Št. 79. V Goriei, v soboto dne 5. oktobra 1901. Letnik III. Izhaja vsak torck in soboto v tednu ob 11. mi pivdpoldni! za rin>sto tor oL 3. uri popoldnc z.i deželo. Ako pad<; nata dneva praznik izide dan prej <>b (j. zvečtu1. Stane po |><>sLi piejtwnan ali v Gorici na dotn poäiljan celoletno 8 K.. pollctiio 4 K. in četiU.etno 2 K. 1'rodajii s«' v Uorici v tolmkamali Schwarz v Šolskili ulicah in J e 1- lersitz y Nunskih nlieah po H vin. GORICA (/jjutranje izrtanje.) Urcdništvo in iiprnvništvo se naliajala v «N a r o d n i I i s k a r n i», ulicii Wllurini h. št. 9. Dopise je nasloviti na uiodniStvo, o°rlaso in naiočnino pa na upruvuišlvo «(.iorieo. O^Iasi si,- računijo po pelit- vi-slali in hicit ako at; tiskajo 1-krat po 1'i vin., 2-kial po 10 vin., 3-kral po 8 vin. Ako se večkral tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdujatclj in odgovorni urodnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. MaruSič). Zamorca perejo. To, kur uprizarja dr. Tuma v tiaši lepi domovini, jo, tako drzno in neza- slišano, da presega žo vse ineje. Zato, kdor ima količkaj ponosa in ljubi to svojo domovino, moia delali na to, da se proj ko prej stori konec lemu po- gubnomu delovanju. Znano je, kako jo hotel in še hoče vse in tudi najzassuženejše Jjudi narav- nost odriniti od vodslva in 'so povzpeli sam na vsa prva mesta v deželi in na- posled nienda ktir po.stati deželni glavar ali kaj tacega in to vkljub svoji absolulni nezmožnosti za vsakorsno vodstvo, gnau le od noke votle in smeAne castihlep- nosti, da no reoemo kaj hujega. V toj svoji laslnosti se je znal preriti do vod- stva v naših donarnih zavodih („Goriska ljudska posojilnica" in „Trgovsko-obrtna zadruga") no mordu vslod kakih zaslug, kakoräne postavljajo koga na prva mesta, marveč s pomočjo noko prof'rigauosti, katera bi lahko pridobila predsedniška mesta tudi kakomu — žldovskemu agentu. Na jednako „skrivnosten" način so jo vedel pririti na predsedniški slol v de- lavskeni podpornom društvu, na način, kakor vporabi priliko pri odprtih durih — nepovabljen gost. lzkoriščujoč za svoje osebne na- rnene zaupanje domačinov, nepoznavših še njegove dollej spretno prikrivano na- ravi, so jo znal krnalu lakorekoci vtihota- piti im inesto deželnega odbornika, od katerega .svojstva njegovega so domačini pričakovali, in lo vsied njogovih nesletih obljub in načrtov, na kože blagrov za naš narod in domovino. Kako je vso frazaslo obetal a nic izpolnil, — nasprotno, za hrbtom doma- cinov se še posmeboval njihovemu za- upanju in delal has proti temu, kar je v lice inožem obotal izpolniti, o tern je najmarkantnejša priea baš — užitnina v doželni upravi. V toj zadevi so ga možje opozar- jali žo začotkoin njegovega odbornistva, naj hkrbi za to, da pride užitnina v de- želno upravo, kar bi bilo za naso ubogo deželo pravi blagoslov hi sprejoli so od njega — povse nevrednoga njegovega mesta! — tudi zagotovilo v tej zadevi, saj je sam priznal koristnost stvari — kakor sploli — v lice! — rad priznava kar jo dobrega. Ali ker je njomu naža domovina lo pastorka in je on nasproti naSeinu Ijud- stvu na stopinji ono svetopiseinske „ina- toro" prod Salainonom, nm jo sovoda prvo in najljubšo njegova oseba in pri- vatna cast in korist. Zaradi tega je slo- pil v donarno zvezo s privalriitn z,aknp- nikom (svqjim ožjim rojakorn), da rnu ta oskointuje menico irnonovanib zavodov. Ta donar posojuje potem dr. Tuma n a- sim obrtnikorn po T'/./'/o i'1 L žu'i' n - jokal skozi okno javnosti, a v svojih ožjih somižljenikih v Postojni je našol primorno „mamico", katere bi na (jlori- sk(iin zastonj iskal. In res „marnica"' —- äestorica ob- činskega zastopstva v l'ostojni, je vzela svojoga hudomu^nega saniosrajčnika v zaščito ter zarolinola nad onirni, ki so ga joj po zaslugi kaznovali... Ti LrSki postojinski očotjo (Ant. Di- tricb, Jos. Dokleva, H. SoIxm-, J. Kuliu, G. Fire in Fr. Jurca), dajejo dr. Tumi spričevalo, da jo bil v P ostoj n i „iskren, odkrit(V) in odločcMi narodon delavec." Sevoda ti postojnski „očetje" niso slisali dr. Tumo, kojo v javni soji goriškega de- želnega zbora glasno izrokel, da on ni „nacijonalist" z drugimi besedami toroj, da mu je narodnost deveta briga. Navedoni „očetje" spričujejo ilaljo, da je postal dr. Tuma „žrlev svojega iskre- nega narodnega dolovanja" — in gloj, on sam priznava v „JSoči** z dne 26. sept. 1901 l.; da se mu jo ooilalo, da je ...... r e p u b 1 i k a u e c in a n t i p a I. r i j o- t i Č o n ! V privatnt?in pogovoru v čakalnici izrazil jo prosto avoje rnnenje, ki se nv. tice narodnosti in v katorem je našel dež. šolski svet povod da ga je odpustil iz službe. To izjavo je dr. Tuma lastno- ročno podpisal in v „Socii" objavil. In eujte, ti nepoklicani postojnski sodniki, ki perejo svoj«'ga zamorca, očitajo dr. Kojicu „nepoiStena srodslva", ker mu je v soji to povedal, kar je dr. Tuma sam opetovano s svojim podpisom potrdil. A 3e voc: Leta 1881 je vložil dr. Tuma zopet pros'njo pri c. kr. dož. šolskem svetu v Ljubljani, naj se ga sprejme zopet kot priprostega ucitelja najavne sole, čeludi na kako jednorazrodnico na deželi; toda njegova profinja za sprejem jo bila a li- mine odbita. Zbog t(jga, pravi dr. Tuma dalje, so ni mogel posvoLiti ludi prol'o- sorskomu stanu, arnpak je bil prisiljen postati jurist. Tudi to izjavo je dr. Tuma lastnon»cno podpisal. In sedaj vprašamo: Ali so no pravi lo moralno izlirali člo- voka iz dežele? Pa ne lo, da zanikuje ta šeatorica postojnskih trških zastopnikov to, kar je dr. Tuma sam s svojim podpisom trdil in objavil, temveč izpozablja se tako daleč, da najji.šo in podpiše sledečo trditev: „N epos to no očitanje bilo je n a p o r j e n o n e p o s r o d n o tudi z o p o r cast n a s e s e d a n j e na- r o d n o - n a p r e d n e Postojne, ker s e j i p o d t i k a d e j s t v o , kakor da b i g. d r. T u in a tu n e u ž i v a I z a- služonega spoštovanja ali celo, da se gaje od tu pregnal o". Kaj tacoga zamore napisati le člo- vek, ki se je skregal z zdravo pametjo. Kdo je očital sedanji narodno-napredni ali tedanji nem^kutarski Postojni najmanj- Ao slvar? Kdo je vprašal go.spode, ki se ciisto brez potrobe in nepoklicano vine- šavajo v naso domace zadovo, kalerih niti približno no poznajo, ali uživa pri njih dr. Tuma spoštovanje ali no? Kdo je očital Postojni, da ga jo o n a od tarn pnjgnala"? Mi si prepovedujeino slovesno, da zlorabijo ti tržani svoja castna mesta in se mesajo iz osebnih politicnih simpatij v nase razmere! Doma imale grdoga pro- pi ra dovolj, doma pomotajto in ne pod- tikajle ognja v naši ubogi domovini, ka- lora se ima zahvaliti le Važeinu za^či- cencu, čo izkrvavi. No peritti zamorca, ki se oprati ne da z vsemi vodami te zemlje, marvoč spoznajte svojo zmoto in vorujte nam : ako bi bili vi poznali in imoli priliko spoznati dr. Tumo tako, ka- kor ga — žal prepozno! — spoznavamo zdaj mi, prav gotovo bi bila izostala Važa ta obramba. Ali seveda, v Vaši Postojni ni bilo polje dr. Tumi, da se pojavi v svoji pravi luči, ondi je nosil to svojo „luč" pod loncem in se kazal tacega kakorsnega izpricujete; — tu, v na^i ubogi gorižki domovini pa je nažel teren za svoje pravo dolovanje, ki je in bode v nesrečo in gorje naroda, ako nas dobrotni Bog ne reši kmalu te nadloge. Deželni zbor goriski. (l)aljc.) 3. Kako se razpisujejo vo- litve in katere priprave se delajo za nje. LISTEK. Po strmini navzdol. LužiČki obraz: spisal A. Cerny. (Konec.) „Da, mainica, počivat pojdem. In jutri vzbudite mo prav zgodaj". „Zakaj pa? Saj äe . .." „Odidem". „Odideš — nu se ve, saj moraä". „Da, moram, mainica. Lahko noč!" Stara sta ostala sama. Nad njima je sicer spala hči — ali bilo jima je hujže, nego da bi bila sama. linela sta sicer hčer; ali zavrgla je bila že skoro vse, kar je bila prejela od njiju — nožo in jezik ... In niti domov ni bila prišla iz ljubezni do njiju, da bi ju zopot vi- dela, nego le za to, ker so bili gospo- darji blizu, v Budišinu ... A doma se ni čutila voč tako prosta, morda jej je bilo nekako tesno pri sreu, morda se je kar dolgočasila v njijuni družbi... Stara sta sedela zopet sama v sobi v mraku. — Zazvonilo je, in ljudje so postali ter pre- nehali od dela in äepetali tiho svoje molitve — le nai^a stara nista slišala nic^esar. In to je že nekaj!... Zjutraj pred sedmo uro so korakali trije ljudje od Čornec doli k Prečecam. Bila sta stara dva, mož in žena, oba sklonjena — kot stari nagneni vrbi, v sredi njiju pa jo stopicalo krasno vzra- stlo, vitko dekle kot jelka. Priisla je pošta iz Kamnice in dekle poda starima roko. Stara jo poljubita. Mati je poskušala narediti jej sv. križ na coin — ali deklina je pokazala bole zobe ter se jela smejati; bila je napred- njakinja! In ostalo je le pri poskusu. „Z Bogom!" Konji potognojo in jarnejo dirjati; poi5ta je odpeljala dekle po cesti k Bu- di.^inu in pustila stara v sredi Prečec. Ko jima je bila izginila izpred očij, obr- neta se ter stopata zopet navzgor k Črnecam. Po poti nista izpregovorila niti besede. Domov priSedši odloži mož pa- lico v köt ter d6: „Ali sva osamela,- kaj ne?" „Osamela", potrdi starka ter se vrže možu na prsi. ; 1V- : Bilo je leto kasnoje. V vrtu pod okni so dvigale nežne travice svoje gla- vice nad orumenelo lansko travo, celo iz peska med kamonjem so kipele ilrob- ne zelene rastlinico, g»)le veje vinske trte so jole zolonoti in jablan je cvetla. Na streho Hai5ovo je prilotela caplja. Mogocno se je ustavila na dimnikovom grebenu tor zrla zaničljivo doli na ko- pico otrok. Potem mahoma razpne poruti ter izgine ljudern izpred očij. Bil jo lep majni dan. V vrtu prod oknom je trava bujno rastla, in onde sta zopet sedela stara. Glavi ste bili sklonjeni k prsotn. Minulo je bilo leto, kar je bil uprav tako krasen dan unicil vse njune načrto in nadeje — ni čudo, da sta se stara spominjala tega. Da, spo- minjala sta se vecera, ko sta brala tako zvesto in premišljevala njen list, pa tudi dne, ko sta jo pricakovala ter se pri- pravljala za njen sprejem. Spominjala sta se tudi voza, ki je bil zaropolal... Kar zopet pridrdrä kočija. Oba hnadu dvigneta glavi. Mari sla si to le tako živo domišljevala, da sta menila slišati tudi ropot... in da sta videla isto prikazen kakor pred lotom? Ne, bila je resniea! Glej, iz kočije je stopila njijuna hči, in videla sta, da je kocija spot odšla. Dekle jo stopalo počasnih korakov proti hiši. Zdaj ju ugleda, mahoma se obrno k vrtnim vratcem, pade jima na prsi, ju objaine ter tišči njiju sivi glavi k svoji mladi in jela je ihteti — tako ihteti! — Stara sta čutila mehki roki na svojih vratih, čutila vrocino, puhtečo z njenih razvenelih lie — čutila, da to ni prikazen, ampak resniea. Zopet sta imela hčer, zopet sta sedola v veliki pritlični izbi ter zrla v obličje svojega dotela. Ali sedaj se jiin ni vlekel čas kakor pred letom. Večerne sence so nastopale zopet staro pot „izza peči" k oknom; ali ta trojica se je že vedno živo pogovarjala. Volitve razpisuje cosarski narnest- nik, ki v razpisu navede dneve volitvam v posameznih skupinah in volivnihokra- jih. Volivni dnovi rnorajo biti tako po- stavljeni, da je mogoče dokoncati do 11 jili vse pripravo. SploSne volitve za deželni zbor so razpisujejo tako, da volijo naprej kmečke občine, potem mesta in trgi, za njimi kupčijska zbornica in slednjič velepo- sestvo, ter tako, da kmečke občine po vsi deželi volijo poslance hkratu ter vsi trgi in mesta hkratu. Razpis sploSnih volitev se naznani po uradnem deželnem časniku („Osser- vatore Triestino") in po nabitih ozna- nilih v vseh sose.skah v deželi. Vsi volivci, ki po besedah volivuega zakona dolajo «no volivno skupSeino (ki volijo skupaj v enem volivnein okraju na istem volišču), se spišejo v posebon i m e n i k. Volivni imenik vsake volivno skup- ščine mora organ, katerftrnu je pover- jeno sestavljenje imenika, ohraniti v razvidnosti ter prepisati v dveh enakih primerkih, da se rabita pri volitvi. (§22.) Imenik volivcev v e 1 e p o s e s t- nikov sestavlja cesarski namestnik ter ga razglaäa v deželnem uradnem listu, postavljajoč ob enem dobo štirinajstih dnij za ugovore ali reklamacije. Doba za ugovore se šteje od d.ie razglaSenja v v uradnem listu. Te dobe se drži, kdor odda reklamacijo štirinajsti dan na pošli. Ugovori, katere kdo poda, ko je doba potekla, se zavrnejo, kakor prepozno podani. (§ 23.) Ali je opravičon ali ne ugovor, s katerim se trdi, da je v imenik kdo sprejet, ki nimavolivne vpravice, ali da je kdo izpuščen, ki jo ima, razsojuje na- mestnik. Njemu gre tudi oblast, da do dne, za volitev določenega, imenik vo- livcev veleposestnikov uradorna, to je po dolžnosti svoje službe popravi. (§ 24.) Ko je ta imenik po storjeni raz- sodbi zaslran ugovorov, v pravem času predloženih, na gotovo postavljen in do- gnan ali popravljen, izdajo se posamez- nim volivcem izkaznice, na katerih je zapiaana tekoča številka, pod katero je kdo v imeniku volivcev vpisan, voliv- čevo ime, priimek in bivališče, ter kje, kateri dan in ob kateri uri se bo volilev vršila. — Volivcem, ki stanujejo v Pri- morju, se dopoSljejo izkaznice na dom ; oni ki stanujejo zunaj Priinorja, morajo priti ali poslati po nje k namüslniku. (§ 25.) I men ike volivcev iz trgov in most narejajo njih županstva, držeč ae natanko tega, kar zapovedujeta §§ 13. in 18. deželnega volivnega reda (kdo sine voliti in kdo ne sme izvoljen biti). Te imejiike podpiše tudi okrajni glavar, pod katerega spadajo trgi in mesta, potem ko jih je primeril z volivnimi imeniki za oboinske zastope ter naäel, da so prav sestavljeni, kar mora izrecno potrditi. Za podlago pri spisovanju teh imenikov se jemljejo imeniki, ki so bili poprav- Stara sta tako rekoč iznova oži- vela. Nekoliko naslednjih dnij sta žarela njijuna obraza v tihi sreči: imela sta zopet hčerl Drugače pa je bilo Jerici. Bila je zbledela, hodila je leno okrog in včasih se je kar izgubila ter utekla v podstrešno sobico. Tu so bile le leseno stene price njenih britkih solz. Pazlji- vemu materinemu pogledu to ni uälo. Skrbno je opazovala hčer in — udarila se je ob čelo ter zaplakala: Oh, koliko- krat sem ti pravila: „Boj se Boga, varuj dušo in cast!" Kmalu je izvedel tudi oče, koliko je ura. Nekoč se zacuje pod okni pesom: Kaj pa mari zdaj — za denarce mi — ko pa venca več — ni ga mojega. — Hčere naposled ni bilo ve<5 videti... Stari je postopal raztresen in raz- mišljen okrog — z natlačeno ali nepriž- gano dimko v ustih in z rokami v žepu. — Večkrat je šel iz hiäe ter blodil okrog po polju. Tü se je mlado jesenje tako nedolžno zelenelo, črna, volhkosti (vlažnosti) napojena zemlja je tako vo- ljeni o pviliki zadnje volitve v občinski zastop. ($ 26.) Pulitična gosposka, katera na ime- nike volivcev iz trgov in most postavlja svoje potrjenje, da so prav sestavljeni, izdaja in dopošilja volivcem izkaz- nice, na katerih je pisano volivčevo ime, priimek in bivališče, ter kje, kateri dan in ob kateri uri bo volitev. Imeniki volivcev iz takih trgov in mest, ki niso volišča. se pošljejo okraj- nemu glavarju v tisti kraj, kjer je vo lišee za doticni volivni okraj. Okrajnega glavarja tistega kraja, ki je volišče, treba vprafiati za polrebna naročila glede" na volivne proslore in na volivni čas, da se to vpiše v izkaznice. (§ 37.) Kadar obsega en volivni okraj po dve ali več mest ali trgov, sestavi okrajni glavar volivnega kraj a ali volišča ime- nike volivcev iz posameznih krajev v en glavni imenik za ves volivni okraj in ga pripravi za volitev v dveh enakih primerkih. (§ 28.) (Üalje pride.) Razprava 0 našem šolstvu v deželnem zboru (joriškem. II. Kakor so razvidi iz ti'ga poročil a, ne odgovarja niti poročevalec niti odsek na to vprašanje, temuč mrtva števila in sicer tako kategorično, da je postala po- tem neobhodna potreba preiskovali, kje so razlogi tolikim neverjetnim neuspe- hom naših srednjih Sol. Zato se peča takoj poročevalec s tem vprašanjem in pravi : „In uzroki temu ? Tu je le dvoje mogoče: Ali je naša mladina proti drugi tako malo nadarjena, da ne more zadoščati zahtevam srednjih šol, ali pa tiči uzrok v Soli sami. Prvi del te alternative je izključen ; kdor naSo mladino pozna, mora priznati, da nikakor ne zaostaja v bistroumnosti in umslveiii sposobnosti za mladino dru- gih kronovin ; nasprotno smemo trditi, da presega po prirojeni ji nadarjenosti druge. Torej moramo iskati uzroke toli- kim neuspehom drugod. Nekaterniki hoeejo navalili vsaj del teh neuspehov na ramena nekaterih pro- sesorjev; a Šolski odaek ni tega prepri- čanja. Prol'esorji so večinoma mladi, znanstveno izobraženi možje, skušeni odgojitelji, ki izvršujejo z unemo in Iju- beznijo svojo visoko nalogo. Mogoče, da so zahteve tega ali onega ueitelja pre- visoke ali da ne odgovarjajo povsem di- daktičnim načelom ; ali take razlike mod učiteljskirn osobjem se najdejo povsod in ne morejo biti torej uzrok tolikim neuspehom v nažih srednjih solan. Šolski odsek je marveč uverjen, da tičijo uzroki takih neuspehov v soli sami, v njeni notranji uredbi in njenih osnov- nih načelih, in noč<; in ne sme prikri- vati resnice, da velja to skoro za vse naše šolstvo, začenži pri ljudski šoli. njala, in ta vonjava se mu je zdela kot kadilo v cerkvi — Bog ve, kaj mu je prišlo v glavo. Nad zemljo pa se je vspenjalo tako jasno modro nebo, in po- letno solnce je bilo kakor očetovski nasmeh. In zelene rastline zdolej so obračale svoje glavice k solncu kakor otroci k očetu. Srce se mu je nekako umirilo, bol je pojenjala in vrnil so je dornov. Po- gleda — okno je bilo diroma odprto; in mahoma ga nekaj zbode v prsih. Naglo stopi na vrh, da so slopnice kar škri- pale pod njim... Na beli pernici je lo- žala hči sc zaprtimi očmi; na obrazu je bil videti otrpel izraz prestane bolesti. Mrtva! Poleg nje je ležalo drobno bitje s6 zaprtimi očmi, ki niti pogledale niso bile na ta zlobni svet. Na krščanskem pokopališču sem vi- deval deda in babico. Klečala sta pri nizki gomili in molila — molila! — Oh, kdo hi si bil to mislil! — In kako hi lahko bilo to drugače!... Visoki vladi je gotovo znana razina (niveau) našega Ijudskega Solstva; ona dobro ve, du to ne zadošča niti po svoji uravnavi nili po svojih uspehih duhu časa. ve, da naše prenapolnjene jedno- in dvo- razrednico — in takih imamo največ v deželi — no morejo privesti Ijudske omiko pri vsej prirojeni nadarjenosti nase mla- dine do one stopinje, do katere so jo privedle zmerno napolnjene in dobro urejene večrazrednice v drugih kronovi- nah, kjer je večinoma celodnevni pouk. A visoki vladi so istotako znane žalostne finančne razmere na5e dežele, ona dobro ve, Ja posamezni okraji na.se domovine omagujojo pod neznosnim bre- nxuiom naklad za vzdrževanje Ijudskih šol, ki znašajo od 50 do 120"/0, in da deželna uprava je napola skrajno moči v svrho, da bi označcuc okraje razbre- menila ter vsaj to obdržala, kar ima na polju Ijudske solo. 0 zboljšanju teh i5ol- «kih razmor, dasi jo /.olo potrebno, po deželi sami ne more biti pri njenih so- danjih linančnih razmorah in potrebah niti govora. Zato se obrača žolski odsek na vi- soko c. kr. vlads», naj bi priskočila do- želi in na^i mlndini na pomoč z izdatno donarno podporo za vzdrževanje Ijudskih i5ol, dokler si dežela denarno ne opo- more, da lahko sama zadosti tej dol- žnosti. Le tedaj ji bode možno zadostiti gmotnim zahtevam uciteljstva, katere so zelo opravičene; a le tt'daj bo mogla tudi rosno zahtcvati, da si prisvoji uči- tolj popolno stanovsko izobrazbo ter da posveti vse svoje moči vzviženemu smotru Rvoj(iga poklica. Le tednj se bodo mla- deniči z vosoljom poprijemali lega po- klica, dočim se mu sedaj odteguje kdor le more; le tedaj bode mogoče izvrše- vali načolo, ki bode stanu v cast in stvari v korist, načelo namreö, naj se nikdo ne sprejmo v prvi tečaj učitelj- skoga izobražovaliAča, kdor ni dovrSil z dobrim uspehom nižjih razredov sred- nje solo. Ca) podpira pro^njo za vladno pod- poro že ta svrha, opravičuje jo dejstvo, da je naSa grofovina v primeri z drugi mi kronovinami preobložena z zomljižkim in hišnim davkom, čemur no more visoka vlada ugovarjati. Dožela je na to stran preobložena žo nad HO let, zato je pa opravičena zahteva, naj bi ji prišla visoka vlada vsaj na tem polju na pomoč. Isto tako so ne da tajiti, da jo bila naša de- /,ola zolo zanemarjena gledö na pouk in napredek pred 1.1809, karsvedoči dejstvo, da dobiva kot odškodnino za tedanje nor- malne i5ole le 6.200 K v normalni zalog, dočim dobiva celo Istra 46.000 K. Ni čudo potemtakem, če je dežela v šolslvu zao- stala, kakor tudi ni čudo, (se jo v gmot- nem oziru zaostala, kajti kj(ii- ni skrbi za razvoj umstvenih moči kakega Ijud- stva, sla napredek in blagovitost neino- goča. Izvestno je, da nevedno Ijudslvo oslane vedno ubožno. (Dalje pride.) D 0 p i s i. Iz u^iteljskili krogov. — Kakor dober poznavalec nasih ljudsko-äolskih razmer, usojam si podali k poročilu g. Borbuča sledeče opazke : Šolstvo na de- želi je pri nas prav dobro urejeno. Po- skrbelo se je zlasti v goriškem, sežan- skem in gradižčanškein glavarstvu pov- sod za rodne sole. Otroci nimajo nikjer (joz 4 km. do sole, kakor po drugih po- krajinah. Tudi razredi niso prenapolnjeni, in ako je kaj slučajev, je največ kriva nemarnost domačih, da ne prosijo za razSirjenje sole, saj naäe ä. oblast- nije v tem rade ustrezajo opravičenirn prošnjam. Znana mi je sola, ki se je po prizadevanju skrbnega in za žolo vne- toga voditelja že pred loti razširila za on razred. Ker pa je ravno tedaj dotični voditelj odžei drugam in prižel je na nje- govo mesto drugi, ni se še do danes do- ticni razred odprl — ker nihče zanj ne prosi. Koliko drugih razredov se je v ten» času pridobilo in odprlo, kjer so se za to potegnili ! Na upuljavo celodnev- nega pouka v naze sole ni niti misliti, ko še pri poldnevnem otroci tako ne- redno obiskujejo solo. Pa saj bi se tudi pri poldnevnem pouku dosegli učni smo- tri, ako bi pristojne S. ohlastnije skrbele za redno hojo v solo. Zato pa lahko trdim. da jo odini in poglavtini uzrok slabim uspehom v soli okr. g. svet, ki no postopa proti nemarnim starkem, ka- kor določajo dež. postave. Le tarn, kjer je redno obiskovanje sole pa ni dobrih uspehov, so more pripisovati krivdo do- tienemu učitelju. Učitelji pa niso čarov- niki, da bi mogli doseči v soli uspehe brez otrok. In učiteJj mora pri sedanjih razmerah izgubiti vse voselje do Sole, ko vidi lako malomarnost od one strani, od katero jo bil vajen do sedaj dobivati podporo in poinoč. Opomba uredniiStva. — Vajeni ustroci g. dopisnikom sprejeli smo dob re volj(^ predstoječi dopis v nas list, ob jodnom pa opozorili gospoda poslanca Borbuc-a na njega vsobino. Imenovani gospod nam je poslal z ozirom na ta dopis od svojoga gradiva, nabranoga ob času ljute borbo za dožolni šolski zalog v fmančnem odseku in deželnom zboru, sledeče uradne podatke: ^o 1O CO lO CO > ž^ t^- O5 O5 O5 L 13 ^ M co &> «J *¦* ^O'go CO 1O O CO L*'°i= GO O OS CO >'"L "3 M ° "*' ^ ^' -^ 'in ui i—t T—1 L -2 '- M cq eo (M 00 ¦^»S-00 °^ w M & LX"ou ^ lO ^ q ^ L E -B v, °° °o <>i 1 ä ui a 0 1 j = s | 2 » « M Jig! ill-* > ¦L i* 'a OT -^ °° ** — > cS T3 *—< '~l •S-art'S TH CO (M 1-1 >'/i 0) >-> CJ -'—1 Vh u 'S 2 J« 1 =5 .s 0 s S ° S .• a« ^ 0 0 ai s-H O CO O Iz tega se razvidi, da imajo trije slov. okiaji 104 jedno- in dvorazrednic, 10 trirazrodnic in 6 (lieri Aest) ätiriraz- rodnic. Furlanija ima 31 jedno- in dvo- razrodnic, 14 tri-razrednic, 6 šlirirazred- nic in 4 potrazrodnico, dve Soli za silo. Pri nas je vrh vsega že 42 šol za silo in pot. Sol. Poludnevni pouk je v treh slov. okrajih v 135 Šolah, celodnevni v 16; deloma poludnevni, doloma celodnevni v 11. V Furlaniji su poučuje v 44 Solan dvakrat na dan, v desetih šolah je po- ludnevni pouk in v treh mešan. Ta števila opravičujojo pa<5 povsem poslanca Berbuč-a, ako naglaša v svojem poročilu, katero prinašamo doslovno na drugem mestu, da jo pri nas večina jedno- in dvorazrednic a poludnevnim poukom. Kar so tiče razžirjenja iSol, prizna- mo, da bi dotične oblastnije tozadevnim zahlevam rade ustregle. Ce ni nobenega, ki bi to zahteval, in se oblaslnije nočejo v to smer prenagliti, je naravno in raz- umljivo za onega, ki ve, da je plačeval sožanski okraj za vzdrževanje Ijudskih sol do leta 1901 na vse izravne davko 12O7o, tolminski 100%, gorižka okolica 80% in gradižčanski okraj 54%. Bremona za vzdrževanje Ijudskih sol so potem- takem neznosna, in ravno radi tega povdarja g. Borbuč v svojem porocilu, da ni mogoče zvišati razine našega ljud- skega äolstva brez vladine podpore. Ako g. dopisnik trdi, da bi se tudi pri poludnevnem pouku dosegli učni smotri, je to relativno. Vsakako bi se dosegli ti smotri v višji meri pri celo- dnevnemu pouku in pri jednakih okol- scinah. Gled6 na opazkß o neuspehih se ujemamo z gosp. dopisnikom ; vendar pa rnoramo izrecno Se enkrat povdarjali, da ni delal poslanec Berbufi niti z jedno besedico gg. ufiileljev odgovornih za ne- uspehe na naših Ijudskih fiolah. Gospod dopisnik naj pazljivo prečita Berbufievo purofiilo, in temu potom gotovo pritrdi. Iz Bovca. — „Sofia" v 109. žtevilki zopet opravlja bovško mlekarnico in ji žuga. da ve marsikaj o njej, kar ji bo škodilo. MIekarnica v Bovcu ima 169 udov, mod njiini so tudi privrženci liberalne stranke, in vsi ti pozivljajo „Sofio", naj spravi na dan, kar ve še o mlekarnici. Lo na dan s podatki, gospod Gabrsfiek; radovodni smo, kaj so vam porofiali no- vega o mlokarnici, vaši zanpniki! l)a vi in vafia stranka no želite dohrega oniin, ki no tulijo v vaš rog, o torn smo pre- prifiani, vendar nismo radi toga žalostni in tudi ne v slralin. Kdo vas vahi? Šo bodo govorili s>, vasi no Jjubčki pod Ron- bonom, govorili, da vam gotovo no bo ljubo. No boslo si prisvojili lopoga trga pod Honbonom, in fie mislile, da jo va3, so inotito. Bodemo žo mi skrboli, ). Tako jo bilo! To potrdi 10 prifi z lastnoročnim podpisom! Vi g. „Livčair' (sedaj ste seveda na Srodnjom) pa Äe jedne prifie ne dobite, ki bi Vam potr- dila Vaš<5 laži. Kar pišete, sami niste vecieli, j>ač pa Vas jo nekdo prav debelo nalagal. Da pa so pokažole „naprodnoga", slo udarili tudi po vikarju iz Srednjega. To je pa „liberalna oniika". Da bodo pa bralei še bolj razumeli to zgodbo, povom jim, da je ru;ka „gospica" iz Srednjega se svojo spremljevalko že pred dvema b^- toma igrala ulogo seslre SredIa1ui'o L dohrini vspcliom na tuk. gimnaziji so napravili v nodoljo slo- defii dijaki: Cügoj, Fanin, Lavreuoifi, Palm in Vošnjak. Za „Solski Dom" projolo uprav- niAtvo „Gorico1: Povodorn štiridcs(Jtlot- nice masnišl.va jo daroval prefi. g. Anton llvalica, dekau v St. Petru K 40. -- Hvala! Ustaiiovni shod „SlomSkove /v«*z«iu. — V četrtek )i. t. m. so je vr.šil v tuk. Cilalnici ustaiiovni shod „Slom- .skovo avozo". Natančnoje porofiilo pri- nesomo prihodnjifi. Za danes beležimo le, da se jo shoda udeležilo procojšnjo št(» vilo gg. ufiit(!ljov in ufiileljic ter mnogo duhovsfiine. V govorili so je osobilo pov- darjala sloga med ufiiteljstvom in duhov- scino. Odbor j(^ vzklikom izvoljon iz troh gg. ucitelj{;v, jodnoga katohota in dveh ucileljic, kakor zahüivajo pravila. Okrajna iiradna učitoijska kon- lV'.rt'.iicn. — Ta konforonca st; }o. vršila v sr(ido dno 2. t. m. v tolovadnici tuk. ženskega izobia/jivališca. To konloroncc; se jo vdeležil ludi dežtilni šolski nadzor- nik vit. Klodič lor so na njoj poslovil oil uciteljev, kor je bila ta konlorencu zadnja, kalere se je on udeložil. I'ri t(ij piiliki jo priporofial vit. Klodifi slogo mod učitelji in duhovniki, kor je ta sloga prvi pogoj prav«; in vspo.^tni vzgoje naSe rnla- dino na verskonravni podlagi. Vjednakem smislu je govoril tudi okr. iiolski nadzor- nik. (Je jo okr. šolski nadzornik takega mnonja, ko govori <»x cat(idra, misliiiio, da bi moral bili jednakega minmja tudi drugod... (iabrSrkov „kal.nnon" dobi kol nagrado oni, ki nam povoljno roši vpra- šanje: kdo se j(^ držal na dan uradne ufiiteljske konfertwice kakor „klop" ali dr. Tuma učiteljev, ali učitolji dr. TumeV Zlxu'ovanjc učitcljske^a društva /a Loriski okraj. — GoriSko ufiiUjljsko društvo je imolo v sredo po ufiitoljski uradni konfoi(Mici in sicer popoludne pri „Jehuiu" zhorovanje. Na torn zborovanju \)'d je prišlo, kakor fiujemo, do škandalov. Jednemu članu ,.g(moralstaba" toga dru- šlva je moral zbor zarad njegovega ne- doslojnega nastopanja celo izrefii grajo. Pripovodujo se tudi, da so se fiulo na lorn zborovanju besede, ki najmanj pri- stojajo ufiiteljem, vzgoj(ivateljem naAe mla- diiK;. [)v. Tumova „narodno-napredna" ideja rodi v resnici h^pe sadove, katerih mora bili do grla sil že vsak pošt<>n filovek. (iosp. dr. Alcksij Uojic je poslal vfieraj uredništvu „Sofie" po posli slodoči Poziv. V St. 113 „Soce-' z dno l.okt. 1901 očita mi neimonovani pisec v rubriki „Domafie in razne novice" pod marko „Dr. Rojic in prof. Berbufi — ostudna lažnika in obr00 K. Dotifinik mi je tudi trdil, da naklade na žganjine na Kranjskem in Goriškem so približno jednake, in ker ima Kranjska 500.000 prebivalcev in Go- riška 22Ö.OOO, je znosok za Goriško jako nizek proti oiieinu za Kranjsko. Stevilo probivalcev na Kranjskem jo prihli7.no dvakrat vecje od goriskega, dohodki na žganjinah pa pelkrat večji. Če ima toroj prof. Berbufi Goricane za hude žganjarje, kaj morajo biti pa VaAi ožji sorojaki? Strmol sem pa, ko mi jo dotifinik pojas- nil konsum na Goriskom, Kranjskom, Sla- jorskom in Koroskom. liokt;! j<;, da znasa ta na Gorižkern 3320 hl fiistoga alkohola, na Kranjskem 10.414 ///, na Štajerskom, ki ima 1.290.000 probivalcev, skoro 33.000 /(/. na Koroskom pa, ki ima le 301.000 probivalcev, colo 20.117 ///. Čo ofiitale Vi g. Berbufiu, da ima Gorifiane za hud«1 žganjarjo, polom morajo biti ljudj<; v imo- novanih doži^Iah /. ozirom na stevilo pre- bivalstva in konsum č. alkohola, piave „snopsarske vroče1'. G. doktor. prosim. pojasnito mi to zadovo? N e k d o. Trtua o/.iroma narodna us na (Goriskom. — Pis^jo nam: Gospod ured- nik, prosim da mi ne uvrstitc t(i firlice moj ,,gospoilarsk(» vesti" svojega cenje- nega lista, kor „us", katoro monim, ni prav za prav trtna, marvefi n a r o d n a U!5, katera so jo priklalila na Gorisko iz K o b a r i d a in sem s K r a n j s k o g a. Ta uš se jo spravila najprej na „sladko"' in žc „dozorele jagod(V na.soga naroda; ko pa so je na leh žo iKikoliko nasrkala in nasitila, zarinila so je v na- rodov(i korcnike, na katerih po celi dožoli grize in izpodjeda, da je žalostno. Kako opravlja ta us svoje uuiOujoce delo, vidi s(i vsako nedeljo na shodih in tudi iiH^j todnom od dno do dno, ko štrca svojo strupeno kislino okoli sobe. Ta narodna uš nam torej hofie iz- podgriziti in razžreli naše korenike, naze pravo narodno možo, našo duhovšfiino in .sploh one, ki imajo pravo voljo za <1e- lovanje v korist in obranilev naroda; — in ta narodna u3, ki si hočo prisvojiti narodno gospodarstvo na Goriškem, le 4 knjižica: | imi: mum I za žensko inladino. ^ l'rosto poslovenil I E. Klavžnr. } Knjižica so dobiva v „Narodni ' Tiskarni" v Gorici, ulica V(»tlurini * 9, in pri knjigotržcu Pallichu v i Gorici na Travniku niehko v<»zaiia I pn 40 vin. po po^ti 3 v i n v<^c. Ivan Bednarik [ni[>oi"O('-;i svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini št. 3. O3ÜHJUBIL®. lNx^isani na/tianjain si. ohčin- stvn v incslii in na d(»žrli, da scm odprl brivsko podružnico v ulici Duomo (pod stolno cerkvijo, nasproti trgovine DrašČek). kjer hodoin mogcl poslroči conj. svo- jo ohčinslvo, posebno sspodnjega dcla. jiiesta ter one na deželi, bolj ncgo sem to storil doslci. Obe brivnici st;i proskrbljcui / jzboniiini dehivskiini inočini, da lahko obljubljam točno in hil.ro postrežbo. V zalogi imam vedno v veliki izbori vse potrebščino te stroke kakor najfineja in navadna. inila, vsakovrstne parl'mnarijo za <^ospode in dame, vse po jako zmcniili cenali. Uojakum z inesla in dežele sc toplo priporočam udani A. Pucolj brivoc. LKrojaška zadruga", I vpisana zadruga z omejeno zavezo I v iworici, Gosposka ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA I vsakovrstnega manufakturnega blaga Iza ženske in moške obleke, za vsak Istan in vsak letni čas v največji Jizbeii, kakor: sukno, platno, prto- nino, Chiflbn, oksfort, srovico, vsa- kovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsako vrstno perilo,srajce. Jäger itd. itd. | V^e po najiiižjili cenali. Ceue ho ataliie brez i)ogajauja. / Usojam si cenjenemu p. n. občinstvu v mestu in na de- ' žoli nljinliio naznaniti, da sem odprl s j prvo slovensko / TPj,JE"-©,3T'SSilss© qL©X&,!IS^3!MC?O j v Gorici, Gosposka ulica hiš. štev. 25. ' (v hiši in tik trgovine g. A. Kuštrina.) f \ V zalogi imam joklenc, nikelnaslc, srebrne, tula in zlate \ žepne ure. Vsakovrstne stenske ure, budilkc, ore z godbo in ni- | balom, najnovejšo in najboljse po jako zmernib cenah. ' Založen sem in lahko solidno poslrežem gg. krojačo in ; šiviljc x raziBO\ rstBiiiiii Hivnliiimi stioja nujiiovej- | sill Hisieuiov. ' Pošleno in dobro blago, vse po najui/jih kunkurencnib ceiiMh s poroštvom 5 let. [ Vsakovrstne poprave izvršujejo se točno in zanesljivo ter jamčim eno leto. ' Rojakoni iz incsta in dežčle se toplo priporočam udani V ; Jakob Siiligoj, urar. J Oljti za sJuli \ po višjem.stabnem zdravniku > dr. Schmidt-u * jo popolnoma prosto škodljivih Iva- > rin iz oloričnih in rustlinskih olj. ^ To olj(» jo priporočeno po slavnih k zdravnikih za usc^sne bolozni dr. G. . llainnuM'schniid in dr. Goldmann, ka- kor najboljšft in najgotov<»jfift zclra- ' vilo za vso ušesne bolezni ter s(; > vžo nad 25 let rabi z najboljšoni i vspchoin. > Steklenica tega olja z navodom L vdobiva se po 4 K v lekarni g. , CRISTOFOLETTI v Gorici. Jakob Miklus, i trgovec z losoni in opcko, zaloga j pohiSLva, rakcv (trug), vinskih po- ' sod, sliskalnico za vino in sadjo vsako velikosti, kakor ludi krat- | kočasnih iger slovonskib „iMari- janic" t. j. licnih in trpc/jiili I niiz iz Inlega losu, ki imajo znotraj Lro- ali sliridclno kog- i Ijiščo z vrlonci in kogljavnično I blagajno po najnovejši sostavi. za kremarje, zasobnike itd. | v Pevmi, , za Soškim mostom. p. Gorica, priporot":a p. n. občinstvu svojo I bogato ziilogo, zagotavlja naj- hitrejšo postrezho in jako nizke { cene. I „JNsarodiia XiS^aiT1Ia" v Qoriei ulica Vetturini 9. Ilijada. Povest slov. mladini. Proslo po llomcrju piipovcdnjo ANDRJ.J KRAGELJ. S tolmačem va/iicjših osebnih i ni on ter obscga 273 stranij. CENA: 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. Vezana v platno 2 kroni, ozi- roma 2 kroni 20 vin. Dobiva se v „Narodiii TisUanii" v (ioiici, pri Iuijij4<)t]žcih I'allivliu v (juiici na j Tiavnilui, pri Scliweiitncrju v Ljubljaiii I in I'lorijanu v Kranji. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hi^i) [)iiporoča častili duhovsčini in slavnomu občinsl.vu v mostu in na dež nin in poljskih pririclkov |)roli požarni Skodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnalcijstvo zavarovjiiniee v pritličju Mod tako ugodnimi pogoji, da se lahko ineri z vsako drugo zavarovalnico. Posfavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovan- cem popolno varnost. 9m- ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! -mm Edina slovenska zavarovalnica! \