ya |a , da so med 600 in 900 m visoko. Božičevič ni mogel prikazati nobene k la ­ sifikacije teh jam ali m odernih meritev, k a r je v prim erjavi z drugimi referati precej opazno. F. H a b e je referira l o ledenih jam ah v Sloveniji. Omenja, da je po jam skem katastru v Sloveniji 3400 jam, od tega 135 snežnih in ledenih, kar je 4 % vseh jam. In sicer jih je doslej znanih 115 v Alpah te r 20 na D inar­ skem krasu, vendar ima na priloženi skici vrisanih le 16 jam. Habe je sicer prikazal, kako so ledene jam e na Slovenskem zgodaj odkrivali in kolikšen gospodarski pomen je imel v preteklosti jam ski led. Vendar je moral p ri tem tudi ostati, k e r sistematičnih, m odernih raziskovanj naših ledenih jam sko­ ra j ni, posebno ne meteoroloških. Zato tudi ni mogel podati ustrezne klasi­ fikacije oziroma tipologije teh jam. Vrzel je zamašil tako, da je podal tipo­ loški pregled ledenih jam glede na njihovo izoblikovanost. P ri tem razlikuje Habe štiri tipe, prim ere zanje pa navaja z Visokega krasa. K prvem u tipu prišteva globoka, zavita in ozka brezna na visokih krašk ih planotah, k je r se sneg preko poletja obdrži in sprem inja v led. D rugi tip ledenih jam so brezna v obliki obrnjene črke T, to rej z razširjenim dnom. T retjo vrsto pred­ stavljajo udorne doline z jam skim prostorom žepaste oblike (npr. ledena ja ­ ma pri Kunču v Kočevskem Rogu). Tudi pri četrtem tipu naj bi šlo za udor­ ne vrtače (npr. jam a v Stojni), vendar razlika med zadnjim a dvema tipoma ni povsem jasna. Referati o ledenih jam ah so zlasti v medsebojni p rim erjavi zelo poučni, za naše speleologe pa pomenijo m arsikatero spodbudo, k i bi jo kazalo čim prej uresničiti. D arko Radinja N o v i k r a s o s l o v n i u č b e n i k i K a r s t . I m p o r t a n t K a r s t R e g i o n s o f t h e N o r t h e r n H e m i s p h e r e . Uredila M. Herak, Zagreb in V. T. Stringfield, Washington. Založila Elsvier, Amsterdam— London—New York, 1972. 551 strani, 173 ilustracij in 8 tabel. Pričakovali bi, da bi se knjige, k i podaja pregled krašk ih terito rijev po svetu, lotili geografi. Pa ni tako. Iz knjige sicer ne zvemo, kdo je dal zanjo pobudo, vidi pa se, da sta ji glavni pečat dala oba urednika, k i sta geologa. Da sta dala sodelavcem tudi podrobna navodila, je videti po tem, da se dokaj dosledno držijo naslednjih pog lav ij: litostra tig rafija in sedimento- logija kraških kamnin, tektonska zgradba, faze zakrasevanja, morfološki pojavi, hidrogeološki pogoji, gospodarski pomen (problemi prakse in metode izrabe). Že ti naslovi poglavij izdajajo drugačen koncept regionalnega opisa krasa, kot smo ga vajen i iz geografskih publikacij, k je r so v ospredju po­ vršinski in speleološki k rašk i pojavi, vse drugo pa je tem u podrejeno. Kljub taki koncepciji pa je kn jiga zanimiva tudi za geografe. Prvič zato, k er smo dobili izčrpnejši opis kraških ozemelj po svetu, kot ga nudi katerakoli druga knjiga. D rugič pa knjiga razširja poznavanje kraškega pojava z geološkega in hidrološkega vidika. Zlasti slednji je gospodarsko še pomembnejši kot mor­ fološki. Poleg tega pa so p ri nekaterih opisih dobro poudarjene tudi morfo­ loške razm ere in to ne samo tam, k je r so poklicali k sodelovanju kakega geografa-krasoslovca (npr. Sweeting, Pfeiffer), am pak tudi p ri nekaterih geo­ logih — avtorjih opisa domačega krasa. Geolog J. Avias je velik del do­ voljenega mu prostora izrabil za opis površinskih in speleoloških objektov in njegov opis francoskih kraških predelov je na sploh zelo plastičen in vse­ stranski. D ruga skrajnost so pisci Bystricky, Mazür in Jakal, ki so v članku z neustreznim naslovom »Kras Češkoslovaške« morfologijo in speleologijo slovaškega k rasa (ostalega krasa v CSSR ne opisujejo) skoraj v celoti iz­ pustili. Podnaslov knjige »Pomembne kraške reg ije severne hemisfere« je malce preširok. M orebiti je vzrok nezadovoljiv odziv za sodelovanje. O p rip rav lje­ nosti krasoslovcev za sodelovanje pri kn jig i je kritična omemba v uvodu knjige. Knjiga prinaša opis naslednjih regij: k ras v Jugoslaviji (avtorju M. H eraku se je, žal, vrinilo precej tiskarskih napak), kras v Ita liji in F ran­ ciji, k i sta tem eljito opisana, k ras v Nemčiji (predvsem Zahodni Nemčiji, av torja Pfeiffer in J. Hahn), hidrološko dobro dokum entirani opis krasa v A vstriji (F. Bauer in J. Zötl), m adžarski k ras (Daränyi), slovaški, poljski (Galzek-Dabrowski-Gradzinski), romunski (M. D. Bleahu), sovjetski (štirje avtorji: I. V. Popov, N. A. Gvozdeckij, A. G. Čikišev in B. I. Kudelin) in angle­ ški (M. M. Sweeting) kras. Od neevropskega krasa je zastopan še kras ZDA (W. E. Davies in H. E. Legrand) te r tropski k ras na Jam aiki (H. R. Versey). Od pomembnih kraških regij na severni hem isferi m anjka zlasti Irska, Špa­ n ija in naj razsežnejše kraško ozemlje na svetu, to je na južnem Kitajskem, od tropskega krasa pa Kuba in Porto Rico. Kot uvod k regionalnim kraškim opisom sta dva članka. Prvega z naslo­ vom »Zgodovinski pregled morfoloških konceptov« je prispeval prof. J. Roglič iz Zagreba. O staja v glavnem pri navajan ju m nenj kraških klasikov in daje vtis, da novejši čas ni dal mnogo napredka v teoretskem pogledu. P ri d ru ­ gem članku »Zgodovinski pregled hidroloških konceptov«, k i sta ga napisala oba om enjena urednika, pride novejši razvoj bolj v ospredje. Zlasti pa je za­ nimivo končno poglavje (11 strani), k i sta ga oba urednika napisala pod naslovom »Zaključki«. Med njim i je skušal prof. H erak na novo definirati poglavitne površinske kraške term ine, s čimer se je doslej ukvarja la pred­ vsem kraška morfologija, nato pa genetsko klasificirati k raške regije sveta na geosinklinalna in epikontinentalna kraška območja. K er pa, kot pravi pisec, ni na voljo dovolj gradiva, so stare definicije, kot je globoki kras, plitvi kras, pokriti kras in podobno, še vedno ustrezne. V kontekstu z ostalimi Herakovimi izvajan ji v knjig i dobi bralec vtis, da je bila glavna zamisel knjige, poglobiti ali nadoknaditi obstoječe pretežno deskriptivno in p rem ajh­ no geološko poznavanje kraškega pojava, k i se goji pretežno v okviru geo­ grafije. Ce je menil avtor znanje predvsem poglobiti, je uspel, če že ne v drugem, s tem, da je k ras na svetu znatno starejši, kot smo menili, in da je preživel mnogo razvojnih faz. Če pa je menil obstoječe znanje v glavnem nadomestiti z novim, s knjigo ni uspel. I. Gams Jennings, J. N., Karst. Založila M. I. T. Press, Cambridge—M assachusetts- London, 1971. 251 strani, 69 skic in 39 fotografij. Knjigo, ki je izšla v znani geografski zbirki »Uvod v sistematsko geo- morfologijo« kot sedmi zvezek, je napisal avstralski geograf in znani kraso- slovec J. N. Jennings. Da je ta predavatelj na A vstralski narodni univerzi učenec angleške krasoslovne šole, je poznati po tem, kateri vidiki krasa so v ospredju. Razmeroma tem eljit in v ospredje je potisnjen kompleks litološke značilnosti — krašk i procesi — drobne kraške oblike. Po te j problem atiki pa je moderna angleška morfologija med vodilnimi na svetu. Če vzamemo Jenningsovo knjigo v roke potem, ko smo odložili p red­ hodno, z dokajšnjo upravičenostjo bi lahko rekli Herakovo knjigo o krasu, se v polni m eri zavedamo razlik, k i so med geološkim in geografskim gle­ danjem na kras. Jenningsa odlikuje kompleksnost in smisel za pravo mero med poglavji, k i so vsa vgrajena v enoto. Če pri ilustracijah nekoliko izsto­ pajo prim eri iz A vstralije, ki prem ore na ravnini N ullarbor z okoli 200.000 km2 krasa drugo najrazsežnejše kraško področje sveta, takoj za južnokitajskim krasom, knjigi ne gre šteti kot pom anjkljivost, p re j kot prednost, saj s tem prispeva k poznavanju doslej malo znanih aridnih kraških predelov. V snov­ nem pogledu nudi kn jiga največ novega pri analizi drobnih kraških oblik, ki jih Jennings deli na te na golem, na polpokritem in pokritem krasu. Pregledno in suvereno je napisano poglavje o krašk i hidrologiji te r o vrtačah. Med literaturo, na katero se pisec opira, izstopa angleško pisana književnost. Slo­ venska pisana književnost mu je zaprta knjiga. K ar pa je izšlo našega k ra ­ škega morfološkega slovstva v tu jih jezikih, vestno uporablja. Precej pozor­ nosti posveča kraškim pojavom v Sloveniji in drugod v Jugoslaviji. Pri