? la pozdravlžl žaril novega marlborsb' ga šboja. Oblsb je bil popolno?!? vl/arfMosžne narave m nobenega go%? za m bilo o babšnem Inžervjaja. Za? žaril nihče m' avžorlzlral nobenega f sanega besedila. Kljab žema pa žO (' v borošbem „K!e!ne Zelžang" poja# le nebažere Izjave šboja Krambergd ja, bi so popolnoma Izžrgane Iz bo%' žebsža In bi jih nepoačen bralec ažf%' ni! napačno razamežl. Foleg žega žaril nihče Iz sbaplne žajlh časnlba?' jev ni predsžavll bož sodelavec žfg? avsžrljsbega časopisa. — Zgornjo vesž povzemamo Iz Dr%F' ne, osrednjega versbega llsža v RloPf nljl, In sicer zaradi žega, ber je prlzadežlm! na Korošbem povzroči razbarjenje, bi je prav značilno. C?' lovšba Kleine Zelžang se namreč M daje nad avsžrljsbo žlsbovno agencij zlPA žer „bonbarcnčn!ma llsžonta (mišljeni sža FFO-jevsba Karnžner 7*j' geszelžang In OVP-j(wba Volbsz?'' žangj, ber so omenjeno vesž povzd po jagoslovansbl žlsbovn! agend!' Fanjag, In žo brez bomenžarja In da bi se poprej povezali z arednF žvom Kleine Zelžang, „bjer bi bila deva lahbo žaboj pojasnjena". /n babo Izgleda žabšno „pojasnjež"*' nje" pri Kleine Zelžang? V svojf* bomenžarja Kleine Zelžang sedaj pojasnjaje, baj je marlborsb! šboj dj Izjavil In baj je Iz žega naprafr Kleine Zelžang. Za žabšno pojasnil očlžno manjba argamenžov — zažo ^ seže po prelzbašenlb „argamenžlb, po načela, da je napad najbolj obramba, napade drage. Vsabomar. F je bo/lčbaj poznan „s pabllclsžlčnl^ navadami avžorlžarnlh ali dlbža?af sblb držav", mora blžl po mnew Kleine Zelžang vendar jasno, bol^j so vredna žabšna poročila (mlšlj^ je omenjena vesž v Dražlnl — ^ a red. j. ^ Za navadnega bralca nasžane žabšnem „argamenžlranja" neb^ vžls, da je Dražlna lagala In da !' lagal žad! marlborsbl šboj ozire"?* oba sža žržev dlbžažorsbega režima le Kleine Zelžang je pisala resn