V Hublfunl, 28. aprila 1936 Parada grškega brodovja Afene, 28. aprila. AA. Afenska agencija poroča: Danes ob 18 sc bo v Falerskem zalivu zasidralo 27 enot grškega brodovja, na katerem bo v četrtek imel kralj Jurij revijo. Revija sc bo vršila na isti način, kakor po balkanski vojni, ko jo je opravil pokojni kralj Konstantin. Nato bo grško brodovje odplulo v Egejsko morje na manevre. Listi poudarjajo, da je to pot prvič od I. 1913, da je brodovje zbrano v tako velikem številu. Boj med avstrijskimi voditelji London, 28. aprila. AA. Današnji londonski ju-ffaniiki obilno komentirajo včerajšnji govor kneza Siarhcmbcrga o katerem pravijo, da je včeraj odkrito vrgel rokavico zvez. kanclerju dr. Schusch-niggu. »Daity Telegraph« smatra, da pomeni ta govor osmešitev znane dr. Schuschniggove zahteve o razorožitvi Hcimwchra. Starhcmbcr.gov govor je naperjen predvsem proti tistim pristašem zveznega kanclerja, ki ga iz vrst Hcirmvchrovcev dol-že, da je demokrat in da je pristaš pomiritve s socialnimi demokrati. »Dailv Hcrald« pa pravi, da je s tem govorom javno priznana borba za oblast, ki sc je začela med zveznim kanclerjem in knezom Starhem-bergom. Parniki kličejo na pomoč Newyork, 28. aprila. AA. Reuter poroča: Angleški parnik »Saint Quentin« je na visokem morju zahtevni nujno pomoč, ker je voda vdrla v parnik in naglo prodira in da bo radiopostaja na parniku kmalu nesposobna za delo. Poljski parnik »Pilsudski«, veliki nem. parnik »Bremen« in ameriški parnik »Washington« poročajo, da so krenili na pomoč parniku. Kmalu nato, ko so ti parniki poročali, da hite na pomoč, je prispelo poročilo, da kliče na pomoč angleški parnik »Raspol«, ki potuje iz Ncw Orleansa v London. Švicarski primanjkljaj Bern, 28. aprila. ^AA. Zvezni svet je izdal obračun državnega računa za leto 1935. Izdatki so znašali 503.9 milijona, dohodki pa 485.4 milijona. Primanjkljaj znaša potemtakem 18.5 milijona, kar je z ozirom na dobre državne finance, ki jih je Švica imela dosedaj značilno, ker kaže vplive krize tudi v tej državi. Gledališke tekme v Nemčiji Heidelberg, 28. aprila. AA. (DNB.) Letošnje dramske tekme se bodo vršile pod pokroviteljstvom propagadnega ministra dr. Gobbclsa v Heidelbergu. Tekme bodo trajale 7 tednov, da bi mogli ljubitelji prisostvovati tem nastopom nemške gledališke umetnosti. Bolgarski demanti Sofija, 28. aprila, m. Bolgarska brzojavna agencija demantira vse vesti, ki so bile objavljene v zadnjem času v inozemskem časopisju in v katerih se je trdilo, da je ministrski svet pod predsedstvom Nj. Vel. kralja pretresal na zadnjih sejah tudi vprašanje bolgarskih mednarodnih obvez, ki izvirajo iz neully8kega sporazuma. Gornji demanti poudarja, da se je ministrski svet na teh sejah bavil edinole z notranjepolitičnimi vprašanji, kar Ob rojstnem dnevu Nj. Vis. kneza namestnika Pohod na Adis Abebo _ Kov angl, predlog ta mir Na dan, ko se spominjamo rojstva kraljevskega dostojanstvenika, ki dejansko vodi usodo naše države, se moramo spomniti pomena, ki ga to dejstvo za našo državo vsebuje. Knez namestnik Pavle vrši vladarsko funkcijo v naši državi v eni najtežjih dob, to je v dobi prehoda iz razrvanosti v urejeno demokracijo, iz razbitosti v enotno soglasje svobodnih zavednih državljanov. Čisto gotovo je, da bi te naloge, ki mu jo je usoda naložila, nihče ne mogel vršiti tako, kakor on, ki ima za to vse pogoje v lastni osebi in vsa jamstva v spoštovanju državljanov. Ob njegovem drugem rojstnem dnevu, kar vodi usodo domovine, mu Slovenci ne moremo želeti nič lepšega in nič višjega, kakor da bi nalogo, katero si je nadel, tudi srečno dopolnil, v pomoč česar mu zagotavljamo vso svojo udanost. Rim, 28. aprila. Po obvestilih s poučene strani, so italijanske čete končale svoje zbiranje okrog I)e-sija in včeraj začele korakati znova proti jugu. Prodiranje sc vrši drugače, kakor pa je bil pred tednom nagli pobod proti prestolnici. Oddelek, ki koraka na jug, je sestavljen iz ilUOO avtomobilov, ki vozijo prehrano, tehnični materijah strelivo. Z avtomobili se vozi in jib spremlja 10.000 vojakov. Pred njimi korakajo pionirski oddelki, ki popravljajo mostove, katere so pognali v zrak Abesinci. Italijanske čete prodirajo nadvse previdno, ker so se Abesinci pod vodstvom evropskih inžinirjev utaborili na visokih prelazih in postavili tam strojnice. Abesinci si obetajo velike pomoči tudi od dežja, zlasti na jugu, ker bo deževje razmočilo ceste v toliko, da se italijanski motorni oddelki, s katerimi so dosedaj dosegli največ uspehov, ne bodo mogli uspešno gibati. ^ London, 28. aprila, o. Izvedenci zunanjega ministrstva v angleški vladi proučujejo pogoje in možnosti za sklenitev miru med Italijo in Abcsini-jo na novi podlagi. Ti pogoji so taki, da angleška vlada misli, da so sprejemljivi. Ta nova prizade- vanja angleške vlade za mir so v zvezi z željo, ki jo je Eden izrazil v Ženevi Flaudinu, naj Francija posreduje v Rimu za začetek razgovorov o miru. Anglija bi rada. da bi se ti razgovori začeli preden sc sestane Svet Zvezo narodov v Ženevi k novemu zasedanju. Če bo temu tako, potem bo Anglija spet ojačila svoje stališče v Ženevi in v Evropi. Abesinska princesa brzojavlja Herriotu 1’ariz, 28. aprila, o. Danes je prejel bivši ministrski predsednik Herriot brzojavko od hčerke abesinskega cesarja, princese Isshaj. V tej brzojavki roti cesarjeva hčerka francoskega politika »v imenu mater, žena, sestra hrabrih in pogumnih vojakov, naj uporabi vso svojo moralno moč, da pride do miru, da ne bodo Abcsincev več pobijali z okrutno uporabo plinov. Abesinsko ljudstvo si želi neodvisnosti in svobode, ne pustite, da bi nam ta svoboda umrla.« Herriot je odgovoril, da je brzojavka vzbudila njegovo resno pozornost in da bo o njej obvestil svojo vlado. Italijani očitajo dum-dum naboje Rim, 28. aprila, h. Italijansko kolonijalno mi- ' nislrstvo sporoča, da je dobilo od maršala Badoglia novo pritožbo, ki ugotavlja, da Abesinci še vedno uporabljajo dum-dum naboje. V zadnjih bitkah so italijanske čete na različnih bojiščih zaplenile okrog 2000 takih nabojev, kar daje maršalu povoda za prepričanje, da so vsi abesinski vojaki oboroženi s lemi strašnimi kroglami. Od ICti italijanskih ranjencev na somatski fronti jih je 120 dobilo rane po dum-dum kroglah. Kolonijalno ministrstvo je poslalo protest na Zvezo narodov. Italijanski listi ogorčeno napadajo Anglijo, ker se je ugotovilo, da so ti dum-dum naboji narejeni v angleških tovarnah za strelivo. Pariz, 28. aprila, m. Abesinsko poslaništvo je včeraj demantiralo vse vesti, ki pravijo, da namerava neguš s svojim francoskim pilotom Druge-om pobegniti jz države. Demanti nadalje pravi, da bo neguš prej umrl na čelu svojih čet, kakor da bi v kritičnih trenutkih z begom zapustil domovino. Francoske volitve v številkah Strah pred komunisti neopravičen Pariz, 28. aprila- AA. Včeraj so bili objavljeni sledeči izidi o prvem volilnem dnevu: štev. mandatov prid. izg. republikanska zveza (Marin) 57 10 0 ljudski demokrati (de Ribcs) 8 0 2 republik, levičarji (Flandin 23 0 0 neodvisni radikali (Evnac) 19 0 2 radikalni socialisti (Herriot) 21 0 4 neodvisni socialisti (de Monzie) 3 0 3 socialistična zveza (Deat) 5 1 0 združeni socialisti (Blum) 23 0 4 komunisti in kom. desidenti 10 4 0 V nedeljo 3. maja bodo ožje volitve za 432 mandatov. Včeraj je bilo izvoljenih samo 186 poslancev. Od dosedanjih poslancev, ki so kandidirali pri sedanjih volitvah, pojde na ožje volitve dne 3. maja (po strankah): izvenstrankarskih poslancev 4, poslancev republikanske zveze 38, narodnih demokratov 4, repu- London, 28. aprila, o. Zadnje dni sc v londonskih krogih vsebolj vztrajno ponavljajo vesfi in govorice o iem, da bi Anglija dovolila Nemčiji najetje večjega posojila. Posojilo naj bi jamčila Bank of England. Zdi se, da kljub zanikavanju z uradne strani angleški uradni krogi niso tem načrtom nenaklonjeni. Dovolili pa bi posojilo in jamstvo angleške banke le pod pogojem, da Nemčija prevzame nase nekaj političnih obveznosti, ki se zde Angležem neizogibno potrebne, preden pristanejo na tako posojilo. Po včerajšnjih vesteh bi morala Nemčija za dosego posojila Angležem slovesno obljubili naslednje stvari: 1. Prenehati morajo vse grožnje naperjene proti neodvisnosti in proti varnosti Avstrije ter Češkoslovaške; 2. Dr. Schacht mora ostati finančni minister v nemški vladi. To zadnjo zahtevo smatrajo kot neizogibno potreben pogoj vsi angleški in amerikanski finančniki, ki bi bili pripravljeni dati svoj denar na razpolago Nemčiji. Zadnja ovira za razpis tega posojila pa bo padla tedaj, če bo Nemčija ugodno odgovorila na angleška vprašanja, katere ji bo te dni stavila angleška vlada v zvezi z nemškimi predlogi za organizacijo evropskega miru. Z ozirom na dejstvo, da se Nemčija nahaja v precejš- blikanskih levičarjev 18, neodvisnih radikalov 41, radikalnih socialistov 110, neodvisnih socialistov 24, socialistične zveze 32, zedinjenih socialistov 60, komunistov 15. Pariz,. 28. aprila. AA. (Havas.) V svojih komentarjih o včerajšnjih volitvah opozarjajo listi zlasti na nesorazmerno veliko število mandatov, o katerih bo padla odločitev šele pri ožjih volitvah dne 3. maja. Zaradi tega je sedaj težko reči, kakšna bo politična sestava nove francoske skupščine. Vsi listi navajajo, da so se komunisti precej okrepili. Desničarski in zmerni listi že sedaj opozarjajo na ožje volitve in pozivajo vse nacionalne elemente k čim tesnejši zvezi. Ti listi pravijo, da bodo mogli napisati svojo sodbo o sedanjih volitvah šele po ožjih volitvah dne 3. maja. »Journal« pravi, da se je že vnaprej računalo s tem, da bodo komunisti jx)množiIi število svojih glasov, vendar pa ti glasovi niso tako narasli, kakor so se na mnogih straneh bali. Bojazen pred komunisti je bila zaradi tega, pravi list, pretirana. na angl. vprašanja o miru njih gospodarskih zagatah, se zdi, da bo storila vse, da Anglijo zadovolji in dobi od nje zaželeni denar. Drugega izhoda za najetje posojila ni, ker bi se zaradi napetega političnega položaja v Evropi, katerega so izzvali Nemci, ne našla nobena drnga finančna skupina, ki bi bila pripravljena Nemcem dati posojilo. \ Berlin, 28. aprila, o. V zvezi z nasprotjem med nemškim gospodarskim diktatorjem dr. Schachtorn in med nekaterimi voditelji nnrodno-socialističnc stranke, je treba zabeležiti dejstvo, da so se zadnji razgovori med njimi iztekli povsem zadovoljivo za dr. Schachta. Minister Goring je dr. Schachtu dovolil izredna polnomočja, kar se tiče organizacije kreditov za nabavo surovin in za plačila v zunanji trgovini. Dr. Schacht hoče na vsak način izvesti nadzorstvo nad gibanjem vseh predmetov, ki spadajo v področje narodnega gospodarstva in ki so potemtakem važni tudi za narodno obrambo. London, 28. aprila. AA. (liavas.) V britanskih krogih demantirajo ponovne glasove, ki krožijo v Berlinu o najetju nemškega posojila v Londonu. Ti krogi dodajajo, da ni nastopila nikaka izpre-inemba po izjavi, ki jo je dal v tern pogledu pred kratkim v spodnji zbornici Morrison, tajnik finančnega ministrstva. Po teh izjavah so ti glasovi brez sleherne podlage. Arabci ne popuste Jeruzalem, 27. aprila. AA. Arabski narodni svet, ki je imel včeraj važno konferenco pod vodstvom vrhovnega muftije, je sklenil ponovno objaviti osnovne zahteve palestinskih Arabcev, od katerih Arabci ne bodo niti v najmanjši meri jropu-stili. Te zahteve so popolna in takojšnja ukinitev vsega priseljevanja Židov v Palestino; 2. prepoved prodajanja zemlje židoiti v Palestini; 3. sestava arabske nacionalne vlade za palestinsko mandatsko oblast. — Narodni svet je tudi odredil, da se mora z vso odločnostjo preprečiti vsak poskus, da bi se prekršila generalna stavka, ki je bila proglašena v Jasli, Tel-Avivu, Jeruzalemu in drugih mestih. Proti prekršiteljem te odredbe se mora postopati z vsemi mogočimi sredstvi. Glede na ta sklep so arabski demonstraulje izzvali že več incidentov. Sinoči je nenadoma nastal požar v najstarejšem delu mesta. Dobro poučeni krogi menijo, da je ta požar posledica omenjenega sklejra in da so stavkujoči Arabci zažgali neke trgovine, ki so bile odprte kljub stavki. Po vesteh iz Beisana v severni Palestini poročajo, da je prišlo tam do zelo velikih nemirov. Podrobnosti o dogodkih še ni. Policijske čete j>o vsej Palestini morajo biti noč in dan v pripravljenosti ter krožiti po deželi in preprečevati nemire. Nemiri nastajajo vsepovsod, ker si Judje z vsemi silami prizadevajo, da bi zlomili arabski generalni štrajk. V starem mestu v Jeruzalemu demonstranti neprestano zažigajo hiše judovskim trgovcem tako, di imajo oblasti polne roke dela. Med Arabci se kažejo prevladujoči vplivi' ekstremističnih prevratnih elementov, ki dobivajo svoja navodila od komunistov. Edino mesto, ki ima še kolikortoliko normalno življenje, je Hajfa, kjer v pristanišču prevladujejo judovski delavci, ki so z Arabci organizirani v skupni organizaciji in se niso priključili štrajku. London, 26. aprila. A A. Židovska agencija je objavila apel na palestinske Žide ter Žide vsega sveta. V njeni brani stališče Židov glede na zadnje incidente v Palestini in jih poziva, naj nadaljujejo svoje civilizacijsko delo in naj se ne ustrašijo na silja. Bojkot vsega judovskega blaga Jezruzalem, 28. aprila, o. Arabska narodna zveza je izdala na vse prebivalstvo poziv, naj ne kupuje nobene vrste judovskega blaga, bodisi palestinskega, bodisi inozemskega. V Jeruzalemu trajajo nemiri dalje. Včeraj so demonstranti ponovno zažgali predele starega judovskega mesta. Tel Aviv je popolnoma odrezan in brez vsake zveze z ostalimi kraji. Stavka traja naprej, čeprav skuša vojaštvo nadomestiti stavkujočc delavec. Blago, ki so ga različne države poslale za vzhodni velesejem v Tel Avivu, so morali v Jaffi vrniti nazaj. Angleško posojilo Nemčiji Nemci ugodno odgovore Izidi predsedniških volitev Madrid, 28. aprila. AA. DNB poroča: Volilni izidi volitev za delegate, ki bodo volili predsednika republike, še niso znani iz 13 volišč. Vendar jra je izid jx> strankah približno sledeči: Socialisti 138, levičarski republikanci 117, republikanska unija 58, konservativni republikanci 40, komunisti 34, katalonska levica 16, katalonska desnica 10, razne 47. Stranke desnice in cetruma pri teh volitvah delegatov niso sodelovale. Prvi maj v Bolgariji Sofija, 28. apr. AA. Stefani poroča: Bolgarska vlada je sklenila, da naj bo 1. maj v bodoče praznik dela. V zvezi s tem bo l. maja 120.000 delavcev de-iiliralo mimo kralja in kraljice. Volitva rektorja v Belgradu Bclgrad, 28. aprila, m. Včeraj popoldne se je tukaj zopet sestal vseučiliški svci belgrajske univerze. Vseučiliški svet je ponovno vzel v pretres vprašanje ostavke rektorja univerze g. dr. Vladimirja Coroviča. Na včerajšnji seji je nadalje razpravljal svet o tem, kako bi odpravil težke razmere, ki so nastale v zadnjem Času na tukajšnji univerzi. Vsi govorniki pa so j>ri tem apelirali na dosedanjega rektorja dr. Coroviča, naj umakne svojo ostavko. Ker pa je dr. Corovič vztrajal pri svoji ostavki, je bila včerajšnja seja prekinjena tor se bo nadaljevala danes. Za slučaj, da bo dr. Corovič tudi danes še vztrajal pri ostavki, bo verjetno vseučiliški svet danes izvolil že novega rektorja. Nesodobnosti Ljubljane Y Kolizeju,., Stran 2. Gledališki pomenki Emmeta Laveryja »Prva legija« je doživela v soboto svojo prvo predstavo v Ljubljani. Z njo se je naš letošnji repertoar obogatil za resnično, globoko umetnino. Za nas pa je to še dogodek posebnega pomena: močna katoliška drama si je z nezlomljivo silo utrla pot, zavzela s svojo notranjo močjo vse gledalstvo, da je bilo omamljeno, prevzeto od lepote in globine sveti, ki se je v lej igri po svoje razodel. Saj ne moremo roči. da sodobne katoliške drame ni. Ampak eno značilno potezo ima: nima v sebi ambicije, da bi zavzemala ^velike odre«, ampak je namenjena »vernemu ljudstvu«, ki mu je doslej kvarila okus dobronamerna, toda umetniško in drugače malo vredna društvena pragmatika. Nastaja nam tako nova katoliška dramatska literatura velikih umetniških kvalitet, namenjena preprostemu ljudstvu in njegovim društvenim odrom (Francija, Nemčija, Belgija, Holandska). Če izvzamemo iz teh stremljenj Claudela, se je n. pr. Gheon le redko posvetil včlikemu, poklicnemu odru (izrečno zanj je napisal svojega »igralca- in milost«). Druga poteza sodobne katoliške drame, ki pa je še značtlnejša, je v tem, da v duhu ekspresionizma najrajši živi v vzdušju mističnosti in iskrene vernosti srednjega veka. Po eni strani bi to lahko tolmačili kot »beg« iz brezbožne sedanjosti in hrepenenja po religioznosti srednjega veka. Po drugi strani pa spet ne moremo prezreti, da je ta beg iz sodobne realnosti le simboličen; v okviru srednjeveškega misterija in svetniških legend se rešujejo vsa vprašanja, ki tarejo naš čas. Morda vprav zato, ker gleda umetnik pri poglobljenem verskem Življenju vse izraziteje sub speeie aeterni-tatis, in se mu zdi oblika »duhovne« igre za to najprimernejša. Bodi kakorkoli. V katoliški drami se realizem še ni uveljavil. Vsaj v Evropi še ne. Zakaj šele Efumet Lavery nam prinaša tu nove poglede — in nov stil v katoliški drami našega časa. Morda on ne čuti tolikanj tradicionalnih vezi, ki vežejo sodobnega katoliškega umetnika v Evropi na davni srednji vek. »Prva legija« ni igra za preprosto In zgolj verno gledalstvo. To je marveč igra, ki se brez strahu pokaže pred vsakim izobraženim občinstvom in ki vsakogar zmaga. Ni pa to samo zmaga sijajne dra-niatske zgradbe, ampak tudi zmaga — ideje. Ta zmaga se ne doseza z efekti in hrupom, ne s krilaticami in cenenimi gesli, ki jih pobira nahujska- j na masa. Ta zmaga je zmaga duha. Prihaja počasi. | dokler ji ne kloneš. In čudovito olajšanje in tolažbo začutiš ob njej. Lavery nam je predstavil jezuitski kolegij. Igra je velika pesem jezuitskega reda. Bodi. V resnici pa je neskončno več. V resnici se nam v tem na zunaj mrkem okvjru razodeva tisto življenje, kakršno valovi tudi izven samostanskih zidov. Da, to življenje pljuska tudi semkaj — bodisi v dobrodušni hudomušnosti svetnega župnika Xareya, bodisi v brezverstvu in nepremišljeni zlobnosti zdravnika dr. Morella, bodisi v ljubezenskih bojih mladega patra Ravvleigha, bodisi v notranjih'borbah mladega patra Fultona, da ne omenim drugih svetnih človeških elementov, ki je z njimi Obdarovan pater Keene, pater Stuart. Markantni sta — vsaka po svoje — spoštovanje vzbujajoči postavi rektorja patra Duquesnea in indijskega misijonarja patra Quartermana, prevzame nas resni in pri vsem tem tako silno človeški pater Ahern. Kot z onega sveta prihaja med patre pater Strelskiy, »čudežno ozdravljeni«. Polno življenje se preliva skozi teh deset slik. Čudežna zgodba o ozdravljenju vzbuja v pobožnem gledalcu prvi pretres, v skeptičnem gledalcu prvo zanimanje v zvezi s sugestijo, ki je morda pomagala patru' Sergeu. A ta čudež, ki se dramatično silno učinkovito izkaže kot goljufija drl Morella, je šele ekspozicija za zapletanje in razpletanje usod. In ob njih prenese gledalec, pa najsi , j še tolikšen skeptik, oni drugi, pravi čudež kot i samo po sebi umevno stvar... ki ga pa kajpak prevzame in pretrese do dna. In v lem je silna dramatična moč te igre. Igralsko podajanje je bilo na višku. Vsak pater, vsem na čelu Debevec, je bil dovršen lik zase, le Stupica se nam je zdel nekoliko manj posrečen tako v maski, kakor v igri. Skrbinšek kot zdravnik in Lipah kot župnik sta bila kot ponavadi izvrstna. Presenetil je mali Starič, čudežno ozdravljeni deček, s svojo pretresljivo doživeto igro, ki je ob vsakomur zastajala sapa. Uežisei- Debevec je s to predstavo dal lepo i spričevalo svojemu delu. Na vseh nas je, da si to 1 predstavo ogledamo. Marsikatero vprašanje, ki se ob njem zadevajo različna gledanja med nami, najde jasno in precizno rešitev v duhu resnične vere, ki se v njej patru Ahernu na koncu razodene vse: »Moj Gospod in moj Bog!« — Prevoda dr. J. Pogačnika smo lahko veseli; sočen je in niti malo papirnat, za kar bi bilo mnogo prilike. nk. Smrten obračun s karabinko Maribor, 27. aprila. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je pričela danes dopoldne razprava proti 21-letnemu Rudolfu Šoštariču iz Starenove-vasi pri Ljutomeru. Obdolžen je, da je dne 26. februarja t. 1. s karabinko ustrelil posestniškega sina Alojza Verbanjščeka. Omenjenega dne so se sprli fantje iz Starenovevasi in Ručečovc. fttičcčovčani so svoje nasprotnike pognali v beg ter so potem stražili vas in njeno okolico. Zvečer bi se bil moral obdolženčev brat podati k Mali Nedelji, kjer služi za hlapca. Prosil je brata Rudolfa, da ga spremlja, ker se je bal, da ga ne bi fantje iz Buče-čovc spotoma napadli. Rudolf se je oborožil s karabinko, ki jo je bil nedavno poprej kupil za 20 Din ter spremljal brata. Spotoma je oddal štiri strele za strašilo v zrak, zadnji naboj pa je imel v cevi. Ko sta prišla oba vštric Kolblove hiše, je stopil iz hiše pokojni Vrbanjščak. Ljudje, ki so ostali v hiši, so slišali zunaj neko prerekanje, potem je nekdo z električno svetilko obsvetil Vrbanjščka in že je počil strel. Vrbanjščak se je smrtno zadet ječe sesedel, nesrečni strelec pa je zbežal v noč. Ranjenca so takoj naložili na voz, pa jim je med vožnjo izdihnil. Raztelesenje je pokazalo, da je umrl zaradi silne krvavitve v pljučih in jetrih, ki ju je krogla prebila. Obdolženec se skuša pri razpravi zagovarjati s silobranom, za kar po nima dokazov. Razprava ob času našega poročila šc traja. S strtim prsnim košem pod avtomobilom Maribor, 27. aprila. Na državni cesti pri Slovenski Bistrici je prišlo nocoj proti večeru do strahovite avtomobilske nesreče. Od Sv. Martina na Pohorju je privozil po cesti tamošnji trgovec Cehlt na svojem, pred nedavnim časom kupljenem avtomobilu. Cehfl še ni imel šoferskega izpita ter se je prav za prav šele učil šofiranja. Poleg njega je sedel v avtomobilu njegov prijatelj, mesarski mojster Bukovnik. V bližini gostilne Jerič pri Slovenski Bistrici je Cehtl naenkrat izgubil oblast nad vozilom. Avto se je za- letel z vso silo v obcestno drevo ter se razbil, oba vozača pa sta obležala v krvi nezavestna. Radi silnega udarca se je obema strl prsni koš. V tistem trenutku je privozil mimo mariborski mestni avto-bus; šofer je videl nesrečo ter ustavil vozilo. S pomočjo potnikov je naložil oba ponesrečenca na avtobus ter naglo odpeljal proti Mariboru. Cehtl je v avtobusu strahovito krvael, da je kri kar curljala skozi tla karoserije na cesto. Pred mariborsko bolnišnico sc je avtobus ustavil in ponesrečenca so takoj prevzeli zdravniki. Njune poškodbe so tako resne, da se je bati najhujšega. Sanacija hrvatskih kmetskih zadrug Belgrad, 27. aprila. AA. Na današnji seji go-spodcirsko-finafičnega odbora ministrov je bila spreleta uredba o sanaciii Zveze hrvatskih kmetskih zadrug v Zagrebu. Glede na sprejetje le uredbe )e sprejel kmetijski minister inž. Svetozar Stan-kovic poročevalce lislov in jim dal lole izjavo: i /a ozdravljenje zveze hrvatskih kmetskih za-| dru& * i*r?bu se dela že nekaj let, ali nikoli niso prišli do konca Ko sem lani prevzel resor kme-I timskega ministrstva, sem našel med drugimi važnimi in neurejenimi vprašanji tudi to. Uredba o ; sanaciji te zveze je bila pripravljena že lani, toda sinairalo se je, da se ne more izvesti brez zakon-skih pooblastil, zaradi česar je bilo Ireba čakati finančnega zakona, kamor so prišla potrebna pooblastila. lo je v naši državi že četrti primer krize zadružnih zvez, od katerih sta dve propadli, dve sta pa sanirani. Vzrok je bil vselej isti, namreč nepravilno trgovsko, a ne nepravilno zadružno delovanje. l'o sem poudaril tudi v svojem ekspozeju v poslanskem odboru za proučevanje novega zadružnega zakona. To poudarim tudi zdaj, čeprav so ravno v zadružnih vrstah kritikovali to določbo zadružnega zakona, ki stremi jx» tem. da onemogoči v zadružništvu takšna poslovna dela. ki privedejo do poloma zadružnih ustanov. Ta zveza ima v svojem članku okoli 350, večidel kreditnih zadrug, ki so imele pri Zvezi 23 milijonov kmetskih prihrankov. Prav toliko znašajo tudi izgube Zveze in bi torej v primeru položaja Zveze propadle tudi vse te vloge, toda polom zveze bi imel za posledico tudi polom njenih zadrug in potem bi se izgube zaradi velikanskih stroškov tečaja le še povečale. Ne samo, da bi propadli mali prihranki premnogih kmetov’ temveč bi bilo treba plačati še troške stečaja in bi vrhu tega pomenil polom zadružništva jioleg velike gmotne škode tudi še morali polom zadružne ideje v tistih krajih, kjer se je zaradi katerega prejšnjega podobnega poloma ta ideja že omajala. Izgube te Zveze so nastale zaradi njenih trgovskih poslov. Poznejevso izgube še narasle zaradi nakupa velikega posestva, ki je pozneje prišlo pod agrarno reformo po zakonu o tej reformi. Večino bremena te sanacije bodo zadruge same prevzele, prav tolikšno breme bo nosila tudi banovina, pri sanaciji bodo pa sodelovale delno tudi država, Narodna banka in Poštna hranilnica. Vesti iz Belgrada Uroševac, 28, aprila, m. Včeraj se je mudil tukaj prosvetni minister Dobrivoje Stošovič v spremstvu nekaj narodnih poslancev. Takoj po svojem prihodu je imel Stošovič konference s svojimi političnimi somišljeniki, nakar je odpotoval v Prištino, kjer je imel Stošovič tudi daljši govor, v katerem je dejal, aa je vladi dr. Stojadinoviča do tega, da vsakemu državljanu zajamči osebno in imovno varnost. Dalje je princip vlade: enakopravnost vseh stanov. Minister za soc. politiko in narodno zdravje ter zastopnik pravosod. ministra Dragiša Cvetkovič pa je po uspelih konferencah v Skoplju, kjer je izgladil vse notranje spore, odpotoval v Tetovo in Gostivar, kjer je istotako imel uspele politične konference. Belgrad, 28. aprila, in. Minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič in minister brez listnice dr. befkija Behmen sta odpotovala v užiški okraj ter priredila tam več shodov in konferenc s političnimi somišljeniki. Iz tega okraja bosta odpotovala v nadaljne kraje drinske banovine. Belgrad, ‘28. aprila, m. Iz Telova poročajo, da je nastalo tamkaj zelo hladno vreme in da je na Sar-planini zapadlo 25 cm snega. Belgrad, 28. aprila, m. Na poštni ufhd v Ptuju je premeščen Karol Kafcu. dOSedaj uradniški pripravnik jiošte Maribor 1. /enira. 28. aprila, m. Na včerajšnjem občnem zboru Železarne v Zenici je bil poleg ostalih izvoljen tudi novi upravni odbor. Za predsednika je bil izvoljen ing. Stjepan Bosakov, načelnik rudarskega oddelka v ministrstvu za gozdove in rudnike. _ Belgrad, 28. aprila m. Včeraj dopoldne }e bil lažje poškodovan - bivši bolgarski minister Kosla Todorov, ki se je iih ulici znašel med dvema tramvajema. Tramvaja sla ga nekoliko stisnila in vrgla na Ha. Jodorov je dobil pri lem lažje poškodbe in je bil prepljan na kirurgični oddelek splošna bolnišnice. Belgrad, 28. aprila, ni. Dne 1. maja t. 1. bo začel obratovati redni zračni promet na linijah Belgrad—Zagreb—Sušak—Ljubljana, dalje Belgrad— Niš—Skoplje—Bilolj—Solun. Na progi Belgrad— Sarajevo—Dubrovnik pa bo začel promet 1. junija. Poleg Aeropula bo s Sušakom vzdrževala zvezo lu-di češkoslovaška linija iz Prage in Bratislave ter ; bo vodila linija iz Sušaka dalje proti Splitu in Du-i brovniku vzdolž Jadranske obale. Pa tudi dunajska j zrakopiovna družba bo vzdrževala zvezo z Dunaja preko Ljubljane v Dalmacijo. Nov ban v Zagrebu Belgrad, 27. aprila. V imenu Nj. Vel. kralja Petra tl. je z ukazom ki1, nitlni-duikov z dne 25. aprila na predlog ministrskega predsednika in zunanjega ministra vpokojen dosedanji ban savske banovine dr. Marko Kostenčič, za bana savske banovine pa je imenovan dr. Viktor Ružič, odvetnik s Susaka. l?r-,yij5tor ip rojen na Sušaku 31. ja- nuarja 1893, kot sin reškega industrijca pokojnega Djure Ružiča. Srednjo šolo je obiskoval na Sušaku in v Gradcu, pravne nauke pa je študiral na Dunaju, v Gradcu in Zagrebu, kjer je doktoriral. Med prevratom 1918 je aktivno sodeloval pri delu narodnega sveta za mesto Reka-Sušak. Leta 1924. je odpil odvetniško pisarno na Sušaku, na gospodarskem področju pa se je bavil mnogo s pomorstvom. Po smrti profesorja Vjekoslava Špinčlča lota 1993, je prišel kot njegov namestnik v prejšnjo narodno skupščino. V skupščini ni pripadal nobeni politični skupini, ostavši v opoziciji. Komisija za inženirske izpite Belgrad, 27. aprila. V oddelku državnega katastra in državnih posestev so se vršili izpiti inže-njerjev in geometrov za pooblaščeno izvrševanje javnih geodetskih del. Prijavilo se je 91 kandidatov. Izpraševalno komisijo so tvorili: dr. Zvonimir Kralj, načelnik oddelka državnega katastra in drž. posestev kot predsednik, Dragoslav Matič, načelnik pravosodnega ministrstva, Franjo Omerzo, svetnik finančnega ministrstva, inž. Tli ja Živkovič, tajnik finančnega ministrstva, in Nikola Gjelič, pooblaščeni civilni inženjer kot člani. Drobiž iz domovine Izpred celjskega sodišča Celje, 27. aprila. Ptred okrožnim sodiščem v Celju se je danes zagovarjala 23 letna Frančiška Petek iz Št. Pavla pri Preboldu, uslužbena v Novem Celju. Obtožena le bila, da je z zadavljenjem usmrtila svojega nezakonskega otroka. 25. februarja tega leta je v Novem Celju na stranišču porodila zdravo dete moškega ■pola. Iz strahu pred posledicami se je zbala in otroka najprej vrgla v straniščno jamo in rtanj spustila vodo tako, da se je otrok v kratkem zadušil. Ker je hotela zabrisati vsako sled, je otroka zvečer zavila v časopisni papir, ga povezala in ga obtežila s kamnom ter ga vrgla v potok Lavo. A4rtvega novorojenčka so našli 4. marca. Po zdravniškem mnenju je bil otrok živ rojen in sposoben za življenje. Vsled tega svojega dejanja je Frančiška Petek zakrivila prestopek zof>er življenje in telo in je bila obsojena na 4 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 3 let in na 300 din povprečnine. Državni tožilec je prijavil radi prenizko odmerjene kazni priziv. — ★ Sličen primer se je dogodil meseca januarja na Ložnici pri Žalcu. Na Ložnici pri Kamarju je bila uslužbena kot dekla Razdevšek Amalija, roj, 1907 na Sp. Ponikvi. V sedmem mesecu nosečnosti je rodila otroka moškega spola. Iz sramu pred ljudmi in iz strahu pred izgubo službe je otroka Odnesla pod neko vrbo ob Ložnici in ga s prstjo pokrila. Obtožena je bila, da je S tem neposredno svojega nezakonskega otroka umorila. Obsojena je bila radi tega na 3 mesece zapora, jx>gojno za dobo 3 let in na 250 din povprečnine. Tudi za ta primer je državni tožilec vložil priziv. Hlastan Matilda, 40 letna jjosestnica iz K a 1 i -šovca, je 21. februarja tega leta s silo ovrla državnega uslužbenca, sodnega iztirjevalca Marka 2i-’ breta vršiti službeni posel. Ta je imenovanega dne prišel k njej na dom po službenem poslu, da bi ji odvzel lovsko puško, kar mu je ona preprečila. Obenem ga je tudi žalila z besedami: »Saj vas poznam, kdo ste in kaj ste; pridete noter kakor kak ravbar.« Vsled tega dejanja in teh besed je bila Matilda Hlastan v odsotnosti obsojena od okrožnega- sodišča na 2 meseca zaj^pra in na 200 din denarne kazni, ki se spremenijo v slučaju neizterljivosti na 4 dni zapora. 20. januarja tega leta so pri Neži Ormovšek v I odgorju godovali. Zvečer so se malo vinjeni razhajali. Ko so bili že zunaj In so se poslavljali, se je hotel Franc Grmovšek pridružiti zakoncema Pri-voršek in je nato hotel iti še po svojo ženo, ki se je la čas še mudila v hiši. Ko je stopil preko ledine proti hiši. je zagledal za hišo Franca Rožiča, 30 lelnega kolarja v Podgorju pri Pišecah, ki je prej tudi z njim vred v hiši proslavljal gospodinjin god. Ko je prišel do njega, da je Rožič trikrat udaril z vozno ročico, najprej po nogi in levi roki, kjer mu je povzročil z udarcem lahke telesne poškodbe, tretjič pa jc zamahnil po njegovi glavi s tako silo, da je na mestu obležal v nezavesti. Pri tem zadnjem udarcu je dobil ob levem zunanjem očesnem kolu 3 cm dolgo rano. za kalero je zdravnik ugotovil, da jo je smatrati za težko telesno poškodbo, ker bi radi nje lahko izgubil oko. Zaradi tega svojega dejanja se je moral obdolženi Rožič zagovarjali in je bil od okrožnega sodišča obsojen na 4 mesece strogega za|)ora, pogojno za dobo 3 let. Za bolest-nino mora plačati Francu Grmovšku 1000 din. za ostale zahtevke Franca Ormovška pa se mora la obrniti na pot civilne pravde. Celjske novice Šahovska simultanka. Danes zvečer ob pol 0 igra bivši šahovski svetovni mojster dr. Aljehin simultanko s 40 celjskimi šahisti. Dr. Aljehin se pripelje z brzovlnkom ob pol 3 popoldne. Oficiclui sprejem se bo vršil pri vlaku. Zr(vc nesreč. S kolesa je padel in dobil težke poškodbe na rokah in glavi 56 letni rudar v pokoju Grešak Ivan, doma iz Rečice pri Laškem. — S postelje je padel 26. t, m. 4 letni rudarjev sin Cvikl Anton iz Velenja in si pri tem zlomil levo roko. — 22. t. m. je prenočeval na župnijskem kozolcu v Št. Andražu 47 letni mlinar brez posla in brez stalnega bivališča Jerman Leopold. Ponoči ga je cerkovnik Ivan Robida v prepiru zabodel z nožem v desno nogo. — 25. t. m. pa si je pri delu zlomil desno roko Leopold Dolšak, 21 letni pos. sin iz Rogatca. Roko mu je zlomil. Pred okrožnim sodiščem v Celju se je zagovarjal 23 letni čevljarski pomočnik Strašek Simon, Št. Peter na Medvedjem selu, radi težke telesne poškodbe. Obtožen je bil, da je v Podplatu 26. januarja z lesenim, ostro robatim kolom oo&kodoval Alojza Zagozdo. Alojz Zagozda, 70 Kmet prodaja svojega sina Iz vasi Lokanja blizu Ložnice se je oglasil kmet, ki hoče prodati svojega štiriletnega eina, da bi na ta način mogel vsaj za nekaj časa prehranjeval še. ostale tri svoje otroke. Pred nekaj dnevi je nekega časnikarja obiskal kmet in ga prosil, naj da v Časopisje, da je na prodaj majhen deček i* družine, za katero mora skrbeli oče, ki dnevno ne zasluži več kakor štiri do pet dinarjev. Zato se morajo vsi skupaj stiskati v zakotni temni kleti in podnevi prosjačiti za skorjo kruha. Ko je podal časnikarju tudi sliko tega deteta, je časnikar po njej takoj spoznal v prosilcu nesrečnega očeta, ki prodaja svojega otroka. Kmet je dejal, da mu je ležko prodajati svojega sina, vendar ga bo oddal le Srbu In tistemu ki ga bo vzgojil tako kakor ee spodobi. S sekiro nad iožilelja » ■ ■ in priči V vasi Radovišiu blizu Ohrida so trije bratje Arnavti ubili nekega kmeta in dva brata, ki sta mu bila za pričo-pri sodni raz.pravi, do katere je prišlo iz čudnih vzrokov. Šefir Mustafovič se je zaradi neke njive sprl z očetom ubijalcev m so nazadnje Prišli pred sodišče, do se tarn zadeva razčisti Na sodišče sta bili poklicani tudi dve priči, ki sta pa izpovedali v korist Šefira. Posledica tega jc bila, da je sodišče prisodilo njivo in pravico Šefirju. S lem pa je bila dana kol hudega sovraštva med obema rodbinama. Demiroviči, ki so pravdo izgubili, so sklenili, da bodo lastnoročno razčislili vprašanje pravic do njive in obračunali s Šelirom ler njegovimi pričami. Fien Dcmirovič ic pobral sekiro in odšel v vas. Tu je srečal enega od prič in (ja s sekiro posekal. Hladnokrvno, kakor da se ni nir zgodilo, jc šel ['ten po vasi naprej, stopil v hišo Šefira in gri enostavno pobil s sekiro do smrti. Preostala mu je samo še treija žrtev, to je druga priča. Tudi tega jc Llcn obiskal in hladnokrvno obračunal z njim tako kot s prvima dvema. Po izvršenih Umorili je Eten pobegnil neznano-kam, a oblastem sta sc prijavlja njegova dva brata češ, da sta onadva izvršila zločin. Vendar jima oblast tega ni verjela ter ju je zaprla pod sumnjo, da sla hotelo z napačno prijavo priboriti bratu čas in zabrisati za njim sled. To so potrdile tudi mnoge pliče, ki so videle vse tri zločine, ki jih je izvršil FJ e m sam. Kakor so doslej dognali, je Ftem pobegnil proli albanski meji in se mu bo tudi najbrže posrečilo pobegniti preko nje. letni posestnik, se je pripeljal 26. januarja z vozom iz Poljčan v Podplat po svojega sina. Ker ga s prvim vlakom ni bilo, ga je počakal v gostilni Bračun. V gostilni je najprej malo pojužinal, nato se jc pa podal v kolarmco pogledat h konju. Za njim je prišel obdolženec Strašek, ki je spotoma pobral ostro robat kol m z njim udaril konja po nogah. Starček se je radi tega razburil in pozval Strašeka, da pusti konja pri miru. ker ga je škoda. Obdolženec je sicer mirno priznal, da je konja res škoda in pri tem zamahnil proti Zagozdi. Starec je prvi udarec, namenjen glavi, z levo roko prestregel. Udarec pa je bil tako močan, da mu je j>opolnoma prelomil roko jx>d: komolcem. Obdolženec se zagovarja s popolno pijanostjo. Pred nadaljnjimi udarci sta Zagozdo rešila večje nesreče gostilničar Franc Bračun in njegova žena. Strašek je bil obsojen po § 166 k. z. na 2 meseca zapora, pogojno za dobo dveh let. Zagozdi f>a mora plačati za bolečine 10C0 din, za ostale zahtevke Zagozde se določa, da se ta napoti na civilno-pravno pol Odvetnik ponarejalec Subotiško sodišče je včeraj obsodilo tamkajšnjega odvetnika dr. Rubija zaradi ponarejanja javnih listin. Dr. Rubi je bil pravni zastopnik neke Marije Sente, ki je živela v divjem zakonu i Gezo Imgriindoni. Ta dva zakonca sta si pred nekaj meseci od tretje osebe izposodila 10.000 din. Pozneje sta pa kmalu dala d fug drugemu slovo. Ker je imel Imgrund tudi nekaj nepremičnega premoženja, sta odvetnik in njegova klijentka, bivša priležnica, jx>naredila obveznico na la način, da sta pred Iingrundovo ime postavila besedo dolžnik, a pred njeno ime besedo porok. Tako ponarejeno zadolžnico sta oddala upniku, ki se je z njo vknjižil na Imgrundove nepremičnine. Stvar seveda ni bila tako preprosta, da bi mogel Iti Imgrund preko nje, pa je zato tožil odvetnika radi ponarejene listine. Sodišče je dognalo, da je bil odvetnik v resnici ponarejevalec ter ga obsodilo na eno leto in pol zapora ter na tri leta izgube državljanskih pravic. Mrtvec s tujimi listinami V Šibeniku so pretekli četrtek sprejeli vest, da je v zagrebški bolnišnici umrl neki nepoznani človek, ki je imel dokumente, glaseče se na ime Uroša Skočiča. Istočasno po je tudi šibeniška občina dobilo od zagrebške bolnišnice sporočilo, da je Uroš Skočič umrl, s prošnjo, naj sporoči io vest tudi Skočičevi rodbini. Cim je občina sprejelo to vest, je eden od uradnikov odšel na Sko-čičev dom m ženi naznanil moževo smrt. Zena je bila seveda preplašena, prav tako otroci. Kmalu je izslu tiskana osmrtnica, ki so jo nalepili po mestu. Zena in otroci pa so najeli avto in se z njim naglo odpeljali v Zagreb, da pravočasno urede rAirf23, ?re-T ' Zvonovi so oznanjali to žalostno vesi. Za soboto je bil določen pogreb in |e uri’ za katero je bil najavljen prihod mrtvaškega avtomobila, zbrala tam velika množica ljudstva. Zastonj so čakali ljudje, avtomobila m notelo biti od nikoder. Sele popoldne pa je prišla v mesto senzacijonalna novica, da je »rajnki« IJros Skočič živ in da se nahaja v neki gostilni v lJri|edoru. Vesti so se seveda vsi razveselili, kar Pa na stroških, ki so bili na to način prizadejani rodbini Skočiča, nič ne spremeni. Neznanec, ki je umrl v zagrebški bolnišnici, in je imel pri sebi napačne listine, je odnesel s seboj tudi skrivnost, kako je prišel do tujih dokumentov in obenem krivdo na pogrebnih stroških, ki jih trpijo. Zaradi para volov V vasi Dubovu pri Prokoplju sta se dva soseda kmeta pogajala za prodajo para volov. Čedomir in Dobrivoje se pri tem nista mogla sporazumeti. Pa sta se začela prepirati. Navsezadnje se je Cedomir, ki ga tam vsi poznajo kot strastnega pretepača In zraven še ubijalca, z Dobrivojem pogodil, da bo kupil par volov za 1620 dinarjev. Za aro mu je j>a dal le 7 dinarjev z zagotovilom, da bo ostalo vse še isti dan prejel. Kmalu nato, ko bi bilo treba plačati še ostali del računa, pa je Če-domir prišel na dan s trditvijo, da sta se pogodila za vole za sto dinarjev manj, kakor pa je trdil Dobrivoje. Prepir je bil neizogiben in zato ju je trgovec, pri katerem sta se pogajala, pognal iz svojega lokala. Ko sta Čedomir in Dobrivoje prišla pred občinsko hišo, sta se spoprijela in se začela daviti. Pri tem je pa Čedomir potegnil svoj nož in ga porinil Dobrivoju naravnost v srce. Nato se je vsedel pred kavarno, zadrl svoj nož v mizo in mirno pil svoje žganje, dokler ga niso žandarji prijeli. dohodkih Maribor MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 28. aprila ob 20: »Direktor Čampa*. Red C. Sreda, 29. aprila: Zaprto. Prva ponovitev Kranjčeve drame »Direktor Čampa« bo jutri, v torek, 28. t. m., /a red C. Odrsko prav učinkovito delo je ob premieri s svojo aktualno vsebino in razgibanimi prizori doseglo izredno lep uspeh. Zadnja letošnja premiera bo Skvarkinova, po vseh odrih z rekordnim številom predstav igrana veseloigra »Tuje dete«. Režija ie Kovičeva. Sodelujejo Zakrajškova, Kraljeva, Rasbergerjeva. Savi-nova, Starčeva, P. Kovic, Gorinšek. Verdonik, Na-krst, Furijan, Grom. Ljudski oder vprizori v nedeljo 3. maja ob 20 na odru dvorane na Aleksandrovi 0 pretresljivo vojno dramo »Stilmondski župan«, ki je že pri prvi vprizoritvi dosegla velik uspeh. ¥ Telesni zdravnik abesinskega cesarja dr. Jordan Sirokov bo predaval jutri zvečer v Ljudski univerzi o Abesiniji in o življenju na neguševem dvoru. Lastniki motornih vozil, ki še niso pregledana, se opozarjajo, da jih pripeljejo k pregledu 29. t. m. ob 15 pred poslopje mestne policije. O finančnem gospodarstvu OUZD se bo vršilo drevi ob pol 19 predavanje v dvorani Ljudske univerze za delojemalce. Kriza maribor. športa Maribor, 27. aprila. Kakor smo že poročali, se }e na svojem zadnjem občnem zboru razšel po šestletnem uspešnem delovanju Mariborski smučarski klub, ki je bil nekaj let najmočnejša zimsko-športna organizacija v severnem delu Slovenije. — Te dni je odstopil celoten upravni odbor Mariborske kolesarske poazveze, ker je Kolesarski savez v Zagrebu neupravičeno in na podlagi netočnih informacij, ki jih je prejel od nekega svojega zaupnika v Mariboru, nastopil proti sedanjemu vodstvu podzveze ter mu delal razne očitke. Dasi so v Mariboru podani vsi predpogoji za velik razmah kolesarskega športa, saj ima Maribor z okolico v ccli državi največ kolesarjev, sc kolesarski šport baš zaradi sličnih pogostih nastopov zvezne uprave ne more razviti. Mariborski športni klubi, ki gojijo kolesarski šport, se nameravajo pritožiti proti takemu postopanju na ministrstvo za telesno vzgojo ter ga naprositi, da napravi v kolesarskem športu potreben red. — Tudi nogomet je zajela kriza, in sicer moštvo ISSK Maribora. Klub nima potrebnih prostorov za treninge in se baje sedaj peča z načrtom, da bi sploh opustil nogometno sekcijo. Odposlanci železnic iz 6 držav v Ljubljani Ljubljana, 28 aprila. V dvorani Delavske zbornice je začela danes do|W)ldne zasedati mednarodna konferenca železniških strokovnjakov iz Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške, Madjarske, Malije in Nemčije. Vsaka država je poslala na to konferenco po več zastopnikov, ki so prispeli v Ljubljano že včeraj in predvčerajšnjim. Pod predsedstvom jx>močnika železniškega ravnateljstva g. Cugmusa razpravlja konferenca o mednarodnih železniških tarifah. Razumljivo je, da vlada za konferenco veliko zanimanje; saj določajo tarifo za železnico, na kateri ie vsakdo interesiran. Konferenca danes še ne bo zaključena. Opoldne bo kratek odmor, ki ga bodo udeleženci konference uporabili za to, da si ogledajo mesto. Smrt med jeseniškimi delavci Jesenice, 27. aprila. Tovarniški skladiščnik g. J. Mušič je pretekli tedetj še vršil svojo službo v centralnem skladišču na Savi. Ko je v četrtek stopil iz kopeli v tovarni, je čutil, da ni nekaj v redu z njim in mu je bilo treba spremstva do stanovanja. V f>etek ponoči pa je umrl in v nedeljo popoldne, ko je sonce z vso razkošnostjo sipalo blagodejne pomladanske žarke na cvetočo naravo, so krepkega moža, ki je bil v najlepših letih, odnesli na jeseniško [»kopališče. V soboto se je nenadoma raznesla vest, da je v ljubljanski bolnišnici, kamor je šla na operacijo slepiča, nepričakovano umrla žena tovarniškega ključavničarja ga. Frančiška Smolej. Blaga žena je bila članica ženskega odseka Krekovega' prosvetnega društva na Jesenicah ter mhogo truda žrtvovala za zbiranje darov Vincencijev! konferenci ter tako pomagala lajšati bedo ubogih. v tovarniški bolnišnici pa je istotako v soboto ponoči umrl bivši strežnik vodnih turbin na Javorniku g. Levičnik. Po nekaj dnevih bolezni je podlegel pljučnici. Bil je silno močne ]x>stave in menda najtežji med svojimi javorniškimi sodelavci. V ponedeljek zjutraj pa se je naglo širila žalostna vest, da si je tovarniški preddelavec Florijan Bucela sam vzel življenje. Ob petih zjutraj je vstal kot vedno in svoji gospodinji v Obrtniški ulici, pri kateri je dolga leta stanoval, dejal, zdaj pa grem. Mesto v tovarno, kamor je hodil okrog 30 let, pa je še! v drvarnico, kjer so ga kmalu nato našli obešenega. Neki delavec je prerezal vrv. a bilo je že prepozno. Najbrž se je nesrečnežu omračil um. Bil je koroški rojak In miren človek. V nedeljo zvečer, nekoliko po deseti, sla prav na meji občin Jesenice-Koroška Bela pred gostilno Marker trčila dva kolesarja. Posledica karambola je bila, da je imel eden razbito novo kolo, drugi pa obtolčen obraz. Izkušeni kolesarji trdijo, da alkohol ni primeren jx»3peševalec kolesarskin dirk. In ti rmajo najbrž j>rav. * Na sosednji Dobrovi, ki ji iz neverno kakšnega vzroka pravijo blejska, čeravno nima z Bledom ničesar skupnega, tudi v občino ne spada tja, bodo imeli v četrtek slovesen dan, ko bodo sprejeli v svojo sredo novega dušnega pastirja, vpokojenega župnika g. Joža Seigeršmida, bivšega župnika v Naklem. Dobrova spada pod župnijo Zasip, kamor pa imajo Dobravci eno uro hoda in je na Jesenice bližje. Najprej morajo globoko doli v Vintgar, nato pa čez hrib Hom in sv. Katarino. Torej povsem neprimerno. Po vojni je število prebivalstva močno naraslo, zato je stalen duhovnik na Dobrovi nuino potreben. Odkar se je preselil v Ljubljano dobrovski rojak, bivši ameriški župnik g. Sodja, 90 bili Do bravci brez duhovnika in je moral ob nedeljah ?n-sipski župnik g. Demšar hoditi utrudljivo pot čez hrib in dol. Službodajalec: »Dobro. Rad bi predvsem iv. redno močnega hlapca. Ali se čutite zadosti krepkega?« Prosilec: »To pa žc, gospod, sai sem Se aitiori t>r«te.oel in vrgel iz beznice dva tovariša.« Ljubljana danes koledar Danes, torek, 28. aprila: Pavel. Jutri, sreda, 29. aprila: Robert. * i ckarne. Nočno službo imajo: mr. Bakarčič, ^ Jakoba trg 9. mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Gartus, Moste. Kaj bo danes Društvena dvorana Kodeljevo: Ob 8 redni se-stuitek ženskega odseka Salezijanske prosvete Kodeljevo. Ciovori g. Temlin o skrivnosti življenja. ."'oba Gospodarske zveze: Redni sestanek dekliškega odseka Prosv. društva Ljubljana-mesto. * Vabilo k proslavi 100 letnice Stritarjevega roj-Uii. ki jo priredi drž. II. deška narodna šola v Ljubljani v soboto 2. maja t. 1. ob 15 (3) v telovad-iiid tukajšnje šole s sledečim vzporedom: 11. Iz 'ivljonja Josipa Stritarja. Izvajajo učenci 1. razi-, višjo narodne šole. 2. Stritar in priroda, življenje na travniku. Izvajajo učenci la in lb razreda. 3. Usmiljenje — podano v pesnitvah Josipa Stritarja. Izvajajo učenci 3b razreda. 4. Josip Stritar kot rodoljub in Jugoslovan; prikazujejo učenci 4b razreda,. 5. Mladi vojaki. — Oba junaka; pojejo učenci Ib in 4c razreda. 6. Poklon njegovim delom — živa slika. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki dobrodošli za nakup šolskega radia. K udeležbi vas vabijo učenci in učiteljski zbor II. deške narodne šole v Ljubljani — Graben. Ljubljanska podružnica »Bran-i-bora« priredi v petek I. maja t. 1. nabiralno akcijo po ljubljanskih ulicah in javnih lokalih V korist zamejnili bratov. N abiranje se vrši j>od geslom: Zatnejnim bratom — knjige! Naj ne bo meščana, ki ne bi v petek napravil svoje dolžnosti! Bratska društva pa prosimo, da prepuste ta dan izključno posvečen le naši akciji! Bran-i-bor. Velike počitnice se začno čez dober mesec. Oni dijaki, ki jim učenje ni malenkost in ki hočeio v f>o-čitnicah na potovanja ali pa gredo na deželo in na morje, vedo, da brez dobrega uspeha v šoli ne bo s 'počitnicami nič. Ali ni mnogo bolje, da še sedaj v poslednjem trenutku z vsemi močmi oprimejo resnega učenja in z gotovostjo upajo na brezskrbno letovanje kjerkoli? Stariši! Vaši otroci morajo v počitnicah veii iz mesta na sonce in svež zrak. Ce hočete vam in vašim otrokom prihraniti razočaranje na Vidov dan, stojite najprej v šolo, potem pa takoj v Akademski urad dela tia univerzi, dvorišče, desno. Tam vam določimo vestnega instruktorja-Studenta, ki naj bo čim bolj po vaši želji. Ne bojte se, tudi honorar se določi jio vaši volji. — Akademski urad dela uraduje vsak dar! od 11—12. PRISTOJBINE ZA ŽIVINO Mestno načelstvo sporoča: Na seji mestnega sveta dne 7. aprila 1936 je bilo sklenjeno, da se pristojbine za ogled živali, za izdajo živinskih notnih listov, za prenos lastništva in za potrdilo zdravstvenega stanja izenačijo in se določijo za ves teritorij mestne občine ljubljanske, počenši s 1. majem 1936, sledeče tozadevne pristojbine: a) za govedo, konja, osla nad 2 leti: taksa za °£led živali 2.50 din. taksa za izdajo živ. potnih listov 4.90 din, skujjaj 7.40 din; b) detto do 2 leti: taksa za ogled živali 2.50 din, laksa za izdajo živ. potnih listov 3.40, skukaj 6.20; c) za prašiča in drobnico: taksa za ogled Živali 2.50 din, taksa za izdajo živ. potnih listov 3.70 din, skupaj 6.20 din; d) ako se izda živinski potni list za večje število živali, se račtina za vsako nadaljnjo žival ogled-nina še po 0.50 din: e) za prenos lastništva na živinskem potnem listu je občinska taksa 1 din; f) za potrdilo 10 dnevnega zdravstvenega stanja je občinska taksa 1 din. Opomba. Ker znaša tiskovina in vtisnjena državna taksa pod a) 1.10, pod b) 0.60 in pod c) 0.30 dinarjev bo veljal stranko živinski potni list pod a) 8.50, pod b) in c) po 6.50 din. Zgoraj navedena ogledna taksa pripada ži-vinooglednikom za ogled živali in izstavitev živi-nooglednega lista. Ostale pristojbine pa se v smislu el. 14 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni plačujejo v korist »občinskemu veterinarskemu skladu«. Ta sklep je bil v smislu § 146 zakona o mestnih j občinah razglašen na uradni deski mestnega poglavarstva v Ljubljani v predpisanem roku in ni bila proti njemu vložena nikaka pritožba. Odobren je tudi v smislu § 134 cit. zakona po nadzorstveni oblasti in tedaj pravomočen. * Repertoar Narodnega *ledalifi?a t Ljubljani DRAMA Začetek ob 20 uri. Torek, 28. aprila; zaprto (gostovanje V Celju: Drva Sredej* 29. aprila: »juarez in Maksimiljan« Red Sreda. Četrtek, 30. aprila: »Prva legiia«. Red Crtrlck OPERA Začetek ob 20 uri. Torek, 28. »Otheilo«. Premijera. Izven. Sreda, 29. aprila: »Pesem ljubezni« Red C. Četrtek, 30. aprila: zaprto. Radio Otroci železne ceste Ljubljana, 24. aprila. Če greš okrog sedme ure zjutraj na ljubljanski kolodvor, te bo iznenadila nenavadna množica potnikov, ki prihaja s kolodvora in če ne poznaš razmer, boš presenečen vprašal, kaj pomeni ta nena- Programi Radio Ljublfana Torek. 28. aprila: 11 Selaka ura: Naša soaeda A J baniia (« V Pirilfut)- 12 Slavtnd pevoi ( na plohah). 12.45 Vremenska naipovfcd, poro&iln. 18 Napoved 6a«a, objava sporeda, obvestnla. 13.35 Glasbene (plo- 5$e). 14 Vremensko poročilo, bomii tečaji, 18 Hacinova ura (Radijaki orkester). 38 40 Filozofsko predavanje: Tiso6i iti milijoni pravnikov, (g. littertniik Fr. 'Ttenflefrlav). 10 Nafrt>ve»l časa, vreffifcftmka napoved, porodila objava sporeda, obves-tila. 19.30 Nac. uta: Naselja kakor so In kakor bi morala biti (dr. Miroslav Stojadimovi6 iz Bel Kr ari a). 21) Prenos opere 'v/. Zagreba: Verdi: Ples v maskah. V T. odmor ti: Glasbeno predavanje («. Vilko Ukmar). V II. odmoru; Napoved 6asa, vremenraka na/poved, potočila, objava sporeda. Drugi programi Torek, M. aprila: Brlrjradl.i 19.50 Slovanska »ln*-bn. 20.50 Večer Podporne zarflruffe gledaliških igralcev. — Rdgrad 11.: 8 Pevski dvojni kvartet. 14 Proslava ^Kt.netra Plesne ploSče. - BudlmpeHa: 19-30 1’ob.ie. 30 Pe-'»rdljeva »pevolsrrn. 21.40 Ciganska glasba.. 32.45 Bn diimpeStanska koncertni orkester. — Trst-Muan: 17.15 Plesna glasba 20.35 2on«k1 7,lx>r. 21.20 Vojaška godba, nato plasma glasba — Rlm-Ttari: 17.15 Pestra glasba. “0 H.5 lli'£7,ellia: 20 Hftndtov oratorij »Mosljac. vadna ljudska reka, ki kar naprej narašča tja do osme ure. In kar je pri teh potnikih najbolj presenetljivo, tvori njih večino mladina, moška in ženska. Toda tisti, ki stanujejo ob kolodvoru in ulicah, ki vodijo v mesto, vedo, šele zvečer doma, ki pa bo obenem tudi večerja. Časi so resni, vsak gleda, da 6ihi manj porabi in čim več prištedi — kjer je sploh kaj prištediti mogoče ... Pridružiš se veseli študentovski družbi: Kako jim kaj prija takale vsakodnevna vožnja? Prija jim, zakaj ne, saj jim mora, če pa ni druge izbire. Sicer pa je tu veaeln družba, vsak dan iznajde kaj novega za zabavo. Najlepše je spomladi in jeseni. Gimnazijka-sedmošolka pripoveduje: Stanuje pri svojih starših pol ure od postaje (in ta ni blizu Ljubljane), vstaja vsak dan ob petih in ne pomaga nič, naj sije sonce ali liiede s snegom, na pot mora, mnogokdaj pozimi v najhujšem mrazu in bodo prihodnje balkanske igre? Zadnje balkanske igre so bile lansko leto v Turčiji, letošnjo izvedbo balkanskih iger pa bi morala izvesti Bolgarija. Bolgarija pa je izvedbo letošnjih iger odpovedala, ali radi finančnih razlogov ali za to, ker nimajo primernih prostorov za izvedbo balkanskih olimpijskih iger. Izvedbo je odklonila tudi Romunija in pristavila, da nima nič proti temu, da jih izvede Jugoslavija, Tako ni izključeno, da bomo imeli letošnje balkanske igre v Jugoslaviji. Jugoslovanska lahkoatletska zveza je prejela od grške federacije pismo, v katerem zahteva, da se njej preda izvedbo. Na zadnji seji za JLAZ sklenila, da bo najprej poizkusila, da dobi od države materijalno pomoč, s katero bi bilo mogoče izvesti te igre pri nas. Nastalo pa je takoj tudi vprašanje, kje? Ali zopet v Zagrebu, kjer so bile že leta 1934, ali naj bodo pa v Ljubljani, ki bo imela letos s Stadionom najmodernejše športno igrišče na Balkanu. Na seji JLAZ je bil tudi zastopnik Ljubljane, ki je po informaciij zagrebškega dopisnika »Politike« zahteval za pomoč 450.000 dinarjev, Zagreb se je po naknadno ponudil, da izvede igre za 300.000 Din. Na vprašanje se bomo še povrnili iti zlasti skušali ugotoviti, koliko je porabil Zagreb za izvedbo iger leta 1034 Če ho prošnja JLAZ odklonjena, bodo letošnje balkanske igre zopet v Grčiji. Sest milijonov članov v W.978 društvih Letos so v Nemčiji prvič statistično ugotovili natančno število članov in društev, ki se bavijo s telesno vzgojo. Nemška državna zveza za telesno vzgojo je na podlagi te statistike nabrala prav zanimiv materijah Nemška državna zveza za telesno vzgojo šteje 44.078 društev, ki se bavijo s telesno vzgojo, ki imajo včlanjenih 4,199.095 članov, ki se aktivno udejstvujejo na športnem polju. Poleg tega je pa še okoli 2 milijona članov, ki ves ta pokret s svojim delom pomagajo. Številčno najmočnejša je nemška telovadna Organizacija, ki jo je ustvaril pred 125 leti ustanovitelj nemških »turnerjev«, Jahn. Šteje 1,324.816 članov. Za njim najmočnejša je nogometna organizacija, ustanovljena leta 1000 in ima 598.943 članov. V tej številki je tudi 2680 igralcev rugbvja iti 172 igralcev kricketa. Lahkoatletska organizacija ki je nastala leta 1898 pod načelom, ven iz telovadnic v prosto naravo, kamor si je mladina želela, ima 366.928 članov. Leta 1886 je bila ustanovljena plavalna zveza, ki je danes močna 264.253 plavalcev in plavalk. Rokomet igra 200.300 igralcev. Smučarjev in smučark, ki so organizirani, je 122.325. Tenis-igralcev 78.977; veslačev 59.349. Rokoborci, dvigovalci utež in Jui-jitstr organizacija šteje 25.135 članov. Kanu 48.873, hokej 22.653, drsanje 19.232, boksarije 19.725, mečevalci 6249. T6 so prav strokovni uradi, kot jih imenujejo Nemci burji do postale in potem je treba še čakati v mestu nli v šoli, ker vlaki vozijo svoje ure, šola pa ima svoje ure. Z njo hodi tudi bratec v prvo šolo in mora že prav tako prenašati vse težave vsakodnevne vožnje. Pa se bo že navadil... Najhuje je s hrano: nekaj vzameta s seboj, v mlekarni dobita kozarec toplega mleka, pa že gre. Ima pa na drugi strani ta vožnja tudi svoje lepe strani, zlasti zdaj na spomlad ... Uradnica pripoveduje: V službi je pri nekem odvetniku v Ljubljani. Toda njena plača je tako majhna, da ji je nemogoče živeti v Ljubljani in še kljub temu, da se vozi domov in stanuje pri starših, ne prihrani toliko, da bi se lahko pošteno oblekla. Bolehna je, pa mora kljub temu prenašati vse težave vsakodnevne vožnje, kajti skrbeti mora za svoje revne starše in za kopo bratcev in sestric, ki še hodijo v šolo. K sreči daje železnica z mesečnimi kartami takšno ugodnost, da lahko stanuje pri starših in da jo to stane manj, kot če bi morala živeti v Ljubljani. Sicer bi ji šef lahko dal po svo- jih dohodkih večjo plačo, toda za isto plačo takoj lahko zamenja kako uradnico iz Ljubljane, ki se ne bo pritoževala glede višino plače, saj ji v njenih razmerah vsa ostane. Obzir dandanašnjih delodaj-cev in njih pravičnost pa je poznana... Isto pripoveduje delavec, delavka, Z največjim naporom in na škodo svojega zdravja štedijo, pa še itak ni kaj prištediti, toliko, da se človek rije skozi življenje. Pa še sreča za tistega ki ima delo, in sreča, če more izrabljati ugodnosti mesečne delavske karte. Slučajni popotnik se pritožuje svojemu znancu: Kakšna neprijetnost je voziti se zjutraj med takšno gnečo in še med tem obilim šolskim »drobižem«! Človeku se zdi, kot da je v kakem panju, vse kriči In se preriva, da gre človeku na živce. Med mladino pa se brezobzirno razgovarja in kvanta delavstvo, tako da se mora že na vse zgodaj takle šolarček naučiti vsega slabega in »spodbudnega«. Culi so se že glasovi proti tem vožnjam šolske mladine, da bi naj jih oblast prepovedala, toda so na drugi strani spet razlogi, ki zagovarjajo socialno stran te ugodnosti in težko je obojno spraviti v j sklad. Mnogokaj bi lahko bilo drugače, če bi te j krize ne bilo, če bi razmere dovoljevale i življenje drugačno, kol je. Tako pa je treba marši* 1 kaj sprejeti in potrpeli... Dalje imamo še v društvih organiziranih 455.839 strelcev, 340.186 turistov, 100.925 kolesarjev, 57.564 kegljačev, 23.091, ki gojijo jadralni Šport, 18.203 ping-pong, 6039 biljardistov, 4093 igralcev golta, 3651 sankačev in 401 vozač z bobom. To so številke, ki povedo več kot dovolj, kakšne ogromne dimenzije je zavzela ta najnovejša velesila, ki ji pravimo šport. Zanimivo bi bilo ugotoviti pri nas, koliko je organiziranih športnikov. Kongres nasprotnikov letošnje olimpijade V času, ko se že vse pripravlja za letošnje poletne olimpijske igre, pa je sklical mednarodni odbor za sjjoštovanje olimpijskih predpisov in olimpijskega duha za 6. junij v Pariz mednarodni kongres. Udeležili se ga bodo vsi oni, ki nasprotujejo. da bi izvedla Nemčija v Berlinu olimpijske igre. Predsednik tega odbora je nekdanji minister iti senator Justin Godard. Temu odboru pripadajo znane osebe iz mednarodnega športnega sveta. Kaj bo sklenil odbor, bomo videli; mnenja pa smo, da ne gre v športno gibanje vleči j>olitike. Smrtna nesreča kolesarja Ljubljana, 28. aprila. V včerajšnjem »Slovenskem domu« smo poročali o nesreči, ki se je v nedeljo zvečer pripetila nekemu kolesarju na klancu med Št. Vidom in Stane-žičami. Reševalci so ]>onesrečenca takoj odpeljali v bolnišnico, vendar se kljub naporom zdravnikom ni posrečilo obdržati ponesrečenega kolesarja pri življenju. Včeraj je v bolnišnici izdihnil Kako je nesreča nastala, še ni pojasnjeno. Ljudje so našli moža ležečega na cesti, iz ušes pa se niu je cedila kri. Bil je nezavesten. V takem položaju so ga našli tudi reševalci. Tako reševalcem, kakor večinoma v bolnišnici na vpraašnja ni mogel odgovarjati in zato tudi niso mogli točno ugotoviti njegovih podatkov, oziroma sploh njegove identitete. Pri njem so našli nek račun, ki je bil naslovljen na nekega zidarja v Stanežičah. Kolikor so mogli ugotoviti, je dal ta račun ponesrečencu nek mešetar z Viča ter ga prosil, naj ga zanese s kolesom v Stanežiče. Poleg tega so mogli ugotoviti še to, da se piše jsokojnik Lovrenc Zadel in da je star 38 let. Ugodnosti za obisk velesejma Rrlgrad. 27. aprila.. AA. 16. mednarodni velesejem v Ljubljani bo od 30. maja do 8. junija. Na podlagi velesejmske legitimacije imajo udeleženci na madžarskih železnicah 2.5 odstotni popust, na jugoslovanskih 50 odstotkov. Za prevoz razstavnega blaga v Ljubljano je treba v obeh državah plačati polni znesek, po končanem velesejmu pa je prevoz blaga nazaj brezplačen. Blago mora biti označeno kot •,razstavno blago« in naslovljeno na ljubljanski velesejem. Za carino jamči velesejmska uprava. Plačati jo Je treba šele, če se blago v šestih mesecih po uvoznem dnevu ne izvozi. Parada nemških letalcev pred mmistro m Goringom, ko so dobili svoje zastavt Škoda na času v zaporu Kdor je že kdaj hodil po ulicah angleških mesi, ve dobro, da je tam še vse bolj živahno, kakor po naših malih mestih. Le redkokrat se pri nas zgodi, da mora stražnik na kakem prometnem križišču ustaviti avtomobil, ker preti nevarnost nesreče. Na londonskih uličnih križiščih pa stoji skoro neprestano kar po cela kolona avtomobilov, ki čakajo na znak, da smejo nadaljevati pot. Pa vendar, ko gledaš te vozače, se ti eni zde po svojem obnašanju čisto drugačni kot pa drugi, kajti dostikrat se niti ne ozirajo na to, da bi vozili po mestu po predpisani hitrosti. Niti v glavo jim ne pade, da bi moglo priti do kakšne nesreče, kadar oni sede v avtomobilu. Te vrste avtomobilisti so poklicni dirkači, ki smatrajo vsako cesto, čc je še bolj prometna, za dirkališče. Vsi seveda niso takšni, čeprav gotovo ni Freddi Dixon, eden naj- bolj znanih angleških avtomobilskih dirkačev, edini, ki si je upal že večkrat poigrati se na sredi prometne ceste v Londonu s svojim življenjem, a še bolj gotovo z življenjem meščanov, ki se tedaj mude na ulici. Zadnjič pa Dixon kar ni imel prave sreče. Sprva je vozil zares po vseh predpisih, nato vodno hitreje in hitreje, dokler le ni nazadnje z blatnikom prav pošteno ošvrknil nekega pešca in ga precej poškodoval. Ta ga je po vsej pravici takoi naznanil in še povrhu tožil za odškodnino. Sodnik je drznega športnika obsodil na tri mesece zapora. Dixon je sicer malo godrnjal, kakor bi bil marsikdo drugi tudi. pa če je upravičen ali ne, toda se je le moral udoti v svojo usodo in oditi v celico. Vendar za tega odličnega gosta v zaporu niso veljali tako strogi predpisi kot za druge. Pustili so ga, da je lahko opravljal svoj posel mimo dalje in mu niso dajali drugega opravila. Ko so pretekli trije dolgi meseci, je Dixon zapuščal celico. Bil je sicer nekoliko boij bled kakor prej, vendar izredno dobre volje. Kako bi tudi ne bil! Prvič že zato, ker je bil sedaj zopei prost, drugič pa je imel v žepu nanovo izdelan načrt za nov dirkalni avtomobil, s katerim bo sedaj poskušal potolči Camp-bellov svetovni rekord v avtomobilski vožnji. Z vso gotovostjo je prepričan, da se mu bo to tudi posrečilo, izbral si bo pa prav gotovo rajši dirkališče, kakor pa prometno ulico ... Sedem milijonov napitnine Ko se je angleški časnikar Whist vozil na luksuznem parniku preko Oceana, si je beležil svoja opazovanja ter jih dal v javnost. Med drugim jc napisal, da se ladijski natakarji, prišedši v New York, vozijo po mestu z avtomobili, olicirji pa s tramvajem. Nedavno umrli prvi natakar parobroda, Ilu- fhes, je zapustil nad 27.000 funtov premoženja, ar odgovarja 7 milijonom dinarjev. Njegov kolega, Heirik Clark, ki je bil dolga leta v službi Cunard družbe, pa je imel ob izstopu iz službe le nekaj manj prihrankov kot prej omenjeni. In večina teh ogromnih vsot izvira od napitnin. Prvi plačilni Astoria hotela v New Yorku ima lastno jahto in svoje dirkalne konje. Plačilni hotela Asor House je imel pet milijonov dinarjev prihrankov, a njegova mesečna plača je znašala mesečno le okoli 1500 din. Glavni portir Savoy hotela v Londonu, nazvan Otd Nick,, ki je umrl pred 3 leti, je istotako za- pustil nad pet milijonov dinarjev. Tega je znani milijonar Morgan nekoč povabil, naj na njegove stroške potuje v Ameriko, si jo ogleda in izživi. Old Nick pa je ponudbo odklonil in raje ostal v Londonu v službi portirja. Najbogatejši lakaj Coutts, ki je bil mnogo let v službi lorda Riblesdala. je svoje prihranke napitnin tako plodonosno nalagal, da je imel pri izstopu iz službe blizu štiri milijone dinarjev premoženja. Visoke dohodke od napitnin imajo natakarji v železniških jedilnih vozovih. Na napitninah debijo mnogo več, kot pa znaša njihova redna plača. Lasuljarji v prvovrstnih . pariških salonih so istotako deležni visokih napitnin, tako da 200.000 dinarjev letno ni nič izrednega. Seveda so vse to izjemni slučaji. Natakar povprečne londonske gostilne nima čez 800 Din tedenske napitnine, žensko gostilniško osebje pa komaj po dve sto din.-yjev, oziroma niti ne en cel funt šterlingov. Minister za propagando govori Na črni listi Nekdaj je bila za vsakega šolarja najhujša in najbolj sramotna kazen, če je moral v kotu klečati med poukom v zasmeh in svarilo svojim sošolcem. Dandanes pa ta učinkovita kazen počasi izginja ne le pri severnih športnih narodih, pač pa tudi že pri nas. V angleških šolah n, pr. kaznujejo učenca, da ga vpišejo na črno listo ter kot tak ne sme en dan, teden, ali celo ves mesec na igrišče brcat žogo. To je za športnega Angleža strahovita kazen. Ako v angleškem parlamentu pride poslanec na črno listo, velja to navadno za vse življenje. Poslanec Charrington je bil izključen iz zbornice, ker je pograbil žezlo, ki je postavljeno pred speakerjem (predsednikom) in s tem zamahnil proti njemu. Na črni listi je danes okoli 60 sufražetk, katere ne smejo prestopiti praga londonskega parlamenta, ker so se svojecasno s svojo nasilnostjo pregrešile zoper starodavne predpise te častitljive hiše. Na raznih angleških otokih imajo pravico vsakega neljubega človeka postaviti na črno listo in mu tudi za vedno zabraniti povratek. Neki Anglež, ki se je na takem otoku opijanil, in žalil policijo, je za vedno vpisan na črno listo. V Folkstonu je bila neka služkinja obsojena, ker je svoji gospodi vzela nekaj obleke. Radi tega je prišla na crno listo, da eno leto ne sme stopiti na angleških tleh v plesno dvorano. V Kingstonu so trije paglavci ukradli nekaj denarja, da bi mogli v kino. Sodnik jih je postavil na črno listo, da eno leto ne smejo v noben kino. Takih pametnih sodnikov bi bilo treba dandanes mnogo in to po vseh krajih. Hišni varuh Voditeljica »otroškega vrtca« moskovskega zooparka Caplina je morala pohčerili večmesečno levinjo, ki jo več ni marala dojiti mati. Lepa žival, ki je večja od nemške doge, je dobila ime »Kinuli« (t. j. »Zapustili so me«). Dne 15. t. m. je prišla Caplina zvečer domov in videla, da je Kinuli zelo razburjena. Jezno je mlatila z repom po tleh, drhtela in neprestano gledala kuhinjsko omaro. Caplina se je ozrla in videla na omari nekega moškega. Slednji je priznal, da je vlomilec. Odprl je prazno stanovanje, da bi kaj ukradel, a »nenadno je name planil ta vrag«. Vlomilec je skočil na mizo, a vrag mu je sledil. Rešil se je na omaro in čepel gori nad dve uri... Kinuli je tako domača, da odpira vrata, če sliši zvonec. Ko je skuhan obed, pride v kuhinjo s svojo skledo v gobcu. Mož z nevarnim priimkom Ameriški slikar Colt je doživel zabavno ne-prihko v pariškem Louvreu. Počasi se je pomikal skozi muzejske dvorane z desno roko v zadnjem hlačnem žepu (kjer se navadno nosi revolver). Ta drža se je zdela sumljiva čuvaju, ki je videl, da se je sklonil Američan nad izložbo z zgodovinskimi dragulji. V domnevi, da je pripravljen obiskovalec priskočiti na pomoč nekemu drugemu razbojniku, je sprožil paznik klicalni aparat. Stražniki so prihrumeli v dvorano, uklenili in preiskali Američana ter ugotovili, da je tičala njegova roka v praznem zepu. Zahtevali so osebne podatke, a so slabo razumeli ameriško izgovorjavo. »Jaz se pišem Colt, Colt!« je vpil Američan. »Mar niste čuli o Colto-vem revolverju? Izdelovala jih je tovarna mojega ?četa. Moj priimek je Colt kakor pri revolverju!« Stražniki so smatrali to izjavo za grožnjo in odpeljali dozdevnega gangsterja na policijo. Nadzornik je izpustil Američana, toda »mož z nevarnim priimkom« toži stražnike radi »neutemeljene omejitve osebne prostosti. Stisni, stavil sem na tvojega konja! Nevarnosti pri dviganju morskih zakladov Marsikatero nevarnost in strahoto mora doživeli človek, ki ga bodisi žeja po znanstvenih odkritjih ali pa službena dolžnost kliče v temne morske globine, v katerih leže skriti zakladi nesrečnih brodolomcev in skrivnosti bogate, še neizčrpane prirodne zakladnice. V prvi vrsti mu seveda preti nevarnost od ogromnih samogoltnih rib, morskih volkov in somov, ki se s svojimi_težkimi frupi zaganjajo ob zibajoči se potapljaški zvon. Ta je s svojimi velikanskimi, na vse štiri strani usmerjenimi žarometi stanovalcem morskih globin kajpada pravo čudo in uganka. V neposredni bližini morskega dna pa segajo po neznanem raziskovalcu neštete previjajoče sc roke morskih mnogonožcev, gibčne tipalke velikanskih polipov ali bohotnic, ki nnu skušajo omotati noge in roke ter ga povezanega privili k sebi v smrtni objem. Toda niti morski volk niti bohotnica nista potapljaču tako nevarna kakor zgoščeni zrak v morskih plasteh ki ga mora vdihavati. . Mar se mu je bati, da mu bo zmanjkalo zraka in se bo zaradi tega v vodi zadušil? Kaj še! Nevarnost mu preti od preobilja zraka. Potapljač, ki dela v globini 100 čevljev pod morsko gladino, vdihava zrak, ki ima na kvadratni palec (2.54 cm) za 20 ton in 412 kg večji pritisk od navadnega atmosferičnega zraka. Navzlic temu pa človek v globini 33 m pod površjem ne čuti nikakršnih težav. Kakor hitro pa bi sc začel prenaglo dvigati proti površini, bi se pojavili pri njem na vso moč vznemirljivi znaki. Udje bi mu ohromeli tako, da jih ne bi mogel rabiti. Krvne slanice v ušesih in nosu bi mu po vsej priliki popokale. Prav tako tudi pljučne stanice. V sklepih in mišicah bi čutil neznanske bolečine, tako da bi kmalu izgubil zavest, in če ne bi imel takoj primerne pomoči, tudi izdihnil. Zadušil bi ga zrak, ki ga je malo prej vdihal! Ta zrak jc za morske potapljače največja nevarnost. Celo potapljalčevo telo, tako zunaj kakor znotraj, je namreč podvrženo že omenjenemu povečanemu zračnemu pritisku. Ker pa je pod iem tlakom vse telo. ga potapljač seveda ne čuti. Dru-goče pa bi bilo seveda, čc bi ta silni tlak pritiskal samo iia zunanjo površino njegovega telesa. V tem primeru bi ga v globini dveh sto čevljev čutil na sebi kakor 50-tonsko težo. Kakor znano, je zrak sestavljen iz približno štirih petin dušika in ene petine kisika, če ne jemljemo v poštev še trohico žlahtnega plina argona in ogljikovega dvokisa. A vsaka tekočina vsesava pline v razmerju tlaka nanjo in v pljučih je kri vedno v stiku z zrakom. To pa pomeni, da vsesavajo pljuča vse pline, ki so v zraku. Ker pljuča odvajajo telesu samo kisik in ogljikov dvokis — ' prvega potrebuje staničje, drugega pa izdihavajo — ostaja in se kopiči v krvi samo dušik. In ravno ta nakopičeni dušik ogroža potapljaču življenje, kadar se prehitro dviga iz vode Čim bliže je namreč človek površju, tem manjši je zračni pritisk na njegovo telo in zgoščeni dušik prodira zaradi tega iz krvi, kakor plini iz sodavice, ko odpremo steklenico. To presilovito iz-praznjevanje natrpanih krvnih slanic predstavlja za potapljača prvo in največjo nevarnost, zato ga je treba kakor hitro se pojavijo ti nevarni znaki, nemudoma spustiti nazaj v globino, v prejšnje stanje zračnega pritiska. Dviganje se mora začeti iznova in sicer na vso moč oprezno in polagoma. Danes je potapljalska tehnika žc tako napredovala, da potapljaškega Zvona v takih primerih ni treba več spuščati nazaj, kajti za povečanje zračnega tlaka so potapljalski zvonovi opremljeni s posebnimi takozvanrmi „zgoščevalnimi kamerami" V taki kameri ima potapljač na razpolago divan in telefon, tako da je lahko v stalnem stiku z zunanjim svetom. Kakor hitro stopi ogroženi v tako podmorsko zatočišče in se duri za njim za-pro, njegova »notranja napetost« na mah popusti in v zgoščenem zraku se dvigne na površje, kjer se nato izvrše nadaljnje potrebne reševalne operacije. Dviganje v taki »zgoščevalni kameri«, velikem kovinskem cilindru, v kateri se da pritisk zraka po mili volji uravnavati, je mnogo hitrejše in prikladnejše od nekdanjega načina, ko so morali potapljalski zvon, ki je bil že blizu morskega, površje, iznova spuščati v temne 'morske globine. B Življenje In trpljenje v najstrašnejši vojski Zakleta legija . Sedem in začnem naštevati vse potrebne podatke, kakor da me je kdo navil: svoje ime, ime staršev, narodnost. Na vprašanje, kako se imenujem, sem za trenutek okleval. Potem sem izrekel prvo ime, ki mi je prišlo na um: Gil-bert Clair. Zakaj mi je tako nenadno planilo v glavo prav to ime? To je precej čudna stvar. Pred leti sem bral zgodbo, kako so Normani osvajali Anglijo. Ime Clair izvira od neke norman-ske rodbine, ki se je naselila na Irskem za Viljema Osvojitelja in ki je tam igrala neko vlogo. Pripisovali so jim neka nedoločena junaštva. Ta zgodba je delovala na mojo domišljijo in tako se je v meni rodile ime Gilbert Clair. To je bilo od zdaj naprej dve dolgi leti moje ime. Slišal sem, kako ga izgovarjali zdaj s prijaznim glasom, a še večkrat so se zadirali, kadar so ga imenovali, Naj bo kakor že hoče, to ime je postalo del mene samega v toliki i meri ,da se mi še danes pogosto pripeti, da samega sebe vprašam: »Ali sem res jaz Benett Doty ali sem Gilbert Clair?« Če kdorkoli, kjerkoli zakliče za mano »Gilbert Clair!« bom takoj planil v pozor in prste položil na hlačni šiv, kakor je to v legiji predpisano. »Pridite jutri na predpisani zdravniški pregled,« pravi častnik. »Bonjour, monsieur.« Zadnje minute svoje svobode sem preživel v potepanju, katerega ne bom več dolgo mogel uživati. Drugi dan sem se podvrgel zdravniškemu pregledu. Legija ne gleda dosti na moralno, nravno usposobljenost kandidatov, pač pa zelo pazi na vse, kar se tiče telesnih lastnosti. Moral sem skakati po eni nogi tako dolgo, dokler nisem omagal. Potolkel sem svoj lastni rekord | v zvii<~?y telesa naprej in pritiskal deske pod nogami s tako močjo, da se mi je zdelo, da popuščajo. Nategovali so vse moje sklepe, kakor da preizkušajo krila mlinov na veter, če so dovolj gibčna. Ocenili so me z »A I«, kar pomeni najboljšo znamko, ki jo je mogoče pri tej skušnji doseči. Nato sem podpisal pogodbo in sprejel povelje, da odpotujem z železnico do Port Wen-dresa, majhne pomorske luke na špansko francoski meji. Tako sem postal legijonar! Prišel sem v Port Vendres šele naslednje jutro. Takoj sem se napotil v vojašnico senegalskih strelcev, o katerih ne maram reči drugega, kakor da se precej razlikujejo od belih lilij... Tu sem prebil nekaj dni, dobro jedel in dobro spal. Potem sem se nekega lepega jutra v družbi neštevilne gruče zuavov, strelcev in afrikanskih lovcev vkrcal na > M listata II«, ki je odhajal v Oran na alžirski obali. Razen mene sta bila na parniku samo j še dva novinca za legijo. Oba sta bila Španca. ! Eden od njiju je bil v Maroku v kraljičinem ] polku. Ostali vojaki: zuavi, strelci, lovci so se vračali k svojim oddelkom, ker jim je potekel dopust. Od teh sem dobil prve vzhodnjaške, j orientalske vtise, ko sem gledal njihove uni- j forme, na katerih se kričeča rdeča barva pre- j liva v modro. i V Oran smo dospeli naslednji dan popoldne. Kaplar je mene in ona dva Španca takoj odvedel v vojašnico legije. Kaplar je bil Rus, še čisto mlad, plavolas, sinjih oči in na pogled dobrodušen. Oblečen je bil v vojno uniformo legije. Obleka je bila že zbledela od dolgotrajnega pranja. J Na prsih je nosil trakove različnih odlikovanj, j Zastaven vojak, impozantnega vedenja, pravi vojvoda! Kar odleglo mi je, ko sem ga zagledal. »Prihajate v legijo?« »Da.« »Kar z mano.« Napotili smo se v mesto po strmi stezi, ki je prečila breg, vrh katerega leži mesto. Kaplar je stopal naprej umerjenih korakov in i dvignjenega čela in se ni oziral ne na desno ne na levo, kakor da ga ves ta metež na ulicah, vse te pisane gruče ljudi, skozi katere smo korakali, niti malo ne zanima. Mi trije novinci smo sledili njegovim korakom in smo se pri vsaki stopinji spotikali. Nismo gledali na vegasti tlak, marveč smo z očrni požirali bogastvo barv, ki se je razgrinjalo pred nami, občudovali smo nepregledno število kavarn in trgovin. Ko smo mesto prekoračili, nas jo ozka, dolga uličica privedla do visokih, belih zidov, za katerimi stoje vojašnice zuavov, spa-hijev in strelcev. Na vratih, skozi katera smo vstopili, je stal vojak z orjaškimi brkami. Bili smo na cilju! Skupaj z vodnikom smo šli v nadzorni urad. Pokazal sem svoje listine gardnemu naredniku, majhnemu, debelemu Francozu, čigar lice so krasile strahovite brke. Njihova vrhova sta sršala vsak na svojo stran. Mrmral j je nekaj, ko je pregledoval mojo prepustnico, a ko je prišel do narodnosti, je zagodrnjal: j "Glej no, vi ste Amerikanec? Izborno, eden je že tu, dobili boste tovariša: »Pokličite Filipa!« je velel. Slišal sem, kako po stavbah odmeva klic »Filip, Filip!« Radoveden sem bil, da bi videl kakšen je ta moj rojak, ki mi ga je usoda namenila. Nenadno se po stopnicah pri podi velik zamorec in krili z vsemi štirimi po zraku. »To je Filip,« pravi ponosno narednik. Da, zares, Filip je bil docela črn, kakor pravi pristni amerikanski zamorec. Toda kljub temu se je že prve dni izkazal za izvrstnega tovariša. To je bilo tedaj, ko se človek čuti še vsega skrušenega in izgubljenega. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za Incsamsivo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TIL Telefon 2994 Id 2996. Uprava: Kopitarjeva & Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. ČeS. Izdajatelj: Ivan Bakovec. Urednik: Jože Košiček.