^ d.n roe» «oboi. aodeU In jtfunikoT. .ic.pt Satardays, "gond«/» H0lUU7fc PROSVETA ? * i GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrMfaUki la opramlikl prostori: SSS7 South Lawndale Ar». Off loo of Publication: t«67 South LawadaU Aro. T«lophoaa, Rookwall 4904 ^EAR XXXL Cona ttata jo HM Mttor January U. l»M. »I Mm M oW-«■«Wr UM AM W Coocths «f M*r«fc ». HT». CHICAGO, 1L1... TOREK. 8. AVGUSTA (AUGUST 8), 193» Subscript! un $0.00 Yoorly $TKV.—NUMIIKR 15.1 AccepUnc» for mailing at apoctal rat« of pootag» provided for ta oocttca 1108, Act of Oct. S. 1S17, authorial oa Juno 14. 1S1S. Belgradu so se požurfli sporazum s Hrvati neva se, da bo Jugoslavi-wla -140.000 mož pod orož-Humunija pa 550,000, Gr-260,000, Odrska 300,000, Srija 290,000 in Turčija •00 mot. Regent Pavle je pohitel iz Londona na Bled, da pregleda in podpiše najnovejši načrt fe-deralizirane Jugoslavije, ki sta ga sprejela Cvetkovic in dr. Maček na tajnem sestanku. Mačkova grožnja, da bo "Hitler naredil red na Hrvaškem," je oplašila Srbe,—Veliki vo-jaiki manevri po vsem Balkanu Slovenija, Jugoslavija, - Knez Pavle, jugoalo-regent, je prišel sem dni iz Londona, da reši med Hrvati in Srbi, če je jče. Ministrski predsed-jfiia Čvetkovič, ki je tu-spel sem, je Pavlu izročil »vej*i sporazum, ki sta ga »vila on in dr. Vladko Ma-[zadnje dni na tajnem se-ku — potem, ko je dr. Ma-« 1. avgusta v Kupincu i »grozil z odcepom Hrva-d Jugoslavije in da "naj naredi red v Jugoslaviji, Belgrad noče narediti." k nahaja tudi večja sku-i jugoslovanskih pravnih, fi-lih in ekonomskih strokov-9v, ki vročično sestavljajo bnosti sporazuma. Domne-da načrt vsebuje federa-ivtonomnih držav v Jugo-(iji. Ako knez Pavle sprej-odobri ta načrt, tedaj se kuje, da bo v načelu objav-avgusta, jugoslovanska javnost i gleda na Bled, kjer se da-|pi*e nova zgodovinska doba [oalavijo. 1, 7. avg.—Juži\ovz|iod~ kTopa ne danes pripravlja' »jvečje vojaške manevre v »vini v mirnem času. Sest — Jugoslavija, Rumuni-lolgarija, GrSka, Turčija in — vrie na polje čez dva na vojakov do meseca sep- Rererviati vseh oddel-pozvani na manevre, tem nekatere teh držav fno grade obmejne utrdbe njihove municijske tovarne tujejo dan in noč. Mobili-pod pretvezo manevrov je zaradi zahtev Bolgarije in t*, ki se naslanjata na os 'Berlin, po rumunskem te- Uskovita" ankova justica 53 oseb ustreljenih ^rsdi treh umorov Ine d\ "d. 7. avg. — Nadaljnjih web, obtoženih M umora ** gardista, med temi tu-' 1 - j<* bilo danes ob-T n« "»mt in takoj garoti- «zadavljenih.). 4r*' 7 »vir. — Uradno poji0' Je bilo 53 oseb obsoja »mrt pred vojnim ao-m In '^sojenci so bili vče-•iulr*J ustreljeni. Na pod-Poročila ho bile vse te oae-w r umorom civilnega ■•■«J Itaka Gabaldona, nje-LJ ^ in njegove-°fis. Umor je bil izvršen ja na <(,,tj med Talavero iT-in motiv je bil poli- t I, ' kat'> na obravnavo, potem L «Mali avoj« zaveznike, ki » • frontah Posledice konflikta med ADF in CIO New York. — (FP) — Unija sa ameriške civilne svobodščln« Je objuvila poročilo, vsebujoče pregled protldelavsklh zakonov, ki so bili sprejeti v državnih zbornicah v zadnjem Času. Poročilo naglaša, da Je bila moč organiziranega delavstva omajana vsled konflikta mod Kongresom industrijskih organizacij in Ameriško delavsko federacijo. Posledice tega konflikta se očitujejo na zakonodajnem in industrijskem polju. Oregon je bila prva država, ki Je sprejela zakon glede omejitve pravice do stavke, plketl-ranja In drugih aktivnosti. Tej državi so sledile druge. Sovražniki unij so Izrabili razkol med delavci v svoj prilog in uničili pridobitve, ki so jih delavci Iz-vojevall v borbi za svoje pravice, V Pennsylvaniji, Wisconsinu, Michiganu in Minnesotl so zbor ti ice sprejele zakone, ki so jih diktirali industrijski magnatje in bizniški interesi. Zveza a merišklh tovarnarjev in druge organizacije delodajalcev mi začele ofenzivo proti Wagnerje-v*mu zakonu. Skušajo ga uničiti z amendment! in pri tem jih i »odpirajo tudi nekateri voditelj! Ameriške delavske fede-račje. Napadi na delavske organizacije so zavzeli novo obliko. Sovražniki Jim hočejo odvzeti pravico pikctiranja. Vsi proti-delavski zakoni, sprejeti v državnih zbornicah, omenjujejo pravico piketiranja. Kampanja glede inkorporiranja unij se nadaljuje. Unija za ameriške civilne svobodščlfie Je ugotovile, da ar je število stavk zmanjšalo, odkar Je federalno vrhovno sodi-šče proglasilo Wagnerjev zakon /h ustavnega Spionaža med delavci ae ne vrši V tako velikem obaegu, odkar Je senatni odsek začel preiakovati to faiv» v od-nošajlh med delavci in deloda* jalci. . ADF poroča o narastku svojega Članstva Washington, l). C„ 7. avg,— «.Frank Morrison, tsjnik Ameriške delsvake federacije, poro» čs, ds je članstvo federacije po-rastlo za l,4S2,9ff «m! septembra I'.KM in da je ! ayguata t. I. šte lo »,902,1*79. KAMPANJA Q0 PROTI POSLABŠANJU ZAKONA Vodje ADF in velebUni-sa obtoieni potvar-janja dejstev PRESSMAN NASTOPIL PRED SENAT-NIM ODSEKOM Washington, D. C. — (FP) — Kongres induatrijakih organizacij a! Je istekel velike sasluge, da ni bil amendiran Wagnerjev delavski sakon. v pravW zaključenem zasedanju kongresa. S svojo kampanjo proti poalab-Aanju zakona je toliko uspel, da predlagani amendment! niso prišli pred kongresni sbornicl.- Med sadnjimi pričami, ki ao nastopile proti amendlranju zakona pred senatnim odsekom sa delo In vsgojo, je bil Lao Pressman, pravni svetovalec CIO. On Je rekel, da Je kampanja proti delavskemu sakonu s stran! voditeljev ADF In reakcionarnih bisnišklh interesov bazirana na "množini enostavnega potvar-Janja in mlsrepresentacljs dejstev." Pressman Je v svoji obširni kritik! posvetil največ Časa priporočilom ADF, na podlag! katerih je senator Walsh Is Mas-sachuaettaa nastavil amendments Ako bi t! amendment! postali del zakona, bi od nj(h Imeli koristi la delodajalci, delavci pa veliko škodo. Pressman je dejal, "ako bi m ek sok »t t Iva Al>F ne bila Isrekla za te amendmente, bi reakcionarna kampanja sa spremtmbo sakona nikdar ne prišla do raa-Mfltt upoštevanja." Voditelji A. D. F. ae zavsemajo za amendlra-nje sakona kljub temu, da b! predlagane spremembe škodovale tudi Interesom članstva fe-deracljskih unij, je dajal Preas-man. V glavnem so naperjene proti Industrijskim unijam in proti sedanjemu funkcioniranju delavskega odbora. Vellks gonja proti delavskemu zakonu In odboru bi morala biti posebno aanlml-va za ljudi, ki študirajo ob- -stoječo družbo, po mnenju Pressmana. Obsojal Je tudi dnevno lasopisje, ki s svojo kampanja proti Wagnerjevemu sakonu potvarja In na glavo postavlja znane In enoatavne fak-te, da čltateljem meče pesek v oči In ribari v kalnem. Kampanja za amendlranje Wagnerjma zakona za enkrat nI uspela, sigurno pa se bo nadaljevala v prihodnjem zasedanju kongresa. Te bi med tem časom prišlo do kakšnega zbliža-nja med CIO In ADF, bi bilo potem malo možnosti za sprejetje teh amendmentov. Ker |w Je na obzirju v reanicl še večja bratomorna vojna, se lahko zgodi, da bo reakcija us|>e!a In v prihodnjem zaaedaniu kongreaa !s Wagnerjevega delavskega zakona napruvlla orodja proti delav-atvu. Stalinova čistkami nadaljuje v Rusiji Moakve, 7. avg. — Uradni dekret, ki Je bil objavljen včeraj, ae glasi, da ao bila nadaljnjim 110 oaelmm odvzeta odlikovanja iz razloga, ker "prizadeti niao vredni, da bi Jih še nosili." Vellks večina teh uradnikov Je malo znana zunaj Hovjetake u* nlje. /. enakim dekretom je bilo 27. Julija degradiranih 7tt ao-vjetakih uradnikov, vštevši sedem visokih vojaških čaatnikov. Farley na obisku v Berlinu Berlin, 7 avg —James A. Far-ley, ameriški |*>štnl tajnik, Je 5. t. m. obiskal iiacijako poštno mi-niatrstvo v Berlinu. TOREK. 8 Tedenski Glasovi iz naselbin THE ENLIGHTENMENT O LAMI LA) IN LASTNINA IUIVUMU M A BOOMS rODPOBM JKDNOTS Cmm ««t«m* »o toa»«"« luknptel to»lm> I» amarotoalk m m vrto«K Btoupwl liurwi* *m4»Im («rtič«, po-tmli. dr »mm. pmmi iu i m »'mio po* »I M VH ju to v «lutein, to J* »HUMI ■»«tal»«. __ A4v«rttoM rti« u* »*»«•»».»nt—ÜMiMWtpi* to «mmmm* MUM« and »oaallcllto sebi, da govor je govor, naj se širi v javnosti na kršenkoli način in zato sta tudi radio in film prosta vsake uradne preventivne cenzure. Ampak regulacija je tudi tukaj, in sicer po zakonu in sa-moregulacijs s strani onih, ki so odgovorni za oddajanje radiogovorov in za filmanje. V današnji periodi politične in ekonomske konfuziji v Ameriki vidimo, kako razni ne-skrupolozni elementi poskušajo zlorabljati In deloma tudi zlorabljajo ustavno svobodo govora, tiska in zborovanja v prid sebi in v Škodo drugim. Zloraba je sicer vedno bila, toda še nikdar v toliki meri kot je danes. Da je splošna reakcija vedno kontrolirala velike dnevnike in magazine, je že stara |M>vest, vendar so tudi napredne organizacije imele priložnost, da so redno pobijalo propagando reakcije s svojim tiskom in na svojih govorniških odrih. Dokler se je to vršilo, je bilo vso v redu, kar se tiče civilnih svntsidščiti in demokracije. Toda radio jo naredil Izpremembo. Reakcionarni elementi, ki z največjo |>ožreSnoatJo zahtevajo zase svoImmIo govoru bas zato, da |>o-IMilnonui ubijejo isto svobodo drugim, poskušajo dobiti mono|Mtl nad radio|Mistajami z namenom, da se )m> slišala samo njihova beseda. S tem pa prihaja ameriška civilna svoboda v nevarnost. Govornik v radiu, ki ga lahko poslušajo milijoni, ima večji vpliv kot pa proti-govornlk. ki more odgovoriti le v dvorani z nekaj tisoč (Mislušalci ali v listu z nekaj tisoč čitatolji — kor mu jo radiopostaja zaradi visoko ceno zaprta. Ta velikanska razlika mod sredstvi najlmlj ograža svoInhIo govora iu demokracijo. Vzemimo samo on primer. Znani dotroitaki hujskač, župnik Coughlin, grmi vsako nedeljo skozi obširno radijsko omrežje, ani|»ak njegovi tia|Htdi in njegove laži ostajajo brez odgovora. ker nihOe ne dobi priložnosti, da bi takoj in v istem omrežju odgovoril hujskaču in ga us|iešno pobil. Ta primer nI sani; na tisoče jih je — in tako teče reakcionarna in deloma fašistična propaganda od dneva do dneva brez efektivne o|n>zirije. Krivica, ki so godi demokraciji na ta način, je tako očitna in goroetasna. da so jo prod kratkim priznak* celo radijske druži* in akle-sMemt, da bodo uvedle nove regulacije gledo vaeh spornih govorov v radiu. Pripravlja ae nekaj sledečega: nihče ne Ini smel obravnavati spornih vprašanj v radiu brez takojšnjega odgovora z nasprotne strani To |»omeni, da bodo nasprotniki "fathra Coughlina in njemu aličnih dobili priložnost, da ga lahko takoj naslednjo uro pobijejo v istem radijskem omrežju. Ce ros to pride brez kakšnih ovir'in a poštenim namenom, da pri vseh kontrover-zah nastopijo vas prizadete strimke, tedaj bo zadoščeno principu svobode govora. Svota>da govora mora biti enaka za vae tudi v prakol Kajti civilne avobodščine, ki obstajajo k v teoriji, na papirju — sv mrtve. „ Marriner Rccles (levo), načelnik federalnega bančnega odbora, in senator Alben Barkley. Detroit, Mich., 7. avg. — Člani avtne unije (CIO) so skoro soglasno odglasovali za konec enomesečne stavke pri družbi General Motor, ko so zadnji teden sprejeli pogodbo. Na temelju nove pogodbe je manjše število izurjenih avtnih delaveev dobilo nekaj mezdnega poviška, družba pa jamči, da se ne bo maščevala nad stavkarji. Avtna unija CIO je dobila v 42 tovarnah pravico pogajanja v imenu vseh tamošnjih delavcev, dočim je v enajstih drugih tovarnah odstopila to pravico tekmujoči uniji Ameriške delavske federacije, katera ima večino v tistih tovarnah. Unija CIO je izgubila zahtevo za unijsko znamko na izdelanem orodju in vzorcih pri General Motors. Menihi in nune beze pred naciji Dunaj, 7. avg.—Nacijska cerkvena politika v Avstriji je pognala na tisoče katoliških menihov in nun na tuje, dočim je tisoče drugih nun primorano iskati službe v tovarnah in v privatnih hišah. Nacijska oblast je zaprla katoliške šole in bolnišnice in nune, ki so bile uposlene kot učiteljice in bolničarke, so "bile vržene na cesto. Kitajci poplavili zasedeno ozemlje Cungking, Kitajska, 7. avg.— Iz kitajskih virov poročajo, da so Kitajci zadnje dni nalašč odprli jezove na rekah v provinci Hopei in povzročili poplavo 22 dintriktov z okrog milijon prebivalci, ki so pod japonsko okupacijo. Velike pokrajine v centralnem Hopeju so bile izpremenjene v jezera in Japonci so bili primorani ustaviti 'tamkajšnje vojaške aktivnosti. Hathaway mora plačati v 6 mesecih New York, 7. avg —Clarence Hathaway, urednik komuniatič-noga Daily Workerja, je bil 5. avgusta pod kavcijo $5600 izpuščen iz zapora, toda ostati mora v Rrooklynu, dokler ne plača od ŠkodnVhe $2500 vdovi Walterja l.igeeta iz Minneapolis«, katerega jc kriminalno obrekoval v listu. Urednik mora omenjeno vsoto izplačati vdovi v šestih mesecih in vos la čas, če prej ne plača, mora ostati v Rrooklynu. Amerika in Rusija obnovili pogodbo Washington. D. C., 7. avg. — Trgovinska pogodba mod Združenimi državami in Sovjetsko unijo je bila zadnje dni obnovljena za prihodnje leto. Posebnih Izprememb v pogodbi ni. Sovjetska vlada ae je obvezala, da v prihodnjem letu kupi za 40 milijonov dolarjev ameriškega blata. . ____ ovice starega kraja L Slovenije LORNICA NA UM-Kici PRI »v- VETHV KJjsi* 21. - Z do- Ko v^h betonskih strugi-EL obrežnega zidovja od mosta tja do Spi-Krutah. katera dela je> d o- [L izvršila terensko-tehmč-Krija w regulacijo Ljublja-Kïïenib pritokov pred dveletna, še nikakor ni zaklju-^ celotna regulacija Ljublja-F Strokovnjaki trde, da jo 1 Wh delih najodločilnejša no-| projektirana zatvornica ob Lj cukrarni v bližini àentpetr-Kn mosta, 75 metrov stran od C ker bo U mogočni jez re-Ejral «talno višino naše Ljub- |f več etapah »o se končala Ljtfijska dela navzgor od Litrskega mosta do sedanjo Krnice na Prulah, kateri jez Iple provizoriéen in se bo mo-■ nukniti novi stalni zatvor-L pri stari cukrarni. Régulait deli v teh štirih etapah |it oddajala vedno po licitaci-L Le v drugi etapi je terensko-Lifoa sekcija gradila v lastni ■ji in prihranila znaten delež pkov. Vse druge ponudbe od Ebnih družb so ravno tako Laie večje štednje. Iz poso-L Postne hranilnice za regu-kjo Ljubljanice je nazadnje Estai čeden znesek — 1,609,-M dinarjev. Naprava zatvorni-! pod »entpetrskim mostom je mčunana na 1,858,227 din. Lii 14. oktobra je ljubljanski Lui svet sklenil, da prispeva Ittpravo zatvornice polovico ■Ile. S prvimi pripravljalnimi i u zgraditev zatvornice v hfi Ljubljanice so pričeli prav M regulacijskih delih v prej-pi letih ao izpustili nad staro Iknrno in àentpetrskim moin 120 m dolg pas. Vodna Mi je bila ob splošni bolniški in dalje proti Mostam tako plirana, da so tlakovali dno k obložili položne brežine s podlim kamnom. Ta 120 metrov Ki predel je tedaj prišel na M« kot zaključek celotnih regijskih del. parilo najetih delavcev zaen-ptie ni veliko, bodo pa v kratit ko *e regulacijska dela ko-W toliko razmahnejo, zaposlile skupine delavcev raznih Odkopavati so začeli so-I «a levem bregu ilovnato obli* meter na široko. Ta predel *wl tudi meter globoko pod • betonirane struge Ljublja-1 pa bo obenem tudi daleč v strugo, kjer bodo *onirali betonsko nogo opor-^«jdovjs. Od konca doteda-ktonsko Akarpe bodo tako kakor tudi na levi strašili ravno take opornike, do zatvornice dolgi po metrov. Zatvornica bo ■J 120 metrov niže od mosta "¡¡v sredini struge štiri me-lf» lr> metrov dolg opor-zategadelj bo struga mestu precej ožja. Beto-P Ljubljanica je namreč v delu povsod široka po * metrov više. Betonsko > zidovje ob zatvomicl na- toliko odmakniti, da 1 «* i deset metrov. 2TT Klru*» potem * ¿d ain»ka celih 24 me-■ »>t'»nska oporna škarpa , M utvornlco v «ir na-is bo polagoma pre-a V korito, kakr- h Mpežkim kamnom ^ 4 ",ruKa pri «Uri cuk '' " ^radliene delaw J^Jštjtti let je teren ||ULpr' I vit slab in • bi>do morsli ; «v« Zidov j a V sme-«t rokovnjaško m«'tre globoki« * ' «mi Tako so ><• Prejšnje čs. , M^bljaiiteo v Igor- ■^•¡ern!!** *** t ^ '''"Ma namera- u tegi temeljiti ' m tr pilot* PoČtS Mo iabiii Alniiaoe zagatne stene iz tri metre dolgih hrastovih plohov, katere bodo pokrili z betonsko plastjo. To bodo storili zaradi tega, ker bo pred šentpetrsko zatvornico pritisk tekoče vode silnejši in nevarnejši. Zatvornica sama bo oprta na srednji opornik v Ljubljanici in na oba stranska oporna stebra ob obeh bregovih. Vsi trije stebri bodo morali dobiti še močnejše in trdnejše temelje, saj bodo ti počivali na 240 pilotih, dolgih po sedem metrov. Naš priznani mojster prof. Plečnik je s svojim strokovnja-škim razumevanjem poskrbel za lično zunanjost te mogočne zatvornice pri J3v. Petru, ki ,bo brezdvomno posebna atrakcija naše bele Ljubljane. Srednji o-porni steber v strugi kakor tudi stranska oporna ^tebra bodo obloženi s kamnom in se bodo dvigali visoko nad betonskim ■idovjem v strugi. V opornih stebrih bodo vstavljene tudi vse naprave, ki so potrebne za motorni pogon zatvornice. Voda, ki se bo odtekala skozi zatvornico, bo padala čez 70 centimetrov globok padec in bo zaradi tega na tem imestu struga za tričetrt metra globokejša kakor drugod. Manjša stolpiča na obeh bregovth sta le monumentalni vhod in bodo ž njih vodile stopnice na moetiček nad zatvornico. Pogled na zatvornico in njene naprave bo iz šentpetr-skega mosta zaradi tega prav slikovit in za gledalca naravnost «ličen. Kakor zatrjujejo merodajni izvedenci, /določa gradbeni načrt, da naj bodo glavna dela pri tej zatvornlci dovršena še tekom letošnjega leta. ^Sedamje nizko stanje vodotoka v Ljubljanici je kakor nalašč za taka kočljiva dela, ki jih menda vsakoletno jesensko deževje in s tem zvezani nalivi ne bodo kdo ve koliko ovirali. Zatvornica bo torej skoro gotovo še letos v sirovem stanju dograjena. Prihodnje leto bodo nadaljevali le kamnoseška dela pa dela iz u-metnega kamna. Ta dela bodo dala zatvornici, ki jo bo vezal droben mostiček iz železobeto- na, kaj prikupljivo sliko. *.....-■-i • TO IN ONO 8 KOROŠKEGA "Koroški Slovenec" poroča, da je pliberiki krajevni vodja narodnosocialistične stranke prepovedal slovenski materinski dan v Vogrčah. Prepoved navaja razlog, da so materinske proslave pridržane samo nar. soc. stranki. Slov. prosvetna zveza se je nato obrnila na okrajno vodstvo stranke v Velikovcu in prejela naslednji odgovor: "Pristojnemu krajevnemu vodji stranke je treba nestrankine prireditve sicer pravočasno javljati, krajevni vodja pa ni upravičen, da bi nestrankine prireditve prepovedoval. Dovoljenja za nestrankine prireditve izstavlja sresko načelstvo in njemu so tudi pridriane pravice eventualne prepovedi." Slovenska materinska proslava v Vogrčah se kljub temu odloku ni mogls vršiti, ker sresko načelstvo ni izdalo pravočasno dovoljenja. Društveni komisar Vzhodne marke je odredil razpust slovenskega gasilskega društva v St. Jakobu v Rolu. Njegovo premoženje bo odslej upravljala občina. Odlok je utemeljen s zakonom o uvedbi občinskih gasilskih čet, oziroma občinske policije. K temu razpustu dodaja "Koroški Slovenec": "Šentjakobska slovenska požarna bramba je bila med najstarejšimi gasilnimi društvi v deželi. Njeno delovanje se rasteta celih šest desetletij nasaj-Njeni člani si štejejo v ponos, da je bilo njeno delovanje vse-kdar v občo korist občanov in najširše okolice, v blagor naroda, katerega ime je nosila, in v čast bošjo. Biti član slovenske gasilske organizacije je veljalo sa moški šentjakobski svet vedno ta posebno odlikovanje. Naj ostanejo vzori, katerim je ras-puščena organizacija tako sve-sto in tako dolgo služila, ne zatemnjeni še v dolgo bodočnost, o Iz vseh držav, kjer prebivajo nemške manjšine, so te dni prispeli fantje in dekleta v velikem številu v Nemčijo na letovanje. Na Koroškem je prirejenih za nemško mladino iz inozemstva več taborišč, med drugimi tudi ob Baškem in ob Vrb-skem jezeru. Ob Baškem jezeru je kolonija nemških dijakov iz inozemstva, pretežno iz Madžarske in Jugoslavije. Razpostavljenih imajo nad 50 šotorov v krogu okoli velikega odra, ki se imenuje "Wilhelm Gustloff-Tribüne". Dijaki poslušajo vsak dan predavanja raznih prvakov in borcev državne stranke, prosti čas pa je posvečen športnemu udejstvo-vanju, igram in izletom v bližnjo in daljno okolico. Kakor poročajo iz spodnje Koroške, je zlasti v Rož in Pod-juno prispelo veliko število nemških visokošolcev, da bi pomagali kmetom pri pospravljanju letine. V Kapli na Dravi so nastanjeni visokošolci iz Inomo-sta, več graških in dunajskih dijakov pa je razmeščenih v Li-bučah, na Blatu, v Vogrčah in ostali pliberški okolici. Tudi v Galiciji je večje število Dunaj čanov. Po končanem delu se shajajo in poevečajo svojo pozornost tudi drugim področjem, predvsem narodnopolitičnim in vzgojnim nalogam. o Na Podgorjanski planini se je pojavila slinavka in parkljevka. Oblast je mnenja, da se je kuga zanesla z jugoslovanske strani zato je odredila, da se vse planine ob meji izpraznijo. Živina na Podgorjanski planini pa je kontumacirana na sami planini. Pri gradnji vodovoda v Borovljah so našli v zemlji okostje 80 letnega moškega, ki je ležalo tam najmanj že trideset let. Nove carinarnice v Podljube lju bodo kmalu dograjene. Prav tako bo še tekom tega meseca dogotovljena cesta Iz Globasnice na deželno cesto, ki vodi iz Do-brle vssi v Pliberk. Pred celovškim sodiščem se je te dni zagovarjala večja vlomil sks tolpa, ki je izvršila številne vlome po vsej spodnji Koroški Vodja tolpe, neki Matija Plčko iz velikovškega okraja, je dobil štiri leta zapora. Slovenskemu živinozdravniku dr. Sienčniku v Dobrll vasi je u mrl dveletni sinček za vnetjem slepiča. •Promt*'? Pod tira Its «v») IM I Švicarski list o sporazumu Beograda in Zagreba V Curlhu v Švici izhaja nemško tiskani tednik "Die Welt-woche", demokratično glasilo vaeh Nemcev tunaj hitlerjevske Nemčije. Od običajnih dnevnikov se razlikuje po tem, da ne objavlja dnevnih novic, niti za-sebnih niti političnih, marveč same članke o aktualnih stvareh vsega sveta. Organizirano ima svojo slušbo zelo dobro, njegovi članki se odlikujejo z znanjem in lepim stilom, informacija so aanesljive in po večini iz prvih, tanesljivih rok. Zaradi tega je tednik selo čitan ne le od Nemcev, ampak od vseh, ki znajo nemško. Zato je razumljivo, da je ta tednik dosegel le naklado 70,000 itvodov, kar je is-redna številka, 4e pomislimo, da ga v Nemčijo in Italijo ni dovoljeno uvaiatl. V zadnji svoji številki (14. julija) objavlja tudi velik članek o notranjem položaju v Jugoslaviji, to ae pravi, o «|>oraz-umevanju Hrvatov in SftotPox. Beograda in Zagreba. Članek je na par mastih nekoliko pretiran, v glavnem pa točen. Zato go»to It naj ga v izvlečku navedemo. če hočeš z Jugoslovanom začeti pogovor o političnih stvareh, je treba aamo povprašati o stanju sporazuma; to nadomesti vsa vprtštnja po "vašem cenjenem zdravju" in vse uvodne opazke o vremenu. Vprašanje vodi takoj v politiko in takoj v center. Vprašanje aporazuma je vprašanje obstoja Jugoslavije. Ker tega vpraštnjt nobeden prizt-detih ne more zanikati (z izjemo ganljive, a brezvplivne fašistične peščice, ki spada v inventar vsake evropake države), se giblje diskusija kljub vsej svoji ostrini Še zmerom v okviru čiste notranje politike. Vsekakor je značilno, da so ob zadnjih mobilizacijskih ukrepih na vseh straneh ugotovili z občutkom o-lajšanja, da so Hrvatje sledili vojaškemu vpoklicu bolj z odloč nostjo in veseljem kakor kdaj koli poprej. Da bi ■ tem ali onim Hrvatom lahko mirno in stvarno debatiral o tem vprašanju, j« skorajda nemogoče; narodnostna strast skače 6ez vse ojnict in ta-grenjenost stori človeka slepega. Vživeli so se popolnoma v vlogo podjarmljenega, kulturno višje stoječega bratskega naroda, vlogo, ki so jo svoj čas že igrali nasproti Madžarom, vsekakor t večjo uprtvlčenostjo. Za Hrvate je stara avstrijska "vojničkt granica" proti Turkom hkrati tudi meja Evrope in orienta. "Glejte," mi Je rekel eden hrvaških voditeljev, "ml smo star kulturen narod z visoko literaturo, oblikujočo in glasbeno umetnostjo in z evropskim življenjskim stilom; mi smo bili tisti, ki so Evropo stoletja branili pred Turki. Hočemo priti vendar ie do svoje nacionalne ssmostojmmtl In svojegs kulturnega neodvisnega življenja; hočemo svojo upravo, svojo vojsko, svoje finance — siti smo tega, da bi nam vladali tujci kakor stoletja doslej." Kaj je rekel ta politik o Srbih, tega rajši ne zapišem, že zaradi tega, da ne bi s tem kslil sporazuma, ki pač mora priti. Hamo namignem naj: Rekel Je: Srbi kot polorientalskl narod nimajo razumevanja za vllje kulturne potrebe Hrvatov, višjo gospodarsko moč naše dežele izkoriščajo in zasedajo vsa "poveljniška mesta" v gospodarstvu in politiki — kakor bi rekli v tretjem rajhu. Res niso le vodilna upravna mesta zasedena povečini s Srbi, ampak celo nitja mesta, tudi v gospodarstvu in bančništvu je rasen velikega vpliva judov Čutiti močan vpliv Srbov. To seveda nima le političnih vzrokov: Hrvatje 'so ponosen in senslbi-len narod, temperamentni In sposobni govorniki, proti žilavi in usmerjeni konkurenci pa so se zmeronTle talko uveljtvljtli. V Univerzitetni knjiinici so se spet bridko pritoževali na srt-motko nitko dotacijo, enako jt skoraj pri vseh drugih kulturnih ustanovah. Kamor |>rklsš, argumenti so povsod in ime-rom enaki, menjava se le stopnja zagrenjenostl. Odločeni so voditi borbo za vsako ceno do konca; v strastnosti tega bratskega prepiranji se umikajo ot-lo težka lunanjepolitična vprašanja v ozadje: v njih vidijo po-katalizator za rašitev hrvaškegt vpraštnjt. Vsektkor pa ne gredo nikdar resno tako daleč, kakor tista temperamentni stara dama, ki mi je rekli: Ce ne gre drugače, ji jt ctlo Hitler ljubši! Ttkoj jo je iivr» nila hčerka In se temeljito opravičevala pred mano. Vsekakor pt je iz te stare dame spregovorila nevarna podzavest hrvaškega ljudstva. Nato piše člankar o voditeljih bratih RtdiČih in o sedanjem voditelju dr. Mtčku, kako nosijo neprestano ljudje roie na grob Radičev, kako jt vae ljudstvo v veliki večini za Mačka, od študentov do kmetov, od uradnikov do žandarjev, od oficirjev do železničarjev in kako podpirajo to gibanje tudi vse druge opozicijske skupine, celo komunisti. Ko so decembtrske volitve prinesle velik uspek opoziciji In so govorili, dt bo Stojtdlnovič uve-del dlktsturo, Je bila vsa opozicija na Hrvaškem, v Srbiji In v Orni gori "postavljena v pripravljenost" In le Stojidlnovlčev odhod z vlade je odpravil nevarno napetost. Ce se voilš z avtom po hrvtikih krajih, te odrasli in m Itd i nt povsod pozdrtvljtjo s klicem "Živijo Mičekt" Nobene druge besede. Vzornt orgtnlza-cija, drugače globoka tišina. To vpliva skoraj skrivnostno. Borbt se vodi nt Čiiti narod nostni osnovi, socialni vssbins hrvaškega vprašanja se je u-maknila v ozadje, deloma tudi zaradi tega, ker bo t rtšenjenf hrvaškega vprašanja prišlo avtomatično do demokratizacije danes selo avtoritarnega siste ma — ravno to pa pomeni novo kompllclranje tega vprtštnja oz njegovega reševanji. Srbi ohranjajo nasproti tem naskokom hladno kri In akušajo pridobiti Čim več časa. S avojlm res že ksr orientalskim ravno-dušjem utrujajo sovražne brate Treba Je dolgega občevanja s Srbom, da spoznaš to živčno krepko, enostavno, kmečko pre veja no mentaliteto. Stoletja v najhujšem boju proti turškemu ■ prežeti z neukrotljivo pro lahko potegnila meja med "hrvaško banovino" in sosednimi banovinami. Zavedajo pa se na obeh straneh, ds do sporazuma mora priti, zato so se privadili ravnodušnemu čakanju. Ztvedtjo pt se tudi, dt so medntrodne rasmore takt, dt bo treba ie zaradi čvrstosti drŽave ukreniti vse, da se notranje konsolidirs. Usoda Cehov in Slovtkov ni ostala brei učinka pri Hrvatih; pametni vedo zdaj, kaj prinese metoda "razbitja države od znotraj". Žito do sporazuma mora priti, in ksr se tags zavedajo .val, skušajo izbi ti iz Časa, kar največ morejo; odtod čakanje in odlaganje. Previdnost Je potrebni na vseh straneh: ena psihološka neprevidnost, neprevldon dogodek, taktičen poraz — to lahko čez noč razplamti mirujoče strt sti v požar, ki uniči vso preudar nost; razočaranje množica po ta ko dolgem, upanji polnem čtkt-nju bi Imelo silne posledice. Vse kakor bi začela Nemčija pošiljati svoje btcilske kulture, ki Jih imt stalno na zalogi za take pri ložnostl, Saj so se že pojavili pri dr. Mačku svetovalci, ki bi radi pomagali, a so bili ener gično odbitij toda odslovljener sčssomt pozabi osramočenjt In oh prvi ugodni priliki spet |>o zvoni ns vratih. Zdaj pa Je hrvaško-srbsko vpraštnjt Še popolnoma notra nje-polltlčnoi vprašanje, iilbč* drug nima besede. Previdnost |>a je potrebna. Cihaški učitelji t dobro organizirani Soltki odbor priznal njih unijo Chlctgo. — (FP) — Po dolgem boju so čikaški organizirani učitelji končno uspeli, da jo šolaki odbor priznat njih unijo kot predstavnico za kolektivno pogajanje. "Te pravice bi ne bili dosegli, ako bi večina učiteljev ne bila organizirana," je rekel tajnik unije Kermit Kdy. On je tudi rekel, da je v glavnem zasluga te unije ADF, da je bila preklicana polovična redukcija učiteljskih plač in šolska dobt zvišana na normalo. Šolski odbor je tudi prisilila, da Je spet u posli I na starih pozicijah Ray-monda Cooka in Lyle Wolfa, ki sta bila ob službo radi reprisa-MJ. Borba gradbenih delavoov v Coloradu * (Nadaljevanj* a l. etraat) cot sledi v vsakem podobnem slučaju. Sevedl je tudi družba skušala prisiliti stivkarje nt po-vratek m delo s pomočjo noto-rične držtve komisije In zakona glede 30 dni nsininllt o stavki predno se mora pričeti, (ateri zakon pa je državno sodišče proglasilo za neustavnega. Ta napad na stavkarje Je povsročil vtllko jtvno ogorčenje, Loktlnt unija Mine, Mili 4 Smelter Workers (CIO) v Idaho Sprlngsu jt pri tunelskem projektu oklictii dva-dnevni proteatnl "praznik". Mednarodni predsednik te unije Raid Robinson In član ekse-kutive CIO pa Jt obljubil sUv-karjem pomoč, "Mi stojimo ramo ob rami s temi Žrtvami ADF. Za vse, kar ss je zgodilo, tli ktr ss bo št zgodilo, držimo odgo-vornegt guvernerji Ctrrt, industrijsko komisijo, šerifa In komptnljo, Ooverntrju in državni komisiji smo št itdnjegt marca povedali, da mora priti do kaj takega, če bodo dajali potuho kompaniji, ki sa noče pogajati s stavkirji," Kkseku-tlva te unije jt sttvktrjem dala tudi $50 |»odpore. Robinson Je tudi zihtevil od notranjega tajnika lekest, nt j susfiendirs vse delo pri tem Jezu, dokler se družbt nI pripravljena sporazumeti z delavci In skleniti pogodbe s unijami ADF. Na lice mesti so bili poslani zastopniki federalnega reklsmacljskega biroja in jus-tičnega departmenta, da preiščejo obtožbo glede teptanji civilnih svnbodščin In stniktnja pravice delavcem. Pri projektu Je u|M»slenlh nekaj stavko-lomcev, toda z njimi si družba ne lxi |»omagala, ker sploh niso vajeni konstrukcijskega dels. To delo v resnici počiva. kratje skoz In skoz — obvladajo dfcmo še Srbi umetnost diplomatske igre do popolnosti; vsako sradstvo Je pravo, od bratskegt poljuba do krogle. Da pa se znajo tudi boriti na Žive In mrtve, to ao pokazali v svetovni vojni, ko so se lets In letal z velikimi žrtvami upirali mnogo večji premoči in ae Je nazadnje preostala skupina ranjencev, žensk, starcev In otrok rajši napotila hi domovine, kakor pt da bi se vdala pm .dirajočemu sovražniku. Ce tečt 1 besed s o tem smrtnem msršu deset tleočev, se celo najbolj zagrizeni Hrvat tiho odkrije. Iz tega trpljenja In žrtav zt veliko akupno Jugoslovansko državo Izvajajo Srbi pač tudi svoje moralne pravice do vodstva In ne Ite prednosti v vseh gospodar, skih in političnih vprašanjih. •HaJ bi nam »ploh ne bilo treba vprašati fMovenee In Hrvate ali ho«»jo v skupno državo, ni bi Jih lahko kratkomale priključili svoji velikasrbekl državi pa baa ta!" ml Je dejal selo rstom»') srbski senator "Kdo pt st Je boril za to državo, mi tli «ai. ki I naslednje: V nedeljo Je pratnoval dr. Mačak 60. rojst nI dan, kar Je njegovo gibanje liorabilo zt veliko manifestacijo in demonstracijo. Glavna proslava Je bila v velikem zagrebškem parku Makslmlru, kjer Je nadškof dr. Stepi nar bral mašo za zdravje dr. Mačka. Zbralo se Je tam na tisoče In tisoče ljudi. Dr. Mačitk Je k maši prijshal na belem konju (Inda konje Imajo vladarji), pozdravi Vojaška mM ja odUa v Rušijo London, 7. avg.—Angleška In francoska vojaška misija Je v soboto odpotovtli v Moskvo na angleškem parniku, ki Je odplul v I Leningrad. V misiji Je 25 An-gležev In 22 Francozov. Isl/tčae-no Je odpotoval Iz Moskve v l*»n-don William Strang, posebni an* gležki odposlanec, kl se je zad njih 45 dni |»ogaJnl s sovjeti gle-de vojaškega pakta med Anglijo in Rusijo. V nacijêki Nemčiji primanjkuje bencina Berlin, 7. avg — Zaradi veli-kega iiomanjkatija bencina (ga solina) za motorna vozila Jf bil te dni Imenovan po*i»ben dlkta- po navadi ga je sam nadškof, nato pa tudli |)n.mog<,Vno Industrijo v vsi tagreUki konzuli, ki so s« .. ----------...i,- i.. udeležili U maše skoraj do zad* tki i« au dajali Avstriji najboljša pol-|vSM)«m v i**aon. »"oe " I k«, atjUHjš« vojlktl iftoJM i^fMUIWI H ^ nJega. Nsto je bil defile vae ti-aočglave množic* mimo dr. Mačka in ostalih voditeljev skozi Zagreb. Sprevod Je orgsnizira* la posebna Mačkova garda, "Hr* vatska saštlta", in Je bilo v apre. vodu, kakor pravijo, okrog 100,-000 ljudi. Ta manifestacija Je Mla ravno na din, ko se je k nas Pavle odpeljal v l/ondon na obisk k angleškemu kralju in kraljtei. Kasni ljudje ao ugibali, da bo «porazum vsak čts podpisan In s**r šr pred knesovim odpoto-vanjem v London, Toda knez sa Nemčiji. Diktatorjev a naloga Je, da navij« produkcijo premoga Hi lignita do skrajnosti. * tttiifcJêâ. Nov UtalM irajnostni rmkord Springfield, III., 7. spr. — Brat a Irtaira Hunter In Humphrey Moody, ki sta dva tedna krt-tila v zraku nad Springfleldom, ata vfersj zakljutill potet in ie sptjatlla nt tla V zraku stt nt-pretrgoma blla <*M* ur, ktr Je svetovnl rekord V trajnostl. Zdaj spat upajo, da bo sporttum podyuau yo kuwoyi yraUvlt ^ m Roman Treh Src JACK LONDON — Zdaj, kapitan, — je dejal Henry, ko je bil pogovor z Leoncio končan, — smo tik pred ožino El Ei gre. Stopite h krmilu in obrnite ladjo tako, da pridemo v ožino, de nekaj. Takoj mi prinesite klopčič starega manilakega motvoza, nekaj bičevja in pločevinasto posodo, v kateri je pivo v steklenicah, — Moram vas opozoriti, da je motvoz zelo drag, sire — je tarnal kapital Trefethen. — Plačam vam, kolikor zahtevate, — je dejal Francis. — In kotiček za kavo je malone povsem nov. — Plačamo ga. Kapitan je vzdihnil in umolknil, potem je znova vzdihnil, ko jc opazil, kako odpira Henry steklenico za steklenico in izliva pivo v morje. — Prosim vas, sire — se je oglasil Parci-val. — Ce že morate izprazniti ateklenice, vam bom zelo hvaležen, ako izlijete piva v moja u- ata. Ostalega piva ni bilo treba izliti v morje, zakaj moštvo se je z veseljem lotila tega posla In Henry je kmalu prižel do praznih ateklenic. Zamašil Jih je in privezal za vrv tako, da je bila oddaljena druga od druge Aeat čevljev. Na en konec vrvi je privezal kotliček in dve pločevinasti posodi za petrolej, na drugi pa prazen zaboj. Nato se je ozrl na Franciaa, ki je prikimal z glavo, čel: — Ze pred petimi minutami aem vedel, kaj nameravaš s to ropotijo. El Tigre je najbrž zelo ozek, sicer bi se parnik izognil tvoji pasti. — El Tigre je kot nalašč tako ozek, da se naš načrt ne more izjaloviti, je odgovoril Henry. — Na enem kraju je ožina široka komaj štirideaet čevljev. Parnik se ne ujame v našo past samo % tedaj, ako obtiči na peaku. Sicer pa odnesimo ^ to ropotijo na spredni del, da jo vržemo v morje. Ti stopi na desno stran krova, jaz pa ostanem na levi. In ko ti dam znak, vrzi ta zaboj kar se da daleč v morje. Dasi je veter polagoma ponehava!, je "Angelika" vendar še vozila z brzino petih vozlov na uro. Toda "Dolores" se ji je počaai bližala, ker je delala na uro šest vozlov. Ko so začeli s krova "Dolores" streljati, je napravil kapitan pod vodstvom Henryja .in Francisa na krovu iz starih jader, klopčičev motvoza In vreč, polnih krompirja in čebule, barikade. Krmar se je skrik za te barikade in ostal pri krmilu. Ko so začele krogle švigati od vseh strani, se Je La-oncie na splošno zahtevo umaknila za kabino. Drugi mornarji so se poskrili kjer in kskor je kdo mogel. Stari Šolano je ležal s sinovi na krovu in odgovarjal na strele s svinčenkami. Tudi Henry in Francla, ki sta čakala vsak na svojem mestu, kdaj bo čas spustiti v morje past, sta pomagala streljati. — Čestitam, sire, — je dejal Francisu kapitan Trefethen, čigar Indijanska kri se kar ni mogla sprijazniti s tem, da bi mirno čepela na tleh. Zamorska kri ga je sicer priganjala, naj skrije glavo, vendar je pa neprestano gledal, kako se razvija bitka. — Pri krmilu je stal sam kapitan Košaro. Naenkrat je poskočil in se prijel za roko. Iz tega bi aa dalo aklepatl, da ste ga zadeli v roko. Ta kapitan Roaaro je zelo vročekrven mož, sire. Zdi se mi, da^lišim, kako vas preklinja. — Pripravi se, Francis, — je dejal Henry, položil puško na krov In ae zagledal v nizko o-balo otokov, ki sta zapirala ožino El Tigre. — Kmalu dosežemo svoj cilj. Pazi na moje povelje. Ko zagličem tri — vrzi zaboj v morje. Parnik je bil oddaljen od "Angelike" še kakšnih 200 yardov, ko je začel Henry šteti. Francis in on sta se vzravnala in pri besedi "tri" vrgla svoje konce v morje. Zaboj in pločevinasta |M>soda sta odletela vsak na svojo stran in potegnila za seboj motvoz, na katerem so visele prazne steklenice, škadlice in kotlički. Henry in Francis sta bila tako zaverovana v svoj načrt, da se za svinčenke nista prav nič zmenila. Stala sta na krovu in gledsls v morje, kamor se je pogreznila čudna past. Kmalu »o splavale steklenice in škatlice zopet ns površje. Posadka na parnlku "Dolores" je zsčels na vso m<»č streljati in tako sta se morala naša junaka nagniti. Kljub nevarnosti sta pogledala čez krov in opazila, kako je parnik potegnil l»od *e plavajočo vrvico. Kmalu je začel voziti |x»ČS*t in takoj nato se Je ustavil. — Motvoz se je zapletel z vso ropotijo v vijak, — je vzkliknil Francis. — Čestitam, Henry/ "Angelika" Je nadaljevala svojo pot In pu- stila daleč za seboj parnik, ki je postajal čedalje manjši. In ves čas, dokler ni izginil v daljavi, je moštvo "Angelike" videlo, kako ai posadka na krovu "Dolores" zaman prizadeva spraviti parnik naprej. Mornarji so se slačili in skakali v vodo, da ugotove, kaj se je zgodilo z vijakom. — Zdaj pa morava zapeti našo pesem, — je vzkliknil Henry ves iz aebe od veselja in zapel: Proč s temo na tem obzorju, -kjer je vetar goapodar! Tam na burnem, ainjem morju ameje strahu aa vihar . . . — Vae to je zelo lapo, aire, ga je prekinil kapitan Trefethen. — Veter je ponehal sire. Ze zopet stojimo in se na moremo nikamor ganiti. Kako pa naj pridemo iz Yuchitanskega zaliva brez vetra? "Dolorea" ja nepoškodovana. Vaša ropotija jo je samo zadržala. Ne bojte se, da bi ne našli naši sovražniki črnca, ki se potopi v morje in spravi vijak zopet v red. Tedaj nas preseneti "Dolores" kakor jaatreb piščanca. — Do obale ni tako daleč, — je dejal Henry in se obrnil k Enricu. — Kdo pa je tam na oni obali, señor Solano? — Pleme Maya ali laatniki hacijend? Kdo so prebivalci teh krajav? — Eni in drugi, — je odgovoril Enrico. — Te kraje poznam prav dobro. Ce nam preti na jadrnici nevarnoat, se nam na obali ni treba ničesar bati. Cordilleri so blizu. Več si pač ne moremo želeti. — Kaj pa Leoncie? — je vprašal Francis v skrbeh za prelestno bitje. — Leoncie je rojana v sedlu, in nI takega A-meričana, ki bi se mogal v jahanju kosati z njo, — je odgovoril Enrico. — Dovolite, da vam povem, kakšen je moj naavet. Ce nam bo "Dolorea" zopet za petami, apustimo čolne in ae zatečemo na obalo. Tam najamemo ali kupimo konje in hajdi prbti Cordillerom. Cim smo pa v Cordillerlh, se lahko obriše poglavar pod nosom. Tam nam vsi njegovi orožniki na morejo do živega. Francia je bil z odgovorom zadovoljen in tudi Henry se je sprijaznil z mialijo, da bo treba v skrajnem alučaju bežati po auhem. Nihče pa ni slutil, kakšno preaenečenje jih čaka v Cordillerih. VIII. Vse je v redu, kapitan, vse je v redu — je zatrjeval Henry kapitanu Trefethenu. Slednjič je stal kraj nJega na obali in se ni mogel odločiti, da se poslovi od potnikov in vrne na krov "Angelika", ki Jo je zadrževalo zatišje v Yuchi-tanskem zalivu dobre pol milje od obale. — Pri vojakih pravijo temu sprememba — Je pojasnil Francis. — Zelo lepa beseda — sprememba, fie lepša je pa, če jo vidite v praksi. — A če je na vidite k praksi — je ugovarjal Trefethen — zvani drugače. Tedaj zveni kakor prokleta beseda — katastrofa. ~ — Saj to aa je tudi zgodilo z "Dolores", ko smo nastavili njenemu vijaku past — se je za-krohotal Henry. — Toda mi vemo, kaj pomeni ta beseda. Govorimo raje o spremembi. Dokaz, da imamo rea opraviti s spremembo, ne pa s katastrofo, ja v tem, da ostaneta dva člana rodbine Solano pri vas. Alvarade In Martínez poznata morja kakor prste na svojih rokah. Cim zapiha ugoden veter, vas pripeljeta na vsrno. Poglavarju niti na misel ne bo prišlo, da bi vas preganjal. Ujeti hoče samo nas, in ko Izginemo v gore, se požene za nami in ne bo riskiral od avojega spremstva nobenega moža. — Kaj res na vidite — je posegel Francis v pogovor — da Ja "Angelika" v pasti? Ca ostanemo na nji, naa poglavar ujame skupaj z "Angeliko". Mi bi pa radi nekoliko spremenili način življenja In zato smo sklenili bežati v gore. Poglavar bo nam vedno za petami, in tako ja "Angelika" izven vsake nevarnosti. Kar se pa tiča nas, se lahko poglavar obriše pod nosom. — Kaj pa, ča jadrnico potope ali zaplenijo? — je trdil kapitan svoje. — Saj jo lahko vržejo vrtinci ob skale in "Angelike" ne bo več. Saj sami vesta, kako nevams je ta mo/sks ožins. — V tam alučaju dobite primerno odškodnino, kakor sam vam že obljubil — je dejal Fran-cia, ki mu je kapitanova klepetavoat že presedala. — A moji veliki stroAki? (Dalje prihodnjič.) =3 Zakonca i»7 rtu K r le men Nedaleč od morske obale je (froet4iiljaMM\al, jsmeetvo Jena Lunda. Hiša šUijl ns položnem, gozdnatem griču in od ondtai se le|mi vidi dalnč po deželi, čez mogočne bukove gozdove na motno-rumene, širne sipine in še dalje čez morje, toda tam utonejo pogledi v mislih, V brezmejnosti. Joens l.und je stal sam na terasi. Mračne rbisll so se mu podile po glavi. Povabil Je goite iz Kristianije in Goeteborga. Zdaj prebivajo že nekaj tednov pri njem in onečaščajo sveto tišino Groet-ttiljansvala s svojim «mehom. Tudi Peter Skagen Je prišel, Joensov mladi nečak. Siromašen je bil, lep in pesmi je pisal, zato ga ni Joena na tihem nikoli maral. In zdaj se je Peter le v nekaj dneh zaljubil v Actrido, J«»ensovo žeho. "Odtlej Je Astrid vaa drugačna!** si Je mislil Joens Prad petimi leti se je bil s njo poročil in zdaj ae je nenadoma spomnil. da je bila v prvem času docels urugačna kakor keaneje, živa, nežna in veeela svoje čudne lepote. Potem je utihnila, po- stala Je hladnejša, za nič se ni menila, toda on tega Ae opazil ni dale zdaj, ko ae Je spet zbudila ja postal pozoren. Spodaj v zalivu je pristajala Jadrnica. Joena je z daljnogledom pogledal za njo. Njegovi go-atje so bili; počasi so stopali po aiplnah. in zadnja sta bila A-str i d In Peter. Joens jo je razločno videl skozi steklo. Njene kretnje so bile tako čudno mrzlične. njen oski obrazek pod visokim. prostim čelom čudovito lap. Smejala ae je Petru. Ljudje spodaj so se že bliža-II hiši. Astrid Je veeelo poma-hnila možu. Danea ae je čutila Voditelji organizatoričnega odbora jeklarskih delavcev. Lee rt s—su c. S. Golden in William Mitch. Sedeči pri mizi, od leve proti desni: tako srečna. Po tesnobnem zimskem spanju se ji je zdelo vse tako veselo in svetlo, in mladenič, ki jo je spremljal, je bil neumen, tako blazen. Da, blazen. In vendar je pustila, da jo je ožaril s svojo ljubeznijo kakor solnce prvo cvetje na travnikih. Mislila si je: "Ko bi bila še mlado dekla, bi se prav zanesljivo vanj zatelebala, v tega mladega pesnika". Toda zdaj je Joenso-va žena, zrela in pametna. Prav nič je ni premotil ta pesnik. Samo nekaj je čutila: solnce in toploto. In čudovite pesmi je pisal za njo, in na to je bila ponosna. ♦ Nekaj tednov je spet minilo. Za Astrido so bili mirni, za Petra srečni, opojni, za Joensa pekel. ' U • Nekega jutra so šli možje na lov na ruševce. Astrida je bila o-atala z ženami in dekleti doma, Toda neprestano jo je moril čuden, skrivnosten nemir, nerazumljiv strah brez vzroka in nestrpnost. Naposled ae je le začelo mračiti, in ko le še ni bilo nikogar domov, so šle žene lovski družbi naproti. Prav kmalu so se srečali. Možje so bili bledi in vsi zmedeni; nihče ni govtoril. Astridine iščoče oči so našle vse, le Petra ne. Toda nekaj ji je zatezalo grlo, da ni mogla po njem vprašati. Molčali so dolgo, in ta tišina je postajala čedalje strašnejša, Potem so začuli ftorake. Iz grmovja sta stopila dva gonjača. Na dveh s srotoo-tom povezanih drogovih sta nosila telo, ki ga je pokrivalo temno sukno. Ko sta opazila žene, sta obstala kakor prikovana. Pokrito telo se ni več gibalo. Mrzla groza je stisnila Astridino srce in ji oledenila telo. Opotekla se je k nosilom in počasi dvignila sukno. Videlo se je, kakor bi Peter spal, kakor bi se utegnil že naslednji trenutek zbuditi. Nobena rana mu ni kazila lica. "Ne razumem," je dejala z brezbarvnim glasom. "Kako se je to moglo zgoditi?" "Lovska nesreča!" je nekdo odgovoril. "Krogla, ki se je izgubila, ga je zadela v hrbet in mu raztrgala pljuča. Najbrže je bil takoj mrtev. Našli smo ga šele čez dolgo časa. Ležal je z obrazom na tleh, roke pa je iztezal predse." "Pojdi, Astrid", je hripavo dejal Joens. "Pater je mrtev. Ne moreva mu pomagati. Pojdi domov t" Ko jo je prijel za komolec, je vzlic otopelosti zsčutils, da je njegova roka ledenomrzla in pri jem trd. In opazila je, da so se njegove oči hladno in ostro za-greble vsnjo. Cez tri dni so Petrs pokopali na malem pokopališču ob sipinah. Tsm ja ležal med mrtvimi ribiči, ljudmi s vasi in utopljenci. ki jih je morje vrglo na o-brežje. e Počaai se ja izgubila otopelost, ki je morila Astrido, in moreče misli so jo vso prevzele. "Ne, ni mogel biti samo slep slučaj," je pgemišljala. "Ni samo slučsj nmčil tega mladega, lepega, nadarjenega mota!" Ne In njene *lu&je, njen strašni sum. ki ga je itprva zavrgla kot nekaj nemogočega, smešnega, ae je jel a čedalje večjo sik) izpre-minjati v prepričanje, gotovost. Kakor strašna groza, uničujoča mora se je taj+del v njeno srce. Kako naj |ioelej živi v isti sobi. dan za dnem, do poslednjega konca z njim, ki ga je sumila, obtoževala ? Toda medtem, ko so prihajali dnevi in odhajali z mučno poča-stnostjo, je rasla v njeni duši podoba umrlega. Naslikan je bil s svetlikajočimi se barvami, ki Jih v resnici ni nikdar imel. Videla je njegov obraz jasnejši in svetlejši, kakor je bil. Cula je njegov glas, ki ji je pravil opojne besede, besede, kakršnih še ni čula nobena ženska na svetu. Brala je pesmi, ki jih je bil napisal njej. "Pesnik je umrl!" je šepetala. Koliko nerojenih misli in slik je z njim za zmeraj zakopanih! Dokler je Peter Skagen živel, ga ni ljubila; toda zdaj tega ni več vedela. Komaj da se je zavedala, kaj se okoli nje godi. Njeno življenje je gorelo v ljubezni do mrtveca. Toda z ognjem njene ljubezni je ostal tudi strašni sum do moža, ki je živel z njo. Prepad ju je ločil. Toda nad neizmerno globino, ki je bila med njima, sta zmeraj skrivaj prežala drug na drugega. "Ali še misli nanj?" so izpra-ševale Joensove oči. "Ali ve, da sem ga sovražil?" Joensov obraz se je izpreme-nil. Globoke brazde so se zarezale okoli njegovih ustnic kakor znaki ognja, ki je gorel v njem. "Ali ga je res on umoril?" je premišljala Astrid. "Ali bom morala res do konca živeti z morilcem? Peter — pomagaj mi! Na vsem svetu ni ničesar, kamor bi se mogla opreti. Živim med možem, ki je zločinec, in med ljubeznijo do tebe, ki si pod zemljo ..." Ponoči sta spala v dveh sobah, ki sta bili ločeni samo s tanko steno in prežala še zmeraj drug na drugega, kakor bi hotela loviti miali, ki prihajajo iz teme. Tako je tekel dan za dnem, tedni in naposled je ugasnilo poletje. Jesen je prišla v deželo. Bila je noč in sever je zavijal nad morjem. Nemirna mesečina je plesala na Astridinih oknih, po tleh, kakor bi hotela tam primrzniti. Astrid je še bdela. "Ljudje . . ." je sanjarila, "ljudje bi vriskali in pokali ob Petrovih pesmih. Vsi veliki možje, švedski in danski, bi prihajali in se mu zahvaljevali. Toda Peter bi rekel: 'Glej, Astrid, vse skupaj mi ne pomeni toliko, kakor en sam tvoj smehljaj'..." Ko je prišla Astrid v svojih mislih tako daleč, je nenadoma začula iz sosednje sobe pridušeno stokanje. Naslonila se je na komolec in prisluhnila. Stokanje je postajalo glasnejše, bole-stnejše. Potem je zaznala Šum, kakor bi se nekdo nemirno premetaval po postelji. In nenadoma je začel govoriti. Bil je hripav, brezdušen in skoraj zmeden glas. Ni ga razumela. Toda vedela je, da govori Joena. Vstala je in stopila tiho v njegovo sobo. Mesec je metal poševno svoj mlečni soj na posteljo. Joensove oči so bile zaprte. Spal je. Toda njegove roke so besno mahale po praznim, njegov obraz je bil spačen. telo se je stresalo v krčih in z ozkih, trzajočih ustnic so uhajale besede. kakor iz brezmejnega bre-zns. "Puati me že. Peter!" jc sopel. "Vsako noč! . . . Pusti me! Spi in pusti še mene spati in živeti! Ni bil umor. Eden izmed naju je moral pasti. Astrido si mi hotel ugrabiti. Kad sem jo imel. zato sem hotel tvojo smrt! Pusti jo, Peter!" je speči kriknil. "Močnejši sem od tebe, ker ži- vim! Sovražim te še čez grob! Vsako noč, vsako noč te iznova umorim. Desetkrat in tisočkrat te bom še umoril! . . ." Krik ranjene živali se je utrgal z Astridinih ustic. Vrgla se je na Joensa in ga pograbila za ramena. Široko je razprl oči. Groza ga je bilo. "Morilec!" je kriknila. "Morilec!" Potem se je odtrgala od njega, vsa zmedena, blazno, in zbežala. Samo tanko nočno obleko je imela na sebi. Odprla je vrata in se zagnala v besneči veter. "Morilec!" je kričala, toda besnenje morja je dušilo njen glas. Bežela je v temo, bosimi nogami, po mrzlem, mokrem sipinskem pesku proti morju, slepo in varno kakor mesečnica. In njen glas je postajal čedalje tišji. Samo še šepetal je: "Peter ... Peter ..." Šf? " ' ** "a norf prižgal svetiljko na¿T M je kar? vsega telesa. "TVpreklete maj« 1 ijal. "Vsako noč- pnhaiJ obtožuje. Da, njegovo smrt sem hotel moril ga nisem! Zakaj * Tifta krogla, ki se je il ga zadela, ni bil* moja , aem sanjal tudi o Astrid bilo najstrašnejše. Mislil »em jaz morilec. Dobro se zbudil." Tedaj se je spomnil,