Izhaja vsaki četrtek ob 8. url poi*o!dne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne spre-iemajo.
Cena listu znala ta celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, ta drage dežele izven Avstrije S kron.
Rokopise sprejema ,.Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-tarini it. 9.
Naročnino •'UT-na-znanila sprejema npravništvo v Gorici, Semeniška ul. št. 16.
lovenako
E
a
7.3, vato.
Posamezne Številke se propajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio 1’ellico, v ul. Fonte Nuovo 9, v 5 Kapucinski ulici 1, < v Semeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. 1 tiskov, društva« Semeniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kallšču nasproti mestnem vrtu, po 8 v.
Oglasi in poslanice . se računijo po petit j vrstah in sicer: če > se tiska enkrat H v., dvakrat 12 v., tri-* krat 10 v. Večkrat po pogodbi.
V Gorici, ‘21. decembra 1911.
51. številka.
Zahvala.
Velecenjenim gospodom županom in podžupanom soriškega glavarstva, ki so se 20. t. m. v polnem številu udeležili volitve v okrajni šolski svet za okolico goriško ter s složnim nastopom pripomogli do sijajne zmage kandidatov naše stranke, kakor tudi gospodu deželnemu poslancu voditelju volivne agitacije in cenjenim gospodom zaupnikom - pomočnikom po posameznih občinah in krajih, ki so šli volivcem v vsakem oziru na roko ,da je zmagala kršan ska misel, se prav toplo zahvaljuje v imenu pravične stvari, katero zastopamo
v Gorici, 21. decembra 1911.
Vodstvo S. L. S.
ZAHVALA.
Podpisani štejemo si v svojo prijetno dolžnost, da se najprisrčneje zahvalimo vsem onim gg. županom in podžupanom, ki so nam pri današnji vo-litvi v okr. šolski svet izkazali svoje zaupanje s tem, da so nas izvolili za člane istega.
V	Gorici, dne 20. dec. 1911.
Veluščik Kristjan,
Pirih Matevž,
Lutman Andrej,
Cernic Franc,
Winkler Leopold,
Pavlica Jožef,
Vodopivec Vincenc,
Skolaris Anton.
Jaslice.
O detece ljub6, kako si mi lep<31 Tam v jaslicah ležiš, prijazno se smejiš.
Človeški rod se je s svojim gospodarskim in tehničnim napredkom v novem času visoko povzdignil, kot orel v zračne višine! Kateri čas bi se mogel meriti z njegovimi železnicami, z njegovo elektriko, z njegovim telegrafom, telefonom, kinematografom, z njegovimi gledališči in kavarnami, z njegovimi sijajnimi palačami in gradovi; z njegovim; puškami, revolverji, topovi in zrakoplovi?
Kljub vsemu temu pa je človeški rod dandanes skrajno nezadovoljen in nemiren, kakor nikdar prej. Vse je nezadovoljno: Bogatinec in ubožec, gospod in kmet, kapitalist in delavec! Vsi bi radi vedno več imeli. Nihče ni zadovoljen s tem, kar ima. Vsi so lačni in vpijejo: Dajte nam večjih plač, dajte nam večjih zaslužkov.
Krivo temu je, ker smo pozabili na sv. vero, ki nas uči, da smo na zemlji romarji, da ni iskati zadovoljnosti in sreče v posvetnem bogastvu in vživa-nju tega sveta, ampak v Gospodu Jezusu, v spolnevanju Njegovih sv. naukov, v ljubezni do Boga in do bližnjega.
Ako hoče postati človeštvo zopet srečno, se mora vrniti iz prevzetnih vi-sočin v šolo krščanske ponižnosti in krščanske preprostosti. To šolo nam predstavljata za božične praznike ubo-žni hlevček, v katerem se je rodil naš Zveličar in jaslice, v katerih je ležal. — Kristus nam je dal z zgledom prelep nauk, da moramo ljubiti preprostost in uboštvo. Ljubezni do preprostosti, do uboštva in do požrtvovalnosti manjka našemu času.
Da bi poživil to ljubezen, dal je sv. Frančišek asiški I. 1223. prvi napraviti božične jaslice z Detetom Jezusom. — Izbral si je za nje zapuščen hlev v gozdu. Na sv. večer so ta hlev sijajno razsvetlili in ozaljšali. Ob določeni uri ie prišel sv. Frančišek s tovari.ši-redovniki k jaslicam, na katerih ie bil altar narejen. Zbrala se je tam tudi pobožna množica, ki je prihitela iz vse okolice. O polnoči je bila slovesna služba božja. Po evangeliju pa je začel sv. Frančišek govoriti o u h o š t v n božjega Deteta s takim navdušenjem, da so se vsi ljudje začeli na glas jokati. Od takrat napravljamo za božične praznike jaslice z De-tetom, ki nas opominjajo sv. preprostosti. uboštva in požrtvovalnosti.
Pokleknimo torej za božične praznike pred jaslice in učimo se sv. preprostosti. uboštva in požrtvovalnosti.
K jaslicam pokleknite, trdosrčni in sebični kapitalisti! K jaslicam poklekni prevzetna in nikoli zadovoljna gospoda! K jaslicam poklekni bogatinec in kmet, gospodar in delavec! Ta je šola prave sreče in zadovoljnosti.
Naj bi nam pa tudi božične jaslice obudile mnogo takih mož, kakor je bil sv. Frančišek asiški! Takih mož potrebujemo v sedanjih težkih časih. Le taki možje morejo spraviti ljudstvo spet na pravo pot. Naj bi se nas nebeško Detece usmililo in nam poslalo pomoči.
Nekdanje in sedanje narodne razmere Slovencev.
Minulo je pol stoletja, odkar se je proglasila ustava za kronoviite avstrijske. Žalosten je bil pred to dobo položaj
naših Slovencev v narodnem oziru. Kot zvesti avstrijski državljani so sicer vselej skrbno opravljali davščine v denarjih in v krvi, a preziral se je vendar tedaj njih jezik kakor v šoli tako tudi v javnih uradih. Ko so stopili slovenski o-troci v ljudsko šolo, v tako imenovano »normalko«, vročil se jim je koj kot u-becednik »deutsclies Namenbitchlein« in izključno le nemščina je bila za Slovence tudi v srednjih in visokih šolah učni jezik. Ce je pa bilo Slovencem treba občevati s teni ali umni javnim uradom, so uradniki ž njimi sicer ustno lomili slovenščino, a slovenskih zapisnikov ali slovenskih odlokov in dopisov iz tedanjih časov bi zaman iskali v u-radnih arhivih. Povsod je imela nemščina prednost pred slovenščino in na Primorskem tudi laščina. Na polju časopisja so imeli Slovenci takrat za vse svoje pokrajine samo le Bleivveisove »Novice«, ki so izhajale v skromni obliki kot tednik.
Dne 6. aprila 1861. so bili na podlagi posameznih deželnih redov sklicani prvič v posvetovanje deželni zbori. Odsihdob so se razmere Slovencev, dasi za nje, ker spadajo ločeni k petim posebnim pokrajinam, niso . kaj ugodni deželnozborski volilni redi, obrnile in sc polagoma še obračajo na bolje. To velja na primer tudi glede Slovencev na Goriškem. Tukaj šteje sicer prebivalstvo dve tretjini Slovencev in le eno tretjino Italijanov, a število poslancev v deželnem zboru je znašalo po prvotnem določilu deželnozborskega volilnega reda dve tretjini (t. j. 14 od 21) za Italijane in le eno tretjino (t. j. 7 od 21) za Slovence. Knezonadškof goriški ima v zboru virilni glas. Vendar naši slovenski poslanci v takem položaju niso obupali, marveč so se v popolni složnosti med seboj pogumno poprijeli dela. Pri-
Na sv. večer.
Čudna prigodba 1. 752 (ab urbe condila) dne 24. dec.
’ K. C.
Luč vere v enega Boga je začela umirati, učili so sicer očaki, opominjali so v božjem imenu ljudi preroki, toda zastonj. Izprijeno in popačeno človeštvo je stopalo čedalje globokeje v hudobijo in malikovalstvo, je na sedež enega in pravega Boga izdelalo si bogove, od katerih govori kralj David: »Oči imajo, pa ne vidijo, ušesa, pa ne slišijo, noge, pa dalje ne morejo!«
Sleparija in goljufija je vladala svet in pod odejo poštenja in nedolžnosti godile so se najostudnejše pregrehe.
Ali med tem, ko se je svet pačil v svoji hudobiji, častil in molil je mali judovski rod enega Boga, stvarnika nebes in zemlje in milo zdiha\ul po odrešeniku, klical k nebesom, klical zemljo, jokali so očaki in preroki, zdihovali vsi
pobožni ali — rešitelja ni še bilo, dokler niso stekla leta in se dopolnila prerokovanja vseh prerokov. Ko je vže vse vpilo: Rosite ga nebesa! ko je cesar vladal ves svet, ko so se časi dopolnili, tedaj je prišel rešitelj ljudstva, Odrešenik Jezus Kristus.
Bilo je po sedanjem štetju 24. decembra I. 752., odkar je bil Rim zidan.
Ob 4 .popoldne sta zavila na konjih dva rimska uradnika skoz mestne ulice jeruzalemske proti Betlehemu. Za njima je šlo krdelo vojakov. En teh dveh uradnikov, je 50 leten mož, debelih, riidcče-ga obličja, silno zgovoren in drzovit v besedah. Lahkoživec, ki ni v nič veroval in ničesar upal. Sedajnost vživati, to mu je bilo vse. Bil je nevernik. Ime mu je bilo Kvadrat.
Njegov tovariš je imel okoli 30 let. Bil je resnoben, govoril in odgovarjal je le redko in s kratkimi besedami na blebetanje svojega lahkomišljenega tovariša. Milega obličja, v sc zamišljen. Zdelo se je, da se njegov duh bori z
notrajnimi skrivnostnimi rečmi. Zavit v dolg plašč je sede na konju bil miren in tih. Bilo mu je ime Oktavjan.
Med potjo začne Kvadrat svoje modrovanje in reče: »Preje ali kasneje, moj dragi Oktavijan, boš vendar le spoznal, da modrosti ni v tem, da bi si človek s prihodnjostjo glavo belil, te-muč, kar sedanjost nudi, to treba vživati.
Oktavijan molči. In Kvadrat nadaljuje: »Zjokati se je, da si ti tvojo tako lepo dušo in olikano zatopil v nečimer-nc sanjarije. Veruj mi, ljubi Oktavijan, svet gre svoj tek. Veselje mine, treba se torej veseliti, dokler je čas. Cernu bi si življenje grenil z neslano mislijo, da sc bodo časi kmalu na bolje obrnili!?... Tako in enako čenča in-kvasi Kvadrat.
Molčanje nastane med njima nekaj časa. Pa zopet začne Kvadrat: »Povej mi, odkod imaš tiste čudne misli, katere včasih od tebe slišim? Meni se zdi, da odkar si prišel v Jeruzalem, so te judovski nauki močno preobrnili.«
Oktavijan je zamišljen in se ne zmeni za vse to govorenje.
Kvadrat blebeta kar dalje. Tedaj spregovoril Oktavijan in reče: »Kaj hočem odgovarjati na to? Rimljan sem, kakor ti, po srcu in duhu popolnoma svoboden, brez nobene vraže in prazne misli. Dobro veni, kaj je veselje sveta, okušal sem ga in sem ga sit. Zavidam ti mir tvojega brezskrbnega življenja in Ie ne vem, odkod ga imaš. Mene pa nekaj budi iz spanja, nekaj mi na srce govori, kliče, kar pa razodeti ne morem. Neke želje se mi razodevajo, katerih izreči ne moren Iščem, premišljujem, kaj da je, pa ne morem povedati. Čutim neko hrepenenje no tem, kar ima priti, veselje, katerega sam ne poznam.«
»Ali! ali! bolezen sedanjega časa sc te je lotila moj dragi!« mu reče Kvadrat. Bolezen, bolezen, sanjarije! To pa, kar imenuje zatelebani Kvadrat bolezen sedajnega časa, je bilo ravno takrat občno hrepenenje, vpitje, zdihovanje po
jazno naklonjeni so jim bili nekateri Italijani, med temi zlasti deželni glavar Vilhelm grof Paee in njegov namestnik dr. Karol Doljac (Poljak). Zatorej jc bilo tudi poslancu Andreju VVinklerju, ki so ga dne 11. aprila 1861. poslanci kmetskih občin izvolili v deželni odbor s petimi udi kot edinega Slovenca, mogoče, se v zadevali slovenskih občin in slovenskih strank koj lotiti slovenskega uradovanja. Vrhu tega je deželni odbor po njegovem nasvetu naročil vsem slovenskim občinam, da naj občujejo s slovenskimi strankami ustno in pismeno le v slovenskem jeziku. S pomočjo obeli Italijanov grofa Pace-ta in dr. Doljaka sc je na to v deželnem zboru posrečilo Slovencem v prvi dobi zvišati z enim glasom večine število slovenskih poslancev od 7 na 10 s tem, da se je volilni okraj veleposestnikov s 6 (italijanskimi) poslanci razdelil v dva oddelka, e-nega za Italijane, drugega za Slovence, vsakega pa s tremi poslanci *)
Ko je leta 1868. poslanec NVinkler prevzel kot okrajni glavar vodstvo glavarstva tolminskega, sc jc pri tem obla-stvu z ozirom na § 19. državnega o-snovnega zakona z dne 21. decembra 1867. takoj vpeljalo poslovanje z dotič-nimi občinami in s slovenskimi strankami v slovenskem jeziku. Marsikomu ni bilo to prav, a uradnika veže zakon in njega službena prisega. Sčasoma se je začel slovenski uradni jezik širiti tudi po drugih uradnijah slov. pokrajin.
Čvrsto gibanje je opazovati med slovenskim ljudstvom zlasti, odkar so sc lio določilih novih šolskih zakonov u-stanovile za Slovence in se še po vrsti ustanavljajo slovenske ljudske šole; slovenščina se ojačuje in se pomalem pomika tudi v srednje šole; obeta sc sedaj Slovencem celo še slovensko v s e-učilišče. Kako se je v ti novi dobi slovstvo gotovo nadarjenega slovenskega naroda — s časopisjem vred — razvilo, nam kaže sedanje obilno števi-
lo	slovenskih tiskarnic, ki jim ne manjka dela.
Slovenci so v zadnjih 50 letih napredovali kakor porazmerno morda noben drugi narod popred; sinemo se torej nadjati, da bodo tako napredovali tudi vprihodnje, zlasti če se jim podeli tudi to, kar jim še gre po pravici.
Božična pesem.
Zložil Josip Lovrenčič.
Iz luči božje milosti v temo kesanja k nemiru je nameril svojo pot
') S tem činom si jc baron NVinkler ovekovečil ime mej goriškimi Slovenci. Naj omenimo, da živi sedaj baron NVinkler, predsednik dežele Kranjske v p., v Gorici in mu z navdušenjem kličemo. Na mnoga leta! Živio!
Odrešeniku. Svet jc bil naveličan strahovitih neumnosti, krivic, samopašnosti, zatiranih ubozih in drugih vneboupijočih krivic in Bog sam je v blagih srcih budil kopernenje po rešitelju.
Pogovarjanje med obema se nadaljuje. Oktavijan je vedno bolj jasno govoril o svojem kopernenju po višjem dobrotniku, ki ima kmalo svet razveseliti, stari samopašni Kdvadrat pa ni imel nobenega občutka in je vse le na smeh o-bračal.
Med tem prijahata na nek grič, od katerega se je v večernem mraku dalo razločiti mestece Betlehem. Kvadrat pošlje dva moža naprej, da naj vse potrebno ukreneta za njih prihod. Iz tega u-tegne že marsikdo povzeti, v kakšen namen in zakaj sta ta dva uradnika z vojaki potovala v Betlehem. Zato namreč, da sta vodila popisovanje, ki je bilo tistikrat zapovedano po cesarju Avguštu. Prišla sta na večer, da sta drugo jutro hitro začela.
Med daljnim potovanjem začne Kvadrat godrnjati nad judovskim Ijud-
iz raja prvi človek, ko Gospod
jc hotel, da sc Njemu klanja;
a on po kači zapeljan
se ni Mu hotel pokoriti,
no, v svoji ničnosti enak Mu biti.
Zato jc moral čuti glas:
»Odzdaj bo v potu tvoj obraz
in tvoje delo
le v trnje bo zorelo,
dokler da pride dan,
ko vstala bo devica v veličasti
in bo nje sin,
nož bolečin,
c rešil moje jeze in propasti! —«
In v noči tisočletja trajajoči je šlo s človekom hrepenenje neodoljivo v prošnji vroči:
»Smiluj se nas, ki si dobrota in pošlji nam obljubljeno Rešenje
na naša pota! «
Prevelik bil je greh, da črv človeški se vprl je večnosti nebeški: pokore cvet se moral je razviti in spet in spet v vseh srcih vskliti, da človek je ponižan do prahu se klanjal svojemu Bogu.
A ta čas
jc vstal prerok in razodetja glas je kakor balzam padel med množico:
»Ze vidim jo prihajati devico, ki dete bo brezmadežna spočela in večne teme nas otela! ...«
Razvnelo v srcih se veselo je pričakovanje
in v upanju je vzdih šel do neba: »Rosite nam oblaki sad prerokovanja in zemlja, zemlja založena naj mu do-
movje da «
Prišel je čas obljube in nebo 'se milostno do zemlje je sklonilo, ko angeli nad Betlehemom peli so, in iz njih pesmi jc donela sprava: »Bogu na visokosti slava in mir Njegov objemlji vas vse, ki dobre volje ste na zemlji!« Ta sveta pesem angelov odmeva zdaj iz časov v čas in nosi dalek blagoslov in vero, moč obuja v nas,	J
da je veselo jasno čelo,
ko v svetem boju gremo zmagovito
svojo pot
tje, kjer nas venčal z lovoriko večno bo
Gospod!
Politični pregled.
Državni zbor.
Minoli četrtek je zbornica nadaljevala podrobno razpravo o proračunskem provizoriju.
Posl. dr. Šušteršič je predlagal štirimesečni provizorij.
Potem jc govoril dr. Korošec o gospodarskih razmerah na jugu. Zahteval je 12 milijonov podpore, da se odpomo-re pomanjkanju živine.
Potem je posl. Seitz zahteval bolj-šanje učiteljskih plač iz državnih sred-
stvom, ker ga je dru^i dan čakalo delo s temi ljudmi. Oktavijan pa se globokeje zamišljuje v svoje misli o ti jutrovi deželi, o kateri sv. pismo tako znamenite reči napoveduje.
Pridejo do starega spomenika, najstarejšega na zemlji, katerega je postavil očak Jakob svoji ženi Raheli, ki je bila na tem mestu umrla. Vojaki planejo proti spomeniku in hitijo počastit grob, kateri jim je bil jako ljub in drag. Kvadrat pa, pogan skoz in skoz, zavpije s togotnim glasom: »Nobeden naj sc ne drzne stopiti iz vrste! Prvi, ko to stori, bo vklenjen v verige!«
Vse je molčalo in šli so dalje, le neki star jud je mrmral, pa ga Kvadrat ni slišal.
»Pa vendar bi rad vedel, kaj pomeni beseda Betlehem. No! kedo mi bo to povedal?« praša Kvadrat. »Aram! ti stari jud, povej mi, kaj pomeni beseda Betlehem! Razloži mi vse, kar veš o tem ubogem gnjezdu!«
»Prepričan sem« — race obrnjen k Oktavijanu, da bo iz tega prišlo še kaj
stev. Temu predlogu nasproti je predlagal posl. NValdner, naj se sanirajo z državnimi sredstvi deželne finance. S tem se bodo dale zboljšati tudi plače učiteljev. S tem predlogom je simpatiziral tudi ministerski predsednik.
V petek je zbornica z 276 proti 180 glasovom vsprejela šestmesečni proračunski provizorij.
V soboto je zbornica razpravljala o zboljšanju gmotnega položaja državnih železničarjev. Zbornica je soglasno vsprejela predlog odseka za državne nameščence, ki določa 38 milijonov kron za zboljšanje prejemkov drž. železničarjev.
V pondeljek je zbornica sklenil?, da se državnim uslužbencem izplača za sedaj enkratni priboljšek in sicer uradnikom do VIII. čin. razreda v najvišjem znesku do 130 K. poduradnikom, slugam in čuvajem pa 50 K. 'To naj se izplača s
1.	jaiiuvarjem 1912.
Nato se je zbornica bavila z davčnimi predlogami.
V torek in včeraj se je nadaljevalo prvo čitanje davčnih predlog.
Včeraj je zbornica vsprejela predlog odseka za državne nameščence v zadevi zboljšanja gmotnega položaja državnim nameščencem ter zakonski načrt glede dela žensk in otrok v rudnikih.
Nato je predsednik zaključil sejo ter voščil poslancem vesele praznike in srečno novo leto.
Prihodnja seja se skliče najbrže 27. ali 28. februvarja 1912.
Volitve v delegacije.
Kakor smo svojčas naznanili, so se vršile v četrtek v nalašč v ta namen sklicani posebni seji poslanske zbornice volitve v delegacije.
Za Goriško sta bila vsled kompromisa izvoljena za to zasedanje Italijana in sicer kot delegat dr. Faidutti, namestnik pa posl. Ussai.
Glede zastopa Trsta v delegacijah so predlagali tržaški socialistični poslanci, da bodi Trst zastopan v delegacijah po vrsti enkrat od italijanskega liberalca enkrat od socialnega demokrata in enkrat od slovenskega poslanca tržaške okolicc. Ali italijanski liberalci niso hoteli o slovenskem poslancu nič vedeti. Pri četrtkovi volitvi je odločeval dr. Rybaf-ev glas. Izvoljena sta kot delegat posl. Pittoni, kot namestnik pa posl. Oliva.
Istra bo takrat zastopana od Hrvata posl. Spinčič, katerega namestnik je posl. Mandič.
Delegat za Kranjsko je dr. Korošec njegov namestnik pa dr. Šušteršič. Poroča se, da bo dr. Korošec ostal delegat le v delegacijskem zasedanju pred novim letom ter da bo odstopil svoje mesto po novem letu dr. Šušteršiču.
čudnega!« Stari jud hiti h Kvadratu, se prednjega vstopi in začne: »Betlehem, milostljivi gospod, je toliko, kakor »hiša kruha«. »No — sem si mislil — mu Kvadrat prešeče besede: »Kaj pa še!?«
»To pomenja, pravijo naši duhovni, da Betlehem bo ob svojem času dal kruha za ves svet.« Kvadrat se smeje in krohota. »Tako je, milostljivi gospod,« odgovori jud resnobno.
»Betlehem se šteje k Judovemu rodu. Nekdaj so ga imenovali Davidovo mesto, ker je bil tam rojen kralj David.«
»David!? David!? saj ta je bil eden naših kraljev?«
»Da, gospod!« in naši pravijo, da v Betlehemu bo rojen še drug kralj — pravi David — to je: kralj celega sveta, kateremu bodo podložni vsi narodi zemlje.« —
»Slišiš Oktavijan!« to je res kaj ve-li.iega!... to beraško ljudstvo v Judeji! Starec, svetujem ti, govori bolj tiho. Ako bi te cesar slišal... In David, kaj je delal v Betlehemu?...«
Delovni program poslanske zbornice.
Včeraj je imela zbornica letos zadnjo sejo. Predsednik zbornice sc je pri tozadevnem posvetovanju z voditelji strank izrazil, da bode prihodnja seja sklicana najbrže dne 27. februvarja prihodnjega leta. Takrat pride najprej na vrsto brambni zakon z novim vojaškim kazenskim redom. Prej sc zbornica ne bo mogla sklicati, ker bodo zborovali razni deželni zbori.
Med počitnicami pa bodo delovali razni odseki in ti so: finančni odsek, odsek za državne nameščence in odsek za socijalno zavarovanje.
Odsek za državne nameščence.
Odsek za državne nameščence je v svoji včerajšnji seji dokončal razpravo
o	službeni pragmatiki in sprejel predlog posl. NVa b e r j a, po katerem naj se službena pragmatika uzakoni z vzratno veljavo od 1. januarja 1912.
Zastopnik vlade se je izrekel proti temu predlogu in je povdarjal, da vlada nima za to potrebnega pokritja in da itak dobe državni nameščenci draginj-sko doklado.
Italijanska pravna fakulteta.
Glede italijanske pravne fakultete se je v proračunskem odseku izgubilo mnogo časa in še vedno predloga ni rešena. Razprava o tem predmetu se je v torek prekinila in se skliče proračunski odsek k seji pismenim potom, naj bržc koncem februvarja ali začetkom marca 1912.
Cula so se dosedaj o sedežu najrazličnejša mnenja, a najbrže ne pride nobeno resno v poštev.
V	poslanskih krogih se je v torek čulo mnenje, naj se ustanovi poleg obstoječe navtične akademije v Trstu pravna fakulteta z italijanskim in slovenskim učnim jezikom.
Italijansko-turška vojska.
Dne 11. t. m. so Turki pri Bengasiju napadli Italijane ter jih potisnili nazaj.
Italijani so v minolih dneh zavzeli mesti Tagiura in Zanzur.
Italijani so streljali na mohamedansko mošejo med tem, ko so ljudje bili zbrani pri molitvi. Mrtvih je 9 in ranjenih več Turkov.
Iz Carigrada se poroča, da se Italijani poslužujejo »dum-dum« krogelj za puške. »Dum-dum« kroglje so rabili Angleži v vojski z Buri in so to kroglje, ki se razletijo v telesu, ki je zadenejo. Te kroglje so proti ljudskemu pravu.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko Si-rotišče«: P. n. gg. Franc Novič, krojaški zvedenec 1 K; Anica Černetič v Gorici 1 K; Špacapan Franc, Sv. Ivan (Dalje v prilogi).
Preden je bil kralj, je čede pasel,« odgovori jud. »Naši duhovni pravijo, da je to predpodoba, velikega pastirja, ki bo vse ljudi zbiral v eno čedo, jih pasel in s tega sveta vodil na večno pašo in enkrat vse sodil.
»Dobro! bom tudi jaz tam pričujoč?!« zavrne nevernik. »Čisto gotovo, tudi vi boste,« odgovori stari jud.
Se ve da staremu neverniku to ni šlo v glavo in ne k srcu, vendar praša dalje: »Kedaj pa bo prišel ta vaš »pravi David« — ta odrešenik sveta, kakor praviš?! Kedaj bo rojen v teh kraljevih hišah betlehemskih?«... Pri teh besedah se Kvadrat nekoliko nagne nad konjem, položi dlan pred oči, kakor dela, kedor vidi kaj v daljavi ali v mraku... kaj je videl, bo kmalu pojasnjeno.
»Naši, pravi dalje Aram, verujejo po besedah. Danielovih, da ta odrešenik mora kmalu priti.
»Toliko bolje!« zakriči Kvadrat. Veselilo me bo. ako leta... tukaj si Kvadrat sam pretrže besedo in praša: »Kedo pa gre tam le pred nami" Mladi
Priloga »Primorskemu ž.islu“ št. 51. z dne 21. decembra 1911.
pri Trstu 1 K; Edvard Strekelj vikar 2 K: Franc Jerončič iz Podtravna I K; Anton Drufovka iz Grgarja 20 vin; Leopold Lazar Banjšice 40 vin; Iv. Lisjak Saksid 20 vin.; Nekdo iz Ročinja 10 v, Anton Prinčič iz Kozane 41) vin; Neimenovan iz Loma 20 vin; Neimenovan iz Loma 20 vin; I. Drufovka trgovec usnja Gosposka ulica na mesto ustop-nice k veselici 2 K; Franc Kodrič, kurat, 4 K; Ludvik Kumar župnik 12 K; Franc Červ, vikar v p. 10 K; Josip Golja, župnik v p. 10 K. »Razglašenje Gospodovo« vrglo še 1 K.
Za Božičnico »S. H.« je daroval in oddal našemu upravništvu gospod dr. Peter Medvešček 10 K.
Domače in razne vesti
Vesele božične praznike vošči vsem cenjenim naročnikom in prijateljem »Primoskega Lista«.
Uredništvo in upravništvo.
Deželni zbor goriški. Doznali smo iz zanesljivega vira, da deželni zbor goriški bo po premaganih važnih zaprekah in težavah vendarle sklican ob enem z
Hi-norimi rinžplniini 7.hori. la sklep Vi-
v Rihenbergu, Vodopivec Vincenc, župan v Kamnjah, Skolaris Anton, podžupan v Vipolžali.
Nasprotniki liberalni so pa imeli tele kandidate: Anton Klančič, župan v Podgori, Saunig, župan v Biljah, Bratuž, podžupan v Čepovanu, Kovač, župan v Ajdovščini, Gruntar, župan v Šmarjah, Konjedic, župan v Desklah, Furlani, župan v Prvačini in Križnič, župan v Kanalu.
Naši kandidatje so dobili in sicer največ 15.1 glasov, najmanj 141; nasprotni kandidatje so dobili največ 129, najmanj pa 121 glasov.
Oddanih je bilo 275 veljavnih glasov, 1 glas je bil neveljaven. Absolutna večina je znašala 1.18 glasov.
S to izvolitvijo je bila konečno premagana ena glavnih liberalnih trdnja\. Še tisti dan pred volitvijo je pisala »Soča« zmagonosno: »Volitve v goriški o-krajni šolski svet se bodo vršile jutri v Gorici. Klerikalci delajo z vso silo na to, da bi ugrabili okrajni šolski svet. Razpošiljajo neko okrožnico okoli, v katen govorijo o kršč. prepričanju ljudje, ki hočejo uničiti učitelje in odpraviti šole. Napeli so vse sile, da bi zmagali. Na volišče postavijo vse svoje ljudi. Ali v sežanskem in tolminskem okr. šolskem
soke vlade moremo le pohvaliti; kajti je res skrajni čas, da se ponudi deželnemu zastopa prilika, da vrši svojo pravico iu dolžnost v resnih časih, ki so nastopih vsled vremenskih nezgod in splošnega gospodarskega položaja.
Iz politične službe. Namestništvom tajnik Fran Lasič na Krku je imenovan za okrajnega glavarja in okrajni komisar dr. Viljem B a 11 i č v Gorici pa za namestniškega tajnika.
Pravosodni minister je imenoval c. kr. okrajnega sodnika Alojza Mašera za sodnega svetnika in predstojnika o-krajne sodnije v Krminu.
Kaj obljubljamo za novo leto? — Vsakdo hoče od tedna do tedna izvedeti, kaj se je zgodilo po svetu. Vsi željno pričakujemo n a j n o v e j š i h no-v i e. »Primorski list« bo podajal v prihodnjem letu od tedna do tedna natančno sliko n a j n o v e j š c g a položaja. Ob enem bo prinašal načelne članke o političnem, socialnem, narodnem in gospodarskem vprašanju. »Prim. list« bo napredoval v vseh ozirih.
Volitve v okrajni šolski svet. Včeraj so sc vršile volitvi v okrajni šolski svet za goriški politični okraj, pri katerih je zmagala vseskozi lista kandidatov S. L. S. Izvoljeni so bili namreč: Velu-ščik Kristjan, župan v Anhovem, Piriu Matevž župan v Kalu, Lutman Andrej, župan v Št. Andrežu, Černič Franc, župan v Št. Petru, Winkler Leopold, župan na Trnovem, Pavlica Jožef, župan
Oktavijan, se zdi, kakor da bi se prebudil iz spanja, pogleda in odgovori: »Nekega moža vidim in ž njim ženo, ki počasi gresta, ju bomo knialo dotekli.«
»Glej! glej! stari jud,« se grdo zadere. Kvadrat med smehom, »kaj... ko bi bil ta Mesija, ki gre zdaj v Betlehem. Te besede izreče hudobnež z grdim zasmehovanjem. To je starega juda hudo žalilo in presunilo v srce, z žarečimi očim pogleda nesramnega uradnika in mu reče v obraz: »Pač da, morda ravno zdaj gre vmesto Odrešenik!«... in zbeži kakor jelen v temoti.
»Na križu boš visel, ako te vlo-vim!« vpije Kvadrat.
»Pač da, morda ravno zdaj gre v mesto...« Ta morda« je Oktavijan večkrat tilioma sam pri sebi ponavljal.
Bližajo se Betlehemu. Kvadratov konj je kmalu dotekel potnika, ki sta šla lired njima.
»Mož, kedo si ti?!« zakriči Kvadrat. Poklicani se obrne. Nikoli ni videl bolj častitljive pohlevnosti in lepšega Vaza, kakor je bilo pri tem jiopotniku.
svetu ne gospodarijo klerikalci pa tudi v goriškem ne bodo!«
No, kakor dokazuje gorenavedem izid volitev so naši župani in podžupani postavili »Sočo« zopet enkrat korenito na laž, za kar se jim na tem mestu prav srčno zahvaljujemo, česar nam menda »Soča« ne bo zamerila.
Strogo disciplino so pokazali naši gg. župani in podžupani v sredo. Ob 8. uri so se jeli zbirati v gostilni pri Gorjancu na Kornju župani in podžupani goratega dela okraja, v gostilni »Pri Zvezdi« pa Vipavci, bližnji okoličani in zastopniki Brd. Dala so se jim še zadnja navodila.
Volilna komisija je bila izvoljena z veliko večino glasov menda z večino 60 glasov izmed gg. županov in podžupanov naše st ran-ke. V komisiji so bili izvoljeni gg.: Kavčič Štefan, župan v Dornbcrgu; Bele Jožef, podžupan v Šempasu; Kovačič Karol, župan v Avčah. — Zupan v Pr-vačini France Furlani, ker je videl, da so njegovi, liberalni, somišljeniki v manjšini pri volitvi v komisijo, je predlagal, naj se volijo člani v komisijo z vsklikom in sicer tisti, katere bi on predlagal. Naši gg. župani in podžupani pa so sc temu uprli in odločno zahtevali, naj se volijo člani v komisijo z listki, kar se je moralo zgoditi.
Vladni komisa r c. kr. šolski nadzornik Finšger je imenoval še tri člane v komisijo. Poklical je za komisijsko mizo tri liberalne župan e,
Pozdravil je lepo in spregovoril nekatere hebrejske besede, ki jih je le Oktavijan razumel, ker mu je bil znan ta jezik. —
»Odgovoril ti je,« je rekel Oktavi-jau, »da mu je ime Jožef iu da gre s svojo zaročenko v Betlehem, da se popiše po postava.«
»In ta tukaj? Kako pa je njej ime?« praša Kvadrat. »Prijatelj?« reče Oktavijan, »rad bi vedel tudi, kako je ime tej tukaj, ki bi jo prej štel za tvojo hčer, kakor pa za tvojo ženo.«
Popotnik zopet odgovori s kratkimi, hebrejskimi besedami in Oktavijan pove Kvadratu: »Ime ji je Marija!«
Stari uradnik je na to izpustil grdo besedo, ki je mladega Oktavijaiia spravila v veliko nevoljo. »Molči!« mu reče Oktavijan.
Naglo jahanje konj loči popotnika, enega na eno stran, drugega na drugo stran ceste. Uradnika jahata po sredi. Jožef je ostal na strani Kvadrata, Marija pa na strani Oktavijaiia.
kar je vzbudilo pri naših gg. županih in podžupanih splošno nevoljo in ogorčenje.
Za sedmega člana, ki ga je imela izvoliti komisija je bil imenovan župan kriški Peter Medvešček.
Vladni komi s a r c. kr. okrajni šolski nadzornik Finšger, sc je kazal nasproti našim gg. županom in podžupanom jako hladnega, medtem ko je liberalnim županom in podžupanom roke stiskal. Bistro oko vse opazi. Zabclježbe vredno.
Ali je prav? — Pp. tt. čč. gosp.: Abramu v Oblokah,
Berlotu v Kanalu,
Cigoju na Lokvah,
Črnigoju v Lokavcu,
Draščeku v Mirnem,
Enemu v Gorici,
Fabijanu pri sv. Luciji,
Grču v Šempasi,
Hlišu v Orehku,
Ivančiču v Cerovem,
Jarc uv Števerjanu,
Kodriču na Trnovem,
Lenardiču v Vedrijanu,
Mežnaršiču na Otlici,
Nemcu v Zgoniku,
Oblaku na Gorjanskem,
Pircu v Ccpovanu,
Jarcu v Števerjanu,
Sedeju v Levpi,
Štruklju v Bovcu,
Tomšiču na Ponikvah,
Uršiču v Šlovreneu,
Vodopivcu v Kronbergu,
Zcgu v Gabrijah,
Žnidarčiču v Šempetru kot starosti
privoščim vesele praznike bi srečno n o v o I e t o 1912 ter naročujem s pribitkom za dotične razglednice in znamke »P r i m. List« za i Kožbanca.
A.	P., župnik.
Alojzijevišče svojim prijateljem! -
Komu se še ni porodila radost v srcu, ko je gledal otroško dušo skozi nedolžnost ljudi? — Koga niso ganila mlada srca, polna navdušenja? Zares: obzorje mladinske duše — obzorje upapolne pomladi. Pomlad sama vabi sejavca, da trosi življenja polna semena v rodovitne brazde; kajti otroška neoinadeževa-na duša — je slična v spomladi preorani njivi.
Mogočno je drevo, ki je pognalo dobre korenine; kljubujoč je značaj pro ti vihram srca sveta — čegar korenino mladosti so sesale zdrav nauk. »In če je korenina — so svete tudi veje!« (Rim.
11.	16). Dobro drevo da dober sad. Zato pa je: trud za mladino — plačilo bodočnosti. Te misli podajamo našim m!a-dinoljubont z iskreno prošnjo: Podpirajte vrtnarja in vrt, da vzgoji drevesca v drevesa - viharjem kljubujoča, mlade
Med tem, ko je stari jud nekatera nespametna prašanja stavil Jožefu, ie bilo Oktavijanu prav tako, kakor da bi mn hotelo srce počiti; ni mogel prestajati, zato se obrne proti neznani ženi, ki je šla mimo njega in ji reče: »O ti, katere ime je Marija, kdorkoli si, neznano čutilo me žene, da naj te prosim, potolaži me, pomagaj mi! Ako imaš,.judovska hči, le eno besedo v razsvetljenje mo je duše... v imenu nebes, govori!«.
Marija ni odbila prošnje Rimljanu. Ko se Oktavijan zopet ozre v Marijo, jo vidi v toliki nepopisljivi nebeški lepoti, da nobeno pero tega popisati ne more. Devica je bila lepa, angeljsko svitla. Rekla je s pohlevno in ob enem resno besedo: »Blagor jim, ki so čistega srca, ker o n i hod o B o-g a gledali!«
Po teli besedah ni več Oktavijan nič slišal, nič več videl, nič več čutil.
Ko se je prebudil in zavedel, znašel se je sam v sobi neke gostilne v Betlehemu. Bila je črna noč; revna lučica go-
li	na steni. Naslonjen na roko, preiniš-
nadebudne duše v značaje trdne iu po božji volji.
Vi pa, prijatelji naši in dobrotniki, ki nosite v srcu skrb za bodočnost mladine spomnite se sedaj ko se približujejo za mlade duše najlepši prazniki, božični in novega leta, spomnite se vzgleda Miklavževega in pošljite našemu zavodu prepotrebnih podpor.
V	zahvalo Vas bo blagoslovil Bog in tolažba Vam bo enkrat značajna krščanska mladina.
Odbor. Slov. »Alojzijevišča«.
Liberalec tožil duhovnika. Občinski tajnik v Sovodnjah Milan Peroci, znan liberalec, je tožil zaradi razžalje-nja časti preč. g. kurata v Gabrijah Valentina Z e ga, češ, da ga je le-ta obdolžil ponaredbe nekega sejnega zapisnika starešinstva. Peroci je pogorel, kajti sodnik je obsodil Perocija v pla čilo stroškov, preč. g. kurata pa oprostil. -
Velike povodnji v severni Italiji. V
severni Italiji so nastale velike povodnji. Več ljudi je zgubilo življenje v valovih voda.
Kdor slabo prebavlja, mnogo trpi!
Iz znanstvenih spisov kralj, medic, univerzitetne klinike v Napolju izvemo, da sc po vsakodnevnem zavživanju majhne količine naravne Franc Jožef-ove grenčiče, ako se vzame na tešče, ne samo zboljša delovanje želodca, ampak sc tudi oslabelost čreves v mnogih slučajih zmanjša v toliki meri, da ni potreba vporabljati druga zdravilna sredstva. —
Listnica uprave. G. Zorč Matija Lindenhorst Dortmund Str. 65 West-fahlen: Denar prejeli! Hvala!
Listnica uredništva. Raznim gg. dopisnikom: Zaradi pomanjkanja prostora oziroma ker prepozno —- prihodnjič.
Mestne novice.
Vspored veselice ki jo priredi »SLOVENSKO SIROTIŠČE« dne 26.
dec. ob 4'/o popoludne v dvorani »Central«: L »Planinska roža«. Uglasbil D.r
B.	Ipavec. Poje moški zbor »Slov. bral. in podpornega društva«. 2. »Najlepši čas«. Prizor. Spisal Dr. Hilarij Zorn. 3. »Šivilja«. — Uglasbil Za četveroglasen ženski zbor Fr. Ferjančič. 4. »Oh, ta Polona!« Burka v dveh dejanijh. 5. »U Boj!« Uglasbil A. Sachs. Poje mošk: zbor »Slov. bralnega in podporn. društva«. 6. »Čudna kupčija«. Šaloigra. Spisal Dragotin Vodopivec. 7. Venček božičnih pesmi. Mešan zbor raznih skladateljev. Vstopnina se sedežem v prvih treh vrstah 2 K, v ostalih vrstati 1 K, stojišča 60 v.
Ijuje, kaj je videl vse in slišal. Srce mu glasno bije. Ali zdaj še le pride najčud-nejše!...
Oktavijan skoči naenkrat naglo na noge! Zdi se mu, da je dan, da je že svitlo. Hiti iz sobe, na vrh strehe; od tu sc je videlo po celem Betlehemu. Vse je bilo v svitlobi in žarnosti. hi od daleč donelo je na njegove ušesa nepopisljivo petje, razločno je slišal angeljske besede.... »i n in i r ljudem na zemlji, ki so svete volj e«.
Kar se prestraši. Hiti doli v sobo. Toda ko prestopi prag sobe, bil je ves spremenjen, vesel, zadovoljen in pomirjen. Čutil je, da je dosegel, kar je želel. Noč se je namreč zasvetila, slišal je isto prepevanje	bilo je
prepevanje angeljev: »Č a s t Bo g u n a viša v a h. in miri j u d e m n a z e m-
1	j i. k i s o s v c t e v o I j e!«
Čez dva meseca po popisovanju je mnrl Oktavijan.Poslednja njegova beseda je bila ime nje, ki jo je videl blizu Betlehema. Rekel je trikrat Marija in zdi-imil svojo dušo.
Pomen »Slrotišča« naj vspodbuja vsakega, da se udeleži te veselice!
m Krasna veselica. — Kdor se hoče pošteno zabavati, naj se udeleži veselice na praznik sv. Štefana dne 26. t. m. oh 4 in pol pop. v dvorani »Central«. -Pridite vsi!
m Uboga slovenska družina s peterimi nepreskrbljenimi otročiči, katerim je minuli teden u m r I a d r a g a m n-m i ca. prosi pomoči. Darove sprejema g. Luka Dugar, upravnik »Prim. lista«. Priporočamo te uboge otroke usmiljenim srcem v mestu iu na deželi.
V	pomoč ubogi slovenski rodbini
so darovali: P. n. gg.: Dr. A. Pavlica 2 K. Nekdo v Dorici 2 K.
m Mesnice v Gorici bodo v nedeljo cel dan odprte.
Izpred sodišča. Tukajšnje okrožno kot kazensko sodišče je obsodilo Josipa Gerbec s Kanalskega na 14 dni zapora, ker je ranil nekega Gorjup.
Našel se je zlat uhan z brilantom. Kdor ga je zgubil, naj se oglasi v trgovini T. Hribar v Gosposki ulici 6.
m Zgubljeno — najdeno. Neka oseba je našla na sadnem trgu v Gorici že pred kakimi tremi meseci svoto denarja. Kdor bi jo bil zgubil, naj se oglasi v »Slov. sirotišču« v Gorici.
Iz goriške okolice.
g »Katoliško sl. izobraž. društvo v Kojskem« priredi dne 26. dec. t. I. ob d in pol uri pop. v dvorani g. 13. Marinič veselico z igro in petjem, h kateri vab: uljudno vse somišljenike Načelstvo.
g Napad. Pod tem naslovom smo objavili v zadnji številki našega lista, da je v noči na 11. t. m. Ivan Stekar napadel Antona Vendramin iz Kojskega ter ga ranil v trebuh. Te dni pa je bil Stekarjev oče pri našem upravnl-štvu, kjer je naznanil, da ni bil I v a n Stekar napadalec Vendramina, marveč
V	i k t o r Stekar. S tem je zadnje poročilo popravljeno.
g Dornberg. Na občnem zboru »Hranilnice in posojilnice v Dornbergu«, ki se je vršil ininolo nedeljo je bil izvoljen ta-le odbor: Načelstvo: načelnik Josip Šinigoj h. št. 193; odborniki: Fr. Berce 242, Jožef Cotič 235, Ivan Mrevlje 28, Jožef Mrevlje 6, Ivan Rojc 322, Jožef Šinigoj 120, Andrej Vodopivec 76 in Anton Vodopivec 95. N a d z o r s tvo. Franc Kovačič 342, Rudolf Saksida 279, Andrej Vodopivec 203, Franc Vodopivec 243.
Iz ajdovskega okraja.
a Iz Rihenberka. Čebelarje in prijatelje čebelarstva se vabi na čebelarski shod, ki se bode vršil v Rihenberku, v gostilni pri postaji, na praznik sv. Štefana (t. j. 26. t. m.) ob 2. pop. Čebelarji z Vipavske in Krasa, udeležite se shoda v obilnem številu!
Iz kanalskega okraja.
ki Iz Ajbe. Naše starešinstvo se je te dni konstituiralo. Volitve, ki so se sicer vršile že meseca junija so izpadle za nas povsem povoljno, a ne tako za liberalce. Zato, ker niso bili z vspehom volitev zadovoljni so uložili utok, katerega pa je spoznalo namestništvo v Trstu za ničevega iu neutemeljenega ter ga zavrnilo. Zato smo si izbrali za župana našega odličnega moža Jožefa Bcvčarjas Kambreškega. Podžupani pa so: Križnič Franc s Krasa, Tr. Herončič s Botravna, Andrej Blažič s Kostanjevice. Josip Gerbec z Gabrovlja, Anton Dugar s Srednjega in Franc Beršeod Kosov. H konstituiranju županstva je prišel namestništveni koncepist
g. Zupančič. Novemu g. županu in vsem gg. podžupanom kličemo: Delajte v blagor Občinarjev in mi Vam bomo hvaležni!	Občinarji.
ki Gradba ceste Avče-Levpa. V ši.
49. našega lista smo dne 7. t. m. priobčili dopis, v katerem se dopisnik pritožuje glede postopanja podjetnika tc zgradbe. G. Debenjak, omenjeni podjetnik pa nam je poslal sledeče pojasnilo. ki ga drage volje priobčimo:	Ni
res da se noče sprejemati v delo delavce iz občine Kal, res je pa da dem pri gradnji ceste Avče-Levpa največ delavcev iz občine Kal, in sicer: 54 iz Kala, 9 iz Avč, 5 iz Anhovega, 9 iz Ka-nala-Dcskle, 4 iz Tomina, 3 iz Bat, 2 iz. Cerkna, 2 iz Volč, I s Kranjskega, 1 iz Čepovana, 3 iz Ajbe in 1 iz Gorice. To je 54 iz Kala in 40 iz drugih občin.
Kar se tiče trditve, da sc delavcem podeljuje orodje, ko je še tema. ni temu kriv podjetnik, ampak zimski letni čas, ko je zjutraj ob 7. uri še - in zvečer ob 5 uri že tema.
Da podjetnik plačuje slabo delavce tudi ni res, kajti ako bi slabo plačeval, ne bi hodili skoraj vsaki dan prositi za delo; delavci začnejo delati ob 7. uri zjutraj in končajo ob 5 uri pop., torej ako sc odbije čas počitka ure predpoldne iu :1/.| ure opoldne, delajo delavci samih 9 ur. Sedaj v zimskem času, ko je obče slabo vreme, ne more podjetnik pri vsej dobri volji dati boljšega zaslužka ozir. plačila. Podjetnik dela sedaj v tem času le zato, da ljudje letos, ko je beda radi suše na dnevnem redu, kaj zaslužijo. — Ko bi se na to bedo im oziral, bi začel z delom šele sredi meseca februarja.
F/, tega je razvidno, da podjetnik ne izkorišča delavcev ampak jim gre na roko. Vsaki dan se oglašajo dclavci-tujci, naj se jih sprejme v delo, ali podjetnik tujih delavcev ne sprejema.
Iz tolminskega okraja.
t Podbrdo. Prostovoljno gasilno društvo vabi vse člane in tudi nečlane k II. rednemu občnemu zboru, kateri se bo vršil na dan sv. Silvestra t. 1. ob 5. uri popoldne v hiši št. 6 (pri Kramarju) v Podbrdu.	Odbor.
t Bača pri sv. Luciji. Dragi »Prim. List! Ze davno se ni noben dopisnik nič potrudil, da bi kaj sporočil iz naše vasi. Pa kaj hočemo, ko pa časopisov ne dobimo o pravem času. Večkrat ga dobimo dva, štiri celo šest dni prepozno, čeravno je naša vas četrt ure oddaljena od pošte. Nevem katera pošta je k temu kriva. Ali c. kr. pošta pri sv. Luciji, ali nabiralnica v Bači. Če je pa temu kriv naš Pipč, naj deluje bolj previdno in naj ne daje drugim čitati časopisov, ki niso naročniki. In še celo nasprotnikom S. L. S. —• Ako pridejo vaši liberalni Evangeliji: »Edinost«, tista brumna »Soča« in norček »Primor-ček« in ne vem, kaj še, bi mogli priti tudi naši katoliški. Saj so plačani, saj jih ne plačuje ne Pipa in tudi ne kdo drug na njegovi strani! »Primorski List > je plačan z našimi žulji, ne pa s krčmar-skim žepom, ki ni nikdar poln. Ja, gospod Pipa, le dobro pristavite očale na tios in berite tisti vaš psalm in zasmehujte baške berače, ki vam niso nic dolžni, pa zapomnite si, da prcgovoi pravi, kdor je črez veliko postavljen, bo ponižan in mi se bomo povišali pred tronom vaše izobrazbe. Drugič kaj več
Na zdar!
Iz cerkljanskega okraja.
c I/. Cerkna. (Blagoslovljenje nove ga mosta in avtomobila). Na praznin brezmad. spočetja M. I). se je blagoslovil po končanej cerkv. slovesnosti nov most »čez Cerknico«, ki je bil potreben
radi nove avtomobilne vožnje Cerkno | Sv. Lucija. Db tej priliki so nastopili tu- | di ognjegasci v'paradi, pod načelstvom | g. Iv. Obida. Prikorakali so na trg preti cerkvijo, ter od tu spremili preč. duhovščino na lice mesta, kjer je preč. g. dekan ob azistcnci č. g. kapi. blagoslovil lepo ozaljšani, novi most ob navzočnosti g. župana, dežel, poslanca Ant. Kosmača, občinskih zastopnikov ter mnogoštevilnega zbranega ljudstva. -Istočasno je bil blagoslovljen na željo lastnikov avtomobilnega podjetja »Kle-melj in Obid« tudi novi avtomobilm prometni voz. Pokanje topičev je oznanjevalo in poveličevalo to redko slavje. Med sv. obredom pa je zapel številni moški zbor pod vodstvom vrlega pevovodje g. (iabr. Bevk krasno Dav. Jenkovo himno »Molitev« in še par drugih v splošno zadovoljnost. Po dovršenem sv. opravilu so odkorakali ognjegasci, tvoreč častno spremstvo odhajajoče] duhovščini, zopet do cerkve ter se razšli po pozdravu iste, v bližnje gostilui-čne prostore g. Obida, kjer so sc zbrali povabljeni od sl. županstva iu lastnikov avtomobila tudi pevci in drugi in tako zaključili to redko slavnost. Mi pa želimo obilo sreče in blagoslova novemu avt. podjetju, kterega dobroto vživamo in se veselimo zlasti o sedanjem zim skem času radi hitrega prevažanja. -Bog blagoslovi!
c Slov. kat. izobraževalno društvo v Cerknem priredi društveno zabavo na Silvestrov večer dne 31. t. m. z zanimivim vsporedom. Lokal: dvorana »Gospodarskega doma«. Začetek ob pol S uri zvečer.
h komenskega okraja.
km Preserje. Med sv. misijonom v Komnu smo slišali minoli teden, koliko zla provzročujejo slabi časopisi in krivi preroki, ki dušo morijo. Zaraditega pa vsakemu svetujemo, da se naroči na »PRIMORSKI LIST«, ki svari svoje či-tatelje pred slabimi dejanji.
km Zahvala. Komenski občani sc iskreno zahvaljujemo preč. g. dekanu, ki nam je preskrbel sv. misijon. Nadalje se zahvaljujemo čč. oo. misijonarjem za njih trud in požrtvovalnost ter tudi drugim čč. gg. duhovnikom, ki so se kljub slabemu vremenu potrudili k nam k zaključku sv. misijona minulo nedeljo.
Iz sežanskega okraja.
s O veselicah v Tomaju, o katerih smo v zadnji številki govorili se danes mnogo govori po Krasu in tudi drugod. Pričakovati je torej z gotovostjo, da bodo domačini in tujci napolnili v nedeljo dne 24. t. m. na Štefanovo in na novega leta dan šolsko dvorano v poslopjih šolskih sester »Elizabetišče«. -Danes priobčujemo vspored teh lepih veselic: Vspored: 1. Pesem: »V Božični noči«. 2. Pozdrav in razne deklamacije. 3. Pesem: »Slovenka sem«. 4.
»Božični možicelj« šaljivi prizor. 5. Pesem: »Sveta noč«. 6. »Pastirci in kralji«, božična igra s petjem in z živimi slikami v treh dejanjih, — priredil Fr. Rihar. 7. Pesmi med posameznimi dejanji: a) Božična pesem, h) Sv. trije kralji, c) Jezuščck moj. Začetek ob 3. uri pop.
Piiditc domačini in tujci na prijazni tomajski griček počastit s svojim obiskom nedolžne otročiče, da bodete ua lastne oči videli, kako se trudijo neumorno za blagor človeštva delujoče šolske sestre!
Iz korminskega okraja.
Briško okrožje Orla bo imelo v nedeljo 24. t. m. svoj prvi občni zbor v Kozani po blagoslovu. Vsi odseki okrožja. vdeležite se polnoštevilno! Odbor.
kr Kožbana 18. dec. 1911. (Škoda vsled toče in suše). — V fari kožbanski imajo posestniki letos manj, nego v navadnih letih: 1. vina 1491 lil., 2. sirka 874 cj, 3. krme 882 q, 4. raznih pridelkov za 17.350 kron. — Tudi sosedne vasi, Nožno (8 hšt.) in Belo (s Pristavo), so močno prizadete; škoda znaša na vinu 454 lil, na sirku 203 q, na senu 359 q in na drugih pridelkih za 3170 K. Neverjetne svote, a žal približno resnične! Upamo, da pride vladna pomoč, če ne mnogo v gotovini, pa vsaj v melijoraci-jali za tuk. občino. Čakamo namreč cest... čakamo vodovoda ... Anti sc bodo kompetentni faktorji zganili in rešili enkrat kožbanski vodovod ter pomagali do boljših cest, nego jih imamo!
kr Iz Biljane. Tukajšnje kat. izob. društvo vabi najuljudnejše vse člane iu somišljenike na občni zbor, katerega priredi dne 31. dec. t. 1. na Dobrovem ob 3. uri pop. Pridite v obilnem številu!
Odbor.
kr Medana. Naše »Kat. slov. izobr. dr.« bode imelo dne 31. t. m. svoj redni letni občni zbor ob 3. uri pop.
Preklic.
Podpisani preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih govoril o gospodu Ivanu Kante, v Trstu. V poravnavo plačam 2 K družbi sv. Cirila in Metoda.
V	Branici, /7. dec. ign.
Josip Jerauee.
Vila na prodaj.
10 minut od Travnika na lepem, mirnem kraju je na prodaj novozidana lepa vilica, pripravna za stanovanje penzijonista. S popolnim izplačilom se lahko čaka. Več se izvč pri lastniku hiše »gostilne pri Rusi hiši" v Gorici.
T T-;  \	|
voilt	Icen* vesele
za dozi
Gospodarji in gospodinje, ki žele napraviti družini veselje za božične praznike in novo leto, naj kupijo „Kay5er“ Šivalni stroj, ki je najboljši in najtrpežnejši.
„Kayser“ Šivalni stroj je najpripravnejše za šivanje in umetno vezenje.
„Kayser“ Šivalni stroj teče lahko in tiho na patentiranih krogljicah, kakor dvokolesa.
„Kaysera šivalni stroj je najmodernejše urejen.
„Kayser“ šivalnih stroj jamčim za dobo 10 let.
IJred nakupom naj si vsakdo ogleda v moji trgovini ali naj zahteva ceni ki mu ga franko in zastonj pošljem.
Lastna mehanična delavnica za poprave.
Prva velika in najstarejša zaloga šivalnih strojev
IGNAC SAUNI6 - (SORICA - NA KORNU 12.
ZAHVALA.
Za nmogobrojnc srčne izraze sočustvovanja o priliki smrti naše prcljub-Ijene soprogei matere, sestre in tete, gospe
Alojzije Primožič
izrekamo tem potom prisrčno zalivalo vsem, ki so nam bili v tolažbo o priliki nenadomestne izgube. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Pavlici društvu »Skal-uica« in drugim, ki so drago pokojnico spremili na zadnjo pot. Bog povrni!
Gori ca, dne 19. deccembra 1911.
Žalujoči ostali.
Dva učenca
za mizarsko obrt iz poštene druž ne. zdrava in ubogljiva sprejme koj v službo. Kdo? Pove ustmeno ali pismeno naše upravništvo.
Krojaška delavnica.
Priporočam svojo delavnico veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnih naročil in bilježim z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULIGOJ,
krojaški mojster Gorica, ulica sv. Antona 12.
Tvrdka
A. & F. Andervvald
- v GORICI —
Tekališče Josipa Verdi št. 32
(v hiši sl. Centralne posojilnice) priporoča vlsokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo najrazličnejšo zalogo za
kolonjalno blago in delikatese.
Vedno sveže in prve vrste blago
po najnižjih cenah.
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNu.
Časi. mestnim strankam pošilja se blago na dom.
Odlikovana mizarska delavnloa s stro Jevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela zggjstavbe.
V
M. Šuligoj, urar v Gorici
ulica Barrlera 43 (tik drž. kolodvora.)
Zaloga švicarskih pRMosonofo^ žepnih in stenskih ur, budilk itd. Poprave se L izvršujejo točno in po nizki ceni z enoletnim jamstvom.
Zaloga najnovejših orkestrijonov, šivalnih strojev raznih sistemov. Šivalni stroji pod jamstvom 10 let.
Daje se tudi na obroke.
Lepa prilika za tiste, ki p o t u-ejo v Gorico z državno železnico.
'
flova trgovina z železnino
Pinter & Lenard
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo-sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti.
Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava
Pinter & Lenard.
te
#4
k
Lekarna Cristofoletti V Gorici na Travniku.
*
•
I
I
I
M
Trnkluo (fttokflžuro Jetrno olje. PoHebno sredstvo proti prsutm boleznini in Nplofiui telesni plahosti. I/.vrna steklenica teirn olja na ravnoinene barve po K HO, bele >JKI barve K Ž.
||Trsklno leleznato Jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trskino jetrno olje »e železnim jodecem.
S tem oljem se ozdravijo v kratkem času s gotovostjo vso kostne boložni, llezni otroki, golfie, malokrvnost itd.
======- Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev.
  Opomba. Oljo, ksttrcga unroSaiu direktno Ir. Nor»eglJc, pretijo h« redno t Diojem kem. luliorutorju
I proiluo ne napolnijo steklonlce. Kato ramorrm Jamčiti »rojim 6f. odjemalcem fflede Slntuti- In stnlmi f spoNobcoHti za zitrarUenje,
-Sxx
Cristofolettljeva pijača iz kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju a trsklnlm oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. —
:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Velika izbera
GAMAŠ
GALOŠ
J. PRUFOVKA
GORICA, Gosposka ulica št. 3
nasproti „MONTA“.
er *
mm***m
-------------,^Q
Goriška zveza 1
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupe Mskili potrebščin in pri prodni ^ ^ */v- buKiikik prideliov. •v- ‘/v- v/v-
Zaloga je v hiši ,.CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32.
*****
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Odlikovana pekarija ^ ^ In sladčlčarna $/>	^
K. Draščik |
v Gorici na Konm A
♦ ♦ ♦
(v lastni niti)
lzvrSuJe naročilu vsakovrstnega peciva, tort9, kolače za blrmanoe in poroke, pince itd. Prodaja različna lina vina In likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča ne sl. občinstvu. Cene Jako nizke.
Bclaonlca ccrhuenih posod in cerimga orodja
fr. Leban Gorico,
Maglstratna ulica šteu. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
Najboljši in naj cenejši
šivalni
STROJI
vseh vrst pri tvrdki
Jakob Šuligoj v Gorici
Gosposka ulica št. 25.
Novo trgovino
v ulici Rabatta 13.
Podpisana naznanjam, da sem odprla novo prodajalno vsakovrstnega pravega oljkinega olja, mila in več vrst sveč itd. Priporočam se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi.
Z odličnim spoštovanjem
Elizabeta Šauer, ulica Rabatta 13.
Zajamčeno prave
Mo-voščene sveče
priporoča prečastitim cerkvenim predstojništvmo ter slavnemu občinstvu po nizki ceni
J. Kopač
Št. 95 »veiar, «orl< a ulica sv. Antona 7.
L
J
dobivajo se v veliki izbiri
.111 ♦♦♦ od kron 20=30 ♦♦♦
pn J. MEDVED - GORICA. =
UL
Del. družba
v v
Dunaj XII3.
Tovarna za mle-karsk e naprave, kakor tudi cele mlekarske Stroje, ledenice In hladilne stroje.
SIRISCE,
Naravno sirilo
v praških
iz najboljših izbranih telečjih
MSsm
'r
>£8
»CENTRALNA POSOJILNICA"
REGISCFJOVAHA ZADRUGA Z OITlEJenO ZAVEZO
±S3ES v GORICI ♦53EE55
želodcev.
Barva za sir
odlikujejo se zlasti po snagi, terpežnosti in izdatnosti.
Zahtevajte cenike I
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. NSročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
ODLIKOVANA. PEKARNA
Gorica, vla Formlca
ss priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen posel. S spoštovanjem	E. Jakin
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 par čevljev le za 8 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju:
A.G(H,mpolwirerUeT,M[iM 51
Lahko se premeni ali denar vrne.
obrestuje hranilne vloge po 4l'20|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5‘|4°j0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso Glus. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
M
1_________L
■5^2
sTVRDKA 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici
v hiši,,Goriške ljudske posojilnice1* (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne.	__
1
m irost:
|L-
Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. !
 =J
GORICA
v ulici Treh kraljev (Via Tre Rč) št. 16
pri kavarni Dogana.
Meso prve vrste, postrežba ulju-dna in solidna.
Velika izber razne divjačine in domače izvrstno pitane perutnine. Velika zaloga prešičjega mesa. Na željo gg. naročnikov se dostavlja meso na dom.
Za mnogobrojen obisk
Andrej Frondolič,
mesar.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN.
v Sorici, hi sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Kajceneje kupovalliče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pltarae, kadilce la popotalke.
Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščino za krojače ln črevljarje.
Svetinjice, rožni venoi mašne knjižice.
Bita obuvala n vse letne iase.
Posebnost:
semesa za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
JOSIP CULOT
v Rašielju štev. 2 25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnih Igrač, okraskov za božično drevesce In punlc za Igračo.
Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in
kovčegi, pipe, ustniki in cevi.
„Ljubljanske kreditne banke"
 se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
J Dinge na knjižice obrestuje po ^va%, vloge v tekočem računu po dogovoru.
y GOR
Delniška glavnica K 8,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-Rezervni	zaklad	K	800.000.—
- .	  ==	PODRUŽNICE:	Celovec,	Gorica, Sarajevo, Split, Trst. - - ■ -- — ■ —
Priporočajte med seboj domačo tvrdko z modnim in oblačilnim blagom
lil IIIIIIIIIIIIIIIIM IIII IIII IIII.
n i mi 1111 * m i
i I M I I I I I I • I I I • I M I • M I • I I M I I M
I I I I I I I II I I II I I I II I I III I I I I I I I I I
VP	V	■	v
Kurinčič
11111 n 11 m 1111 ir? i n inru .NINI
bisEssiera
iiiiiiiiiimiiiiiiiiimunm
GORICA — Gosposka ul. šl. II. (via Giosue Carducci) — GORICA — nasproti hotela treh kron. ...........—	Vsa	drobnarija	za šivilje in krojače.  -------------- -	—
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna*(odgov. L Lukežič) v Gorici.