SLOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16"—, četrtletno Din 9'—, inozemstvo Din 64'—. Poštno-čekovni račun štev. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113.
Cene inseratom: Cela stran Din 2000—, pol strani Din 1000—, četrt strani Din 500'—, 'It strani Din 250"—, 'In strani Din 128-=. Mali oglasi vsaka beseda Din l-—v
Državotvornost katolicizma.
Liberalci so veščaki v kovanju fraz (besed), ki so jim v prid. Taka njihova fraza je svoboda, za katero se baje borijo. V resnici pa ne priznajo svobode nikomur drugemu, ko samo sebi. Druge pritiskajo in tlačijo, za sebe pa zahtevajo svobodo besedičenja, laganja, hujskanja in bogatenja na tuje stroške. Dičijo se tudi s frazo nacionalnosti (narodoljub-ja): samo eni so nacionalni ljudje, drugo pa, zlasti kar se drži verskih načel, je baje brez vsakega narodnostnega čuta. Tretja fraza, s katero mislijo največ zaslužiti za svoje žepe, je državotvornost. Samo svobodomiselni in naprednjaški ljudje so nacionalni in državotvorni in zato morajo biti stalno na vladi, veri zvesti elementi pa so baje do države ne v pri-jateljskotvornem, marveč v protivniškem odnosu. Taki elementi so dobri za to, da plačujejo davke in molčijo, v vladi pa bi ne smeli biti nikdar.	t
Dobro poznamo te lažnjive fraze slovenskega gosposkega in kmetijskega liberalizma. V glasilih tega liberalizma, tedenskih in dnevnih, jih moremo citati v vsaki številki. O priliki proračunske debate so nekateri petomajski poslanci v narodni skupščini gonili to politično-fra-zarsko lajno, s čimer so mogli doseči samo pomilovanje pri naših bratih na jugu. Ako si naši laži-svobodomisleci lastijo patent nacionalnosti in državotvornosti, je to potvorjen patent. Prava in v resnici požrtvovalna je samo tista nacionalnost, ki izhaja iz posvečenega vira krščanske ljubezni. In resnična državotvornost je samo tamkaj doma, kjer se izvršujejo krščanski moralni zakoni ter se izpolnjuje Zveličarjevo naročilo: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.« Ker pa lažisvobodomiselstvo noče dati Bogu, kar je božjega, bo državi in cesarju dalo samo to, kar dopušča njegova sebičnost. Kdor vedno krošnjari z državotvorstvom ter narodnim in državnim edinstvom, ne služi državi, marveč sebi in svoji koristi.
V zadovoljtsvo nam je priznanje predsednika čehoslovaške republike dr. Bene-ša o državotvornosti katolicizma. Oglasilo se je namreč v letošnjem letu pri g. predsedniku odposlanstvo čehoslovaških Orlov in katoliških dijakov ter mu izročilo posebno adreso. Kot odgovor je dr. Beneš med drugim izjavil: »Katolicizem je med nami prebil mnoge preizkušnje. Po vojni je doživel razvoj, ki mu je v korist Opirajoč se na lasten narod in demokratični razvoj je postal vsled razbo-ritosti svojih voditeljev narodni pokret. Kot tak je poleg drugih činiteljev ena izmed najmočnejših zaslomb naše demo-
kracije. Izkustva iz drugih držav učijo, da verski pokreti (tudi katoliški) uspevajo tam, kjer velja načelo sporazuma, razprave, izravnave. Kjer pa vlada samo sila in diktatura, tam je tudi katolicizmu težko. Načelo moje politike kot ministra in sedaj kot predsednika republike je mir, red, strpljivost, ne kulturna borba, marveč respektiranje vsake veroizpovedi.« Dr. Beneš je pohvalil težnje in napore katoliške mladine za ostvarjenje čim ve-
čje socialne pravice. »O tem je vedno treba razmišljati in z dobro voljo«, tako je rekel g. predsednik, »se bomo sigurno ze-dinili v izbiri praktičnih sredstev, s katerimi bomo to dosegli. To je edina pravilna pot zoper vse socialne skrajnosti, zoper revolucijo in boljševizem.« Naposled se je g. predsednik zahvalil odposlanstvu katoliške mladine posebno še za to, ker vsi deli in vse struje katoliške mladine čvrsto sodelujejo pri razvoju in ojačevanju obrambne sile čehoslovaške-ga naroda.
DRŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER PRVIČ V BELGRADU.
Dalje časa je že oznanjalo evropsko časopisje popolno gospodarsko-politično zbližanje med Jugoslavijo in Italijo, ki je postalo pod Stojadinovič-Koroščevo vlado kri in meso. Italijanski zunanji minister in Mussolinijev zet grof Ciano se je pripeljal 25. marca v Belgrad.
Zastopnik Italije grof Ciano je na poti v Belgrad dospel 24. marca v Rakek, kjer ga je pozdravil v imenu prebivalstva naše dravske banovine ban dr. M. Natlačen s spremstvom. Grof Ciano se je zahvalil za pozdrav, je stopil iz vlaka in se je raz-govarjal s časnikarji, katere je pri odhodu vlaka povabil v svoj voz.
Na kolodvoru v Belgradu je pričakal italijanskega zunanjega ministra ob pol desetih predpoldne 25. III. predsednik naše vlade dr. Stojadinovič z ostalimi ministri, s častno četo, godbo, zastavo in z italijanskim ter avstrijskim poslanikom.
Grof Galeazzo Ciano, i talija uski zunanji minister.
Uradna in zasebna poslopja v prestolici so bila okrašena z zastavami obeh kraljevin. Od kolodvora, kjer je visokega gosta navdušeno pozdravljala tisočera ljudska množica, se je odpeljal grof Ciano v' hotel »Srpski kralj«. Po kratkem zajutreku se je podal italijanski zunanji minister na dvor, kjer se je priglasil v avdijenco. Ob 10. uri ga je sprejel v prostorih zunanjega ministrstva naš šef vlade. Oba državnika sta razpravljala o vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo ureditve gospodarsko političnih razmer med obema državama.
Opoldne 25. marca je bil italijanski zunanji minister sprejet od kneza namestnika Pavla in povabljen z našim ministrskim predsednikom in z nekaterimi člani vlade h kosilu. Knez Pavle je odlikoval grofa Ciano z Belim orlom I. stopnje.
Popoldne 25. III. sta oba državnika v zunanjem ministrstvu nadaljevala konferenco, ki je trajala od 5. do 7. ure zvečer. Po posvetovanjih sta sprejela državnika domače in tuje časnikarje, katerim sta prečitala vsak svojo izjavo.
Grof Ciano je naglasil, da sporazum, katerega sta podpisala 25. marca t. 1. on in dr. Stojadinovič, odstranjuje med obema državama nezaupanje in ustvarja trajno prijateljtsvo, od katerega bo imelo najpovoljnejše posledice obmejno prebivalstvo obeh. držav.
Po prečitanju izjave je potegnil italijanski zunanji minister Mussolinijevo brzojavko, v kateri ga obvešča šef italijanske vlade, da so izpuščeni iz internacije vsi Slovenci.
Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je podčrtal v svoji izjavi, da prične s sporazumom med obema državama nova in boljša bodočnost v naši zgodovini, v kateri se bodo mogla ugodno rešiti manjšinska vprašanja.
Novi sporazum ureja gospodarske odnose, ki predvidevajo poglobitev in razširitev že obstoječih trgovinskih zvez, ki bodo dosežene š povečanjem izvoza. Nad izvedbo gospodarskega programa med obema državama bo čuval stalni gospodarski odbor.
Poleg gospodarskega sporazuma sta še tudi podpisala oba državnika politično pogodbo na pet let. Obe državi sta zavezani, da spoštujeta svoje meje na kopnem ter na morju.
V	primeru mednarodnih zapleti jajev se obvezujeta Jugoslavija in Italija, da se bosta dogovorili o ukrepih v obrambo njunih, koristi.
V	medsebojnih odnosih boste obe državi reševali vse nesporazume z mirnimi sredstvi.
Sporazum postane pravomočen po izmenjavi tozadevnih listin, ki bo izvršena, v Belgradu.
V	petek 26. marca so se nadaljevali razgovori med obema zunanjima ministroma In so biii tudi zaključeni.
Italijanski zunanji minister je izročil dr. Stoja«? noviču visoko itali jansko odlikovanje red?, Sau Msurrzio ti Lazaaro prve stopnje.
i gost je položil venec na grob neznanega vojaka in je počastil grobnico kralja Aleksandra v Ojateacu.
V	soboto se je vrnil italijanski zunanji minister v Rim s štirimotornka letalom.
Knez namestnik Pavle in kralj Italije sta ob priliki podpisa prijateljske pogodbe v Belgradli izmenjala brzojavki in istotako tudi Stojadinovič in Mussolini. Brzojavke izražala veselje nad sporazumom z željo na uspeh za bodočnost.
Obisk grofa Ciana v Belgradu je rodil po vsej Evropi močan odmev. Pozdravile go ta korak Italije vse države in najbolj, pa Balkanska in Masla zveza.
Za Belgrad je posebna čast, da ga je posetil italijanski zunanji minister. Je bil to prvi slučaj, da je obiskal jugoslovansko prestolico italijanski zunanji minister. Pri vseh dosedanjih pogajanjih je bil običaj, da so se peljali jugoslovanski zastopniki v Rim. Rajni Nikola Pašie je "nt zadnji jugoslovanski državnik, ki se je mudil v Rimu leta 1924.
Visoki obiski v Belgradu v mesecu aprilu. Dne 2. aprila se pripeljeta v Belgrad čehoslovaški zunanji minister dr. Krofta in romunski zunanji minister Antonescu na konferenco Male zveze. Dva dni pozneje, to je 4. aprila, obišče Belgrad predsednik Čehoslovaške dr. Beneš, ki bo slovesno sprejet in bo bival na dvoru. Dne 12. aprila bo vrnil dr. Stojadinoviču obisk predsednik turške vlade Izmet Ineni.
Senat sjfrejel državni proračun. Senat je sprejel državni proračun. Glasovanja se je udeležilo 73 senatorjev, od katerih je glasovalo 48 za, 25 proti in med temi bo bili JNS. V kritiki proračuna in posebno še razmer v Sloveniji sta se odlikovala senatorja dr. Kramer in Pucelj, katera je zavračal senator g. Smodej. Iz trte izvite obdolžitve obeh JNS prvakov so vzbudile v očeh resnih politikov mnogo zabave in emeha.
lo njegovo potovanje v zvezi a oboroži vanjem romunske armade, ki bo uvedla nove motorizirane oddelke. Oprema za te oddeike bo nabavljena v Čehoslovaški. — Čehoelovaška je sklenila, da ustanovi po družnieo škodovih tovarn v Romuniji, ki bo oskrbovala s potrebnim vojnim mate-rijalom v primeru vojne vse tri države Male zveze. Škodove tovarne v Pilznu so sedaj preblizu nemške meje. — čehosLa-vaški ministrski predsednik je povdarjal na slavnostnem obedu v čast ministrskega predsednika Tataresca, da veže sedaj države Male antante sekaj več kot samo politični sporazum. Mala antanta dela sedaj tudi za sodelovanje vseh podonavskih držav.
10 ijiilijard dr&hera za izvedbe javnih tki v Grčiji. Grška vlada je izdelala deset letni načrt za izvedbo javnih del, za katera bo izdala 10 milijard drahera.
Kali« se bodo oskrbeli angleški mimsiri za bodoče? Angleška Baldwmova vlada je predložila parlamentu zakonski osnutek, ki ureja plače ministrov in drugih članov vlade. Ministrski predsednik bode 'dobival za bodoče letno 10.000 funtov (do zdaj 5000), vsi ostali ministri pa po 5000 funtov na leto. Bosedaj so bile plače angleških ministrov neenake. Ministri viš-jib položajev so prejemali ravno toliko kakor oni na manj odgovornih mestih, po 2000 funtov letno. Ministrski predsednik je vlekel isto plačo kakor državni tajnik za kolonije. Plača zdravstvenega ministra je znašala 5000 funtov, ministra za kmetijstvo samo 2000. Tudi plače državnih pod tajnik o v, ki so bile dosedaj razEčne, bodo za prihodnje izenačene. Najbolj čudna točka pri preureditvi ministrskih plač je t?, da bo ^obrvai voditelj opozicije let-
nih 2QG0 funtov kot priznanje za zasluge za eSeLo v parlamentu.
španske državljanske vojne. Večkrat smo ie pisali, kako bi naj velesile po sklepa londonskega odbora za rtevmeša-vanje v španske zadeve strogo nadzirale Španijo na morju in na suhem in zabra-tiile, da bi bil onemogočen vsak dovoz prostovoljcev in vojnega materijala. V trenutku, ko bi naj korak kontrole pospešil zaključek španske državljanske vojne, je izjavila rdeča španska vlada v Valenciji po dogovoru z Moskvo, da rte more pristati na nobeno nadzorstvo in bo naročala tudi za naprej iz inozemstva vse, karkoli ji bo potrebno za obrambo. Va-fencijska vlada se smatra za edino pravo-močno in odklanja vse one sklepe londonskega odbora, ki bi zamogli prikrajšati neodvisnost Španije. Radi omenjenega stališča rdečih voditeljev je izjavil italijanski poslanik Grandi londonskemu odboru, da Italija sploh ne bo odpoklicala iz Španije niti enega svojih prostovoljcev, dokler ne bo končana državljanska vojna. Z. izjavami Valencije in Italije je londonski odbor za nevmešavanje z vsemi svojimi sklepi o nadziranju Španije postavljen na glavo. — Položaj okrog Madrida je še vedno neizparemenjen. Ker ni prave odločitve ne na eno in ne na drugo stran, je prevzel poveljstvo nad nacijo-nalnimi četami pred Madridom general Franco. Kakor hitro se je pedal Franco na madridsko fronto, je ukinila angleška vlada svoje poslaništvo v Valenciji, kjer je sedež rdečih. Angleži so z odpoklicani svojega zastopnika svetu oznanili, da gre z rdečo strahovlado h koncu in. da bo v kratkem general Franco gospodar položaja na Španskem.
SVETU
KATOLIŠKEM
Ljueteko-frontne laži. Ljudska fronta v Španiji bi rada svoja zverstva, ki jih je izvršila nad katoličani in zlasti nad duhovniki, opravičila z lažmi. Po časipisih, ki služijo ideji ljudske fronte sirom sveta, širijo laži, da je bilo po cerkvah in samostanih v Španiji skrivoma shranjeno orožje. Komunisti so ga našli, in kaj čuda potem, da so cerkve in samostane zažgali, duhovnike in redovnike pa pobili. To je seveda komunistična laž. Saj komunist ne zna drugega kot lagati, gotovo pa je vsaka njegova obdolžrtev cerkve in duhovnikov velika laž. V Španiji ni bilo v nobeni cerkvi, v nobenem župcišču ali samostanu skrito orožje. Duhovnike in redovnike so pobijali iz besnega sovraštva zoper Boga in cerkev. Ko je tako ljudska "fronta v Španiji izbruhala iz svojih lažnjivih ust natolcevanja in hujskanja zoper tamošnje katoličane in redovnike, je razširila krog svojih laži tudi na francoske katoličane, pri čemer je kajpada našla tevariško pomoč pri ljudski fronti na Francoskem.'Ti krogi so začeli širiti laži, da katoličani po cerkvah v Marše ja — znanem francoskem mestu ob morju v južni Franciji — skrivajo orožje ter ga pošilja jo generalu Franku v Španijo. Ko so te ljudsko-frontne laži zavzele širji razmah, jih je marsejski varne orožja. Kakor poročajo listi, je bi-1 škof Duborg takoj dementiral. To pa ni
V DRUGIH DRŽAVAH.
Kaj vse bo prinesel obisk romunskega ministrskega predsednika Romuniji ter Mali zvezi? Že zadnjič smo poročali, da 6e je mudil tri dni v Pragi romunski mi-nistrski predsednik Tatarescu. Ob priliki obiska si je ogledal vse čehoslovaflke to-
zadostovalo. Nekega dne se ustavi policijski avto pred cerkvijo sv. Martina. Peto-rica policijskih uradnikov izstopi ter se javi vikarju cerkve z nalogom, da morajo preiskati cerkev radi orožja. Več ko eno uro so iskali po vseh kotih, preiskali natanko spovednice in oltarje, premetali vse predmete in našli — nič. Ljudsko-frontne laži proti cerkvi in duhovnikom pa se bodo širile naprej.
Komunizem in cteiavska sreča. Komunisti na vsa usta zabavljajo čez socialne razmere na svetu ter napovedujejo čudovito srečo, ki bo zadela delavce, ko bo enkrat na svetu vpeljan komunizem. Na Ruskem «so komunisti vpeljali svoje gospodarstvo. Kakšno srečo pa je to gospodarstvo prineslo delavcu, dokazujejo naslednje številke, ki jih je objavil francoski socialistični list »Populaire«. Ta list je gotovo nepristranska priča, saj so socialisti po svojem programu prav tako marksisti, kot so komunisti. Poročevalec tega lista — neki ugledni voditelj francoskih socialistov — poroča med drugim, da obstoji v rudniku v Gorlovki 10 vrst delavskih plač, ki se gibljejo med 5 do 10 rubí ji dnevno. Ko je francoski socialistični voditelj omenil ravnatelju ruskega rudnika, da to ni človečansko in da bi morala vsaj v socialistični državi biti zasigurana enaka delitev vsakdanjega kruha za vse, je ravnatelj odgovoril: »Taka neenakost je potrebna, da delavstvo dobi večjo pobudo za delo in se prisili za večjo proizvodnjo.« Poročevalec imenovanega fran-
coskega lista potem navaja cene žreijenj-skih potrebščin v Rusiji: masti 1 kg 16 rubljev, 1 kg slanine 18 rub., moški čevlji 290—315 rub., ženski čevlji 280 rub., obleka 500 rubljev. Kako morejo, tako vpraša list, žene in možje, ki zaslužijo dnevno 5 — 10 — 12 rubljev, od tega živeti? Vse brbljavce o komunističnem raju bo torej treba poslati v Rusijo.
Komunistična propaganda. Komunizem bi si rad priboril ves svet. Svetovna revolucija mu je cilj, ki od njega ne popusti. V vseh državah razvija svojo propagando. V Zedinjenih državah Severne Amerike. da zabeležimo ta primer, šteje komunistična stranka 3 milijone članov, to je trikrat toliko, kot fh je Ho v Rusiji ob
		
	! NOVICE I	
Osebne vesti.
Ziiasi in za-sinžr.i notar smrt Pri Sv.
Lenartu v Slov, goricah je umrl 24. marca po težki bolezni v starosti 65 let dosluženi javni notar in oče sedanjega župana dr. M. Stupice, g. Fran Stupica. Pokojnik je najprej služboval kot notar v Tržiču, nato pa dolga leta pri Sv. Lenartu v Slov. gor., kjer je stopil v pokoj. G. Stupica je bil pri Sv. Lenartu ugledna osebnost in £2 je udejstvoval v naših gospodarskih in samoupravnih ustanovah. Z njegovo smrtjo je odšel eden zaslužnih narodmih delavcev na naši severni meji, za katero je mnogo storil. Pokojniku naj sveti večna luč, sorodnikom, zlasti g. županu dr. Stupici, naše iskreno sožaljeJ
Smrt šolske sestre. V samostanu šolskih sester v Mariboru je umrfa sestra Olga, rojena Ana Rendulič iz Oštarije pri Ogulinu. Blagopokojna je Ma preoblečena leta 1908. Blagi redovnici svetila večna luč, samostanski družini naše so-žp.tejl
Nesreče.
Drava naplavila smrti*© ponesrečenega kolesarja. Pri Marenbergu so potegnili, iz Drave truplo Jožefa Časa, železničar-; skega sina iz Pliberfca, ki je padel 9. marca s kolesa v Dravo in utonil.
Mrtvega so našli. Na cesti med Slov. Bistrico in Kovačjo vasjo so našli te dni mrtvega z zevajočo rano na čelu Franca RamšaJk, 31 letnega poljskega delavca. Ramšak je bil usodepoMega dne zaposlen v vinogradu, odkoder se je vračal pozno na večer v vinjenem stanju proti domu.
Hadb nesreča pri delu. IS letni kovaški pomočnik Stanko Tišler iz Vitanja je padel v 4 m globok jarek. Pri padcu si je zlomil luMenico in si je poškodoval obe nogi. Hudo poškodovanega so prepeljali v odrsko bolnico.
Hoda nesreča v kamnolomu. V Kravjem fcrdfcu pri Krašnji ma Kranjskem je podsulo v kamnolomu 27 letnega posestniškega sina Ivana Sušnika in mu je zlomilo obe nogi.
Raane požarne nesreče. Pozno na večer je obiskala vas Brezule pri Račah huda pozama nesreča. Ogenj je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Karla Hatojanič. Istočasno so švignili kvišku plameni iz hleva soseda Alojzija Bauman, ki so trenutno preskočili na gospodarsko
začetku revolucije leta 1917. V Zedinjenih državah izhaja 600 komunističnih listov, dan in noč žari komuiastičai strup med ljudmi okoli 3090 plačanih govornikov, komunističnih organizatorjev, širom države pa je 35.000. Kdo vse to plačuje? Kajpada Moskva, ki pošilja vsako leto v Zedi-njene države v komunistične propagande s vrhe 6 ¡milijonov dolarjev. Okoli 40.000 otrok obiskuje komunistične šole in letne tečaje. V šolah je ©Mi 300 komunističnih u druženj. Komunisti delajo ne samo med delavci, marveč tudi med inteligenco; srednje, predvsem pa visoke šole so polne učiteljev, odnosno profesorjev komunističnega mišljenja.
poslopje in so ga vpepelili do tal. Oba po-gorelea sta oškodovana za 60.000 Din. — Na Radenskem vrhu pri Gor. Radgoni je uničil ogenj posestniku Jožefu Koler stanovanjsko Mšd in gospodarsko poslopje, ki sita Mla pod skupno streho. — V Grob-¡jata pri Domžalah na Kranjskem se je, vnelo na večer iz nerazjasnjenega vzroka samostansko gospodarsko posiopjje.; Ogenj so pogasili na pomoč pribrzeli ga-' silci. Požarna škoda je krita z zavarovalnino.
Hazne novice
Biserni rožni venci še po 15 Din. Preprodaja!-: ci, kramarji itd. popust. Tiskarna sv. Cirila V Mariboru in Ptuju.
Pfcnj in «kotiea kupuje vse pisarniške in šolske potrebščine v trgovini Slovenski trg 7, kjer ima Tiskarna sv.. Cirila svojo podružnico.
Kmečka žena št. 3 je že izšla in smo jo pred prazniki poslali vsem tistim, ki so že list pla-' čale. Imamo pa še dosti številk na razpolago, tako da lahko postrežemo vsem ostalim in tudi vsem novim, katerim dopešljenao obe dosedaj izišli številki skupaj. Naročajte list «impreje,, da boste imele vae številke! Naro&rima lista znaša polletno 10 Din. celoletno 20 Din. Uprava' lista je v Mariboru, Koroška cesta 5.
íj«>d1»a ® kmetijskih zbornicah. Uprava Slov. i gospodarja je založila uredbo o kmetijskih zbornicah. Knjiga stane za n-enaročnike S tov. gospodarja 5 Din, za naročnike Slov. gospodarja pa polovično, to je Din 2.50. Isto ceno po Din 2..S0'-imajo tudi pri skupnih naročilih člani Kmečke .zveze, ®ko dobimo naročilo od organizacije. Ker bodo v kratkem volitve v Kmečke zhomioe, zato' je potrebno, da so vsi interesenti, to je vsi kmetje in kmetski posestniki čim preje dobro poučeni o tej uredbi. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju. Dobi pa se tudi v vsrih knjigarnah Slovenije'.
Zastonj vara pošljemo knjigo naslovnih slik vseh romanov Kari Maya vsem, ki se zanimajo za nakup teh najzanimivejših romanov. V knjižici so tudi navodila, kako si morete na obroke naročiti. Pripominjamo, da je v celoti na razpolago samo še 1000 izvodov. Posebno šole in knjižnice naj si zbirko čimpreje naročijo. Naročilo se izvrši na podlagi posebne naročilnice, ki jo dobite iz Tiskarne sv. Cirila v Mariboru ali v Ptuja.
Vse povesti Slov. gospodarja so v ponatisu kot knjige. Ce se za katero zanimate pišite po njo Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
šmarniee: Lepa si, lepa si roža Marija, je izšla te dni. Poslali smo jo vsem, ki so se ie naročili, prosimo pa tudi ostale, da nam čimpreje pošljejo naročilnico, da jim dopošljemo to lepo knjigo. Vsem, ld opravljajo émarnioe dama, priporočamo, da si nabavijo to knjigo. Cena knjigi je 18 Din za broš. in 26 Din sa vezano. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Ali poznale Vst »Naš «en«? Gotovo je to list, M prinaša največ sftik in ki prinaša v naše družine tiodi največ neskaljenega veselja. Naročite,	Društva bodo ta list lahko dala ob koncu leta vezati in bodo tako imela najbolj slikovito knjigo, ki jo hodo ljudje stalno radi črtali. Imamo še vse števiTke na razpolago. Naročajte! — Uprava »Našega doma«.
Ojjhu IC Tc£islr. |1W| £ «l 1563 od 5. XII. 19JÓ,
Obžalovanja vredni slučaji.
Brezpi^aena vlomilska drznost. Že nekaj časa je v Mariboru na delu skrajno drzen vlomilec. Izrablja za svoj tatinski posel opoldanski odmor in najbolj prometne točke. Najnovejše vlomilsko dejanje je vlom v drogerijo Maksa Kanca, ki je na voglu Gosposke ter Slovenske ulice, kjer se tudi od opoldne in do 2. ure kreta največ ljudi. Vlomilec je tokrat drzno odprl Kančevo trgovino ter dnevno blagajno, iz katere je sunil 1500 Din, vse lepo zaklenil in nemoteno zginil. Nedotaknjeno je pustil veliko železno blagajno. Delal je z rokavicami, ker ni pustil nobenih prstnih odtisov.
Delavec si sam • ončal življenje. V Spod. Dobravi na Teznu pri Mariboru so našli ■na lestvi obešenega Avgusta Laha, tvor-niškega delavca.
Po lasmi izpovedi zagrešil požigov. Radi neprestanega straha pred izbruhom ognja so v zadnjem času poleg Dravskega polja največ trpeli prebivalci po vaseh v okolici Slov. Bistrice. Med najbolj prizadetimi radi požigov je bila Vrhloga. Zadnji nočni požar je izbruhnil pri posestniku Jožefu Žunkoviču. Predno se je še pojavil rdeči petelin pri Žunkoviču, je prišel mlajši moški k njegovemu sosedu in ga je ves ^asopljen prosil za prenočišče v hlevu. Sosed je neznanca koj osumil in je odbrzel na Pragersko po orožnike. Žandarji so prijeli spečega, ki je izpovedal, da se piše Jožef Koren, star je 27 let, je mali posestnik v Bukovcu pri Poljčanah ter je oženjen z enim otrokom. Po daljšem spraševanju, kaj da dela na Vrhlogi, se je zapletel v protislovja in je konečno priznal, da ima na vesti 19 požigov. Po lastni izpovedi je začel s požiganjem leta 1930 za nagrado od 100 do 500 Din, za pijačo in iz maščevanja. Orožnikom je na licu mesta pokazal, kje in kako je zažigal. Ako so Korenova priznanja Lstinita, bodo prišli z njim vred na zatožno klop vsi oni, ki so ga nagovarjali k požiganju radi zavarovalnine in so mu celo ponujali denar kot nagrado za peklensko delo.
Zakonska žaioigra. V Lokavcih pri Sv«, Ani se je odigrala krvava zakonska žaioigra, ki je zahtevala radi neprestanih prepirov smrtno žrtev. 52 letna Suzana Kur-bus je bla zaposlena na njivi. Približal se ji je njeni 40 letni mož Jožef, kateri je živel ločeno ©d nje in sta hotela tudi že sodmo aaaraaem ter je začel prepir. Med kreganjem je Kurbus oddal iz lovske puške na nič hudega slutečo ženo dva strela. Zadeta se je koj zgrudila. Po oddanih strelih je ubijalec zbežal. Poklicani zdrav-
X<etos bo v Parizu razstava. Slika nam kaže de-lavcc pri delu na Trotodo	vn r ozadju svc-
to%rA» mani Elflnv
¿'relat dr. Fr. Kovačič 70ietnik.
nik je odredil prevoz v mariborsko bolnico, kjer pa je iadahnila tik pred oddajo zaracu strela v trebuh,, ki ji je na več mestih predrl čreva.
Roparski napad brez zaželjenega uspeha. V vasi Dod pri Domžalah na Kranjskem sta na glasu petičnosti radi štedlji-vosti priletna zakonca Anton in Franci-sKa buLiar. Bila sta že parkrat okradena. Tokrat pa je moral tovovaj znati, da ima gospodar doma večjo vsoto denarja, ker je bil v Moravčah, da bi kupil par volov, a do kupčije ni prišlo. Dne 24. marca sta se podala zvečer 70 let stara Frančiška in njen 5 let mlajši mož z lučjo v hlev po opravkih. Ko je gospodinja pomolzla krave in je stopila iz hleva, jo je pobil neznanec v temi s par udarci s topim predmetom, da se je starka koj zgrudila z zdrobljeno lobanjo. Kmalu za ženo je prišel nič hudega sluteč mož z lučjo. Ropar mu je izbil svetilko, ga je udaril parkrat, a starec mu je ušel v hišo, se zaklenil in je vpil od tamkaj na pomoč. Razbojnik je pobegnil iz strahu pred sosedi brez plena. Koj po zločinu je bilo stanje Sotlarice brezupno in je kmalu polegla poškodbi.
Ob priliki obiska Mussoiinija v Libiji so mu izrodili domačini sveti islamski meč.
Leon Blum, predsednik francoske levičarske vlade. Prejel je kljub izgredom v Clichyju, kjer so napadli komunisti ognjene križarje in je bilo 6 mrtvih ter več sto ranjenih, v zbornici zaupnico s 371:208.
Frančiškov kip iz jekla, ki bo visok 200 čevljev, postavljajo v severnoameriškem mestu S. Fran-cisko.
oltarju šest drugih. Orožniki iz Kamnika so našli v Ljubljani pri nekem starinarju ukradene svečnike, katere so zaplenili in vrnili omenjeni cerkvici.
Sveti isia,_ . .. ^ .. ....____¿.on .uussolmiju od
tripolitanskih muslimanov ob priliki obiska italijanskih kolonij v severni Afriki.
Nahas paša, šef egiptske vlade, katera jf stavila predlog za sprejem Egipta v Društvo narodov.
Sarojmi Naidu, voditeljica žensk v indijski narodni stranki, govori na političnem zborovanju.
V cerkvi ukradeni dragoceni svečniki.
Iz samotne cerkvice Sv. Ahacija v župniji Dob pri Kamniku je odnesel nekdo šest bronastih, starostno dragocenih svečnikov in je pustil mesto dragocenosti na

Smoia kurjega iata. Orožniki iz Št. Vida pri Stični na Dolenjskem so sporočili ljubljanski policiji, da je nekdo ukradel v vasi Rdeči Kal posestniku Jožefu Štravsu 20 kokoši. Ljubljanska policija je prijela na kolodvoru nekega mesarja, ki je pripeljal z dolenjskim vlakom kokoši in so manjkale samo tri, katere je med vožnjo izgubil. Aretirani trdi, da je kupil kurje blago od nekega kmečkega fanta.
Madžarsla potnik okraden. Madžarskemu potniku, ki se je vozil čez naše ozemlje v Italijo, je sunil žepar v brzovlaku 1000 pengo (10.000 Din). Potnik je javil tatvino našim oblastem.
Izpred sodišča.
Obsodba nečloveškega očeta. Pred celjskim sodiščem se je zagovarjal Zakraj-šek Ignacij, 261etni posestnik iz Podvrha pri Sevnici, katerega je državno tožilstvo obtožilo, da je v noči na 7. februarja t. 1. v Podvrhu v svojem domu stisnil svojega tri mesece starega sina Karola za vrat in ga z zadušenjem usmrtil. Obdolženec dejanje zanika. Priznava pa možnost, da bi bil "kriv otrokove smrti v toliko, da je otroka v postelji med spanjem nevede poležal, ali pa da je otroka tiščal z roko ali kako drugače. Njegova žena je namreč bila to noč odsotna in je zato moral oskrbovati otroka sam. Sodni zdravnik izvedenec je izrekel i^nenje, da je bil trimesečni otrok lepo zraščen in v kosteh kakor v mišičevju dobro razvit in dobro rejen, tako da je trupelce napravilo vtis popolnoma zdravega, krepkega otroka. Ta otrok je umrl nasilne smrti vsled za-dušenja, povzročenega s trdim prijemom desne roke s palcem in kazalcem za vrat, na katerem sta se našli na desni in levi strani vrata dve vdolbini, kateri sta preostali kot očitni posledici trdega prijema za vrat z obema prstoma desne roke. Sodišče je spoznalo Zakrajšeka Ignacija za krivega umora in ga obsodilo na 10 let robi je in trajno izgubo častnih pravic.
Širite „Siov. gospodarja" f
Pregnan in uničen
Kako je (Peflček SmOS&k tegubtf svoje prebivališče
Že zoper pranje? Sicer to nI prijetno, toda i ne nevarno I
Slovcnsfta Kraiino.
Beltinci. Malo se oglasimo v »Slov. gospodarju«, pa ne mislite, da spimo! Neradi se pred svetom hvalisamo, saj pregovor pravi: »Velika hvala, cena mala«, mi pa hočemo ravno narobe, zato se pa neradi poveličujemo pred svetom. Naše Prosvetno društvo se v zadnjem času res močno giblje, posebno še sedaj, ko so dekleta in naši pridni igralci dobili marljivo voditeljico v osebi gdč. Tončke Krabonja. Na praznik sv. Jožefa smo se udeležili skupnega sv. obhajila, popoldne pa smo počastili našega zaščitnika z lepo akademijo. — Kakor smo opazili, so naši slavni JNSarji in mačkovci začeli plesti za bodoče volitve sračje gnezdo. Ne vemo, če jim bo uspelo. —- Cvetni teden so naši ljudje kar zijali
od začudenja, ko so opazili lepake, ki so vabili na »Pasijon«, katerega je priredil naš Sokol! Poglejte ,kako so se poboljšali!
Sv. Jurij v Slov. krajini. »Slov. gospodar« se tudi po naši župniji lepo širi. Samo pri enem širitelju je v par mesecih narastel za 21 komadov. Poleg »Slovenskega gospodarja« se lepo širi tudi drugo katoliško časopisje. Tudi »Nedelja«, ki se prodaja pri cerkvi, dobiva redne odjemalce. Skoraj vsako nedeljo se je proda po 25 komadov. Naše ljudstvo zelo rado čita Ko bi bile razmere boljše, bi se seveda tudi tukaj znatno zboljšalo. — Mohorjani! Zadnji čas je da se prijavite! Letos nas je že malo več!
štiri pogorelci. V Farkašovcih pri Dol. Lendavi so v noči zgorele štiri domačije. Goreti je pričela streha gospodarskega poslopja posest-
Najstarejši moški v Slavoniji Najstarejši Slavončan je 104 letni mizarski mojster Viktor Potočki iz Novske. Starec se je rodil leta 1833 v Radoboju. Njegov oče je tudi dosegel 104 leta, stari oče pa 127 let. Potočki je bil dvakrat oženjen in je ostal brez otrok. Udeležil se je 1. 1854. vstaje na Sedmograškem. L. 1859 se je bojeval proti Italijanom pri Solferino in 1864 proti Dancem. 1866 pri Kustoci in Pešieri proti Italiji in 1869 je moral proti vstašem v Boki Kotorski. Udeležil se je celo zasedbe Bosne in Hercegovine 1. 1878. V svojem dolgem življenju je oprostil zelo mnogo v. encev. Pred kratkim ga je obiskal bivši vajenec iz Krapine, ki ima že osem križev. Potočki je
Grofov fagar.
Povest iz domačih hribov.
12
Da bi vrnili izgubljene ovce, so se lotili vneti duhovniki misijonov. S svojim svetniškim zgledom in svojo gorečo besedo so vabili ljudi nazaj v cerkev. Marsikje se je spreobrnila vsa fara, ljudi se je kar trlo okoli spovednic, tolika je bila lakota po božji besedi in po dušnem miru. Družine so se zopet po-kristjanile, sovraštvo je ugasnilo, krivično blago so vrnili, nečistovanje je prenehalo, pijančevanje se je poleglo. Družine so bile zvečer zopet vse doma zbrane pri rožnem vencu, prazniki so se praznovali zopet v cerkvi, ne pa v krčmi, med farani je zavladala krščanska ljubezen.
Žal, da je bilo tako le redkokje. In še tam, kjer je žel misijon take sadove, se je rado obrnilo na staro: misijonarji so na enem kraju fare odšli, na drugem pa se je --- satan zopet vračal v faro. Čisto udušiti pa satan nikoli ni mogel dobrega semena,
ki so ga sveti in goreči misijonarji sejali.
♦ * *
Tisti dan pred Sinsvetmi so prišli popoldne misijonarji v Šmarje. Zvonovi so jih pozdravili in vsa faw^'ih je sprejela.
Se isti večer je pater Krištof začel misijon.
Govoril je o namenu človeškega življenja in po vedal tole zgodbo:
Nekega laškega trgovca so ujeli morski razbojniki in ga prodali Turkom za sužnja. Strašno je trpel. Ali hujše od vsega trpljenja mu je bilo hrepenenje po ženi in otrokih.
Tedaj je uzrl beneško ladjo v pristanu. Na srečo se je mogel z laškimi mornarji zmeniti; ti so mu obljubili, da ga vzamejo s seboj, če pride pravi čas v pristan. Ko je napočil tisti dan, ki so mu ga rekli, je res srečno ušel gospodarju. Da bi ga kdo na poti k morju ne zadržal, je šel po ovinkih, pa se je v mestu izgubil. Nazadnje je le prišel do morja. Toda na bregu je bil visok zid in do pristanišča je bilo še več ko tisoč korakov. In prepozno je bilo! Pravkar so dvignili sidro in ladja se je že sukala in odhajala. Prepozno! Ubogi mož se je sesedel, zaihtel je in vpil
in se valjal po tleh.--
»In vendar,« je pater nadaljeval, »in vendar ni smel obupati! Morda pride druga domača ladja; morda bo tedaj bolj srečen. Ali pa bodo ti mornarji njegovi ženi sporočili, kje je, in mu bo poslala denar, da se odkupi. Tako se je res tudi zgodilo. Toda čeprav bi bil moral vse življenje ostati suženj, eno upanje bi mu bilo zmeraj ostalo, eno, najslajše, najlepše upanje: upanje na svobodo in srečo v večni, v nebeški domovini.. . Kdor pa ladjo v to domovino zamudi in zgreši, ta je zamudil in zgrešil vse.«
V naslednjih ho«Mah je razgrnil pater vso bedo
nika Štefana Toplak. Radi močnega vetra so bila kmalu v objemu plamenov sosedna poslopja posestnic Ane Raj, Marije Denša ter posestnika Franca Horvat. Skupna škoda znaša 120 tisoč Din. Pri gašenju, katerega se je udeležilo devet gasilskih čet, sta dobila hude opekline Toplakov sin Jožef in pose3tnica Marija Denša.
Prijeti vlomilci. Orožniki iz Slatina Radenci so izsledili vlomilsko družbo, ki ima v zadnjem ča-iu na vesti celo vrsto vlomov. Tolpa je ob-
stojala iz ciganov iz Vanče vasi in ji je načelo-val Janoš šarkezi, ki jc izdal tudi imena ostalih Članov. Nekoliko poprej je bil prijet v Soboti cigan Milan Horvat, ki je sodeloval pri vlomih Šarkezijeve družbe, katero so predali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Med drugim so vlomili sedaj zaprti cigani v stanovanje upravitelja slatine Antona Jelen v Bo-račevi. Odnesli so mu ročno blagajno s petimi jurji, dve puški in več obleke ter ga oškodvali za 12 jurjev.
¡MUIšTVENi:
TAKSNA PROSTOST.
izprememba v finančnem zakonu, za katero je Prosvetna zveza v Ljubljani prosila že dve leti, je končno uspela. Izpremenjena je pripomba 4, točka 4, k § 99a takole: Za cerkvene koncerte, javne vežbe sokolskih društev, koncerte in umetniške prireditve domačih pevskih zborov, kakor tudi gledališke predstave, prosvetni večeri, predavanja in koncerti domačih prosvetnih društev so pod pogojem, da se vse te prireditve vršijo brez plesa, takse proste. Ta uredba bo gotovo dobrodošla vsem društvom, ker ne bo treba rabiti za društvene prireditve državnih vstopnic, za katere so morali doslej plačevati £0%. — V imenu 246 prosvetnih društev se iskreno zahvaljujemo gg. ministroma dr. Kreku in dr. Korošcu za to uslugo!
Naše prosvetne organizacije bodo s tem prihranile letno vsaj 500.000 Din. Borba za to se je vodila oJ leta 1824 dalje. Ob času režima, ko 3 hili slovenski ministri v polni moči, se ni po-"ečilo niti nasprotnim organizacijam doseči te ugodnosti. Zopet dokaz, kdo ima srce za našo slovensko prosveto!
Sv. Ana v Slov. goricah. Katoliško prosvetno društvo priredi na belo nedeljo 4. aprila zanimivo sodobno igro »Križ in sovjetska zvezda«, drama v štirih dejanjih. Začetek ob treh popoldne. število naročnikov »Slovenskega gospodarja« v župniji je letos naraslo na 198.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Prosvetna društvo »Edinost« priredi na belo nedeljo dne 4. aprila popoldne po večernicah Redenšekovo igro »Za grunt«. Iskreno vabi vse prijatelje društva, domačine in sosede —- odbor.
Vurberg. Bela nedelja bo za Vurberžane pomenljiv dan. Katoliško prosvetno društvo slovesno proslavi 301etnico svojega obstoja. Zjutraj ob 9. uri se zberejo člani in članice tega društva in vsi bivši predsedniki ter zastopniki sosednjih društev, katere na tem mestu prav prisrčno vabimo k slavnosti v »župnijskem domu«, nakar se vrši simboličen sprevod k cerkvi. Po sv. maši, ki jo bo opravil predsednik Prosvetne zveze v Mariboru g. dr. Josip Hohnjec se vrši slavnostno zborovanje, v ugodnem času n?, prostem. Popoldne ob pol štirih in ob 8. uri zvečer pa je krasna prireditev pretresljive novodobne igre »Podrti križ«, ki bo v vsakomur pustila mogočen utis. Nočna predstava co radi nočnih prizorov na odru še bolj učinkovita. Zavedno ljudstvo, udeleži se v obilnem številu tega lepega društvenega slavja! Ne bo ti žal!
mm
Pri neredni sfcolici,
napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna
FKANZ - JOSEFOVA
grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja
FRANZ - JOSEFOVA
naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih.
Ogl. reg. S. br. 15485/35.
Sv. Venčesl pri Slov. Bistrici. Narodna knjižnica priredi v nedeljo dne 4. aprila, popoldne ob treh, v tukajšnji osnovni šoli Jurčičevo igro: »Tihotapec«. Vsi iskreno vabljeni!
čadram. Naše Katoliško prosvetno društvo si je v svesti svoje velike naloge, ki jo mora vršiti med ljudstvom, osobito med mladino. K temu plemenitemu smotru sodelujejo z vzgledno požrtvovalnostjo najboljše prosvetne sile tega kraja. Na Jožefovo je društvo obhajalo katoliški prosvetni praznik. Cerkveni govor je imel predsednik Prosvetne zveze g. dr. Hohnjec. Vsi člani in članice Prosvetnega društva so pristopili k mizi Gospodovi ter prejeli sv. obhajilo. Mogočen vtis na ljudstvo je napravilo zborno ljudsko petje, ki so ga prav lepo proizvajali člani in članice društva. Popoldne je društvo vprizorilo v Katoliškem prosvetnem domu lepo, učinkovito delujočo versko igro: »žalostna Mati ocžja«4 v režiji gospe učiteljice Anke Majerič, ki je vprav izvrstno podala naslovno vlogo. Tudi ostale vloge so bile v prav dobrih rokah. Pred igro je g. duhovni svetnik Franc Hohnjec v poljudno-nazorni besedi raztolmačil vsebino igre. Vprizoritev, ki je napravila na občinstvo globok vtis, se je na cvetno nedeljo poijpvila. Ob tej priliki so nas tudi obiskali zastopniki sosednih prosvetnih društev, za kar jim bodi hvala!
Sv. Jurij ob južni žel. Fantovska kongrega-cija je na Jožefovo priredila svojo akademijo z moderno igro »Podrti križ«. Izpovedala je vero v svoje ideale vero in l«po nravno življenje, ki jih ubija sedanji moderni duh časa in njegova vzgoja. V pretresljivih prizorih nam igra kaže sile, ki so na delu, da poteptajo vse svetinje, ki so bile krščanskemu ljudstvu drage in da omajajo temelje narodovega zdravja. Pod pretvezo, da iih hočejo osvoboditi starih »suženjskih vezi«, ki kristjane vežejo na vero, Cerkev in duhovnika, se spravijo celo nad križ in ga pedsrejo! Je to jasna slika sedanjega boja ter sovraštva proti krščanstvu. In kakšen je uspeh njihovega dela? Nesloga, poboji in družinske žalcigre! »Po njih delih jih boste spoznali.« Naj bi take igre ljudi vzgajale in odpirale njihove oči resnici!
Zahtevajte povsod
»Slovenskega gospodarja«!
in obupno revščino duše, ki je zgrešila svoj zadnji, najvišji namen. Za tako dušo ni več nobene rešitve, nobenega upanja — nikdar, nikoli, ne čez tisoč in ne čez milijon let, nikdar več. Pogubljena na ve komaj!
Pridigarja samega je tako prevzelo, da so se mu ulile solze in je na prižnici pokleknil, si z rokami zakril obraz in utihnil; ni mogel več. V natlačeni cerkvi je bila pretresljiva tišina; le tu pa tam je kdo zaihtel ali vzdihnil.
Tam pod stopnicami na kor je stal grofov jagar; klobuk je stlačil v žep, roki je prekrižal. Izbral si je ta kot, da bi ga ljudje čim manj opazili. Mrko je gledal, zobe je stisnil, kakor da hoče pridigarju kljubovati.
Ne, njega pridigar ne bo ujel! Smejati se mora vsem tem milim Jeram, ki jih je pridiga tako prevzela, da se tresejo kakor trepetlika v vetru.
Pa se ni smejal. Niti se mu ni ljubilo, da bi šel po pridigi tja na Fužino, da bi tam zbijal norce in smešil misijon, kakor se je prej namenil. Med zadnjimi je šel iz cerkve in se je na kraju vasi zaril v neki kozolec na prenočišče.
Ko je drugo jutro na vse zgodaj vabilo, se je le težko spet spravil v cerkev; toda besedo je moral držati.
To jutro, bilo je na Sinsveti, je govoril zopet pater Krištof. Besedo je navezal na sinočnjo in pridigal o namen' človekovem, o Bogu, o božji dobroti.
lepoti in resničnosti, o neskončni božji ljubezni. Opisoval je srečo blaženih, ki dosežejo svoj večni namen in se na vseh vekov večne čase ne morejo in ne bodo mogli navžiti Boga.
Grofov jagar je pazljivo poslušal. Tako o teh resnicah nikoli ni čul, marsikaj mu je bilo čisto novo. O Bogu, gospodu vseh gospodov, kateremu edinemu je treba služiti, doslej ni bog ve kaj vedel. Jel je premišljevati. Odslej ga je radovednost gnala, da je komaj čakal, da je bila spet pridiga. Pater Krištof je v naslednjih govorih govoril o zmotah in ovirah, ki so nam na poti v nebesa; drugi misijonarji pa so kazali, kam vodi greh in upor proti Bogu in koliko nesreč se je iz tega rodilo.
Grofovega jagra je misijon prijel. Vendar se je trdovratno upiral spoznanju. Otepal se je, branil, jezil sam pri sebi, prišel pa je le k vsaki pridigi; saj je obljubil tako.
Vl^ Šmarje se je čudilo, da je grofov jagar tako pridno hodil v cerkev. Na vseh koncih so si pravili o tem, in kadar je stopil iz cerkve, je prežalo sto oči nanj. Grofovemu jagru to začudenje ni ušlo, toda prezirljivo je pogledal čez ljudi in se za zijala ni zmenil.
Tretji dan misijona sta ga na spodnjem kraju vasi srečala fant in dekle, ki sta bila marljiva člana fužinske ponočnjaške bande. Dekle se je zaničljivo posmehnilo, ko je zagledalo jagra, fant pa se je ponorčeval:
moč~:i in opravlja še vsa mizarska dela.
Zaklad smrti.
Od starega bratranca, ki je umrl v predmestju južnoameriškega mesta Santiago v republiki čile, je prejel Santos Cle-veano zaboj starih pisem. Nekega večera je začel prebirati dokumente in je čital na starem pergamentu zabeleženo, da stoji v ozki ulici ob bregu reke Marocko hiša, v koje kleti je zakopal eden od bojazljivih prednikov svoje zlato. Santos Cleveano je stopil v stik z dobrim prijateljem. Podala sta se na mestno upravo, ki jima je dovolila iskanje zaklada pod pogojem, da odpade na mesto gotovi del najdenega. Prijatelja sta se podala koj na delo Li sta zadela v kleti na
©flpria mi In dan s@ vrata.
Sv. Vid pri Ptuju. V četrtek 18. marca smo pokopali Lovrenca Mariniča, ki je dočakal lepo Btarost 81 let. Bil je do zadnjega zelo odločne narave in od vseh spoštovan. V svojem življenju je veliko prestal in zadnje dni je rad pripovedoval, kako božja previdnost vse obrača na dobro, kar je v svojem dolgem življenju velikokrat izkusil. Pogreb je vodil od hiše žalosti v Trnovcih pokojnikov vnuk p. Marjan Gojkošek iz Ptuja. Naj v miru počiva!
Galicija pri Celju. V tiho, veliko prerano gomilo našega gališkega pokopališča smo dne 22. marca položili daleč na okrog znanega Ivana Podvršnika, ljubljenega moža, skrbnega očeta
in gospodarja iz Hramš. V svetovni vojni se je nalezel malarije, iz katere se je potem razvila zahrbtna jetika, katera ga je pred tremi meseci priklenila na bolniško postelj, s katere ni več vstal. Rajni Ivan je bil v življenju globoko veren mož, skrben oče svojim peterim otrokom. Previden s tolažili sv. vere se je moral v najlepši moški dobi 42 let posloviti od žene, otrok in sorodnikov. Da je bil rajni pri ljudeh priljubljen, o tem je pričal njegov veličasten pogreb. Ker je bil rajni Ivan dolgo let cerkveni pevec, zato mu je ob priliki pogreba zapel naš moški zbor v cerkvi in na pokopališču ganljive žalostinke. Počivaj v miru, dragi Ivan, preostalim naše iskreno sožalje!
Prevalje. Naša gospodarska zadruga se kaj živahno giblje. V nedeljo se je predvajal kulturni film kmetijstva v dvorani g. Rozmana, ki je bil zelo dobro obiskan. Pred dnevi je odbor izdal še celo svoj list »Koroški klic« imenovan, ki bo tudi izhajal najmanj štirikrat na leto. Vendar se še najde tu pa tam kakšen kmet, ki z nezaupanjem gleda v to zadrugo in seveda tudi ne pristopi. Lahko mirno trdimo, da je ta haša zadruga, ki je res gospodarska, zgrajena na trdni podlagi, kar nam priča tudi njen odbor, sestoječ iz samih trdnih kmetov in razumnih mož. Zadruga nudi vse pridelke po najnižjih dnevnih cenah, čim več bo članov, tem nižje bodo cene. Vsakemu kmetu priporočamo, da se čimprej zglasi v zadružni sobi v hiši g. Rozmana in da pristopi!
Vuhred. Tukaj je dne 16. marca obhajala ju-jilej 251etnega službovanja kot služkinja v Pa-hernikovi hiši gdč. Liza Pridgar. Dne 16. marca je nastopila službo. Če ji bo pa Bog dal zdravje, si še pa želi obhajati 501etnico v tej službi. Le-
po je to za njo in za gospodarja in gospodinjo. Kakor imajo prstani kamenčke različne vrednosti, tako imajo pa tudi služkinje in služabniki različno vrednost. Z biserom se more primerjati tisti, ki skozi 25 ali 50 let zvesto služi svojemu gospodarju. Take bisere si lahko naši gospodarji in gospodinje sami vzgojijo, ako s svojimi služabniki pošteno ravnajo, ako jim dajo pošteno plačo, jim pustijo izpolnjevati verske dolžnosti ter postopajo z njimi kot s človekom sebi podobnim. Gospodarji pa, ki svojo služin-čad smatrajo kot ljudi nižje vrednosti, ki zlorabljajo njihove telesne moči, ki jih pustijo stradati, ki jim ne dajo pravične plače, ki jim ne pustijo izpolnjevati verskih dolžnosti ter jih še ob nedeljah silijo s hlapčevskimi deli, taki gospodarji in gospodinje se pa ne morejo ponašati z biseri te vrste.
št. Peter pri Mariboru. Pričela se je akcija za gradnjo prepotrebne ceste skozi Metavo, ki bi se naj zvezala z banovinsko cesto Sv. Peter-Ložane. Cestna zveza skozi Metavo je skrajno potrebna. Saj je sedanja občinska skoraj neuporabna skozi vse letne čase, zlasti pa še v jeseni in pomladi, ko ima kmet največ voženj. Veliko korist pa bi imelo od te cestne zveze
jj Vse naše gospodinje
§§ izredno hvalijo odlične vrline
»FAVORIT* cikorijel
tudi prebivalstvo od Sv. Barbare in Sv. Ruperta v Slovenskih, goricah, saj dan za dnem tisoči to cesto prehodijo in dobro vedo, kakšna nadloga da je blatna Metava ne le za nas, temveč tudi za nje. Sicer pa nam je bila že obljubljena pomoč pri naši težnji za gradnjo ceste skozi Metavo. Tisti, ki so nam pomoč obljubili, naj to ne pozabijo, temveč nas krepko podprejo, da bodo naše želje in pa obljube dejstvo postale. Res da so še nekateri drugi kraji obširne šent-peterske župnije slabi glede cest in cestnih zvez, a vsak, kdor bo nepristransko premotril naše cestne razmere, bo moral priznati nujnost naši zahtevi po gradnji ceste skozi Metavo, da tako dosežemo boljšo zvezo zlasti z Mariborom. Zatorej se naj zaenkrat odložijo vsi drugi načrti in predlogi, in naj se vsi merodajni činite-Iji pobrigajo od občine naprej, da se bo od št. Petra skozi Metavo vila čimprej nova cesta tja da Zimice. Naši sosedje od Sv. Barbare pa se še naj pobrigajo za priključek skozi Zimico do banovinske ceste Sv. Lenart v Slov. goricah — Ptuj. S tem bi ti kraji ogromno pridobili, lažje spravljanje pridelkov zlasti sadja v Maribor, skrajšane cestne zveze, lažji odvoz in dovoz, prihrana na času in na denarju, potem pa še trpljenje, ki ga je imelo ne le prebivalstvo, tem več tudi živina. Kdor pa ne verjame, naj le pride enkrat v Metavo in ko se bo vračal, bo pač moral sam priznati, da to ni Metava, temveč Blatava.
Rriževci pri Ljutomeru. (Križevsko pisemce.) V nedeljskem »Jutru« se je zaletel znani ljutomerski jugoslovenarski dopisnik v Križevčane in nas zmerjal, da solidne, napredne, ljutomerske nacijonaliste venomer žgečkamo enkrat v »Slovencu«, pa zopet v »Slov. gospodarju«, in njim grenimo lepo mirno življenje, da njim že nič več
votlo steno, katero sta prebila in prišla v rov, ki je vodil 3 m pod zemljo, nakar je prenehal. Kopala sta dalje štiri tedne in sta izkopala železni zaboj, v katerem je bila shranjena večja količina zlata in srebra. Mestna uprava je zahtevala svoj delež, čeravno ni bil zaklad tako izdaten, kakor so domnevali prvotno. Najditeljema rri ostalo veliko in sta se sprla. V prepiru je pomagač pograbil pištolo in je ustre-lillil Santosa Cleveano. Cleveano je podlegel poškodbi, storilca so zaprli. še le po tej žaloigri so preiskali rov še enkrat. Našli so večji zaboj, ki je bil zvhano poln zlatnikov.
Sneg po 100 letih.
V Kairi in okolici v Egiptu je padal zadnje
»He, Anza, tebe so pa farji ujeli! Nikoli bi si ne bil verjel, da boš ti, junak, ki si se tako rotil proti misijonarjem, tako letal v cerkev kakor kaka mežnarska duša.«
Jagru je udarila kri v glavo.
»To te še malo ne briga, če se mi ljubi k misi-jonu,« se je zadri. »Meni ne bo nihče ukazoval, kam smem in kam ne; najmanj pa taka krota, ki se ji še mleko z brade cedi.« -
Prijel je poba okoli pasu in ga zagnal čez plot, da je treščil na kup gnoja. Deklina je zavreščala in zbežala.
Ko se je o tem razvedelo, so bili vsi polni hvale za jagra; odslej si ga tudi nihče ni več upal po strani pogledati zaradi njegovega cerkvanja.
In še druga je bila posledica jagrovega cerkvanja. Fantje in dekleta iz fužinske družbe so jeli, kar jih je bilo šmarskih faranov, tudi v cerkev hoditi, ker jih je jagrov zgled zamikal, in vedno bolj jih je misijon priklenil.
Med tistimi redkimi, ki misijonu niso šli blizu, je bil Tilen, krčmar na Fužini; toda Špela, njegova hči, je zahajala k pridigam in neki so celo pravili, da so jo videli, ko se je jokala v cerkvi.
Vedno več je prihajalo ljudi tudi iz sosednih far, posebno iz Kaple, ki že niso mogli v prepolno cerkev. Tako se je zgodilo, da so morali misijonarji tretji dan pridigati že zunaj na sejmišču pred cerkvijo, kier so iim postavili prižnico.
Četrti dan popoldne pa je bila pridiga, o kateri so govorili ne le vse leto, ampak še čez deset in dvajset let.
Na prižnico je stopil mlad pater, tako bled in suh, da se je šmarčanom na prvi pogled zasmilil; dejali so si, da ne more biti zdrav. V resnici je bil huje bolan, kakor si. je sam verjel. Že od rojstva je bil slaboten, na misijonih pa se je še prehladil in zbolel na pljučih, tako da ga je vedno zopet posilil krvav kašelj. V svoji gorečnosti pa se ni zmenil za bolezen in je bil prepričan, da ji bo s trdno voljo kos.
Tega popoldne je govoril o strahotah večnega pogubljenja. S tako vnemo je pridigal, da so se mnogi poslušalci na glas jokali. Toda za njegova pljuča je bilo prehudo govoriti taki množici pod milim nebom. Kašelj ga je posilil in krvava pena mu je stopila na ustna. Pridigal pa je dalje, kakor da se ni zgodilo nič. Beli robec je pritiskal na usta, robec pa je vedno bolj in bolj rdel od krvi. Očitno je bilo, da peša, in beseda mu je postajala tiša. Tedaj se je še enkrat vnel in z mogočnim glasom je zaklical verni množici:
»Bratje in sestre v Kristusu! Glejte, moje življenje se nagibi je h kraju! Vem to in gledate me, ko stojim na pragu večnosti. Pred obličjem božjega Sodnika, ki me bo kmalu, prav kmalu poklical predse, vam rečem, da je vse, vse, kar sem vam danes govoril, čista, prava resnica. Vsi se bomo v večnosti zopet videli in tam bom spoznal, ali ste me poslušali in sledili mojim besedam.«
0202904823535348020102000223482300020002000100000053534800534802010202482300
ne diši izvrstna vinska kapljica pri Katiki in Frančeki, in po neštetih vinskih kleteh slavnih lotmerških goric. Ogorčen piše, kaj boste Vi, Križevčani, ki še elektrike nimate, pač pa ste srečni posestniki sto let stare šole. Vaša nazadnjaška miselnost je kriva, da je splaval po Muri zaželjeni špital in da se gospodarstvo in kultura v okraju ne moreta tako razmahniti, kakor to želijo napredni, nacijonalni ljudje. Lot-merški nacijonalisti, kaj pa ste delali tedaj, ko je imela JNS vso oblast in moč v svojih rokah? Ali ste prespali svoj čas omamljeni od sladkega vinca in siti dobrot prleške jzemlje, da se niste oglasili, ko sta bila ministra Pucelj in Krarner, in je v Ljubljani delil milosti ljudski ban dr. Marušič. Stal bi že špital v lepem naprednem
rotomeru, ubit bi bil za vedno klerikalni zrnaj ui nacijonalna misel bi prekvasila vso Mursko polje. Vse mine: Lotmerk, nekdaj nemčurski, je postal jugoslovanski, pa ne bo več dolgo. Postal bo, kar bi moral biti že od nekdaj: slovenski!
Sv. Duh v Halozah. Iz tega kraja se pač malo kaj sliši. Pa tudi tukaj živimo ljudje, ki se moramo boriti za košček kruha, žalostno je na--¡e stanje in imamo občutek, da smo mi in naši Kraji od vseh zapostavljeni. Nihče se ne briga več za nas, ne v oziru šole, še manj pa v naših gospodarskih razmerah, odkar so našo staro občino, ki je bila nad sto let stara, razkosali. Naše ceste so v takšnem stanju, posebno pa dol v Doleni, da ne moremo nikamor, da naša živina prazno, ne da bi kaj vozila, gazi blato do vampov. Apeliramo na vse merodajne činitelje, do banske uprave, da se zavzamejo za nas, da dobimo vsaj v Doleno boljšo cesto, in da nam lajo tudi našo občino nazaj, da lažje izrazimo svoje težnje, kar sedaj ne moremo. Sedajne občinske uprave nimajo smisla za nas in gledajo vse bolj za svoje centrume. — Sedaj pa še nekaj bolj veselega. Končno vendarle enkrat dobi naša lepa cerkvica sv. Duha vsaj dva zvona. Težko gre, a šlo bo, upamo, da jih za binkošti dobimo, da ne bo tako žalostno, ker sedaj nimamo nič. Vojna nam jih je pobrala, a ostali je pa počil. Na vsa blaga srca trkamo, od blizu in daleč, naj ne zapirajo vrat, ko se oglasi zbiralec darov zato pri Vas! Ponižno prosimo, darujete kolikor kdo največ more, kajti mi sami ne zmoremo tega. Posebno pa se obračamo na vse
Pri lenivosti črevesja,
črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba
FRANZ - JOSEFOVE
vode odlično regulira funkcije črevesja.
Ogl. reg. S. br. 15485/35.
tiste zunanje občane in gospode, ki imate pod zvonom sv. Duha svoje vinograde, s prošnjo: pomagajte nam .darujte nam vsak po svoji moči! Saj bodo tudi Vas pozdravljali, ko bodo zvonili »Zdravo Marijo«, ko boste v svojih vinogradih delali. Saj vidite, kako je to zdaj žalostno, ko imamo popolnoma mutasti zvonik. Vsem tistim pa, ki s svojim klevetanjem ovirajo zbiranje prispevkov, povemo, da kljub temu dobimo zvonove.
čadram. Na cvetno nedeljo, 21. marca, je bilo po ranem cerkvenem opravilu v Katoliškem prosvetnem domu ustanovno zborovanje Kmečke zveze. V imenu pripravljalnega odbora je spregovoril pozdravne besede Franc Flor. Prof. dr. H o h n j e c je v poljudnih besedah obrazložil pomen kmečkega stanu za narod, cerkev in državo, sodobna vprašanja našega kmetijstva in nalogo prave kmečke organizacije. V odbor Kmečke zveze, ki že šteje nad 200 članov, so bili izvoljeni: načelnik Potočnik Ignac, podna-čelnik Oblonšek Anton, tajnik Flor Franc, blagajnik Jelen Blaž; odborniki Golčer Anton, Ko-!ar Anton, Kovač Jožef; namestniki Zadek Jožef, Habjan Jožef, Brglez Jožef; preglednika duh. svetnik Hohnjec in župrm Ludvik Brglez; zaupniki Rakovnik Jožef, Breznik Leopold, Golčer Anton, Leskovar Avgust, Janež Jožef, De-čar Franc. — Načelnik Kmečke zveze in obenem načelnik krajevne organizacije JRZ Ignac Potcinik je bil odlikovan z redom sv. Save 5: stopnje. V nedeljo, 14. marca, mu je g. sreski načelnik Matija Malešič sam izročil odlikovanje ter je pri tej priliki poudaril velike zasluge odlikovane kot vnetega za^ružne-a cMavca (že dolgo let je predsednik tukajšnje posojilnice) in vzornega * netovalca. Našemu vrlemu pristašu,
delavnemu in uglednemu Ignacijo Potočniku na še srčne čestitke!
Spodnje Laže, občina Loče. Naša vas leži V skrajnem jugu sreza Konjice ter je bila 1. 1933 združena v eno občino Loče, v kateri so trenot-no včlenjene vse bivše samostojne občine Loče, žiče, Sv. Jernej, Zbelovo in Laže. — Na pobudo agilnega sadjarja iz Spodnjih Laž se je pred približno dvemi leti ustanovila v Spodnjih La-žah podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, ker ima vsa okolica skozi svojo krasno lego, hriboviti teren itd., najboljše pogoje za gojitev one aktivne postavke, katero še more danes naš kmetovalec brez začasne druge konkurence pričakovati, to je: sadjereja. Vse višje oblasti, tako kr. banska uprava v Ljubljani, kakor sresko načelstvo v Konjicah so šle odboru, ki je vzel zadevo temeljito in resno v pretres, vsestransko na roko, in je društvo višjim oblastvom za pokazano mu uvidevanje nad vse hvaležno. Novoustanovljena podružnica v Spod. Lažah je prejela po posredovanju nadzornih ob-lastev prve" pripomočke za uničevanje največjih sadnih škodljivcev, golazni, ki se nabere pod škornjo ter spomladi pride na dan. Podružnica je prejela dve samodelni škropilnici, tudi nam je poklonila kr. banska uprava v Ljubljani 100 kilogramov Arborina, žvepleno-apneno brozgo smo si sami najceneje zvarili, tako da lahko gre boj z največjim zaupanjem v uspeh naprej ter lahko gledamo, ako bomo vsi edini, z najboljšim zaupanjem bodočnosti v oko. Podružnica si je stavila v program postavitev sušilnice, kar je za celi rajon obširne občine Loče gotovo veli kega pomena.
Vojnik. Na belo nedeljo dne 4. aprila bo imel v osnovni šoli v Vojniku takoj po rani sv. maši hmeljarski nadzornik g. ing. Dolinar važno predavanje o pravilnem negovanju hmelja. Vabljeni ste vsi hmeljarji, da se tega zanimivega predavanja priznanega strokovnjaka udeležite v obilnem številu!
Vojnik. Občni zbor tukajšnje krajevne Kmečke zveze se vrši v nedeljo dne 11. aprila, takoj po rani sv. maši v osnovni šoli v Vojniku. Občnega zbora se udeleži tudi načelnik glavnega odbora Kmečke zveze v Ljubljani g. Bro-dar. Člani, udeležite se tega občnega zbora in pokažite pri tej priliki svojo kmečko zavest!
Nov kašelj ga je jel Rušiti, kri je bruhnila iz njega, mladi pater se je zgrudil. Ko so ga nesli s prižnice, so ljudje stokali in od bolesti vpili, vsem je bila na obrazih tegoba bridkega spoznanja o grehu in smrti.
Ta večer je bila okoli spovednic taka stiska ko še nikoli. Vsak si je hotel oprati dušo, vse je hotelo k spovedi. Duhovniki so morali vso noč prebdeti v oovednicah.
Tudi v duši grofovega jagra se je jelo tajati. Pridiga mladega patra in nje pretresljivi konec sta ga tako vznemirila, da se je tudi on res odločil za Boga. Toda pot tja ga je strašila. Saj je bila le ena edina pot, kakor je dejal pater Krištof: pot mimo spovednice.
Še noben človek ni vzbudil v grofovem jagru tolikega spoštovanja kakor pater Krištof. Patrova častitljiva postava, poduhovljeni obraz in posebno očetovska skrbnost so ga mikali; saj Anza očeta nikoli ni poznal. Ali to ga je jezilo, da je pater vedno zopet poudarjal, da je za grešnika zakrament pokore najpotrebnejši. Spoved se je zdela jagru strašna, nekaj, kar za moškega ni in ni. Svoj živ dan še ni bil pri spovedi. Pa je moralo biti le nekaj čudovitega: iti k spovedi in oprati se vsega in iznebiti bremena grešne preteklosti. Videl jih je: ljudi, ki so vreli k spovednicam, kako so se vračali veseli in pomirjeni. Da, celo fantje in dekleta iz njegove to-
varšije na Fužini so prišli in po spovedi so bili videti srečni in zadovoljni, kakor da so prerojeni.
Kljub temu je odlagal spoved od enega dne na drugega. Šesti dan je stal z nekaterimi drugimi možmi pred cerkvijo na sejmišču. Tedaj je prišel pater Krištof mimo njih in jih je prijazno pozdravil. Vsi so spoštljivo odzdravili. Tedaj je pater še enkrat prav posebno prijazno pokimal grofovemu jagru in ga nekaj trenutkov gledal s svojimi svetlimi očmi tako žalostno in presunljivo. Ta pogled je mladega moža vsega spreletel. Zdelo se mu je, da pater že vse ve in da ga pozna do dna duše.
Razburjeno je zbežal ven na polje in taval sem in tja. Hudo je vihralo v njem.
Da, spovedati se hoče!
Toda kako, kako?
Kljub vsem naukom še ni vedel, kako se je treba prav spovedati.
Teh dvomov ga je rešil pater	svojo
dopoldansko pridigo. Pater je govo	spo-
vedi in je rekel tole: Če je še kdo v , ki se doslej še ni spovedal, naj nikar dalje ne odlaša, ker druge poti ni, da najde svoji duši mir! In če je kateri slabo poučen ali pa se sam ne zna pripraviti, naj le kar pride! Vsak spovednik mu bo rad pomagal, da bo lahko opravil dobro spoved.
(Dalje sledi.)
dni sn2g. Mnogi domačini so tokrat prvič videli sneg. Zadnjič je snežilo v Aleksandriji in v Ashe-fu v Egiptu 1. 1835.
Odklej so robci četvero-kotni ?
Mnogi ne vedo, da so morali na Francoskem izdati poseben zakon, da so dobili žepni robci če-tverokotno obliko. Do 18. stoletja so imeli ti robci vse mogoče oblike, okrogle, jajčaste, trikotne itd. Nekega dne je kraljica Marija Antoane-ta izjavila, da je od vseh teh oblik imela najboljše izkušnje s četverokotni-mi. Kmalu potem je dal kralj Ludovik XVI. objaviti dekret, ki je velel: »Žepni robci, ki jih izdelujejo v kraljevini, morajo biti takšni, da bosta ir~ri dolžine in širine enaki.« To je bilo 2. januarja 1785.
št. Jan ž pri Velenju. Slovenski pregovor pravi: Resnica v oči bode. To se je uresničilo tudi Sentjanžkemu dopisniku »Domovine«. Zbodlo ga je, ker je vrli dopisnik v predzadnji številki našega »Slovenskega gospodarja« podal vso resnico. Ker pa je s tem precej prizadet, se že zopet repenči v »Domovini«, že zopet je pokazal, kako malo mu je do resnice, ko piše, da ni prosvetno društvo po odhodu č. g. Mateja Weissa samo trenutno onemoglo, temveč zaspalo. Mar je on zbudil omenjeno društvo k občnemu zboru, o katerem pa je že zadnjič podajal neresnične vesti, želi nadalje pojasnila, kdo je k drevesnici Sadjarskega in vrtnarskega društva največ pripomogel. Povemo mu, da so to storili vrli člani omenjenega društva, dopisnik ni nič pripomogel. Že zopet se spotika na vprizorjeni igri, da namreč ni zadovoljila v moralnem ozi-ru vseh gledalcev. Seveda zadovoljni niso bili le tisti, ki so bolj prijatelji polnih kozarčkov kot pa poštene zabave. Kar se v zadnjem dopisu omenja o kozarčku, še ta »prebrisani« pisec vedno ne more razumeti, zato mu še enkrat pojasnimo, da prijatelji vinske kapljice ne žrtvujejo za dobro knjigo in pošteno društvo. Upamo, da bo pisec končno vendarle razumel vse. Ker tudi pravi, da mu odgovarjamo na take reči, o katerih ni vprašal, mu povemo, da se nam njemu in njegovemu lističu ne zdi vredno od, govarjati, ampak resnico smo podali javnosti, da bo spoznala, da ni tako kot nas grdo blati »Domovina«. Pisec omenjenega lista pa si naj zapomni, da s svojimi lažmi sramoti le sebe in s tem pokaže samo neoliko in neznačajnost. Pač tudi mi dobro vemo, da bi naši domovinarji radi na vso moč osramotili dopisnika »Slovenskega gospodarja«, saj že laži zvračajo nanj, a tudi to dobro vemo, da laž pade nazaj na lažnika samega. Zato pa, pošteni šentjanžani, podpiraj-mo in čitajmo le dobre katoliške časopise, ki nam nudijo pošteno razvedrilo. Naj bi ne bilo v št. Janžu hiše, kamor bi ne zahajal priljubljeni tednik »Slovenski gospodar«. Pa tudi mladina, pošteni fantje in dekleta, bodimo vedno le člani katoliških društev ter iščimo razvedrila v dobrih knjigah in katoliških časopisih, če se bo vsa naša mladina tega držala, le takrat še lahko upamo boljše bodočnosti!
Male dole pri Vojniku. Po lanski slabi letini imamo upanje, da nam letos ljubi Bog obilnejše blagoslovi naša polja, da bodo dala nam naš vskadanji kruh, in naše vinske gorice, da bodo dale preljubo žlahtno kapljico, o kateri je pel naš nepozabni škof Slomšek tako lepe pesmi. S kakšnim veseljem hitijo ljudje z delom v vinogradih v trdnem upanju, da bo poplačan njihov trud v obilni meri v jeseni. Da bi se le naši upi uresničili in bi nas Bog obvaroval vseh vremenskih nezgod! Je mnogo hudobije in bogoklet-nosti med nami, ki odganja božji blagoslov. Zato ne nehajmo prositi: »Gospod, da nam milostno ohraniš sad zemlje!« — Glede časopisja po veliki večini imajo našega »Slovenskega gospodarja«, kjer pa sploh nimajo ničesar, naj bi si ga takoj naročili!
Male dole pri Vojniku. Vse sile so napeli naši nasprotniki, ki so se zbrali iz vseh vetrov pod vabljivim naslovom, da bi zavzeli vodstvo naše združene občine Vojnik-okolica. V to svr-ho so izdajali letake vseskozi neresnične vsebi-he. S tem so že vnaprej dovolj jasno začrtali svoj program, kako bodo delali. Vendar se tej skupini ni posrečilo, da bi nam rezala kruh v občini. Naš župan je Ulipi Franc, ugleden posestnik v Bukovju, odločen pristaš JRZ. Ta naš mož je poštenega, kremenitega značaja, ki ni nikdar menjal svojega političnega mišljenja, kar delajo mnogi »možje figovci«, kateri sploh svoje mišljenje imajo vedno na prodaj. Tudi v do-
bi, kp je temen oblak JNS strahovlade zakrival obzorje, je ostal zvest politiki dr. Korošca. Mi vsi, ki poznamo njegovo izredno delavnost ter prijaznost, priznavamo in cenimo njegov veliki trud za blagor občine. Imamo za našo bivšo občino Višnja vas in Bezovica podžupana Jurija Brezovšek, ki je že pred leti načeloval naši občini 'er bil vedno pristaš bivše SLS. Bog oba
živi! * j
Prcfriine Krinko.
Od časa do časa, kakor razmere in potrebe zahtevajo, izdaja vrhovni poglavar katoličanov okrožnice, namenjene posameznim pokrajinam ali deželam, ali pa vsemu katoliškemu svetu. V njih opozarja katoličane na razna sodobna verska ali socialna gibanja, kaže njih dobre ali slabe strani ter katoličanom sodelovanje priporoča ali prepoveduje, ali pa v teh okrožnicah opozarja katoličane na njih naloge in dolžnosti, ki jih morajo vršiti v določenih krajih, časih in razmerah.
Te okrožnice so navadno vidni mejniki v notranjem in zunanjem življenju katoličanov, ki jih sprejemajo ne le kot očetno be, sedo, ampak kot najboljši nasvet v določenem položaju. Kot take jih sprejemajo tudi ljudje, ki stoje sicer daleč od katoliške Cerkve, s čimer je dan dokaz, da je Cerkev še vedno, in danes bolj ko kedaj, tisti vir, iz katerega mora človeštvo zajemati, če hoče resnično napredovati. Znano je na priliko, s kakšnim spoštovanjem in pohvalo so sprejeli Pijevo okrožnico o socialni preureditvi človeške družbe prav ne-katoliški državniki in sociologi.
Na praznik delavskega zaščitnika sv. Jožefa letošnjega leta pa je izdal sv. Oče že dolgo napovedano in težko pričakovano okrožnico o komunizmu. Ker še nimamo uradnega slovenskega prevoda, smo navezani pri navajanju vsebine na časniška poročila.
Ko se je med katoličani začelo širiti ono znano prizadevanje o »pokristjanjenju socializma«, je smatral Pij XI. za potrebno, da jasno opredeli stališče katolicizma, s čimer je bilo vsako slepomišenje odpravljeno. Danes pa si komunizem po vsem svetu prizadeva, da si pridobi sodelovanje katoličanov, ki jim ponuja »bratsko roko, naj bi vkupno delali, da bi bilo pomagano kar vsem, ki trpe, brez razlike mišljenja, da bi olajšali breme bede, ki tlači toliko nesreč-nežev« in že govore o »ogromnih uspehih«, ki so bili s to edinostjo doseženi. Tako delajo v Franciji in drugod; v najnovejšem času smo brali, da so »bratsko roko« ponudili tudi »Kolumbovim vitezom«, mogočni organizaciji katoličanov v Ameriki. In ker posamezni katoličani — med trpečim delavstvom jih najdemo največ — verujejo v možnost sodelovanja s komunizmom za dosego znosnejših gospodarskih razmer, je bilo potrebno, da izreče vrhovni poglavar Cerkve besedo. Oni namreč gledajo, enako kot pred leti, v komunizmu zgolj gospodarski nauk in edino temeljito izpremembo obstoječih razmer, ki so delavskega človeka nevredne.
Misli, ki jih v svoji novi okrožnici: »Di-vini Redemptoris« — tako se po začetnih besedah imenuje — razvija, je podal v glavnem že v znanem nagovoru na španske begunce 14. septembra preteklega leta. kier je povdaril, kako je komunizem v
prvi vrsti namerjen proti »katoliški Cerkvi in katoliški veri, kot edini pravi oviri, da se ne uveljavijo tiste sile, ki so že pokazale kaj znajo, ko so poskušale porušiti ves družabni red, od Rusije do Kitajske, od Mehike do Južne Amerike . . .« V uvodu dokazuje, da ima komunizem namen, da strmoglavi ne le socialni red, ampak da ruši osnove krščanske omike ... in da je vsak poskus, da se komunizem uresniči, združen z brezboštvom, preganjanjem sv.: Cerkve in uničenjem krščanske civilizacije. To papeževo trditev potrjuje sam Buharin, eden glavnih duševnih delavcev komunizma. Pravi namreč: Vera in komunizem sta nezdružljiva, prav tako v teoriji, kakor v praksi.« Nadalje govori o nauku komunizma, ki ne priznava ne Boga, ne duše, ne večnosti; o sadovih, ki se v najnovejšem času tako očitno kažejo v Španiji, kjer komunisti niso napadli in razrušili samo te ali one cerkve, niso morili samo škofSv, redovnikov, duhovnikov (najnovejša poročila govorijo,; da jih je umorjenih okrog 18.000, kar' znaša polovico španske svetne duhovščine), ampak tudi laike in sicer samo za to, ker so bili kristjani, ker niso priznavali komunističnega brezboštva; in o vzrokih, ki so komunizmu najboljši zavezniki; krivična porazdelitev gospodarskih dobrin, ki je pripeljala velik del človeštva do nenavadne bede; liberalizem, ki je pripravil tla komunizmu s svojo borbo proti Cerkvi in molk svetovnega časopisja, ki o boljševiški nevarnosti ne izgovori besedice in nima obsodbe zoper terorizem, ki ga uganja boljševizem, kadar in kjer pride do oblasti. — Mi to lahko razumemo, če vemo, da je svetovno časopisje v židovskih rokah, ki vodijo tudi boljševizem.
Na drugi strani pa dodaje sv. Oče nauk Cerkve, ki je edino pravo soglasje med dostojanstvom osebnosti in pravicami občestva, ki kaže pravo razmerje med delom in kapitalom. Trdi, da ne bi bilo ne socializma in ne komunizma, če bi liberalni državniki ne prezirali naukov in opominov Cerkve in če bi gradili državo na temeljih krščanstva, ne pa na liberalizmu, ki se je izkazal kot peščena tla. Govori o novi taktiki boljševizma, ko vabi katoličane k skupnemu delu na kulturnem in socialnem polju, ko se skriva za najlepša gesla in se postavlja na čelo najbolj človekoljubnim akcijam. Toda, poudarja ostro sv. Oče, kdorkoli hoče rešiti krščansko omiko sveta, ne sme sodelovati s komunizmom v nobenem pogledu, kajti komunizem je in ostane v svojem bistvu brezbožen in kjerkoli bi zmagal, bi izbrisal vse sledi krščanstva. Ni namreč komunizem edina rešitev iz sodobnih razmer, ampak ta je trajna in edina v pravem in živem krščanstvu.
šmarnice! Nove šmarnice: Lepa si, lepa si, roža Marija, broš. Din 18, vez. 26. Na zalogi so še: Slomšekove Šmarnice, broš. Din 17, vez. 26 Din. Sv. Bernardka, broš. Din 24, vez. Din 34. Marija in presv. Srce Jezusovo, vez. Din 20. Marija, vzor krščanskega življenja, vez. D 12. Marija, Mati dobrega sveta, 5 Din. Ker vemo, da marsikje obhajajo šmarnične pobožnosti, ko ne morejo v cerkev, pri domačih kapelah, je prav, ako sosedje zložijo skupaj denar za eno knjigo, ter se tudi pri teh kapelicah čitajo lepe Šmarnice. Knjige so v zalogi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Peter Rešetar resefari.
Zakaj ne odgovarjam »Večerniku« ? Tudi »Ve-černik« rad objavlja, kar jaz napišem, samo da doda malo svojega zosa, ki se mu je pa prismo-dil. Zato ne odgovarjam na njegove opazke. On je tako kratkega razuma, da ne more razumeti, da smo samo kot Slovenci res dobri Jugoslovani. Pravi, da to ne gre skupaj, ali smo eno, ali drugo. Pa vendar gre, saj tudi to gre, da je on Večernik Jutra, čeprav je to še bolj narazen.
Državljanska vzgoja. Jutro je moje zadnje pripombe objavilo pod naslovom »Državljanska vzgoja«. To me zelo veseli, da je Jutro vsaj enkrat priznalo, da njegovi ljudje še potrebujejo državljanske vzgoje. Zato naj dovoli, da danes to šolo otvorim in da stavim vsem ljubim učencem iz Jutrove dežele dva prvošolca za žalosten egled, kaki ne smejo biti ostali.
X. Ljubi svojo državo v vsakem slučaju, ne samo takrat, kadar si minister! Pucelj in Kra-mer pa se mi zdi, da sta državotvorna elementa samo, ako je ta eleme^. položen na ministrski stolček. Drugi ne smete biti taki in ne smete čez državo zabavljati, ako ni slučajno vaš tovariš Pucelj ali Kramer na vladi.
2.	Bodi vedno enega prepričanja, ne tako, ka-Kor tvoja dva nepridna součenca Pucelj in Kramer, ki sta v besedi in praksi velika centralista, kadar sta na vladi, in velika proticentralista, kadar nista na vladi.
3.	Ne izdajaj svojega naroda in zato nikdar ne govori proti svojemu narodu tako, kakor sta
govorila Pucelj in Kramer.
5.	Ne pozabi svojega poklica nikjer! Tu pa ti «ahko služita za vzgled Pucelj in Kramer. Pucelj ni prav nič skrival	da je navaden mesar in Kramer ni skrival, da je cajtengar, ki 8i rad katero izmisli!
6.	Računaj pravilno! 3 X 1 = 3 in ne 3 X 1
—	1. Pucelj in Kramer in celotna JNS, to je skupno pet predsednikov, trije tajniki, pa nobeden blagajnik — ker še sedaj niso plačali vlaka iz leta 1934 — še vedno računajo, da je 3 X 1
—	1. Vzgoja takih ljudi je velikansko breme!
7.	Vedno napreduj! Recimo vsaj v tej naglici, Kakor glasovi	za vlado. Lani je bil 1 glas večine, letos že 18, ^e se ne motim drugo leto bo dobila vlada 3 glasove več, kakor je
sploh.
8.	Glej, da ne prideš kam po pomoti! Pucelj je trdil, da so ob prevratu zapirali duhovnike po štajerskem po pomoti. Pucelj pa je bil tedaj v Ameriki — po pomoti, je prišel nazaj in so ga nekateri nezavedni ljudje izvolili za poslanca — po pomoti, in se od takrat žene za ministrskim stolčkom ter ga včasih tudi dobi po
BHMBBBHBHRnBHHnnn
OPOZORILO!
Sporočamo, da Meško Hinko, Maribor, ni naš zastopnik; zato nima pravice sprejemati novih ponudb, niti kasirati na naš račun.
KARITAS, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. KARITAS, Maribor, Orožnova ulica 8.
—	pomoti, sam prizna, da je prišel v senat -— po pomoti, jaz mu morem samo to reči, da bo pri prihodnjih volitvah, zletel — brez pomote!
—	Šola se prihodnji'teden nadaljuje! Naprej! Advokati in kurati so že einrukali v
ljudsko fronto. Fantje, kar naprej, kaj se skrivate za kiklo JSZ!
Posktfnic sesti;
Politične novice iz naše države»
Po sklepu politično-gospodarskega sporazuma med našo državo in Italijo. Kakor sporočamo spredaj, se je vrnil italijanski zunanji minister grof Ciano iz Belgrada v Rim z letalom. Koj po prihodu v Rim je obiskal Mussolinija in mu je poročal o bivanju v Jugoslaviji. Grof Ciano je po povratku v italijansko prestolnico poslal dr. Stojadinoviču brzojavko, v kateri se je vnovič prisrčno zahvalil za lep sprejem v Jugoslaviji. — Italijanski zunanji minister bo po vesteh iz Francije te dni obiskal turško prestolnico Ankaro, kjer bo imel važne razgovore s predsednikom turške vlade in zunanjim ministrom. — V času, ko se je mudil grof Ciano v Bel-gradu, je imel na Dunaju važna politična posvetovanja z avstrijskim kanclerjem dr. Schuschniggom predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža, ki je ustanovitelj načrta o podonavski zvezni državi. — V zvezi s preobratom v jugoslovansko-itali-janskih odnošajih bo obiskal majnika našo prestolnico madžarski zunanji minister Kanya. Madžarsko časopisje trdi, da je Jugoslavija pripravljena, da se pridruži k gospodarski skupnosti rimske trozveze (Italija, Avstrija, Madžarska) in da je s tem tudi Mala zveza za to, da stopi v gospodarsko sodelovanje z rimsko trozvezo.
Domače novice.
251etnica zvestega dela. Te dni je minulo 25 let, odkar je uslužben pri Tiskalni sv. Cirila v Mariboru kot faktor g. Brunon R o 11 e r. Jubilant je rodom iz Ljubljane, kjer se je tudi izučil tiskarstva. Kot stavec je delal v Ljubljani, v Gorici, že pred vojno v Cirilovi in po prevratu je v tem podjetju nepretrgoma na delu kot faktor. G. Rotter je tudi veliko pripomogel s svojim strokovnjaškim ter zvestim delom, da je Tiskarna sv. Cirila dosegla znatno povečan obseg in se je povzpela v tehničnem oziru na višino. Znatno je število tiskarskih učencev, ki so se izvežbali pod vodstvom g. Rotterja v dobre tiskarske stavce in so mu danes hvaležni, da jih je vpeljal v vse finese te stroke. G. jubilant je znan po Sloveniji kot navdušen planinec in uspešno ter požrtvovalno delaven član SPD. G. Rotterju »Slovenski gospodar« k 25 letnici iskreno čestita!
Gradbeni minister dr. Kožul v Mariboru.
Gradbeni minister dr. Marko Kožulj, ki se je mudil čez praznike s svojo družino v Rogaški Slatini, je obiskal 29. marca Maribor.
Dr. Ljudevit Pivko umrl. V Mariboru je umrl 29. marca na svojem domu na Bet-navski cesti v 57. letu dr. Ljudevit Pivko, profesor, bivši poslanec in organizator so-kolstva. Rajni je bil rodom od Sv. Marka niže Ptuja in je že pred vojno poučeval na mariborski gimnaziji. Ostani mu ohranjen časten spomin — rodbini naše sožalje!
Preselitev okrajnega glavarstva. Okrajno glavarstvo v Prevaljah se preseli dne 31. marca v Dravograd.
Zagreb dobil novega župana. Za novega župana v Zagrebu je imenovan dr. Pejčič, član Državnega sveta.
Velika gorska nesreča. Podružnica Slovenskega planinskega društva v Tržiču je priredila 29. marca na tržiški strani Stor-ziča smučarsko tekmo, pri kateri bi naj bilo sodelovalo 25 tekmovalcev. Ob eni uri so šli po tako zvanem škarjevem robu, kjer bi naj bil pričetek tekme. Tik pred tekmovanjem se je utrgal plaz, ki je potegnil s seboj in podsul smučarje. Neki domačin je videl nesrečo in je poklical na pomoč tržiške gasilce, ki so se lotili izkopavanja podsutih. Potegnili so izpod snega dva mrtva, štirje so hujše ranjeni, več pa lažje. Smrtno ponesrečena sta 16 letni Miro Ovsenek, risar pri tvrdki »Peko« in predilniški delavec Rudolf Plajbes. Reševalno delo je bilo zelo nevarno in otežko-čeno, ker so se neprestano udirali plazovi in ogrožali reševalce.
IVškodovani velikonočni strelci. V Slivnici pri Mariboru se je razletel pri nabijanju možnar 391etnemu poljskemu delavca Ivanu Zemljiču. Razneslo mu je levo dlan in je dobil poškjd';e še po obrazu. — V Selnici ob Dravi se je pri streljanju vnelo % kg smodnika 151etnemu posestni-kovemu sinu Janezu Urbas, ki je dobil strahovite opekline po obrazu in po desni roki. — Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je hotel izvrtati naboj iz možnarja 28 letni slikarski pomočnik Ludvik Ledi-nek. Pri vrtanju se je vnel naboj in Le-dineku je odneslo dva prsta na levi roki. Omenjeni poškodovanci so se zatekli v mariborsko bolnišnico.
Smrtnonevaina poškodba. V Sp. Rad-vanju pri Mariboru sta na veliko soboto kvartala 22 letni ključavničar Jožef Ma-lek in 31 letni delavec Ivan Brglez. Pri igri v krčmi sta se sprla in razšla. Ma-lek je odhitel domov po bodalo, s katerim je prizadjal na Brglezovem dvorišču v Sp. Radvanju soigralcu tik pod srcem dva smrtnonevarna zabodljaja. Brgleza so po prevozu v bolnišnico operirali in je njegovo stanje zelo nevarno.
Drava izročila tri žrtve. V Zg. Vižingi pri Marenbergu je naplavila Drava truplo 20—30 let starega neznanca, ki je bil že dalje časa v vodi. — V Dubravi je izročila Drava žensko truplo, ki je bilo že v razkroju. — Pri Bobniču je naplavila Drava svojo tretjo žrtev, in sicer 60 let starega neznanca.
Mura naplavila truplo učiteljice. Pri Srednji Bistrici v Slovenski Krajini je naplavila Mura truplo učiteljice Doroteje Školarisove, ki je bila uslužbena na osnov, ni šoli v Tišini.
Nepošten šofer. Nenavaden vlom se je izvršil v Konjicah v trgovino g. Avgusta Otorepeca, ki je bil le slučajno pravočasno odkrit. Nasproti Otorepcu je Merkšo-va gostilna. Domača hčerka Vida Merkša je šla ponoči budit hlapca in je pri tem opazila pri sosedu odprta vrata v trgovino. Brž je poklicala gospodarja Otorep-ca, ki je zaprl trgovino in tako ujel tatu. Ta je pobegnil na podstrešje in se skril za dimnik, kjer so ga potem orožniki našli. Vlomilec je 251etni ključavničarski pomočnik, ki je bil uslužben pri Otorepcu kot šofer. V trgovino je prišel s ponare-
jenimi ključi. Vse te ključe so orožniki našli še v vratih trgovine in v ključavnici blagajne, ker je znamenje, da je moral vlomilec bežati, predno je mogel ključe pobrati za sabo. Orožniki so vlomilca aretirali. Priznal je, da je to zimo že štirikrat vlomil v trgovino in odnesel iz blagajne razne malenkostne zneske 20 do 40 Din. Pravi, da je storil radi tega, da ne bi gospodar v blagajni ničesar opazil in postal na koga pozoren.
Vlom v občinsko pisarno. V Velki ob severni meji je bilo vlomljeno s sekiro v občinsko pisarno in odnešenih 2509 Din.
Obešenega so našli v Prosenjakovcih v Slovenski Krajini 52 letnega posestnika Janeza Molnarja. Vzrok samoumora ni znan.
Prireditve.
NA GREGORČIČEV VEČER!
Dne 9. aprila 1837 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Uniona.
Ne pozabite se tega večera udeležiti! S sporedom boste zadovoljni!
Vstopnice so v predprodaji v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti 6.
Prvo nemške znamke s Hitlerjevo sliko.
pero in poročati tedenske novice. Veseli nas, da se je tako razširil »Slovenski gospodar«, širite ta naš dober list, ki že 71. leto brani naša načela. Zopet smo dobili trgovino. Za velikonočne praznike je otvoril dobro idočo trgovino daleč naokrog znani trgovec g. Zajelšnik Roman. Zaradi vojaške službe je odpovedal pred enim le-
tom obrt, sedaj se pa zopet lahko pri njem dobi vse potrebno po zelo znižanih cenah. — Kakor se je pokazalo, se nam obeta sadna letina, jjato so se naši zavedni sadjarji potrudili, da pridno škropijo sadno drevje, ker to delo je zares vel-kega pomena za naš lepi sadni kraj, kateri nam prinese v ugodni sadni letini precejšnje tisočake.
Ljutomer. Občni zbor krajevne kmečke zveze v Ljutomeru se vrši prihodnjo nedeljo 4. aprila ob 9. uri predpoldne v Okrajni posojilnici v Ljutomeru. Ker se bo na občnem zboru razpravljalo razen poročila odbora o dosedanjem delu, pregledu in odobrenju računov za leto 1936, vo-litvi odbora za prihodnje leto, o važnih kmetijskih zadevah, se vabijo vsi kmetovalci ljutomerske župnije, da se tega občnega zbora zaneslijvo udeležijo! Kmečka zveza je naša najmočnejša stanovska organizacija, zato je dolžnost vsakega kmetovalca, da v njej pridno sodeluje! — Odbor.
Sv. Peter pri Mariboru. Igralska družina tuk. prosvetnega društva »Skala« priredi v nedeljo 4. aprila (na belo nedeljo) popoldne po večerni-cah v samostanski šoli igro iz svetovne vojne, ki je slika takratnega življenja: »A njega ni«. Ta igra je namenjena predvsem v slovo fantom, ki bodo 13. aprila odšli k vojakom, tako članom društva, kakor tudi nečlanom. Fantje rekruti imajo brezplačen vstop, če se izkažejo z vojaškim pozivom, prijaviti se pa že morajo za to po pozni sv. maši, pri kateremkoli funkcijonarju društva, da se vemo ravnati radi prostora, ki bo za to rezerviran. Pogoj pa je, da pridejo trezni in da ne bodo motili igre. Da bo vsem drugim vstop vsled tesnega prostora mogoč, prosimo, naj se po močnosti bližnji udeležijo zvečer ob pol 8. uri.
Negova. Negovčani, na belo nedeljo 4. aprila pridejo od Sv. Trojice fantje od trojiškega fantovskega odseka in bodo ob treh popoldne v društveni dvorani v gradu priredili akademijo z zbornimi deklamacijami, s prostimi vajami članov in mladcev, s skupinskimi vajami ter z lepo igro v treh dejanjih »Sinovo maščevanje«. Fantje pridejo gotovo že ob dveh popoldne, pa tudi če bodo rajce padale z neba. Pa tudi vi, Negovčani, pridite gotovo, ne bo vam žal!
Ptuj. Dekliška Marijina družba pri oo. mino-ritih v Ptuju priredi proslavo materinskega dne na belo nedeljo 4. aprila, ob treh popoldne v mestnem gledališču v Ptuju. Na sporedu je več lepih pesmic, ki jih poje naš mladinski zbor. Slavnostni govor bo imel g. F. Arlič, profesor, ki ve s posebnim spoštovanjem in ljubeznijo govoriti o slovenski materi. Posebno prisrčno so tri kratke igrice o materi. Ne zamudite lepe prilike!
Šmarje pri Jelšah. Naša prosvetna dvorana v Katoliškem domu že dolgo ni bila tako nabito polna domačinov in tujecv, kot na cvetno nedeljo, ko nam je naše Prosvetno društvo pripravilo lepo in času najprimernejšo igro: »žrtev spovedne molčečnosti«. Zanimanje našega Ijud-Btva za dobre in lepe prireditve nas izredno veseli. Na splošno željo bo društvo to igro ponovilo na belo nedeljo 4. aprila. Vsi prav vljudno vabljeni!
Dopisi.
Sv. Jernej pri Ločah. Iz našega kraja se bolj redko poroča, kakor da bi stari dopisniki stopili v pokoj, mladi pa še nimajo korajže, prijeti za
Takle spomenik bodo Italijani v Abesiniji postavili padlim vojakom,
John Simon, bodoči angleški finančni minister, če bo po kronanju kralja Jurija VI. odstopila Bildvvinova vlada.
Oton Schmidt, ruski učenjak, se bo odpeljal v letalu v spremstvu 10 strokovnjakov proti severnemu tečaju. Raziskovalci hočejo pristati s pomočjo letal in bodo taborili v najbolj severnih krajih celo leto.
Smrtm stečaji.
Sv. Peter pri Mariboru. Dne 22. marca je umrl v mariborski splošni bolnišnici dobremu in vestnemu vmičarju Jožefu Vidmarju njegov lSletrii sin Jožef iz Trčove. 311 mu je upanje, ker je že kot mlad fant imel ve3elje za vsako delo, pa ga je Bog poplical iz tega sveta, naj mu da tam večni mir. Družini naše iskreno so-žaljel
Polenšak pri Ptuju. Dne 16. marca je umrla tukaj dobro znana m pridna Marijina družben i-ca svetovalka Ana Vinkovič. Imela je lep pogreb en dan pred praznikom sv. Jožefa. Neozdravljiva srčna bolezen je končala njeno lepo življenje v starosti 59 let. V "boljši dobi svojih moči je bila cerkvena pevka na Polenšaku nad 30 let. Od nekdanjega vobče znanega glasbenika in inštruktorja župnika Antona Pucka je prejela v svoji mladosti izredno pevsko izobrazbo, tako da je bila v resnici najboljša pevka v far i. Zaradi njenih zmožnosti in njenega mirnega značaja je bila zelo spoštovana in priljubljena. Tudi njeno vzgledu® življenje jo je odlikovalo kot pravo Marijin» družbenico. Rada je prepevala Marijino slavo in Äset bsžjo, sa&o si je Ea-služila, da ji ohranim»- ta Mag- sp&min, ki naj bo za vzgled in bodrilo arate.jšenm naraščaju.
Dotaaa jhb GHpa. V ercftm scqjegai življenja je nas && vedno asjpaasfcfl ri&š <ds>tari ffxrijatelj Albert Polrajač. Beäest je stiisiÄ natšo. sanoa, ko smo zvedeli te -novšca. Tako ¡nfgwriföataroaria si nas ea-pusfcil, -to staw®j werjesti ue «naremo, da te ne bo vat med wts. DatoiSbela te je iraevainna bolezen in neinpiKffiaiE usoda ss&tb je zmtala Sat težki uda rec. MMBgBätewäfcrao s» ajtaraOi tvoji tovariši in prijatelji ta «si, toi sna® te ijoasäli, ob tvojem grobm. Tvoji toTaniša g<Esäl£feii žeits. s® te v polnem äteeäba v ännojti ¡^ppecnfflS sai troji zadnji poti Dnagi Seröek, krarcaj Sfi .spoHüadi si doživel, pa -že si odbite! gaied mami tja, škjer je več-na noritlacl. Sala^jofeim «terseisn., bratora in sestri na še sožalje, tetei, ItartMk: v miru «toežjem zdaj počivaj, ta swltä rtte naääv<sj?
Kupujte pri naših insereutili!
špargelj — kako se sadi, goji, -nabira, gnoji, sploh celotno obdelovanje, ponazorjeno s slikami. Cena Din t.—NaroCa se v TaScami sv. Cirila v Maribor®.
V*s v boljševiški Kosiji, brožura, ki pove, kaj je boljševizem napravil s kmeti. Oena 2 D. Dobite v Tiskarni sv. Cmraita. v Mariboru in v Ptuja.
NMA tZNANIlA
m*
Vsalca beseda T malem oglasa stane Din i,—„ (Preklici, Poslano, Isjavc :pa Drn 2.— :za besedo.) iDavek «e zaračunava posebej do velikosti 20 cm2 Bin t-.—», do velikosti 50 cms Din 2.50. — ildor <in»errra Itako, <Aa ®e ¡pove svojega naslova, ampak mora zbirali -uprava lista prebave, doplača še Din 5.—. — Mali aghsi «e morajo ¡brczizjenmo plačati naprej, sicer se ne -objavijo. Kdor lioče odgovor ali aaslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za iD*n —,, sjcct se ne odgovarja.
SLUŽBE:
Kove knjige.
OritovjL äa»jigjair«Ba v	priporoci now
knjige gg. 4Mb0V9äbMB: Totih: Die Kirche CSii'i-sti, Predigten über -den S. bis 10. GtaibeJissrti-kel, vez. «3 Din. — -Oorcslantin Kappel S. J.: Aeclificatio 'OaipoTis 'Christi, Aufriss der Pastoral, vez. 50 Din. — Stnkter Paui: Die Soeüe der Gottesmutter, --ein Blick in das 'Gedankengut der Miirienverfito-ung, bros. 39 Din. — Wolpert Leo: Fünf Minuten Christenlehre, HI. Band: Kate-dhismuslesung'en, bro§. 34 fein. — Ran Edmund: Vortrags-Skizzen für Marianische Kinder-Kongregationen, kart. 18 Din. — Mauriac: Leben Jesu. br®g. 39 Dm. — Tyciak Julius: Christus und die Kirche, vez. 42 Din. — Weingartner: Kurze Kateehismuspredigten, I. Teil: Der Glaube, 1 carte 36 Din. H. Teil: Gebete und Gebote kart. 36 Din. HI. Teil : Gna.de und Gnadenmittel (Sakramente 1, 36 Din. — Decking Joseph: Katechesen ¡für reifende Jugend, broä. 46 Dill. — Kästner: Mari&nische Ohristu^estaltung der W«at, bpoS. 54 Din. — Ex -one tofaiaitnain, I5SR-derpmä^tem ta 'äer Känderspracä». vez. 4<6 Dta. Wo die QatteSBinlter lebte, broä. IS Diu. — Ode: leb seihe didh in tausend Bildern, Marien-bertaradhtaqgeffl und ^Predigten über das »Ge-grüsset seist Do Maria«, broS. 18 Dia.
Sfcrepfljetge «arftoi^a ■flrevja, strokovm fcnjiga s slikami. Cena 10 Din. NaroCa se v Tiskarni 6v. Cirila v Mariboru.
šiajer s 3 delavci se prejme. Košaki 40 pri Mariboru.	489
ftAiarskega vajenca sprejmem. IFranjo Ciček v ßusah.	487
Hlapca za opravljanje živine in za vsako drugo kmečko delo se sprejme takoj. Naslov v <upr. lista.	478
Deklo, katera opravlja nekaj svinj in pomaga v kuhinji, se -sprejme takoj. Naslov v upravi lisiba.	479
Mlinarja, saraostojnsga in pridnega sprejmem tafeoj. SVansadbe poslati na upravo lista pod: »Valjčni mlin«.	485
Vinščarfc. aJi najemnika s 4 delovnimi močmi išče 'fir. Marcias, Sv. Peter pri Mariboru, Vo-dole 28.	491
Prsda.iem hranilno knjižico posojilnice Ptuj na 2&.500 Din. Ponudbe na upravo lista pod »Gotovina 286«.	490
Spsie|s»ei5i tsk»j konjskega hlapca s. dajšimi iz-priče\'8ii. Neterep, Maribar, V®trmjska 4. 493
Spwjraesn i»»ta IS—19 test starega k enemu in za -domače delo. Fteiertag., pekama, Maribor, Betnavska *3.	496
Pošte« ki aamesS^«- mlekar, ki govori tudi nemško, -z lepimi spričevali, se sprejme. Oskrbni-štv» Rogaza pni Soosh.	495
Z&BcsSjiv k«njskä SiJspoe 3 dežele se sprejme v iVLaribanu. Girajski trg 2.	493
Iščem hlaiM'i, župnik na Prihovi pošta Slovenske Konjice.	392
Viaičarja za takojšnji nastop v Halozah iščem. E. Stoklas, Krško.	«32
POSESTVA:
Pesestv« z sidano in z opeko krit® hišo, go^ja-atoakim poslopje™ ter približno 4 orali zemlje, obstoječe i asnjiv in travnikov, ležeče ob banovinski cesti v ".abjaku št. 28, približno y, iuw! -oddaljeno -od mesta ;Ptuj. prodom po jako •niiEki čemi radi nemogiosti. Natančne informacije dajem sam: Martin Mahorič, žeflezniški vpokojeiiec v Ptuju. Grajska -ulica 2.	498
rvodain hišo, -gospodarsko poslopje, vrt in tri orale njive. Kače 150.	497
Prodam lepo posestvo ob banovinski cesti v SI. goricah: gozd, njive, sadonosnik. vinograd in viničarija, gepl, mlatOnica, z vsem gospodarskim orodjem. Naslov v upravi lista. 476
Dediči se naj javijo 1 V Ameriki je umrl John (Janez) Mesarič (ali Nesarič), rojen 8. 12, 1887 v Hrastovcu, po poklicu krojač, ki se je izselil v Sevesnno Ameriko. V Hrastovem (v Dravski banovini je pet Hrastoveev) je zapustil dve sestri in brata. Starši so Janez in Katarina Mesarič (ali Nesarič). Iščejo se radi dedščine, ki je precej velika, starši JaneB in Katarina Mesarič, sestra in bral, odnosno drugi sorodniki. Prijave se naj pošljejo takoj na odvetniško pisarno dr. Fermevc Ivana v Ptuju.	480
Kupim hranilno knjižico posojilnice Narodni dom od 5000 do 8000 Din za celo gvoto. Na-^lov v trpravi lista.	488
Imam več tisoč riparia portalis divjakov za suho cepljenje. Prane Jauk, Polička vas 11, p.
Jarenina.	_483
Harmonika ln harmonij se prodasta. Poštrak, Nadbišec 9, Sv. Lenart v Slov. gor.	484
Semena, zajamčeno kaljiva, trsne škarje, škro-pilniee za vinograde, poljsko orodje in želez-nino, sveže špecerijsko blago, priporoča Josip Jagodic, Celje, Glavni trg — Gubčeva ulica. Zamenjava bučnic za olje.	_422
Za birmance in botre velika izbira manufaktur-nega blaga. Feliks Skrabl, Maribor, Gosposka ulica 11.	449
Pomlad se bližal Pr©skrbite se z lepo in poceni obleka! Velikansko izbiro moškega in ženskega blaga imate samo v trgovini Josip Tušak, trgovec, Sv. Anton v Slov, goricah._384
Nova hiša na prodaj. 2 sobi in kuhinja. Pobre žje pri Mariboru. Medvedova ulica 4. 448
RAZNO:
Motorno k©lo DKW še dobro -ohranjeno se proda v župnlšču v Vuhre&u.	466
Star» zlato in srebrne krone kupi po najvišjih -certain zlatar Stumpt, Maribor, Koroška 8. 331
Starinarna Koroška cesta M prodaja veliko preostankov svite, delena, tiskovine, cajga, vol-¡oemega blaga, ©ksfarda, predpasniki, oblekce, srajce x®eb velikosti, (čevlje, nogavice, dežni-kš, postelje, omaire. stoli. Velika izbir* ostan kov tudi na RotoSk-ein trgo 4.	493
Zabeje -v ramih velikost A odprodajamo stalno
v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška
cesta 5.
Radio aparati Philips, pisalni stroji Adler, srečke državne razredne loterije dobite pri Agen-turi in komisiji Jurij Pichter, Ptuj, Slovenski trg.	4 36
Kolje ra vinograd in sadna drevesa, sohe, kraj-nike in late za vrtne ogmje, kakor tudi vsake vrste rezan in Tesan tes prodaja Gnilšek, Maribor, Razlagov-a ulica 25.	408
Vinsko trsje priporočljivih sort, korenjake in sadno drevje nudi trsnica in drevesnica Čeh, Sv. Bolfank v Slov. goricah, Ptuj.	1253
Cepljeno trsje, korenjake, sadno drevje dobavlja drevesnica Ivan Gradišnik, šmarjeta pri Celju.	223
Pripo ročamo noše liste:
Tedniki :
SLOVENSKI GOSPGOAR, 'izhaja vsako sredo, 16 strani in stane letno Din 32, polletno Din 16 in četrtletno 9 Din.
DELAVSKA FRONTA, izhaja vsako soboto, veliki format, stane celoletno Din 36, polletno Dim 18 in četrtletno Din 10.
NEDELJA, verski tednik katoliških Slovencev, iriiaja vsak četrtek na 16 Straneh, stane letno le 24 Din, polletno 12 ali mesečno Din 2.
Mesečniki:
KRALJESTVO BOž-JE, Slomšekov list, ld piše predvsem o delu za beatifikacijo Slomšeka m Ciril Metodovi ideji, stane letno Din 15.
NAS BOM, list slovenske družine, za razvedrilo in zabavo, bogato ilustriran, uganke itd. z nagradami. Izhaja mesečno in stane letno Din 20.
KMEČKA ŽENA, list za priprosto gospodinjstvo. Izhaja vsak mesec, ima vsakokrat poleg primernega čtiva tudi kuhinjske recepte za kuharice. Letno stane Din 20.
Vsi ti listi imajo upravo v Mariboru, Koroška cesta 5, in se lahko naročijo na tak način, da se piše na upravo lista dopisnica, -nakar pošljemo en -izvod s položnic».
U5555555555555555555555555555555555555
RAZNO:
Hranilne knjižice vseh hranilnic in bank kupimo takoj. Ponudbe na: Bančno kom. zavod, Maribor. Za odgovor znam za 3 Din. 163
Cepljene trte in koreničene divjake ter sadna drevesa nudi I. trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Jtrršinci pri Ptuju. Zahtevajte cenik.	151
Cement, glasovita Bohnovo strešno opekoL koruzo, banatsko pšenično moko, manufakturno in špecerijsko blago na veliko In malo, nudi po izredno ugodnih cenah E. Zdolšek, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jurij ob južni železnici.	428
Cepljeno trsje in korenjake prodaja Turin, Mo-draže, p. Studenice pri Foljčanah.	395
Radi elektrifikacije prodamo: dva motorja na bencin in surovo olje, 4 KS, motorni mlin ter centrifugo za mleko. Ludvik Pec, špičnik, p. Zg. Sv. Kungota.	402
Sadna drevesca, od najboljših vrst sadnega izbora dobite ugodino; Gabrijel Koren, dreves-ničar, Mozirje.	460
»MOSTIN« za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po Din 20. Drogerija J. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19.	462
vzajefina
zavarovalnica v ljubljani
ZAVARUJE
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.
Prodaja sadnHt drevesc v Jelenovi drevesnici v šmartnu pri Slovenjgradcu bo vsake prve tri dni tednov meseca marca in aprila ab lepem vremenu. Cene od 4 Din naprej. Pismena pojasnila daje A. Jelen, Št. Ilj pri Velenju. 299
HERSAN CAJ
Vam pomaga, da zopet pridoftite ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih rastlin.
Ne bodite neprijatelji samemu sebi!
Obolenje kot 3HJENE in bolečin« pri MESEČNEM PERILU (menstruaciji) ublaži Hersan čaj.
Moti Vas DEBELINA?
Hočete biti VITKI? Potem uporabljajte Hersan čaj.
Zakaj, trpite z REVMATIZMOM in GIKTOM, saj to ni potrebno. Hersan čaj je sredstvo, katero Vara lahko olajša te muke.
Hersan čaj pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMEROIDIH.
Resnično ne 2nate, da je Hersan čaj pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LEDVIC dobro sredstvo.
Hersan čaj se dobi SAMO V ORIGINALNIH ZAVJTKm v vseto lekarnah.
ZAMOTAJTE brezplačno BROŠURO in VZOREC od:.
»BADSOSAN« ZAGREB Qukljanin»va ulica 1.
ReS. 3. tmjj 19834--».
69
Bolni na pljučih?
Tisoči 2e ozdravljeni?
Zahtevajte- takoj knjigo s. moji novi umetnosti crebranjevanja
ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega na«eina miljcmja po mašiti, 5» se bolezen hitra premazu Kodno. zn»jenje- in kašelj prenehata, teža tefesa se zviša ter p«- poapnanjTT sčasoma bolezen- preneha.
Resni možje
zdravniške vade p^tej^jiejo!prednost t» moje metode in jo radi priporočajo.čimprej začnete x mojim načinom, prehranjevanja, tem- boljp.
popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker moj- založnik samo 10.CCO komadov za brezplačno
razgošilj.an e. pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med- one> srečneže.
Zbiralnica za pošto:	482
ERI5T PilSTEBMESf, M* S.B.,
Michaelkirchplatz 13. Ab t. Z. 494.
L			
			
Nalivna peresa
od Din 6.— višje, v Cirikmh. prodajalnah Maribor in Ptuj.
URE
od Din 35.—
na r rej Budilke
Din 39"-. Urarsika in zlatarska popravila za 50°0 cenejša. — Steklo IMn 2'-, pero Din 12--Geaeralna popravila od Din 20"— (fc» SB?— samo pri
Kari Ackcimann-n
Ptuj, Krekova ulica 1. Kunim stara zlato in srebro.
OBLEKE
klobnke, perilo, pomladanske novosti.
Lepa izbira!
cenik in vzorci zaitonj
oooooooooooooooo
Obhajilne podobe!
Naj bo še tako huda kriza, na najlepši dan svojega življenja naj ima vsak človek trajen spomin! Zato priporočamo gg. duhovnikom, šolam in tudi staršem, da preskrbijo otrokom spominsko podobo na 1. sv. obhajilo. Posrečilo se nam je dobiti
zelo lepe in cenene slike: Male podobice 100 komadov Din 12.—. Velikost 19X14 cm po Din 1.—. Velikost 20.5X14 cm po Din 1.50. Velikost 22X14.5 cm po Din 1.75. Velikost 28X18 cm po Din 2.—. Velikost 27X17.5 cm po Din 2.25. Velikost 28X19 cm po Din 2.50 in Din 3.—. Velikost 39X25 cm po Din 3.— in Din 5.—.
Vse slike so umetniške, lepo in okusno barvane, imajo slovenski napis.
Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju.
OOOOOOOOOOOOOOOO
■ur- ZA BIRMO m
najde vsak kar rabi v največji izbiri in nizkih cenah v znani veletrgovini	451
ANTON MACUN
Maribor« Gosposka ul.S-lO
OOOOOOOOOOOOOOOO
semena!
O zanesljive kaljivosti in najbolj-O še kakovosti Vam nudi tudi O Vaš trgovec, ako kupujete
o	rs
H M.Berdajsova pc
o SEMENA, o
U	40iQ
OOOOOOOOOOOOOOOO
MONGOL BELA SVILA
za birmanke po 18 Din pri	335
Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15.
Ustanovljena leta 1904.
Točna in solidna postrežba.
pose
trebušne obveze proti visečim trebuhom, potujočim ledvicam in znižanju želodca. Gumijeve nogavice in obveze za krčne žile. Umetne noge in roke, korzete, bergle, podloge za ploske noge, suspenzorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zalo nizkih cenah.
Fr. Podgoršeka naslednik:
Fran Bela, bandažist, Maribor, Slovenska ul. 7
Pismena naročila se izvršujejo točno ter pošiljajo po povzetju.	477
OOOOOOOOOOOOOOOO
Okras za rakve
tapete, prte, tančice, galanterijo, pletenine, papir, božjepotne potrebščine — nudi najugodneje
DRAGO ROSINA, MARIBOR,
Vetrinjska ulica 26.	443
OOOOOOOOOOOOOOOO
[4gT Inserirá jte! "3piJ
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in
hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
Hranilnica Dravske banovine Maribor
_ Centrala: Maribor	Podružnica: Celje
§ v lastni novi palači na oglu	nasproti pošte, prej Južnošta-
□
Gosposhe-Slovenshe ulice.	27	fersha hranilnica.
o □
□ □
D □
D □
D
O □
□ □ □ □
g Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj □ g varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim B □ premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. R
□
l
najbolje in najvarneje pri
SpoditfcSlajershl ljudski posojilnici
Gosposka ulica 23 f FlOrlDO!*!! Ulica 10. okloftra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.