Dr. Dragica Vendramin: Kje so časi navdušenja in etičnega pogona
Prglič« in»ga lahko sttin«i v p*st, n« mor*i pa tako ftoittl * p«ttrtm ilTl|enJ»pUom zasluin*ga člov«ka, kakrina J« na pri-m*i prlmarlj dr. Draglca V*ndramln. O n)«J bl zlahko naplsall roman, saj ]• orala tedtno na področju t oclalno-zdravitv«n*ga vantva otrek t čatlh, kl nismo imell nlčesai, raz*n i*l»zn* vol]», navdušonja in dclovnlh rok. NJeno živl)«n|* J» polno pr«tr«sl|lTlh zgodb o zapuič*nlh otroclh, kl Jlm )• pomagala, da so lažj« naiU no\ ptostor pod »oncem. Tu nt prostora, da bl JUi nam pripov*dovala zdravnlca uma.
Čeprav je dr. Draglca Vendra-min blaga in na videz krhka žen-ska, so ji vile sojenice dodelile-
vodstveno mesto takoj, ko je leta 1953 po dekretu prišla iz Celja v Ljubllano kot novopečena zdrav-
nica. Prevzela je Dečji dom z dru-gimi ustanovami, ki so skrbele za zaščito matere z otrokom vred. Vmes je štela tudi Cakainica za matere na železniški postaji.
>To so bili časi navduSenja in etičnega pogona. ko smo z voljo premikali gore. < se je spomnila na petdeseta leta, ko je imela zdrav-
nica komaj toiiko plače, kolikor je stal učbenik za pediatrijo. iz česar se )e speaalizirala.
»Hlepeli smo po znanju, po no-vostih in ko so me za kratek čas poslali v zahodno Evropo, da bi videla, kako tam ravnajo s social-no ogroženimi otroci m kako je z varstvom otrok nasploh, sem pri-šla nazaj nabita z idejami.i
- Pa ste jih potem spravill v živ-ljenje?
»Nekatera nova spoznanjd so povzročila naravnost usoden za-suk vstroki«
Nova spoznanja so velela, da zdravje ni le odsotnost bolezni. ampak tudi prisotnost socialnega in čustvenea blagostanja To je vplivalo na miselnost, da so spre-videli, kako veliki dečji domovi ustvarjajo čustvene invalide med otroci, da otroci poleg postelje in hrane potrebujejo tudi nežno ro-ko, ki jih bo včaslh pobožala in stisnila k sebi.
. >Začeli smo ukinjatl dečje do-raove In razširjcrti mrežo rejniških družin ozlroma dajatl otroke v po-svojitev Tedaj nl bilo kontracepci-Je. splavi so blli le izjemoma dovo-ljeni pa so se matere tudi odpove-
dale otrokom. In takšnim smo po-tem našli drugi dom.<
- Hkrati ste ste se ukvarjali tudi z zdravstvenim varetvom oziroma z zdravljenjem otrok?
»Delala sem vse mogoče in praktično nisem poznala počitka. Zase nlsem Imela časa, vsa sem se predala tej hiši in njenim prebi-valcem. Nismo poznali ne prazni-kov, ne nedelj, ne dopustov. Uk-varjala sem se tudi z izobraževa-njem mater, hodili smo pregledo-vat rejenčke v druge kraje po Slo-veniji, tule sem dežurala oh, kaj bi Se naštevala« je malce vzdihni-la, češ, prav tej današnji Meslni bolniSnicl sem v bistvu darovala svoje življenje In še res je. Nekoč je seštela, da je v bolnišnici dežurala 500 dni skupaj, se pravi 24 ur na dan, ne da bi ji kdo to plačal, saj včasih ljudje, zlasti njenega kova sploh niso spraševali po plaCilu. Predall so se delu kot vrtincu, iz katerega nismo mogli izplavati,
- Delali ste v pionirskih časih, ko je bilo treba vse službe postavljati na noge. Danes smo resnično lah-ko ponosni sploh na to, kaj je ta družba naredila za naše otroke. Rekli ste, da se radi ozrete na pre-
hojeno pot, ker nameravate v kratkem v pokoj, Kaj po bi zame-rili današnjim časom?
»Otraci imajo danes vsega na pretek, tudi ljubezni, ker mislim, da so naši starši nasplošno dobri. Celo ekonomska krlza le rahlo pri-zadene otroke, nekatere pač pri prehrani, a bolijo me druge reči. Onesnaženost, to je težko breme, kl ga zapuščamo naslednjim ro-dovom Krivice delamo bodočim generacijam, ker ni prave osveš-čenosti«
Potem sva spregovorili še o na-taliteti, ki je prenizka in se kot na-rod staramo. Vendar je dejala da ne zameri staršem, ker ne roje-vajo več otrok. Takšni so pač čcjsi: vse prej kot rožnatl tako z ekonom-skesga kot ekološkega vidika
>En sam človek tu račesar ne more.t je nemočno dvignila roke, >lahko pa veliko naredi v posa-mezni ustanovi.<
Ponosna je, kar so naredili za Mestno bolnišnico, kjer otroku da-nes resnično lahko nudijo vse naj-sodobnejše, da bi ozdravel in da bi se dobro počutll.
>Imamo tudi vrtec, tako da se otrok počuti kol v vrtcu le da mo-
ra tu še prespati zravea Na ta način se lahkko tudi igra, če se mu zahoče In mu na primer ni treba gledati. ko drugi dobiva injekcije in prejema drugo terapi-jo,< je naStevala dr. Dragica Ven-dramin, izredno živahna, prijaz-na, zgovoma ženska, s katero bi Clovek moral ostatati ves dan, da bi bolj spoznal njeno delo, njo sa-mo. O sebi pravzaprav sploh ni kaj dosti govorila Povedala je edino to, da rada vrtnari, hcdi v hribe in to je bilo vse.
Njeno zivljenje je 33 let v bolnlš-nici. To je tudi njeno ogledalo. na katerega smo iahko vsi ponosru. Delala je v vseh mogočih odborih, komlsijah in drugih družbeno-po-litičnih organih ter se povsod bori-la za boljše življenje in zdravje otrok. Vedno je nastopala kot ad-vokat otrok. Družba jo je že nagra-dila z raznimi priznanji, a največ-je priznanje zanjo so zdravi. srečni otroci.
Albina Podbevšek