» M ■-v f . ■ Največji v Združenih driarah V«U* ze Tse leto . . . $6.00 - $3.00 $7.00 Za inozenutTO celo leto $7.00 Za poji leta Za New York celo leto - J TELEFON: C0BTLANDT 2876 NO. 181. — ŠTEV. 181. GLAS List: slovenskih delavcev t AmerikL Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 8876. NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 3, 1923. — PETEK, 3. AVGUSTA, 1923. VOLUME XXXI — LETNIK XXXI. Pet slik iz življenja pokojnega predsednika Hardinga. PADEC NEMČIJE V TREH MESECIH ZNAČILNE IZJAVE ANGLEŠKIH DIPLOMATOV Ministrski predsednik Baldwin in minister za sunanje zadeve, lord Cnrzon, sta imela značilna govora. — Trmoglavost Francije je poguba za celo Evropo. London, Anglija, 2. a v pust m. — Markij Curzon, minister za zunanje zadeve, je seznanil dan^s zbornico lordov z dejstvom. da ni poslala Italija nobenega pismenega odogovora na za«lnjr> an;rle iško poslanico glede plačevanja vojne odškodnine, a rekel, da Italija v sploanem |M*lpira nazore in predloge Anglije. Curzon j«' rekel, (la ne dajeta franeojski in lwlgij.ski odgovor na iini;lf»ko jmi*.1hni«'o nikakc^a upanja na ^koriijino Lzpretuembo t Ruhr položaju in priJVtek repara-eijske razprave. Minister je do-*tavi!, da ne v francoskem in bel- žave. naj privolijo v priobčenje dokumentov, tikajočih se reparacij. | Viscount Grey je rekel, da so izjave ministra zelo resne. Ministrski predsednik Baldwin pa je informiral poslansko zbornico v približno istem smislu kot Curzon zbornico lordov. Oba govora se je pričakovalo z veliko napetostjo. Značilna resolucija. I>ne 31. julija se je vršil v New Yorku v India House prijateljski sestanek, katerega so se udeležili večinoma vsi uredniki in izdajatelji newyorskih tuje jezičnih časopisov. Pri tej priliki so se seznanili z Mr. Frank I). Watermanorn, na-eelnikoni Meščanskega Odbora Tisočerih. Odbor si na vse načine priza- deva izboljšal new v >i".!::! promet gijskem odgovoru niti ne omenja na sredstva ter bo \ angleškega načrta za odgovor na i prodrl s pre-llc^on. m; Nemčijo. krajšem rn&ii j.ričnc gr 7. obžalovanjem jc ugotovil na- nadaljna Mibv.ava. dalje, da ne more Anglija najti Pri tej priliki j" bila v odgovorih Francije in Belgij« j naslednja resolucija: zadostnega materijala za sestavo' Sklenjen), da t:' t j rr, t hkupne |H)slaniee v odgovor na no tujejezirno £a* on: ;e. 1 r-z zadnjo lie m« ko poslanico. Anglija ra na politično prepin::;-. s;m PREDSEDNIK W. G. HARDING MRTEV VČERAJ ZVEČER GA JE ZADELA KAP Izprememba v bolezni predsednika Hardinga se je iz van-redno hitro završila. — Malo pred smrtjo je izjavil osebni zdravnik, brigadni general Sawyer, da se ni bolnik še nikdar tako dobro poutil. — Mrs. Harding je hitela po dr. Boona. — Zdravniki so izjavili, da je bila kriza pre stana, toda njegov ustroj je bil še vedno jako slab. Palace Hotel, San Francisco, Cal. 2. avgusta. — (Poročilo Associated Pres). Predsednik Harding je nocoj ob pol os m i li (ob poldvanajstih po newyorskem času) nenadoma umrl. Smrt je nastopila, ko so se mudili v njegovi sobi člani njegove družine. Zdravniki pravijo, da ga je zadela kap na možgane. Smrt najvišjega izvrševalnega uradnika je bila naznanjena z naslednjimi besedami: ts_ * , . , ii_i -i - ski kontrolni komisiji. Predsednik ie nenadoma umrl ob polosmih zvečer.,' m , . . . ,, , . , J „ m i j - Ta zadnja točka je bila najbolj : iiv.iii',1 i- v r~i.i-dlti dva si) reje tri i -7 polaga veliko vain<-*it na To. da be od|w»šl je .skupno |H>»lanieo. Angl»*«ka vlmla ne more dosti pogosto izjaviti. Hh je nemogoče izogniti .«.»* j»redleženemu problemu. iVx'im bi »e zavezniki v fttarem prijateljsvtu posvetili izmenjavi narozov. bi lahko evropski položaj pogreznil na način, katerega bi ne bilo vee mogoče popraviti. Anglija je naprosi« druge dr- POGAJANJA GLEDE OGRSKEGA POSOJILA Madžari so ogorčeni, ker so člani Male antante pri vladni kontrolni komisiji. — Padec ministrstva je vsled tega mogoč. Dunaj, Avstrija, 1. avgusta. — Konferenca v Dinaji je zaključena. V zadnji seji so zastopniki Male antate koneeno sklenili odpovedati se svojim tir jat vam na korist madžarskega posojila. Zahtevali pa so, da naj bodo izpremem-be kateregakoli sklepa Reparacij-ske komisije odvisne od gotovih jamstev z madžarske strani, vključno ustavljenje madžarske iredentistične propagande ter zastopstvo Male antante pri madžar- patizira z odborom t:- ea v nj»*j;a naporih, da pr:-*:1.! 2r;nni in Board Estimate od o*: riti grrtd-njo dveh nadaljnih pod'ili prog. kar zagovarja odbor tho-eerih: nadalje je sklenjeno, da bo tujcjezi'no in-sopisje podpiralo z vsemi svojimi močmi agitacijo, hiartl ie poaebnl popust ▼ndaoat dinarjem In liram aedal nI stalna, menja se reCkrat to oeprt-Pnkovano; Is tea raxlnea nam nI mofoCe podati natančne cena mpwJ. BiAinano pa eenl onega dna. ko bam dosps poslani denar f roke. Ia»la#ll m amfllM* dalarliK delta paSrtiwT je poslati najbolje po Dnsenstlr Money Order all P* New Tort Bank Draft FRANK »ATOCT. STATE BANK Haw York, K. T. uctopnistvo Jadranika Banko. ■ Zadela ^a je kap na možgane. Tekom dne se je sorazmerno dobro počutil. Vsakdo je bil prepričan, da se mu je o-bmilcr na boljše. Diugo ugotovilo, ki je bilo izdano pol ure pozneje, izrecno pravi, da ga je zadela kap. Smrt je nastopila tako nepričakovano, da niso mogli sklicati skupaj članov njegove oficijelue družbe. Brigadni general Sawyer, predsednikov osebni zdravnik, je se malu prej izjavil, da se je predsednik izza svoje bolezni ta dan najbolje počutil. V svojem opoldanskem buletinu so izjavili zdravniki, da je kriza prest ana in da se ni bati ničesar hudega. Knialo ]M> sedmi uri zvečer je začela Mrs. Harding klieati zdravnike. Odposlanci so iskali dr. Worka in dr. Boona, ki sta prejšnje dni zdravila predsednika. Predsednikov osebni zdravnik dr. Saw\Ter je bil sam v njegovi sobi. Živahnost, ki jo je kazal tekom dopoldne, se jo nena^ doma izpremenila. Malo pred svojo smrtjo je baje padel v nezavest. Mrs. Harding je odprla vrata na hodnik ter zaklicala: — Poiščite dr. Boona! Takoj! — Na hodniku se je kmalu zbralo precej ljudi, ki so začeli gledati drug drugega, ne vedoč, kaj se dogaja. Dr. Boona so našli na nelii ulici, toda prišel je prepozno GENERAL CR0WDER POKLICAN DOMOV General Crowder, ameriški poslanik na Cubi, je bil poklican v Washington na posvetovanje, — Administracija bi rada vedela, če se pomiče republika nazaj v stare čase. * Popolni polom je gotova stvar, je rekel DnUes, reparacijski izvedenec, ki je dospel iz Evrope. MUN&AJNA&JI Z AMERIŠKO ZASTAVO NA TRUKU. ' Busselvile, Ark. 31. julija. — Daleč iz Ozark hribovja v Pope County se je pripeljal včeraj'sem velikanski truk, na katerem je bilo trinajst munjšajnarjev, par sodov žganja In pet ali šest aparatov za kuhanje žganih, pijae. Na vrhu vsega tega je vihrala : ameriška zastava. Peljali so se naravnost k šerifu ter mu povedali, da so se naveličali lomiti postavo. Sodnik je vse oprostil. IRSKA AGITACIJA V BENETKAH. SVETONA VOJNA {E ZAPUSTILA 10,000,000 PENZIJONISTOV. Ženeva, Švica. 31. julija. — Med narodni delavski urad je izračunal. da je zapustila svetovna vojna na svetu približno deset milijonov penzijonistov. V Nemčiji jih je 1,537,000. v Franciji 1,500.000, v Združenih državah 157.000. v Jugoslaviji 164,000. Benetke, Italija, 31. ulija. — Tukaj se je zbralo veliko število irskih, republikancev, pristašev Eimona de Valere. Propagirajo za irsko republiko ter zbirajo v ta namen prispevke. Njihovo geslo jc naslednje: Kljubovanje še ne pomeni uničevanja. Mazzinijeva rodna dežela nas mora razumetr Pomagajte! težavna med vsemi, seveda le z madžarskega stališča. Madžarska je protestirala proti kontroli, a slednja je bila neizogibna, kajti drugače bi nobena skuoina tiilistov ne hotela posocliti 'denarja brez take kontrole. Madžari b| nidi privoliti v angleško ali ita-ljansko kontrolo, a jezi jih zastopstvo Male antate prt komisiji. V vladnih krogih so dali izraza strahu, da bo vzdržan je te zahteve lahko dovedlo do padca vla-!<•, za katero lahko pride le vlada desnice ali pa režim ekstremi-stnv. To pa je seveda pretirano. Sklep v Sinaj^ni še zadnja beseda. Trdovratno se vzdržuje tako \ Sina ji kot v Budimpšeti vest da se bosta v kratkem sestala dr. Beneš, eehosbivažki minister za znnajije zadeve in *rrof Bethlen, madžarski ministr«ki predsednik. Dr. Beneš bo sporočil madžarskemu ministrskemu predsedniku sklep Male antante. Splošni litis sinajske konference je da predstavlja mesto priča-kovanega ojačenja nadaljno in preeejšnje -oslabljenje Male antante. To dejstvo bo kmalu našlo izraza v vladnih izpremembah V gotovih deželah Male antante. POLICIST DOBIL OČETA KOI SAMOMORILCA. FEI NAPADU KAŠLJA PADEL FBEKO KROVA TER UTONIL. Scranton, Pa., 2. avgusta. — 2 i let stari Gus Yeackel, ki je stanoval v Barrinston. N. J., je utonil včeraj v Winola jezeru, v bližini Scrantona. Tekom napada kašlja je pade) v/ kanoe. Bil je uslužben pri Lake Winola Company ter posloval tudi kot pomožni državni gozdar. Ob času nesreee je bila v njegovem eolnu >neka gospodična. Policist John Crann iz Newar-ka, ki je bil poslan, naj preišče neki poročani samomor v Branch Brook parku, je našel truplo, sklonjeno preko klopi: Dvignil je glavo mrtvega moža. da ga identificira ter nato padel nezavesten na tla. Samomorilec je bil njegov oče, Thomas Crann, rezervni policist petega policijskega okraja. Pred dvanajstimi leti je bil starejši Crann sedemkrat zaboden tekom nekega spopada s stavkar ji. Od tedaj naprej je bilo vedno slabega zdravja in njegovi prijatelji pravijo, da je bil v zadnjem času zelo pobit. Ustrelil se je s policijskim revolverjem. Washington, D. C., 2. avgusta. Uradniki državnega departments so potrdili poročilo, da je bil general Crowder, ameriški poslanik na Cubi, poklican v Washington na konferenco in da bo najbrž do spel semkaj prihodnji ponede ljek. V zadnjem času niso stvari na Cubi potekale gladko, s stališča ameriške administracije in državni tajnik Hughes se hoče osebno posvetovati z gneralom Crowder-jem, ki je v glavnem sestavil tei dosegel sprejem gotovih reformnih odredb na Cubi. - Stvari pa so prišle do viška zadnji petek, ko je cubanska zakonodaja soglasno sprejela loterijsko predlogo, kateri je naspro^ toval general Crowder in je nadalje tudi sprejela resolucijo, v kateri se obsoja ameriško vlado radi umeševanja v cubanske zadeve. Kot enega izmed vzroko-v za sprejem loterijske predloge se navaja željo, da se pokadi amerr-ški vladi eno pod nos. Stališče cubanske vlade se je 7plo izpremenilo, odkar so Združene države odobrile posojilo v znesku $50.000.000. Do odobren j a tega posojila so cubanske oblast, navidezno podpirale moralni program Hardinjrove administracije pot'-m generala Crowderja. To je bil namreč pogoj za doiolitev posojila. Odkar pa je bilo posojilo sklenjeno, je bilo paziti povsem določne znake nazadovanja od strani predsednika Zavesa in tndi med njegovimi pristaši, da ne omenimo opozieiskih strank, ki so vs». proti ameriškemu uplivu v notra nje zadeve otoka. General Crowder je odločno nasprotoval predlogi, ki je bila sprejeta pretekli petek in tudi predsednik Zavas je bil navidezno proti njej. Predlogo je baje ve tiral z izrecnim pridržkom, da bo •prejeta preko njegovega veta. Pod režimom španskih gover nerjev je imela Cuba vedHO loterije. Odpravil jih je general Wood tekom ameriške okupacije. Ko pa je postal Gomez cubanski pred sednik, je bilo eno prvih dejan;, cubanskega kongresa sprejem loterijske predloge in loterije so od tedaj naprej cvetele. Padec Nemčije se bo za vršil skoro gotovo v teku treh mesecev. Nobena stvar je ne more rešiti popolnega poloma in ko bo prišel, se bo celi narod razkrojil in ostale bodo le še majhne skupine ali države, naslednice nekoC mogočnega cesarstva. To je mne- -nje John Foster Dullesa, odvetnika, ki se jc vrnil včeraj a par-nikom "Majestic" po šest tednov trajajočem preiskovalnem potovanju. Mr. Dulles je bil glavni svetovalec ekonomskih in reparacij-skih svetovalcev ameari&ke mirovne misije v Parizu. Pozneje je bil. tudi prideljen Reparacijski komisiji. jZa temnim oblakom razkroja Nemčije je le majhen žarek upanja in še ta je tako daleč, da nudi le malo, bodrila, — je rekel Dulles. Misli, da je mogoče, da bi se ločene države, seveda pod pogojem, da se sedanja Nemčija razkro ji, zopet združile ter ustvarile nov narod. Zato pa bi bilo seveda treba več let, — je dostavil. —■ Preveč nezadovoljstva je med narodi Nemčije, la bi bilo mogoče uveljaviti spravo* v kratkem. Notranji neredi se širijo in državljanska vojna je pred vratini. Cela Evropa bo prizadeta-od tega, — je nadaljeval, —^in največ bo trpela Anglija. K nemaki nevarnosti pride še razkol med Anglijo in Francijo, ki se bo zavrŠU v kratkem. — Državniki obeh dežel si na vse mogoče načine prizadevajo, da preprečijo ta razdor. Rekel je, da delujejo tajne komisije na tajnem, da preprečijo prekinjen je od-nošajev med obema zaveznikoma. Francija je v boljšem položaju med obema, kljub nasprotnim po^ roeilom. Njen fizični položaj zahteva dve alternativi; Anglija, mora razveljaviti' vojne dolgove, katere so ji dolžni zavezniki tep zasledovati politiko Francije pri razkrojenju Nemčije, ali pa mori Anglija čakati, dokler se ne bo Francija zadostila z reparacijami od Nemčije. V vsakem slučaju bo Anglija izgubila- Dulles je mnenja, da bo Francija sploh kedaj plaČaJa svoj dolg r Združenih državah in rekel je, da je Anglija edina evropska dežela, ki lahko plača ter l>o tudi plačala. Francija zahteva 26,000,000,000 zlatih mark kot vojno odSkodni-tio od Nemčije predno je pripravljena plačati Angliji svoj dolg. Ni pa vrjetno, da bi Francija plačala, ker ne more Nemčija zadostiti svojim obveznostim. Francija zahteva, priroritetna plačila na reparacijo in Anglija in Eelgija bosta morali povsem naravno trpeti vsled tefga. Gotova stvar je, da je ofosojena nemška marka na emrt in da bo izginila s finančnega cbaorja.. čeprav se bo zgodilo to potom uravnave vseh izvenstojeoih marje za njih tekočo vrednost teV bo Izplačana v novem denarju," ki bo brez dvoma na zlatem standardu. 102 STOPINJ V OKLAHOMI. Oklahoma City, Okla., 2. avg Danes je zaznamoval toplomer tukaj sto in dve stopinji dn poleg tega je še pihal vroč veter. Pridelek koruze je bil zrfo oškodovani. .t ." - - v - _«. - • _ -jj ■ •- «•• _i TRILIJON MA&K NATISKANIH VSAKI DAN. Berlin, Nemčija; 2. avgusta. —. Nemški stroji za tiskanje denarja so natiskali tekom tretjega tedna meseca julija vsaki dan po trilijon mark in za" nameček Sa nekako 333,000,000,000. Oficijelna banka ima. sedaj malo več kot 500,000,000 v 4&tu ? svojih berlinskih kleteh in 110 milijonov v depozitih v'InOaem-stvu. <3 j i . ----- --«a. — GLiAS NARODA. 3. AVG. 1923 Vorfc CltV, M. V. I L A« NAHODA" (VatM •# MM NHM) Sunday« an« Molitfay*. j Za Naw Yarfc lUO u M t IMO Za lummrtv« irjo Subscription Vnrty ILM on Agrmimit« lattaja waaki dan isvzamil ntWJ iit aa na prtobaUajo. Dtau kraj*. unCnlkov, naanaal. da hltraja aajdaaa LAt NARODA" of ManhatUB, > x Cortland« Peter Zgaga PREDSEDNIK HARDING! Ko pretrese veliki narod pomembna vseobsegajoča vest, ni primeren čas, da bi pisali fraze in nemoško bi bilo^ če bi se kdo cmeril. V tem izvanrednem času ne misli ameriški narod, kakšno mesto bo zadobil v zgodovini predsednik Harding. V tihem žalovanju daje duška veliki potrtosti. Udarec, ki je bil zadan deželi s smrtjo Hardinga, je preobsežen da bi ga bilo mogoče analizirati s par besedami. Harding jt1 bil samonikel človek. Pojavil se je nenadoma ter prevzel dolžnosti najvišjega urada na svetu. To je pa storil z naivno priprostjo-stjo, ki je le še povečala njegovo dostojanstvo. Moč, ki mu je bila poverjena, ga ni omamila. Živci je z narodom in je, če drugače ne, vsaj kot člo-ek predobro poznal njegove težnje. Pa naj misli o njegovi javni politiki ta ali oni karkoli hoče, eno je in ostane: njegova osebnost je proizvedla na vsakega, s komur je prišel v stik, tudi na njegovega največjega sovražnika, velik vpliv. Inavguriran-je bil 4. marea leta 1921. Tistega dne se je pomikal v veliki paradi avtomobil proti Kapitolu. V avtomobilu sta sedela dva moža. Prvi močan, v najlepših letih, poln življenja: Warren Gamaliel Ha i ding. Drugi oslabel, osivel, polomljen, ohromel: Wodrow Wilson. Bivši in bodoči predsednik. Močnega in krepkega moža je vzela smrt, oliroinel starec je ostal. bi mogel danes govoriti predsednik Harding svojim Horojakom, bi jim gotovo povedal, naj bodo dobre volje in> naj ne bodo v skrbeh glede svoje usode. Vse je minljivo, le država je trajna. Temelji Združenih držav so preveč globoki in pre-več trdni, da bi jili omajal tak udarec, kot je sedaj zadel deželo. Časten spomin pa naj bo ohranjen v srcih vseh na! moža, ki je bil v svojem bitju in žitju pravi Amerikanec. DOBRO ZASLUŽENA ZASLUGA Kadilci so dognali, da je 100% čisti tobak v HELMAR finejši, boljši tobak, kot pa v drugih cigaretah. 20 HELMAR vam da več resnične vrednosti za vaš denar kot vsaka druga navadna cigareta, in se je tudi nekajkrat bolj veselite. HELMAR so v lepenka-sti škatlji, ki jih ščiti pred krušen jem in lomljenjem. Navadne cigarete so v zavojčkih. V škatljah. po 10 ali 20. Belgrad je odlceno nastopil proti slovenskim klerikalcem, ker z Belgradom niso zadovoljni. BelgTajsko časopisje eitira vesti in članke, ki jih je objavljalo klerikalno uradno glasilo začetkom vojne ter skuša dokazati, da so klerikalci, sedaj po devetih letih še vedno isti možaki kot so bili leta 1914. * ^ » ihujnsintmuFtka Ustanovljena L 1898 ICatai. 3*i>nota Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. J • • t . Koliko Jugoslovanov je amer. državljanov? Statisti«*ui urad (llureau of!lo isto, tudi ee bi bili vsi pravilno Censrus; je pred kratkim objav?]! navedeni. zanimive podatke o natur&lizira-] Izmed vsakih 100 tujerodeev Novice iz Slovenije. Zaplemba zlata v Mariboru, j ker je prizadeti klavniški ravna-Postopanje proti židovskima tr- telj Kern tako U-žko boian (iruu goveema Edmundu Xeufeldu z; , . .. ., „, . , . .Dunaja in Josipu Griinfeldu Iz n drvwivijakih Združenih držav obeli spolov, rojenih v Jugoslanji,! Za-i-eba, katera sta dve mai-ibor-™ podlag, ljudskega štetja od I. J je brio nat tirali z i ranih ame-j^ detektiva na ulici aretirala, l»+0 V tem letu je živelo v Zdrn- r.-ških državljanov, 17% je imelo- k() sU ^ova ,nesla y ixahl,btlliku eesnh državaJi l-t.712,754 tujerodeev obeh spolov. 47.2^ od teh — torej skoraj poloviea — je bilo naturaliziraruh. V okroglih »številkah je bilo s*koraj miljonov in pol naJuralizlnuiih državljanov, ee« 1,200.000 inoatetneev s prvim, .">,200,000 unOKetfiteev brez pr-vega papirja in v 790.000 slučajih m manjkali podatki o državljanstvu. f Ta statistika porazdedjuje tuje-rodce tudi po utotzeni&kiU državah, kjer »o se rfniilL Kar »e tiče Jugoslovanov, se je opetovano omenilo, da uradni podatki zadnjega ljudskega štetja nip glede njih zanesljivi. Znano jet zakaj. Zadnje ljudsko štetje se je vršilo sredi velike politične zmešnjave, sle-d»ve tik 7.a vojno, in premnogo ljudi, rojenih v JugoeJaviji, je žrlo napolnjevat rubrike pod Avstrijo". Tragi'noict te^a n««poraznini-ljenja obstoja v tem. da doeim »o it ljudje zares prišli iz predvojne Avstrije, danes napolnjujejo statistike sedanje male Nemške Avstrije. ki je popolnoma nekaj drugega. ^ • Ljudsko it at j« od 1. 1920. navaja 169,437 osab, rojenih v Jugoslaviji, in sieer 114,750 moških in 54.687 ženskih. Od teh je bilo 42 tisoe 6ft6 natural igranih. Bolj zanesljivi so pa podatki v odstotkih. Odstotno ractmerje glede državljanstva bi bržkone osta- prvi papir. 5-V< je bilo iuozemeev; 15 kg razIie zlatnine, -češ, da Sta brez prvega papirja in glede j hotela zlato Vtihotapiti, je mari-2.K': |)i bilo državljanstvo nave- j j,orsko finančno ravnateljstvo od-sodl>e lepo nagrado, bi kar se tiče naturalizacije, ako ga' vozrla boljše, če I« takrat malo ča-primerjamo'z drugimi narodi. Po-[kaki in sledila Židoma, da bi ju glejmo na odstotek naturalizira-' pograbila Šele na kolodvoru, ko nih tujerodeev iz nekaterih dru- bi se hotela z zlatom odpeljati, v i h držav: Švedsko 69%, Angle-! ško čez G:;rc, Francosko skoraj Korupcija v mariborski klavnici in izmed eentralno^vropskih! y tajni seji mariborskega ob-drzav: Nemško skoraj 73%, Ceiho- j einskega sveta so zopet razprav-sl ova kija skoraj 46%, Avstrija h jai i 0 40 dr. I.eskovarjevih pra-skoraj 3S%. Madžarska čez 29%, šižih. ki iz neumljivega vzroka le-Poljska 28%. Ri imunsko izkazuje] ži i o že od leta 1920. še sedaj v za-čez 41, Rusija 40%, Italija 28%. j bojih mestne khmiiee m lazijo po Za ameriškimi Jugoslovani sto-;„jih črvi. Občinski svet pa tudi ji jo vtem pogledu le tujeriodci iz to pot ni mogel zadeve razčistiti, sledečih evropskih držav. Tui?iko, j--—-- Grško, Portugalsko, Bolgarsko,! vedlo 155,9r>6 tu jerodeev, rojenih Špansko in Albanija, ki ima naj- ; v Jugoslaviji, ki so bili čez 21 let manjše razmerje (7.4%). j starosti. Od teh je bilo 38,816 na- Kakor znano, nihče se ne morej turaliziranih državljanov, torej naturalizirati pred 21. letom. V 24.8%. kar je približno četrtina, zgornjih podatkih so pa vključena j Zanimivo je dejstvo, da je razmier-vni tujerodni prebivalci, torej tu-j je natirraliziranih državljanov di tujerodno otroci, ki so postali večje med ženskami kot med mo- Oaje žel<;dčnejra raka), da ga doslej ni l/do m-* g.j-če zas!:.'.š-ati. Pač pa se nadaljujejo poizvedbe po ostalih pričali. Klerikalni l!,sti o mučni kupčiji, s katero je klerikalni gcient ol>čino <škodoval za r-ez 100.1HX) kro:i, previdno molče. Sumo erlavni l.i ive«- dv. Le^kov*aa* je podal v 4*.Straži"' neko vodeno izjavo, v kateri med drugim trdi, da je smatnil. zadevo za urejeno, posribno je baje mislil, da je .smrdljivo me.so že d;;v;m v Gradcu. V ostalem pa se baje za stvar dalje ni brigal,' čej>rav je kux>eijo sklenil on kot občinski jrerent. Tudi glede hladilnice v klavnici, pri kateri so začeli s čiščenjem klern-kaluega jro *p< darstva na občini, je ugotovljeno, da je tozadevno najemnino tvrdka Pretlovič v znesku več t:sf.č dinaajev že plačala, mestno knjigovodstvo pa še ni liti fieka prej- lo. Ta manipulacija pa datira že od novejše dobe. državljani vsled očetove natui*ali zaeije. Ali tuidi ako jemljemo v skimi. Pri moških čez 21 let sta rosti je to razmerje znašalo 21.4%, ozir le one tujerodee iz JugosJa- pri žerLskali pa :J2.7%. To je bržkone radi tega, ker je veliko manj ženskih, a mnogo izmed njih je poročenih z ameriškimi držav vije, ki <*> bili leta 1920. čez 21 let stari, razmerje ostane približno enako. Ljudsko «(e*je je leta 1920. na- Jjani. I 11! Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate'in ste s njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". $ tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda'9 V naslednjem navajam članek, ki ga je objavil ljubljanski "Slovenec" dne 2. decembra 1914, torej istega dne. ko je padel Belgrad. Članek se glasi: Padee Belgrada — praznik avstrijske in hrvatsko-slo-venske misli. Danes je za Hrvate in Slovence dvojen praznik : Ob slavju 66-let-nice slavne vlade Nj. Vel. cesarja Frančiška Jožefa I. je padel Belgrad, središče protiavstrijskega, protihr-vatskega in protislovenskega gibanja na jugu. Današnji dan je razbil pohlep Srbov po Veliki Srbdji. Belgrad je v avstrijskih rokah: poleg cesarske zastave so z zmagami ovenčani hrvatski vojaki razvili danes v Belgra-du hrvatsko zastavo, zasta vo zvestobe hrvatsko-sloven sitega naroda do habsburške pr a prestola. Iz Belgrada so bili poslani morilci z naročilom. naj umore ljubljenca patrijotičnih Jugoslovanov, nadvojvodo Frana Ferdinanda. Danes so morilci pred pravičnim avstrijskim orožjem, katerega nosijo združeni avstrijski narodr. na begu, nad njihovo pre-stolico pa se vije čestita 5r-norumena zastava, katero so mislili z zra vratnim mo-rilnim orožjem in zahrbtnimi spletkami ponižati in ja poteptati. Xaše ljudstvo je bilo, ki je vedno odločno odklanjalo kakršnokoli zvezo z Belgradom. &LS. združena s tem ljudstvom je vedno (nlločno, neizprosno, dosledno zastopala načelo, da poznamo le zveze z avstrr« sbimji, hrvatskimi in slovenskimi deželami in da katoliški Hrvatje in Slovenci hočemo svojo zvestobo pridobiti si vse po zakonu nam zajamčene praviee le v. o-kviru habsburške dinastije, katere zvesti čuvarji so bili tudi naši pradedje in dedje. Zato je danes, ko je pfodel Belgrad in je kaznovana prešernost in blazna domišljavost srbofilov, tudi naS praznik, praznik našega ljudstva. Zato pa naj se te dni po celi deželi dalje vi-jo zastave, ki so bile izobešene v proslavo 66-letnegra vladanja Nj. Vel. cesarja. Naj pričajo svetu da se vdani Slovenec veseli zmage pravice in da je praznik zavzetja Belgrada praznik avstrijske in hrvatsko-sloven- ske misli". * * * Prav nič se ne bom čudil, če bo pisal kak bivši koprol uredništvu za pojasnilo, kje izhaja 'Slovenec' iij koliko stane na leto. Žal, da je med nami še vodno nekaj takih, ki še sedaj verujejo v moč habsburške monarhije in v svetost vseh njihovih članov. Dunajska gospoda se je posluževala najtemeljitejših metod, da je v kali zatrla rodni čut ter ga mojstersko dzpremenila v globoko občudovanje do cesarstva. Ljudi takih nazorov je pa vedno manj med našim narodom v Ameriki. Po par letih bo ostal med nami samo eden (če mu Bog da zdravje in srečo) namreč Rev. Smola, j urednik Edinosti v Chicagi. * * • Ko mu je bilo dano na razpolago, za kaj naj se odloči: za bi-ret ali za soldaSko kapo, je z veseljem zgrabil za oboje . . . Glavni odborniki: Presednik: RUDOLF PERDAX, 933 E. 1S5 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT. Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEFH P1SHLER. Ely. Minn. Začasni blagajnik LOUIS CHAMPA. Box 961. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVEK.N, 412 — 12th Ave. But, Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bldff., 600 Grant St at Sixth Ave., Pittaburth, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNIK. Room 206 Baicewell Bid?., cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh. Pa, MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chicago. III. FRANK SKRABEC. 4S22 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. GREGOR J. POREXTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN Fine, 780 London Rd.. N. E., Cleveland. O. PAULINE ERMEXC, 539 — 3rd Street. La Salle. 111. JOSIP STERLE. 4T>4 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CEUARC. 538 Market Street. Waukegan. 111. Jednotino uradno glasilo: "Gla« Naroda' . Vse Ptv.iri tikajoče se uradnih zad^v kakor tudi denarne pofllljatve naj se poSllj^jo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSllja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov ln bolniška spričevala nal se poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom za. obilen pristop. Kdor želi postati član te organizariie, naj se zplasl tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novib društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Iz Jugoslavije. Reorganizacija srbske pravoslav ne cerkve. "Sveti sinod" ^rbak«- pravoslavne cerkve je izdelal načrt zakona o organizaciji srbske pravoslavne cerkve; v katerem se od-rejuje tudi položil j cerkve napram državi v mejah, ki jih je postavila Vidovdanska ustava. Glavne twice tega projekta menjajo dosedanji pravni položaj in notranjo organizacijo pravosiaivne eeikve v nekaterih potezah. \T bivtsi kraljevini Srbiji je bila namreč pravoslavna ccrkev kot državna v pri-viLegiranem položaju. Z Vidov-dansko ustavo pa se je to .-.preme-tiilo in pravoslavna cerkev ne more imeti nobenih predno. ti ipred druG-imi priznanimi cerkvenimi organizacijami. Osnovna ideja 110-vega*zakona je. d a se cerkev kot ■•rgranlzacija nahaja v izve.stni odvisnosti napram vvhovni državni vipravi, to je, da cerkveni org-a.ni v noheni'in slučaju ne morejo sAo- rabiti svojega položaja napram državi kot vrhovni organizaciji. Slej k op rej bo kralj z ukazom postavljal izbranega iu p ^večenega sk< t'a in celo njeiroveira pomočnika. Kralj potrjuj** tudi cerkveno kov c^^otnega dela izgotovljcn ni zapo.sK-.nih je ustavo. i'zi domače pravoslavne ab eeikve z inczeiustv'ke ^Večerne .Pošte", bi proga glasom pogodbe morala biti dovršena do oktobra, a je do-zdaj opravljenega šele 9 otLvtot- se niti en predor; komaj 600 ljudi, ko bi jih moralo biti desetkrat t< tik o. In nekateri delavci že od maja niso prejeli nobene place. Te kričeee prilike so dvignile se ministra, da .-e je ko-nečno os^-bno podal hišpocirat. — (ilede jadranske že'.ezn".-e je izjii-vil minister .Jankovič. je vse v rokah Bleerove grupe, ki ne mara izpolniti obveze. Xa poziv beograjske vlade še ni odgovorila in a,ko ne bo dala niti avansa lia račun emisije, se pogodba razveže in tedaj sevetla ne 1:<> več raoglu "hiti govora o jadranski progi. S položajem na drugih trasirauih progah je mini? tfr zidove Ijeti. Linija Hihač-Krupa napreduje. i>^o-t al:o Knin^ka železnica, Titel-Or-lovac in Ljutomer-M ui>-kji Sobota. Tudi Zii pi-ojekt S* i p-Vel es je odobrenih SO miljf nov dinarjev. Stotnik obsojen na smrt. Stotnik v rezervi Zivnn Štefanovi«' je bil v sle f l veleizdaje pred višjim vojnim sodiščem obsojen na smrt in sicer da bo ustreljen. Stotnik je prisostvoval razpravi v civilni obleki, obnašal se je zelo riiii-uo, samf» ko je bila smrtna ol»--v»dha preeitana, je ipostal smrtno- Jiled. Kralj jo stotnika panuilostil in mu spremenil kazen v 201etno ječo. Vzrok "}>sodbe ni znan, ker je bila izključena javnost. Lesene hiše za profesorje. Dekanat pravne fakultete v Su-botiei ie zaprosil tamkajšnjo mestno občino, da odstopi profesorjem primeren kompleks, kjer bi pr- 1 a vili svoje lii.še. Kakor poročajo list', se dobavijo v ta namen lesene hiše :z Nemčije na račun reparacij (vojne odškodnine). Točna in hitra postrežba, zmerne cene, to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki. Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov. Razun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $100. VLOGE OBRESTUJEMO PO 4% na leto. Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe v Ameriko. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York, N. Y, Glavno zastopstvo Jadranske Banke. Ločitev, ki ni bila ločitev* Sedeli smo v druibi, in nekdo je pričel pripovedovati: — Povedati vam hočem povest o ločitvi, ki pa ni postala ločitev. Za^aj ne t Boste sami videli. Pa-site* Mr^. Anita Gray se je dolgočasila najbrž raditega, ker »e ji ta namen, ko je naenkrat dobil telefonsko sporočilo od dame, ki ga je prosila, da se ne počuti dobro, da bi šla z njim ven in da naj veičerja z njo v njeni hotelski sobi. Vspričo danih okoliščin ni kazalo drugega kot sprejeti ponudbo predobro godilo. Njen mož, ki je | in detektiv, agent ura je takoj ob-zavzjinal v neki banki odlično vestila svojo klijentinjo, da se bo mesto ter bil temu primerno do- j nahajal Mr. Gray ob tej in tej uri bro platan, ji je izpolnil vsako, količkaj pametno željo. Dolgočasja pa ni bilo mogoče pregnati. Tedaj pa »»e je seznanila Anita z nekim akcijskim brokerjem, k * je imel strašno dosti denarja ter ae na smrt zaljubil vanjo. Mislil je pošteno ter hotel, naj se loči od svojega moža ter postane njegova žena. Kako pa najti vzrok f Mšto. imstuinv prosto. VaSe ime ............................................ ropolen naslov ........................................ ter Otroci moija. Joža Kersmanc. zo jarki na italijanskega mornariškega ministra. To je bujna dik cija. ki jo je uporabil ta mojstei besede in poznavalec psi he svoje- ravno tako kakor Slovani zgodovino težav in bridkosti. S sočutjem gre človek skozi muzeje v Milanu. Veroni. Benetkah, kjer se ^ • I. Stopali so skakljaje po izjedeni trtezi navzdol proti zalivu, kjer ho se črtate na morju bele točke plavajočih in na peščenem produ obale žolte vrste ležečih, solncu v objem izproženih kopalcev in kopalk. • B. Obed ve vi»w.aJ«''oIaT1 I nahajajo relikvije narodnih muče-in mi so nahajamo pr^il novo si- ] nikov. hI In iz valov j»- vzblisnUa druga tuacijo. vendar pa se moramo I pa naj bila prva eta- bela laket. t. "Italr Ma-! janski polotok je za italjansk-narod premajhen! Varianta od te i ga je nam Jugoslovanam pač do bro znana, mi smo jo pred svetov | no vojno in med njo stokrat cul: in čitali od madžarske strani Ne rabimo nikakega velikega jo je Italijanom prisodila avstro-igrska monarhija v Milanu in Benečiji Toda tudi Jugoslavija ima tnože, ki so pripravljeni trpeti za domovino in narodno last. Ali naj se še bolj razpali mržnja. na- na nvorje in kitkor vs.a <>>.tala ve-' lemesta tako izumira tiuLi Zagreb. M Tudi v trgovinah je nastal zastoj.j Iviipčijt* so slabi' in tudi nnu^roj j »etičnih trgovcev je odšlo na le-^ tovi-šče. Oni pa. katerim služba diktira bivanje v mestu, najdejo v loli vročih dnevih edino uteho v vi. Mnogi išeejf) oddiha v Tu-skaneu ali Maksimiru. trda bistri nabito polna:, otroci, mladeniči in brhke devoj-ke. gospodje in gf-spe — vse skak-J !ja po l>istri vodi. In v tem ix>-j gledu s-• Zagrebčani mnogo sreč-j mesto da bi po veliki moritvi sve- 11 Ljnbljadieanav, ki danes j tovne vojne nastopilo končno iz-mirjeje? Mussolini, ki je znal divinaeijskega daru. saj vemo. da I nase obrniti pažnjo vsega sveta so madžarski politiki šele nedavno I hoče torej po receptu propadle av- je zaobrnilo proti obali!" "Mogoče pridtane v zalivu . . .*' "Prmtane, Zlata, pristane! Zapazil bo najini čeipici in krenil bo prota obali „ . "Pojdiva !'* " Juhn!** In ae*tri sta skoraj stekli med pe«£vjem navzdol proti morju. IL Miorje se je lesketalo bizarno, od •bal« v daljavo žareče, mrgoleče — nepregledna, • prelevit nim i mozaiki po tkana pian. Ig srebrne svetlobe vstajajoča, izginjajoča jadra, jadra. In tam daleč dimaste rijnge, pred njimi visok črn parnrk. ki bo edajadaj utonil v »rebrni sve-t lobi . . . Z« »tretjaj od <4>ale sta migljali druga tik druge nad valovi rdeča in vmnjeva čepica. '»Him!" I« valor je posvetila bila l«*et, bleščeča nuna. i»» imeli z Mussolinijem intimne raz govore. Nikakor se torej ne motimo. da oni tu stavljajo kladivo da kot eksponenti centralnih držav dvignejo solidnost antantnih držav iz tečajev. Ako bi jim en stro-ogrske politike začeti vlivati olje v ugašujočo žrjavico svetovnega požara .' To pa proti svojemu zavezniku, ki je v najtežjih trenotkih svetovne vojne stal ob strani Italije, in v korist priliz- nima.io nikjer v bližini hladne vode, ki je edini pravi izvor svežine. Sin umeril očeta. V Jak sine ih je Stjepan Lesko-vič zadavil svojega očeta in niu prerezal žilo na vratu, tako da je mož v velikih mukah izdihnil. Morilca so orožniki aretirali. krat res uspelo povzročiti med I nenega sovražnika, ki ima nav njimi razkol in v to tvorbo, ki je j večji interes na tem. da se antan je ustvarila svetovna vojna, po ALI VESTE, "Zapazil naju bo zdaj na ska li!" "Ti!" "Ha-ha-ha! Že vem. kaj boš povedala." "Marinko je moj, ne tvoj!" "Brblja, zdaj si se pa pošteno zmotila! Samo moj je Marinko in nikogar drugega ..." "Pa vendar saem kot v sanjah. Ob istem času pa sem se čudil, da !><*m dal služabniku tako pameten odgovor. Tresel sem se in držati I kem se moral za omaro, iz katere sem ravnokar vzel strihnin. — O le ne sedaj omedleti, — sem si mislil. Slekli me bodo in I fetrup bi lahko padel iz mojega žepa. Se predno mi je mogel poma-j giti služabnik, sem se vzrovnal. — Moj Bog. — je rekel služabnik, — zelo bolni morate biti. — Nič ni . . . Vročina . . . Vidite, sem že boljši. Poduhal sem steklenico z očetovo kislino ter čutil, kako je pričelo življenje zopet pulzirati v meni. — Malo gibanja mi bo dobro delo, — sem rekel. — Hočem pisati gospodu profesorju s svojega doma. llitro sem odšel. Na bulevardu St. Miehel sem sedel na klop, kajti moči se mi niso še popolnoma vrnile. Nisem hotel dosti razmišlljati, temveč i si le rekel: — Ti nisi nie drugega kot orodje usode. Ti ne ravna« po svoji lastni volji, temveč slediš zopet oni skrivnostni sili, ki ti bo mogoče sedaj ukazala, da vrzi strihnin v kanal. Svojih korakov pa nisem nameril proti kanalu, pač pa proti neki trgovini s kemikalijami, kjer sem kupil škatljico s praznimi oblati. Nato sem se vrnil domov. Oblečen sem ne vrgel na posteljo ter kmalu trdno spal. Prebu- "T Za varno svetljavo v vežah Žrtve Save pri Zagreba. V nedeljo 15. julija popoldne je Sava zahtevala pri Zagrebu, zopet 2 človeški žrtvi. Utonil je v njenih deročih valovih 20letni trgovski pomočnik Stjepan Borčanec, a ime drugega ni znano. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Električne loči dajejo t vežah tenement hiS stalno, gotovo svetlobo. Luč se lahko enostavno pri-\ i je in odvije. 55 veseljem vam bomo pokazali, s kako malimi stroški lahko varno in sigurno razsvetlite svoje veže. The New York Edison Company c At Tour Service 30 East 15th Street Telephone: Stuvvesant 5600 Naročnikom "Glas Naroda" * državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal nai potovalni sa stopnik Mr. Joseph Smaloel, ki je pooblaščen pobirati narod nino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Upravniitvc m Kretanje parnikov - Shipping News NAZNANILO. Istoimna ameriška mesta. Ako kdo adresira pismo v New York, je to brezdvomno New York v ietoimni dlržarvi, kajti imamo le en New York, en San Fran-c:seo m en New Orleans v Združenih državali. (To je vendar po- dil me je šele zvonee, ki je klieal k večerji. Vstal sem, se hitro pre-, oblekel ter bil prvi v obednici, kamor je kmalu prišlk tudi Lavra v mota' kgjli v Združen*! drevak spremstvu sta rise v. Izmenjavali smo nazore glede Pavlove bolezni«*1 3 Xew York* m ^ V drZaV1 in vsi so se mi zdeli pomirjeni in zadovoljni. V moji odsotnosti je zdravnik obiskal bolnika ter ga našel brez mrzliee, čeprav se je pritoževal nad bolečinami v senicih ter splošno pobitostjo, ki ponavadi sledi napadu mrzlice. New York, v državi Iowa in v državi Texas, in v vseh so poštni u-r.idi; je še četrti New York v državi Alabama, a to je samo važiiea brez poštnega urada. Op. stavca.) — Jaz sem mnenja, — je rekla madama Sennevoy, — da nima I ^li s sm0__X&&3 kar se tiče Pavel nič drugega kot senčno mrzlico. Moja mati, ki je živela na deželi, je imela ob letnem času vedno neke vrste gripo. Tudi gospod Sennevoy je prišel na dan s svojimi psevdo-me- Ij znanih ameriških mest — tudi pri kraju. Naislovi komu pismo Cleveland brez navedbe države, dieinskimi znanostmi ter govoril o bacilih in škodljivih plinih, ki|iJ1 poštni uradnik ne bo na čistem, da-li menite Cleveland v državi Ohio ali 24 drugih Clevelandov v 24 drugih državah. Iz tega je razvidno, zakaj treba vedno napisati za imenom mesta tudi ime države, kjer ono mesto leži, a!i vsaj kratico, ki označuje dotično državo, kot 11. pr. Pa. za prihajajo iz zemlje. Delal sem se kot da pozorno poslušam in obenem sem se pripravljal na čin, ki naj bi določil mojo življensko usodo, — na bratomor. Doza. katero sem nameraval uporabiti, naj bi bila tako močna, da bi se učinki hitro pokazali, vendar pa nisem hotel, da bi vsled tega trpel. Rekel sem si, da bo pripisoval zdravnik, ki ni mo- gel pojasniti njegove bolezni, nenadno smrt kapi na možganih. V1 JVmisyl van i jo, O. za Ohio, N. Y. tej pošteni hiši ne bo nikdo ničesar sumil in sploh, kakšen motiv naj bi imel ta ali drugi za zločin? Vsakdo je navidezno ljubil Pavla z.i New York. N. J. za New Jer ev, 111. za Illinois, Colo, oca Colo- in jaz sem se razumel z njim. Privadil sem se obvladati se. Če boli ado, Minn, za Minnesoto, Midi. umrl, ne bo noben napačni ton motil mojega žalovanja. za Miehigan, Wis. za Wuseonisiii, S temi sofizmi sem se krepil, jedel z dobrim tekom ter rekel I('šflif- za Californijo itd. V end sa- sameniu sebi v pomirjen je, da je dosti prič moje ravnodušnosti za slučaj, da bi bil obtožen, kar pa sem smatral za nemogoeč. Po zavžiti večerji smo šli k Pavlu. Videli smo, kako je dala strežnica tretji prašek. Kot on smo bili mnenja, da smo si delali preveč tfkrbi radi njega in da je bilo eelo smešno poklicati strežnico. Bogati ljudje pa imajo pravico pretiravati vse varnostne odredbe. Postelja Pavla je stala v zakonski spalnici. Lavra, sem si mi-sliL, bo brez dvoma preživela to noč tukaj, bo zelo lahko in nemirno spala ter ne bo pustila bolnika iz oči. Kaj naj torej storim? l'ra je bila komaj devet. Mlada žena, ki je počivala preko dneva, ne bo šla zgodaj spat. Odšel sem v svojo sobo ter napolnil prazno oblato s strihninom, katerega sem imel opravljenega v predalu majhne omare. Iz svojega okna sem zapazil na vrtu Lavro ter njene stariše. Sedaj je prišel trenutek, da se napotim v bolniško sobo. Čeprav sem bil pri vsem, kar se je zgodilo, aktivni del, sem imel vendar občutek, da nisem drugega kot opazovalec. Kar se bo završilo, je bilo brez dvoma strašno, vendar pa ni bila več moja stvar ustaviti potek drame. ,Zakaj bi se dal motiti od neodločnosti, bojazljivosti in usmiljenja Kar bi odlašal sedaj, bi se pozneje vendar pripetilo, kot izpol-nenje usode, kateri ne more nikdo uiti. Vsled tega sem le malo trpel pri misli na bodoče. Kljub temu pa me je spreletel naenkrat mraz in zdelo se mi je. da ovija gosta megla hodnike, po katerih sem se plazil. V bolniški sobi je brlela majhna svetilka. Pri oknu je sedela usmilj<-nka s svojim rožnim vencem ter molila. — Brez dvoma ste izmučena, draga sestra. Pojdite nekoliko na prosto. Jaz bom ostal pri bratu, dokler ne pride madama. Sprejela je moj predlog in kakorhitro je odšla, sem zamenjal en fena cekinov prašek v rjavi škatljici za prašek strihnina. Hitel sem, kajti komaj pet minut pozneje je strežnica zopet vstopila. — Ker moram čuti to noč. — mi je rekla, — ni treba, da se počijem sedaj. — Ali si ti. Vincent? Vidiš, meni gre popolnoma dobro. Hvala za tvojo skrb. Lahko noč. moj dragi dečko. — Lahko noč. Pavel, ne vstajaj, — sem rekel na pragu ter hitro odšel. Bal sem se namreč, da bo kot popoldne iztegnil roki proti meni in moje srce je utripalo kot da hoče razpočiti. Ko sem prišel v svrjo sobo. sem padel na kolena, a celo v tej poziciji s« nisem mogel vzdržati pokonci ter omahnil napr-j. Uda ril sem z glavo ob preprogo in nekaj trenutkov sem obležal nezavesten. Ko sem se zopet zavedel, sem se tresel, kot da me je neka,* preplašilo iz sanj in krog mene je vladala tema. Izgubil sm ves spomin na kraj, kjer sem se nahajal, na okoliščine, ki so me privedle tjakaj m na to, kar sem storil. Zunaj na hodniku sem cul hitre korake in naenkrat se me je lotil strašen strah. Zakričal sem. ne zatulil . . . Pavel je vzel zastrupljeni prašek. Pavel je bil mrtev . . . Čelo se mi je orosilo z mrzlim znojem, kot v onem trenutku, ko sem ukradel strihnin. 11 Koraki pa se oddaljili in kmalu nato je vladala v hiši globoka tišina. V>«tal sem ter prižgal svečo. Bilo je šele deset. Kot sem »poznal, sem preživel le malo časa v nezavesti. Cela mučna noč je torej vedno ležala pred menoj in ob misli na to, se me je lotil tak strah, da sem hotel pohiteti k Pavlu, vzeti rjavo škatljico jo vreči v ogenj. Nato sem tao4e| ubežati ter se nikdar več vrniti Jt-' {THtifi i*i]» 'i ju i državi je vedno le po eno me-. to Lste*ja imena, ali wto ime se more ponavljati v bogve kolikih državah. Izmed 52,000 imen poštnih uradov je polno uradov z i .tim imenom. kar za»grenjuje marsikatere ure poštnim uradnikom. Netočno adresirano pisano marsikdaj potuje od države do virŽHve. dokler ne pride na .svoje pravo mesto. Razun Clevelanda imamo 28 ;>oštnih uradov, ki slišijo na ime Washington, 22 Buffalo, 14 Den-er. 7 Detroit, 6 Philadelphia in J Chicago, da omenimo le imena »ajvečjih mest. Imamo sicer le en i*ittsburgh (v Pemnsvlvaniji), ali <» drugih.Pittsburg (brez "h"). • Ime, ki se največkrat ponarvlja, je Franklin v spomin držarvnitka Uenjamina Franklina, ki je bil prvi ameriški generalni poštar. Imamo 31 Franklinov v 31 raznih državah. 43 imen služi več kot dvajset-k rat za označbo mesta, vasi ali naselbine z lastnim poštnim uradom. Ta so: Franklin 31, Clinton 30, Chester 29, Arlington 29, Washington 28, Troy 27, Salem 27, Madison 2", Marion 27, Manchester 27, Clayton 27, Glen wood 26. K ugstf-n 26, Newport 26, Asfalaud 2."», Cenitervdlle 25, Cleveland 25, AUbum 24. Dover, 24, Hillsboro 24, Lincoln 24, Monroe 24, Oxford 24, Princefcoti 24, Springfield 24, Warren 24, Union 24, Greenville 23, Wiaon 23, Belmont 22, Can-ten 22, Dayton 22, Eureka 22, MU-fi rd 22, Plymouth 22, Burlington 21, Lebanon 21, Portland 20, Lexington 20, Jamestown 20, Hudson 20: Danville 20. Stric Sam je precej ljubosumen boter novorojenih mest oziroma novopečenih poštnih uradov. To' *e ne pravi, da je Stric Sam oni, ki ♦izbira ime, ampak on odloča, da li mu je izbrano ime prav. Pred vsem on ne dovoljuje, da bi se is-to ime ponavljalo v eoi sami j Mont, državi. V en am slučaju pa je znano, da je poštna uprava sama izbrati krstno ime affayette. Havre Olympic. Cherbourg: Rotterdam, Boulogne; Columbus. Bremen. 2. oktobra Pittsburgh, Cherbourg. Bremen. 3. oktobra Pelgenland. Cherbourg. P m iti. da ft litfrfavi w xip kje drugje v tej sa- nJthSja pngt«^Ttt^d'srta-+deoaf? ALI VESTE? ^ d« Jugoslavija ni hotela podpisati pogodbe t Lausanne, ki doloT-a. da morajo d rave, ki so si osvojile kaj tnrSkega posestva plačevati od te zemlje posebne prispevke? Ali veste, da ko prižgete Helmar turfiko cimrHa pritaknete Ive-' plen ko ob najbolj milo In najbolj dobro cigareto, kar jib moreta kopiti za IZPUČUAvAMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more Izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika. V slučaju, da naslovljenec ss Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega- lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati na* ^kazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati poSiljati čeke ▼ Jugoslavijo. Splošno mnenje vlada, ds se čeki. ki se glase na dolarje, tudi w dolarjih izplačajo, kar pa ni res. ker, kot Že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne smeriSke čeke v domovino. TI pa nikakor niso pripiavnl za ljudi na deieli, ker so banke oddaljena la izplačajo take Čeke ▼ dinarjih iele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim, kl stanujejo na deželi In ns potujejo ▼ Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačsjo ns zadnji poŠti brez neprilik. Tudi za nabavo potne^ lista :— (posa) Je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške zs razne listine In potni Ust se pa Ishko plača tudi s dinarji. V Italiji in ossmljn — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnegs zneska, če Js pa namenjat denar le as potovanj* je na nakaznici označiti vidno: Is> plačati le, ako naslovnik potuje. Vsled naraftčujočih atroflkov smo se morali odločiti preT rediti pristojbino sa dolarska 1 spis čl Is kakor sledi: Za lzplsčlla do 928. račons-mo po 75 centov; od $25. naprej po 3%, to Je po S cente od dolarja. Sm Mtanrirt s {sm: Iiplefatl v Ta pristojbina js veljsvna m dolarska izpis čila v Jugoslaviji in Italiji. FRANK SAKSER STATE RANK 82 Certka* SL, New Tsffc City s s LEVIATHAN Svetovni šampi jonski parni k najhitrejši; največji, najfinejši Veliki parnik Leviathan se je sedaj izkazal kot najhitrejši i>otniSki purnik nu morju. Presegel je svetovni hitrostni rekord s tem, da je napravil v 25 urah 687 navtičnih milj. Podajte se v staro domovino na tem mogočnem parniku. Njegova velika obsežnost omogoča velike kabine, prostorna družabna zbirališča ter prostoren krov. Glede cen tretjega razreda se oglasite takoj pri svojem lokalnem agentu ali i>a pišite na : United States Lines 43 Broadway Lokalni zastopniki v vseh mestih. New York City UNITED Canadslci urad: 79 Queen« Str.. W., Toronto Upravitelji za STATES SHIPPING BOARD ;hqw V Jugoslavijo v 9 dneh. Vsak lete\ eJ|*aie «4ea aenkik TeUtaaa- AQUITANIA ................ 45.647 ton. MAURETANIA ............ 30,704 tons BERENGARIA .............. 52.022 ton Raxkofine kabine 3. raireda z 2-4-« posteljami. Prekrasne Jedilnice, kadilnice in po£i vali Sea. Pokrit krov za fte tanj«. Domača kuhinja. DomaČa udobnost. Brez-akrbnoat. Nakaznice denarja potom Cunard, lx-plačljive v Jugoslaviji hitro, sigurno, zaupno. Za. karte in nasvete vprašajte pri najbližjem agentu v avojem kraju. CUNARD-ANCHOR LINK H Broadway niW T OTK ZNIŽANE CENE la NEW YORKA -T TRST (preko Genova) Naj bo 1 jia in najkrajia pot po Sredozemskem morju a naiimi veli£aataimi parni ki, AMERICA ....... 7. ..........21. eept. GIULIO CESARE .. 18. avg ; .. 2«. aept. (Največji in na jhitrejil Italijanski parni k) TAORMINA .. 25. avg.; COLOMBO........11. sept-; 25. oktob. Udobne kabina tretjega raareda * S. 4 ln • posteljami za druiins ln lesske. Prt okusnih obedih Je vino brezplačno. Za podrobnosti vpralajte naAega agenta v vaSem mestu ali pa naravnost pri umnim 6SVEUU mm Italia-America Skipping Corporation 1 State Street General. Agenti New York Na« zastopniki v JugoslavlJl: Jadranska Banka, Belgrad in njane podružnica. New York, Ms mu—h. Havre. Pads CA SAVOIE, 11. aug.^S. sept. 20. okt. PARIS .. 15. av«-: 12. sept.; 3. okt. FRANCE 22. sv«.; 1». sept.; 10. okt. LAFAYETTE 1. sept; 2». sept; 10. nov. Ntw York, Havra f arte CHICAGO................2- a vs. ROCHAMBEAU ........ •. augusta. LA SAVOIE v soboto dne 11. avg. NwrYsHbYttaiapalsL Hordaaux LA BOURDON NAI S 1S. septembra. wmSnMn!"IJI11 Prave pristne ^Laane VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE x rogom aH bras tog*, On« od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske 7&tor in Columbia plošče dobite le pri IVAH PAJX; Victor Dealer 24 Main St., Ooiiwtiigft, Pk Cenike zastonj, pilite ponj. smmMŠps——iSMM—aem