Listek. Maron, mladi spoznovalec z Libanona. (Povest. — Prevel A. J.) 1. Zalosten konec Marijinega m e s e c a. Bilo je 30. majnika 1. 1860. V mestecu Sidonu sta sedeli dve ženski ob ozkem oknu majhne hišice in sta pletli. Starejši, ki je bila udova, je bilo kakih 50 let. Imela je sive lase in njen obraz je razodeval resnobo in žalost. Poleg nje je sedela deklica kakih 16 let. Pogledala je mnogokrat od svojega dela in se ozrla na ulico. Hipoma vzdigne udova svojo glavo in pogleda na podobo Matere božje, ki je stala ob nasprotni strani stene med sve6ami in cvetlicami. Njene oči ostanejo nekaj časa proseče na podobi in njene blede ustnice se gibljejo v tihi molitvici. Nato re6e: »Judita, Judita! Si pa že zopet pustila ugasniti Iu6 pred podobo Matero božje.» «0 mati, odpusti!» re6e deklica osramo6ena. Urno nalije v svetilko olja in jo prižge ter se zopet vrne po6asno k svojemu delu, skrbno pogledujo6 mater, kakor da bi pri6akovala še eno grajo. In res, ko se vsede, nadaljuje mati: «Da, da, Judita, jaz vem, zakaj rae tako gledaš. Misliš, da te bom vprašala, 6e je tudi svetilnica tvojega srca v redu. Res ne vem, 6e more biti Marija letos s teboj tako zadovoljna, kakor poprej. Lani si celi mesec maj skrbno delala in pobožno molila, da je bilo veselje. Letos pa vedno gledaš skozi okno, ali pa se razgovarjaš s sosedi pri studencu.* «Mati, vendar ni ni6 hudega, ako poslušam strašne novice, ki prihajaio iz Libanona o klanju kristjanov,* pripomni plaho Judita. ¦ Hudega seveda ni6 ni,» odgovori mati. • Vendar ako pridejo tako strašna poročila kakor danes, bi morala tem bolj gore6e moliti, naj nas Bog varuje in naj ubogih, preganjanih kristjanov v smrtni uri ne zapusti. Pa tvoj brat Maron \e postal ravno takšen, kakor ti. Namesto da bi z nami opravljal majnisko pobožnost^ se cele ure pajdaši z nekim mladim Turkom. Ne vem, kaj se more od Turka dobrega nau6iti.» Judita je ravno hotela zagovarjati svojega brata, ko se duri močno odpr6 in v sobo pridrvi mladeni6 vitke in krepke postave, star kakih 17 let. Majhen, zlat križec na vratu je bil znamenje, da je kristjan in Maronit. Mladeni6evo zagorelo lice je žarelo in oči so se mu iskrile, ko stopi k raateri in pravi: «Mati,pred mestom so umorili kristjana!» Ženski se prestrašita pri tej novici, in Judita vpraša: «Kdo je bil? Kdo ti je povedal?* «Jaz sam sem videl,» odgovori mladeni6. «Bil sem z Alijem pred mestnimi vrati, ko pride ubog Maronit ves raztrgan proti mestu. Turki spoznajo v njem beguna z Libanona in kričijo: «Pobijte tega psa! Pobijte vse kristjane!* In vržejo se s palicami na onemoglega starčeka in ga tako dolgo bijejo po glavi, da se krvav in nezavesten zgrudi na tla. Mene je to grozno razka6ilo! Pobiral sem že karaenje, da bi ž njim pobil grozovitneže. Pa Ali me prime za roko in me potegne iz gnje6e, drugače bi še bili mene umorili*. «Hvali Boga, moj sin, da si ušel smrti,» re6e udova. «Zahvali se pa tudi svojemu rešitelju, da ti je zabranil nepremišljeno maščevanje. Zdaj pa mi povej, Maron, zakaj že nekaj časa toliko bodiš s tem Alijem? Ali ne veš, da je nevernik, in da je njegov o6e mufti (t. j. najvišji turških duhovnikov) in smrten sovražnik kristjanov? Ali ne veš, da }e njegov brat Hakera v zvezi z Druzi, ki nas preganjajo?» «Mati, bodi mirna!» jo tolaži Maron, «Ali ie moj zvest prijatelj.* <Nevernik tvoj prijatelj!» reče udova vsa prestrašena. «Maron! Maron! Ko bi vedel tvoi rajni oče, katerega so ti neverniki umorili!» <Ali ni nevernik kakor drugi,» odgovori Maron. »Njemu se studi hudobija mohamedanov.» «Je-li postal kristjan?* vpraša začudeno Judita. «Ne, tega Se ne,> reče Maron. «Pa Ali }e plemenit in dober človek. On ljubi in spoštuje kristjane, posebno francoske redovnice, ki tukaj za vse ubožce in bolnike skrbijo, tudi za nekristjane. Mislim, da bode s časom postal kristjan.* Mati je neverjetno zmajala z glavo. Sprevidela je, da Maron ne spozna nevarnosti, v katero se podaje kot prijatelj mohamedanea. A vendar je molčala, ker je uvidela, da bode preganjanje kristjanov kmalu razdrlo to prijateljstvo. Cez nekaj časa reče: «Judita, prižgi še dve sveči pred podobo Marijino. Jutri je zadnji maj, smrtni dan naSega očeta. In ker je Maron zdaj tukaj, Se hočemo skupaj opraviti majniško pobožnost, kajti kdo ve, 6e učakamo jutrajšnji dan.» Judita izpolni raaterino povelje, in ravno so hoteli poklekniti, ko zaslišiio pred vrati nagle korake jn nek glas. «Ali pride!» reče Maron. Nato se obrne proti materi in pravi: «Mati, prosim te, bodi prijazna ž njim. On nam hoče dobro in nas želi rešiti.» Zdaj Ali močno potrka na vrata. Maron odpre in Ali vstopi. Bil je mladenič kakih 17 let v dragoceni turški obleki. Obraz mu je bil bled in močno vznemirjen. Nekoliko v zadregi zaradi Judite in nje matere, katerih Se ni poznal, pozdravi po turški s tem, da položi desnico na čelo in reče: •Mir z vami! Oprostite, gospa! Jaz pridem, da bi vas opomnil na nevarnost. Maron vam Je menda že povedal, kar se je danes zgodilo.* «Da, gospodin,» odgovori prav prisrčno udova. «Moj sin je povedal, da se mora vam zahvaliti za življenje, in tudi jaz vas zahvaljujem iz celega srca.» »Pustite to,» odgovori mladenič! «Jaz ne pridem po hvalo, temveč vas hofiera svariti, da ne zapustite hiše. Kajti mohamedani so popolnoma razdivjani. 300 ubežnih Maronitov leži umorjenih pred Všhodnimi mestnimi vrati.» <Pravični Bog!» zakličejo mati in otroci ter se pokrižajo. Ali pa nadaljuje: «Ko sem Marona spravil v varnost, sem se naglo zopet vrnil k vratom pred mesto. Velika truma krščanskih begunov, možje žene in otroci, pride proti mestu. Bilo jih je je gotovo 300. 0 strašen prizor! V raztrgani obleki in z ranjenimi nogami so težavno bežali pred Druzi, ki so jih preganjali. In ko se ti nesrečneži mestu približajo, da bi tam našli zavetje, jih raoharaedani sprejmejo s kamenjem in z ostrimi noži. Jaz sem že hotel v gnječo skočiti in divjim napadovalcem v žmenu svojega očeta zapovedati, da opustijo nečloveško dejanje, ko zaslišim iz besneče drubali nek glas — moj Bog! moj Bog! Tega glasu ne bodem nikdar pozabil!> Tu zastane Aliju glas, in zakrije si obraz z rokami. Maron pa ves radoveden vpraša: «Čegav glas? Ali, prosim te, govori!> «Znan glas sem slišal,» reče Ali, «glas, ki je divje trume navduševal rekoC: «Umorite kristjane! Pobijte izdajalce! Francozom nas hočejo izdati! Pomorite vse! Vsak mohamedan mora iti v paradiž po poti, ki je pomočena s kristjansko krvjo!» Množica pa je zagnala peklenski krik in planila na uboge kristjane. S sekirami, noži, raeči in bodali so pobijali slabe starčeke, žene in otroke, iztaknili so jim oči, razparali trebuhe in iztrgali črevesa kakor divja zverjad. Majhne otroke so prijeli za jedno nogo in jih razklali v dva dela, ali pa so jih raztrgali z rokami. Da, celo mrtvece so razsekali na kosce. Bil je strašen prizor! Krik in tarnanie nesrečnežev je trgalo moje srce in mi še zdaj zveni v ušesih.» «Moj Bog! moj Bog!» zaupije s strahom Judita: «Kaj bode z nami?» — Maron pa reče: «Ali ni nihče kristjanom pomagal?» «Nihče,> odgovori Ali. «Ko sem videl, da ne morem nič pomagati, sem naglo šel k turškemu častniku in vojakom, in jih prosil, naj branijo nedolžne kristjane. A vojaki so se mi posmehovali in rekli, da nimajo zato nobenega povelja. Šli so sicer pred vrata. A gledali so hladnokrvno nečloveško klanje, dokler tudi njim ni oni strašni glas zaklical: «Naprej! Pobijte te kristjanske pse! Nobeden ne sme uiti!» In vojaki so ubogali in vsakega pobili z bajoneti, ki je hotel bežati v mesto.» «A!i,» reče Maron ves razjarjen, «kdo je bil tisti, ki je vojakom to zapovedal?» Ali obledi rekoč: «Moj lastni oče!» «Vaš oče?» se zavzamejo udova in njena otroka. «Da, moj oče,» ponavlja tresoč se Ali. <Moj oče je kriv prelivanja krvi. On je množiee navduševal v prerokovem imenu za to mesarsko klanje. On je vojake odvrnil od njihove dolžnosti. On ni prej miroval, dokler ni bil zadnji fantek, ki je ranjen še plezal po tleh, napičen na bajonet.» «Maron!» reče udova preplašena in stopi za korak od mladega Turka, «Maron, ali si slišal? Njegov oče, oče tvojega prijatelja je pomoril kristjane in ti . . .» «Mati,» odgovori Maron, «jaz sem ti že povedal, da Ali ni takšen, kakor njegov oče. Njemu se studi to očetovo dejanje.* «Jeli to res, Ali?» se obrne udova z vpraSajočim pogledom na Alija. «Da, gospa,» odvrne žalostno Ali, «Maron govori resnico. Meni mrzi moj oče in njegovo okrutno ravnanje s kristjani; raeni mrzi moi brat Hakem, ki je z lastno roko umoril kakih 30 kristjanov; meni mrzijo vsi mohamedani, kojim vera zapoveduje take zločine.* «Če je tako,» reče zdaj pomirjena vdova, ¦ tedaj sme biti Maron res vaš prijatelj. In vi zdaj tudi lehko z nami molite; kajti molitev, ljubi otroci, nam je v tem času najbolj potrebna, da gremo dobro pripravljeni v mučenisko smrt.» Udova poklekne zdaj pred podobo Križanega in njegove sv. Matere ter začne glasno in s sklenjenima rokama moliti litanije Matere božje, apostolsko vero in pa «Pod tvojo pomoč prlbežimo». Maron in Judita poklekneta zraven matere. Gotovo Se niso nikdar tako pobožno in goreče molili, kakor zdaj, ko se je začelo prvo krvavo preganjanje. Za njimi je stal Ali. NekaJ časa ne ve, kaj bi storil. Bi naj ostal in s kristjani molil, ali bi naj odšel ? Saj še ni bil kristjan, pa tudi mohamedan ni bil več. Proseči glasovi pobožne družine mu ganejo srce. Na tihem poklekne in pobesl glavo ter resno in pazno posluša krščanske molitve, ki jih prvokrat sliSi. Dolgo je tako klečal, ko se naenkrat zasliši od daleč krik in zmederii glasovi. Prestrašen skoči po koncu in zavpije: «Kaj je to? Menda že pridejo sem!» Tudi udova in njena otroka so vstali in plaho posluSali. Vedno bolj se je bližal krik in vedno natanCneje so se slišali divji glasovi: «Smrt kristjanom!» Zdaj zaslišijo tudi prestrašeno vpitje svojih sosedov, ki so vrata zapirali pred množico. Tudi Maron in Ali zapahneta vrata. Hrup je prihajal vedno bližje kakor tuljenie izstradanih volkov. Vmes streli in klicanje na pomoč ali pa smrtno ječanje umirajočih. Zdaj se drvi divja tolpa mimo hiSe, potem pa postane zopet vse mirno in tiho. Ko zunaj vse potihne, reče Ali: «Pustite me iz hiše. Jaz moram videti, kaj se je zgodilo.» «Jaz grem s teboj,» se oglasi odločno Maron. «Ne, ne, ostani tukaj.» ga prosi Ali. «Varuj mater in sestro! Ako zvem, da vam doma preti nevarnost, tedaj zopet pridem, da vas reSim.' (Dalje prih.)