ORGAN M SLOVENIAN CATHOUtC UNION Pott Qffi— at Joliat, lllinoi«, Under the Act of Augutt 24, 1912 Hi -T^vi.^-sZ'ty " ■ i Največji elevMeki tedaik v Zdruiaaih driavah. SSPy&f? S . BS9 $1.20 »2.WI siiwi NASLOV VMklfttVI Ml VPfAftSlVa J#? 1004 N. Chicago Straat, Joliet, HI. - Telefon; 104S ^^^^UjmiammMMmmBMMmmmh■■■HW «3 00 Telaphone 1048 CAR GRAND F.ntt r«d ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL KATE 07 POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF 0C T0BER 3,1917, AUTHORIZE D ON HAT 22,1918. Urednik nemškega lista razja lil ameriško vojaštvo. Bo deportiran. Chicago, 111. — Ker je ored nik nemšk, da je Ameriška ka prepeljano na njegov dom v i dandanes največje hudo Filadelfijo; dan pogreba še ni j1,1 z,° v src,h Amenkancev. določen. . Ameriška legija l>o nadalje Bokoini sen. Penrose, ki je!naprosila oblasti, da naj se načelih 25 let opravljal to važno ! vodenega perfidirega nemške-službo, je bil zadnji čas pred- ga urednika po prestani kazni Sednik senatnega finančnega odseka, ko je mesto je najbolj j važno izmed vseh drugih. Kot| pristaš republikanske stranke je vedno zagovarjal svojn politična načela; bil je izboren govornik, državnik in politik, da I nik i zbirati državno milico malo takih. Njegovo mestoP(rangerje), ki že opravljajo načelnika pri finančnem odse-jSVojo službo, odkar je» izbruh-ku v senatu bo prevzel sena- nija stavka med premogarji v tov Porter J. Me Cumber iz Severne Da kote; na izpraznjeno JOLIET, ILL., 4. JANUA RJA, (JANUARY) 1922. Leto VIII. Volume VIIL PROGRAM KONGRESA. Washington, D.C. dec. — Po prestaniii božičnih počitnicah čaka kongres dosti naf>or-nega dela, da izvrši .svoj program in načrt. Predvsem se bo skušalo rešiti predlogo za povečanje trgovske mornarice; za uvedbo "bonusa" bivšim vojakom; dalje se bo preuredi lo eolninski tarif i.t.d. Stavka premogarjev v Colo radu. Walsenburg, Cojo. 29. dec. — Danes so pričali vojaški urad- jnžnih premogovnih okrajih. Do 5. januarja bode vse vojašt-senatorsko mesto iz države j vo odpoklicano in poslano domov; tedaj bo tudi obsedno stanje v term okraju preklicano. Polkovnik Patri k Hamrock je danes premogarjem dovolil, da smejo zopet zborovati v svr- , - .ho preklica stavko,'ki traja že izgubile svojo politično moč in otj nrtVembra tekočega le- vodilno besedo v senatu, kate- . . . . MKuiiMJ , . jta v znamenje protesta proti so imele zadnja desetletja ^ m]st zmanjšanju Co- po svojih politični)« voditeljih, jlorafJo Fnol & Tron družbe _ To vodstvo pride sedaj na zn Penna, bo pa skorogotovo imenovan sedanji zakladniški tajnik Andrej M. Mellon iz Pitts-bnrgha. S smrtjo senatorja Penrose bodo iztočne države (Penna., New, York in Rhode Isbntl) Chicago je najbolj zdravo mesto. Zdravstveni komisar Dr. Ro-l)erston naznanja v svojem letnem poročilu, da jo mesto Chicago glede zdravstvenih razmer na čelu izmed vseh ostalih večjih ameriških men t. %.Y 4 Leta 1921 je za 4505 manj smrtnih slučajev kot minulo leto; ozir. za 5615 več rojstnih slučajev tako, da se računa na 1000 prebivalcev samo enajst slučajev smrti. Leta 1921 je v Chicagu nmr-lo30,436 oseb, leto nazaj (1920) pa 34,841, leta 1919 pa 33,494. Lani je bilo v Chicagu rojenih 55,918 oseb; 1. 1920, 50*303, 1. 1919 pa 42,323. Lansko leto je bilo za 25,482 več rojstnih slučajev, kot slučajev *mrti; *«. V Bvrho utrditve svojega zdravja je komisar Dr. Robers-' ton svečano zaobljubil, da letos lie bo več kadil. padne in osredue države. Nepotrebno izdani milijoni. Washington, D.C. 31. dec. — Kongresni proračunski odsek poroča, da bo vlada Združenih držav za prihodnje fiskalno leto 1922 porabila okrog 9 milijonov dolarjev za vzdržavanje nepotrebne prohibicijske postave. .. Poroka po brzojavu. Washington, Neb. 29/cfoc. — Danes se je vršila v tem mestu posebne vrste poroka s tem da je sodnik Bryant na razdaljo, ali brzojavno poročil tu živečega ženina Lester J. Ma-bensa in njegovo v Parizu živečo izvoljenko, Miss Marijo Ha lin. Sodnik zatrjuje, da je poroka te vrste istotako veljavna, kakor bi bila nevesta prisotna. Pridno je bila ta poroka po brzojavu in kabljn dovršena, je poteklo 5 ur. Označena stavka premogarjev se jo žal izjalovila. Beg iz kaznilnice. Auburn, N.Y. 26. dec. — Ko je na Sv. večer iz tukajšnje ječe skušalo pet kaznjencev pobegniti, so jih stražniki še pravočasno zalotili in ustavili. E-den izmed pobeglih je bil na mestu ustreljen, medtem ko si je drugi pri begu nogo zlomil. General Diaz odlikovan. Rim, 26. decembra. — Italijanski kralj Viktor Emanuel je podelil gefneralu Diazu za njegov junaški?! nastop v minuli vojni častni naslov "Vojvoda zmage". Ta naslov bodo lah-^ko nosili tudi vsi njegovi potomci _. Morilec f učiteljice bo obešen. Waukon, Iowa. 26. dec. — O- krajni sodnik Taylor je danes na. sirirt obsodil, Earle Throsta, ker je dne 13. doc. umoril učiteljico Miss. Ircgo Magnnson. Morilec bo obešen dne 9. marca prih. leta. Njegovi zagovornik; bodo vložili priziv na najvišje sodišče z motivacijo,da je morilec pri slabi pameti. Družinska žaloigra. Portland, Oreg., 31. dec.—Iz ljubosumnosti ter vsled nezvestobe je sinoči v tukajšnjem mestu delavec Karel Purdin U-strelil svojo ženo Nežo in njenega zapeljive* H. W. Sigsby-a; oba sta obležala na mestu mrtva. Po izvršenem ujnoru sd je hotel Purdin tudi sam končati življenja. . ____ Novo sredstvo proti is padanju las. Pariški zdravnik Dr Scherbe je po večletnih poizkusih prišel do.novega, povsem priprqs-tega sredstva, ki zabranjuje izpadanje las; dalje navaja razne vzroke pleše na glavi: vročinska bolezen, preveč skrbi in prenaporno delo z možga-ni. Dr Scherbe, je to novo sredstvo poskušal osobito pri konjih. In v resnici je isto pomagalo, da so konji dobili lepo novo in gosto dlako. Kdor je torerj plešast, ali kor mur izpadajo lasje, naj se o« prime tega čudodelnega sredstva, oziroma zdravila, katerega nrt dobite v nobeni lekarni in ne pri zdravniku, ampak doma v kleti; to1 zdravilo je — korenje. Korenje - kot prikn- ha je v obče tudi tečno (e»r re- dilno. Torej na noge plešiv- • t !« ci! NOVA KOALICIJSKA VLA DA V JUGOSLAVIJI. Belgrad, 24. decembra.—Nova koalicijska vlada sestavljeni je iz zastopnikov radikalne, demokratske, moslinianske in slovenske agrarne« (kmečke) stranke kakor sledi: Nikola Pašič, predsed. mini-str. sveta in minister zunanjih zadev. Marko Trifkovič, minister koHstituante. Markovič, pravosodja. Miladinovič, pošte in brzo-java. Mi lot i e, agrarne reforme. Vukičevič, gradlx\ Stanič, obrata. Marinkovič, notranje zadeve. Kumanudi, finance. Pribičevič, prosvete. Dr. Gregor, Žerjav, dola. Kertel, vere. Rafajlovič, šume in riularst- Na. Karamoflimedivi^, zdravstva. Spaho, trgovine in inditstri- * > je. -Ivan Pucelj, poljedelstva. Zeeevič, vojne. Nova vlada ho položila prisego kralju Aleksandru ob e-r tiajsti uri dopoldne.-• % ' (>poni ba ' u red n i št va: SI o-vehci imajo kot v starem kabinetu tudi sedaj dva ministra, Pucelja in Žerjava. "Pucelj je obdržal svoj prejšnji por-tfdj; namesto odstoplega železniškega ministra Dr. Veko-slav Kukoveca je bil imenovan liberalec Dr. Gregor Žerjav. Minister Pucelj je pred več leti živel v Ameriki v Cleve-landu, O. in v Jolietu, 111. čudna nedeljska postava. Centewille, Wis. 31. dec. — Tukajšnji okrajni pravdni k je obvestil, vse lastnike kino gledališč* da ne bodo v prihodnje aretirani samo lastniki teh gledališč; ampak tudi gostje, ali gledalci, ki se bodo ob nedeljah takih predstav vdeležili. Lenin zopet izvoljen. London, 31. dec. — Iz Moskve prihaja semkaj brezžična vest, da je- bil Nikolaj Lenin na devettem vseurskem kongresu zopet soglasno izvoljen za predsednika ruskega sovjetskega ministerstva.. Dosedanji vojni minister Trotz-kv in ostali člani kabineta bodo caiako ponovno za ta urad i-menovf^ni. Šerif aretiran. Hillsfroro, 111. 1. jan. — Tukajšnja mesto in okolico je današnja /aretiacija ' šerifa John Wilisona nad vse razočarala. Oblasti so namreč prišle na sled, da. je bil bivši ^erif Wilson v tesni zvezi s tatovi, ki so nedavno Panamo banko okrad-« li za $31.000.00 Veseli porotniki. Columbia City, 1»d., 31. dec. — Se predno ko so pri tu se vršeči obravnavi porotniki u-mora obdolženega Fred Dec-kerja oprostili, je eden izmed njih predlagal, da naj zapoje-jo neko nabožno pesem; njegovi želji je bilo ustreženo. To petjd iz sobe porotnikov je naredilo na sodnika in občinstvo v sodnijski dvorani globok u Hardingovo posredovanje. Oinaha, Neb. 31. dec. — Predsednikov privatni tajnik je tukajšnjega župana pismeno obvestil, da ima Harding že izdelan načrt za poravnavo stavke klavniš,ki h delavcev v tem mestu. Bivši ruski poslanik umrl. New York, N. Y., 31. dec - Danes je v tuk. hotelu Netlier-land umrl bivši znani ruski poslanik za Združene države, baron Rosen v 72 letu starosti. Bolehal je že od 14. decembra odkar si je pri vožnji z avtomobilom eno nogo zlomil. Pokojni baron Rosen je živel tukaj v Ameriki kot izgnanec od one dobe, kar so vlado na Ruskem prevzeli boljševiki. Bil je v obče izboren svetovni diplomat in svetovalec bivšega ruskega cesarja Nikolaja. Za časa rusko:japoiiHke vojne je baron Rosen zastopal Rusijo na tedanji mirovni konferenci. Bankerot velike italijanske banke. Rim, 30. dec. — Včeraj je v-sled bankerota zaprla svoja vrata znana "Banea Italiana di Sconto", ki ima širom dežele številno svojih . podružnic. Indija proglašena za republiko. Washington, D. C., 1. jan.— Ameriška komisija v svrlm samovlade in zaščite Indije je danes prejela sledečo zanimivo brzojavko: iiRepublika proglašena. Odločilno je bilo ameriško poročilo. Bramba z orožjem dovoljena. Bojkot iranje raztegnjeno na posameznike. Ženske in otroci na varnem." Indija je bila dosedaj pod angleško oblastjo. »Ker so se zadnji čas ondi vršili veliki nemiri in upor pod vodstvom Ma-liatame Ghandi-ja, je bil te dni sklican ves indijski narodni kongres, ki je sedaj proglasil Indijo za republiko. Predsednik te nove velike republike bo gotovo postal že označeni M. Gandhi. Do tega koraka so Indiji Združene države največ pripomogle, ker so te dni podale slovesno izjavo, da bodo Indijo v borbi za neodvisnost podpirale. Skupni deficit, ali primanjkljaj znaš|i okrogf 4 milijarde To izjavo so podpisali: Senator Davek na razkošje odpravljen. Od leta 1918 vpeljani vojni, davek na razkošje je bil s 1. januarjem i. 1. odpravljen, o-zir. ustanovljen. Vsled 'te nove odredbe ne več davka na: sladoled, zdravila, športne predmete, avtomobile, sladkorčke, orožje, toaletno milo in' toaletne preške. Novi srebrni dolarji. Washington, 31. dec. — Zakladniški department bo dne 3. januarja razposlal v proni< t pol milijona novih mirovnih dolarjev. Ti srebrni dolarji nosijo na eni strani glavo boginje Svobode; na drugi strani pa stoji vrh hriba golobček, noseo oljkovo vejico z napisom "Peaeo" (Mir). Nemški poslanik prispel v Washington. Washington, D.C. 31. dee. — Danes je državnemu tajniku izročil svoje poverilne listine« nedavno imenovani nemški poslanik Karel Lang, vsled česar je diplomatska zveza z Nemčijo zopet v veljavi. Kotliček v mrtvaškem vozu. . .Pittsburg, Kans., 30. dec.—V Frontenac, Kans., živeči pogre-bnik O. H. Brooks je dlje časa izvrševal "munšajnarijo" v svojem mrtvaškem vozu na dvorišču liiše. Temu početju je pa danes prišla na sled policija, ker se je iz voza kadilo. Zaplenili s© mu kotliček ip več galon visko. Slovesisn sprejem Debsa. Terre Houte, Ind. 29. dec. — Prvi dan po prestanem dve. in polletnem zaporu je pomilošče-nr EvgenDebs dane« doma, pri svoji družini prebil na tih in miren način. Debs je semkaj že sinoči prispe]. Na postaji ga je pričakovala do 10,000 oseb broječa množica, in ga je pri prihodu navdušeno pozdravila in na ramah prenesla v okrašen avtomobil. Takoj zatem so slavi jctfnca v paradi spremili na njegov dom, kjer se je Debs navzoenim za tako slavnostni sprejem v kratkih beseilah zahvalil. / Manifestantje so v paradi nosili rdeče kape, rdeče baklje in rdeče, napisne table. V kolikor se jei zamoglo od Debsa doslej izvedeti, namerava dotičnik še to leto prirediti potovanje širom držav, kjer bo prirejal shode in govom Morris in Walsh iz Mass., bivši guverner Dunne iz III i nosa, najvišji sodnik Minturn iz New Jersey ter še 38 drugih znanih ameriških politikov ter publicistov. Irci odobrili mirovno pogodbo. Dublin, 31. dec.—Dolgotrajno pereče irsko vprašanje je rešeno. Ker je Anglija Irski dovolila neodvisnost in svobodo^ se sedaj vrše po raznih mestih in občinah volitve za ratifikacijo mirovne pogodbe. V Cork okraju je mestni svet isto sprejel z 16 proti 14 glasovi; tako je tudi glasovalo mesto ('avail in še več drugih. Na podlagi mirovne pogodbe bo postala Irska svobodna država meseca decembra prihodnjega leta, ako bo končno isto tudi irski parlament potrdil. Trocky se pripravlja na voj^o. Moskva, 29. dec. — Na tu se vršečem 9. vseruskem kongresu je -sovjetski Vojni minister Trocky držal jako ognjevit govor, kjer je priporočal povečanje ruske armade in predpripravo za zopetno vojno napram "beli" gardi. Sovjetska armada šteje danes 1,595,000 mož. Z vojno naj bi se pričelo že» prihodnje poletje. Govornik je nagla-šal, da se ruska velesila prav nič nei boji združene četvorice velikih držav in da bodo rdeči bajoneti vse sovražnike Rusije premagali. Vsa družina zadušena. Detroit, Mich. 26. dec. — V- sled klica sosedov, je danes policija vdrla v stanovanje družine Gaetano Maimonde, iz katerega je vhajal gosti plin. Tu se je nudil policiji grozen prizor. Vseh pet oseb Gae-tanove družine je bilo od plina zadušenih. Gospodar je ležal mrtev poleg okrašenega božičnega drevesca; ostale so pa rtašli v posteljah. Žrtve so: 38 letna Gaetawva žena, 14 letni sin Filip, 10 letna hčerka Lucija in .1 letni sinček Jo- r št. 51 L 1922 društva " Murne Sedem Salosti št 50 K. S. Pittsburgh, pomotoma izpuščeno ime sobr. Josip Mateši Uredništvi društvo je ime'o svojo oziroma glavno sejo dne (20. decembra in volitev uradnikov za 1922.1 V odbor so bili izvoljeni sledeči ? obrat je. Predsednik, Frank Petelin. Podpredsednik, Mathias Žu-Društvo^sv. Janeza Krstnika i gol. ' št. 13. Biwabik, Minn. ■ ' - • - • Na letni seji našega društva bomo i- da veste je bil izvoljen sledeči odbor: 1 Predsednik Josip Taliija; tajnik Matt R. Tomeia; zapisnikar Matt Brkičjlblagajnik Frank Pezdeic; delegat Anton Uricfer; bolniški odbornik John Štrukelj I.; zastavonoša Frank Urich; maršal Jakob Karish. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. M. Brkič, zapisnikar. lo da pli Jednoti, smrtninski Paulako- br. sv. Jan. Krstnika štev. 14 Butte, Montana. Tem potom naznanjaj vsem članom in članicam našega društva, živečim izven mesta, mi potnih« listih, ter ob jednem tudi članom živečim v mestu Butte in okolici, da se je vršila glavna in zadnja seja tega leta dne 18. decembra ter da bode prihodnja seja tretjo sredo v mesecu januarju 1922; ta pride na dan 18. januarja. , Zaradi tega opozarjam vse člane in članice, da se potrudijo ter plačajo redno mesečne prispevke, kar se* tiče društva bi Jednote, ker sedaj v novem upravnem letu 1922 se bode strogo po pravilih ravnalo. Kdor ne bode plačal pristojbin tikajočih se asesmenta Jednote in društva se* bode ravnalo z iijim po pravilih. Svetujem vsakemu članu, da naj vzame pravila v roke ter čita. Člen 32 —točke ,180, 181yU82 in 183 na strani 79 in 80. Osobito naj si vsak dobro pogleda točko 182, stran 79 in člen 32, ki veli: Član, ki ne plača rednega mesečnega asesmenta se s tem avtomatično ali sam suspenda iz Jednote. Potem naj vsakdo čita člen 32, točko 180, stran 79, ki je pisana z debelimi črkami. Sedanje razmere niso najboljše, težko je vse vzdržavati, ali pri tem ne moramo pomagati, ker naša blagajna je v bolj slabem stanju. V začetku novega, ali nastopnega leta bode označeno poročilo, račun celega leta ter tudi stanje blagajne. Dne 18! dec. so bili izvoljeni sledeči uradniki za L 1922: Predsednik, John Malerich. Podpredsednik, Frank Bal-kovec. Tajnik, John Dolenc. Podtajnik, Martin Ivetz. Blagajnik in zastopnik, Jos. Brozovieh. Ostali društveni odbor se bo volilo na prihodnji seji. Iz tega je razvidno, da so ostali skoro vsi stari uradniki tudi za npvo poslovno leto. Želim, da bi se v prihodnjem letu v obilnem številu udeleže-t vali mesečnih sej, katere se bodo obvrševale samo enkrat na mesec, ter da bi se ob jednem tudi držali pravil, po katerih se moramo ravnati, Da ne bode izgovora: 4 * nisem mogel plačati ker sem mora! iti na delo". Ako je član zaposlen, da ne more na sejo na j pošlje prispevke po kakem sohnUu ali naj >e pa sam zgla-si ha (lomu tajnika. Ako zaostane z asesmentom, naj ne zvrača krivde na društvene u-radnike ampak na samega sebe, in predno zvrne krivdo na uradnike naj si vzame pravila v roke ter jih pazno čita osobito gori omenjene točke. Želim vsem članom in članicam društva in vsem članstvu K. S. K. Jednote; Srečno in veselo Novo leto. John Dolenc, tajnik. - Tajnik in zastopnik, Jo Deržaj. Podtajnik, John vich. .*• ' iiiflinrt ' ' Blagajnik, George Stokan. Finančni odbor: Mihael Dan-cioh, M. M. Mogus in M. J. Se-j^trich. Bolniški odbor: Mathias, Pershin, Jos. Blaži če vich in Stanislav Dražich. Vratar, Frank Pangre. Sobratski pozdrav, John Deržaj, tajnik. eli mali banke* ali zabavo sa- bolni5ki asesment, in da društ mo za člare(ice) tega društva za katere bo vse prosto. V svrho pokritja stroškov te nameravane slavnosti mora pač vsak elan in članica plačati $2.00 ali skupaj aaenkrat, ali po 20c na ntesee za dobo 10 mesecev. Nadalje prosim še one člane našega društva, ki še ne m<*ejo plačati svojih asesmentov,vsled slabih delavskih raamer, da se za gotovo na prihpdnji seji zg-lasijo in svoje stališče glede društva izjavijo. Kdor se ne vo nima s tem nič opravka! Je-dnota zahteva tečno svoje plačilo redno vsak mesec in nikogar ne čaka. Zato naj vsak član to vpošteva in točno plača svoj prispevek do 24.♦ v mesecu predno se knjige za ključi, da gre L' njegov denar v redu na Jednoto, a ne da i bi ga blagajnik zalagal iz lastnega žepa, ali* pa iz društvene blagajne. Prosim, da prizadeti člani odzove si bo sam kriv, ako bo j to V] izbrisan iz društva. Želim veselo, srečno Novo le Tudi naznanjam, da je rav-^o 1922. vsem članom K.S.K. no danes 29. dec. tukaj sobr. Josip Dragoš, član dr. sv. Roka št. 15 K. S. K. J. Pokoj- Iz urada dr. sy. Jožefa št. 53, Waukegan, HL ( Dne 15. januarja bode naše društvo priredilo veliko veselico z gledališko predstavo v Mr. Frank Opekovi dvorani. Iz prijaznosti bode sodelovalo pri tej veselici slavno društvo sv. Štefana štev. 1 K. S. K. J. iz Chicago, 111. Dr. sv. Štefana bode tukaj vprizorilo veliko, lepo, krasno igro "Cvrček", katero je v Chicaigu 29 in 30. oktobra igralo s tako velikim uspehom. Ker je igra "Cvrček" zares krasna, zato se opozarja vse občinstvo iz Waukegan in bližnje okolice, da naj ne zamudijo te prilike, katera se jim Sedaj nudi, da si ogledajo to lepo igro, ter se prav po domače zabavajo nekoliko ur. \ Da bo vsakemu dana prilika se te igre udeležiti, bodo veljali, tiketi (vstopnice) le 50 centov za odrasle ter 10c za o-troke. Ker je igra zelo dolga, zato se predstava prične točno ob 2. uri popoldne. Po igri sle^i ples in prosta zabava. Zatorej pridite vsi, pripeljite s seboj tudi svoje znance in prijatelje, in hvaležni vam bodo, da ste jih pripeljali na to prireditev. Med člane dr. sv. Jožefa so bile vstopnice že zadnjo mesečno sejo razdeljnee; ravno tako bodo tudi razdeljene dne 8. jan.; ako pa slučajno kateri član ni vstopnice prejel, naj se zglasi pri tajniku, kjer bo vstopnico prejel. Ravno tako so tudi u-ljudno naprošeni vsi člani, da naj vsak vsaj en tiket proda svojim prijateljem; naj bo vsak član tudi agitator, in vspeh veselice nam je zagotovljen. Dalje naznanjam, da se je pri naznanilu novoizvoljenih uradnikih našega društva neljuba pomota urinila, ker je čr-kostavec v tiskarni pomotoma prezrl in izpustil eno vrsto. , Pravilno se mora glasiti: August Čepon, Frank Kozina in Frank Jereb jr., nadzorniki; John Herauer in John Novak zastavonoše^ i. t. d. Še enkrat opozarjam na nedeljo 15. jan. ob 2 uri popoldne. Pridite vsi, od blizu in daleč, prav vsi v Gpekovo dvorano k prrekrasni igri "Cvček". 'Torej na veselo svidenje! Matija Ivanetič. nik je bil član Jednote čez 20 let; doma je bil iz Dragoš, fara 'Podzemelj na Belokranjskem. Naj v miru počiva! Pozdrav vsem članom (icam) K. S. K., J. in srečno ter veselo Novo leto 1922. John Skoff; tajnik. umrl'jednote., Z bratskim pozdravom George Schneller, tajnik. NAZNANILO. Društvo Marije Pomagaj št. 79 v Waukegan, 111. si je izvolilo za tekoče leto sledeči odbor: Predsechiik, John P. Hlad-* • nik. • Podpredsednik, Jolin P. Rep. Tajnik, John Zalar. Zapisnikar, Ignac Grom. Zastopnik, Anton Bonač. Blagajnik, Jakob Smole. Mary Prisland, tajnica. Društvo sv. Ane šfc 120 Forest City, Pa. Gorinavedeno društvo je i-melo svojo redno sejo dne 18. decembra, pri kateri so bile izvoljene tudi nove uradnice za leto 1922 in sicer sledeče: Predsednica Marjeta Zalar; podpredsednica Mary Zigon; I. tajnica Pauline Osolin; II. tajnica Mary Lovriha; blagajničarka Ivana Kres; zastopnica Ana Gerchman; nadzornice: Mary Sivic, Ana Wilton Angeline Gurskv; poslanko za Forest City Mary Bevc in Mildred Cijar; za Browndale Mary Mevšek; za Vandling Tina Ko-vačič; društvena zdravnika: Dr. C. R. Knapp, Dr. E. B. Cos- Slovensko Podp. dr. sy. Mihaela št. 163 Pgbh. Pa. Uradno se naznanja svim članom i članicam ovog društva, ,da se vrši prihodnja sjed-nica dne 8. januarja 1922 u o-bičnoj prostoriji. Na istoj sje-dnici če se izdavati godišno iz vešče ili računi; pak stoga su naprošeni svi člani* i članice, da se prihodnje sjednice u ve-čem broju udeležijo, da buju čuli poročilo o društvenem premoženju, i da buju znali, zašto i kamo plačaju. Na istoj sjed niči če se čitati novo pristupile člane, poročilo o Mladinskem oddelku, suspendane člane, u-mrle itd. sve što je potrebno. Dalje su naprošeni na proš-loj sjednici novo izvoljeni uradniki da svi, od prvega do zadnjega dodju bez izprike, da položi svaki svoju prisegu, za vestno delo pri društvu za leto •922. Kojega ne bu, ne bum ga uvrstil u "Glasilu", jer še nisem priobčil ni enega uradnika za 1. 1922 prej, ko ne položi prisege v društvo. Toliko do znanja svim uradnikom i članom (icam) zgora o-menjenega društva: Sobratski pozdrav, Matt Broze^ič, tajnik. Nadzorniki: Joseph Zalar, Anton Bezpalec in Frank Rep. \ tello. Zastavonoše: Frank Osenek, Mesečne seje se vrše vsako m Društvo sv. Jurija št. 64 Etna, Pa. S tem naznanjam vsem Članom našega društva, da so bili na glavni letni seji dne 11. dec. izvoljeni sledeči odborniki za leto 1922: Predsednik Josip Jagušič; podpredsednik Frank Robič; I, tajnik John Skoff; II. tajnik Ilija Rukavina; blagajnik Stanislav žugaj; predsed. bolniškega odbora Nikola Trdina^ nadzorniki: Frank Starešinič, (ameriške) in Frank Rep za društveno zastavo. Bolniški odbornik Ignatc Grom. Društveni zdravnik Dr. L. B. Jolly. Želeč vsem članom (icam) K. S. K. J." zdravo in srečno novo leto 1922, ostajam s sobratskim pozdravom. John Zalar, tajnik. tretjo nedeljo v mesecu v Mest ni) dVorani. s Na tem mestu opozarjam članice, da redno prihajajo na se je;; in plačujejo mesečne ases mente« * H koncu voščim vsem čla-.nom in članicam K. S. K. J. srečno novo leto. Pauline Osolin, tajnica. Iz urada dr. Sv. Jožefa št. 110 v Barberten, O. Naznanja se vsem onim članom imenovanega društva, kater se niso vdcfležili ' zadnje letno seje, da so bili na imenovani seji izvoljeni sledeči u-radniki za leto 1922: ^Uyija Mihelčič, predsednik; Frank Beg, podpredsednik; Joseph Lekšan tajnik; Anton Ožbolt, zapisnikar; Mifykel Pristov, blagajnik; Albin Poljanec, zastopnik, nadzorni odbor« Chas Brunski, John Gerbec, John Šega; zastavonoša Frank Zupančič, društveni zdravnik Dr. Pvjdrson. Želim vsem srečno iu veselo novo leto in ostajam s sobratskim pozdravom Joseph Lekšan, tajnik. Iz urada društva Sv. Jožefa št: H2. Ely, Minn. Na zadnji glavni seji dne 18. decembra 1921. kakor vsako leto, je bila volitev, novega društvenega odbora za nastopno leto 1922. Izvoljdni so bili sledeči uradniki: Predsednik Frank Jerich. Podpreds. Matth Musich; Finanč. taj.^leorgo Sclmeler. Blagaj. in zapis. Jos. Pešelj. Zastopnik Jos. Agnich Nadzorni odbor: Paul Bu-kovac, Leopold Maverle, Joseph Pluth, Bolniški obiskovalci: Frank Pešdlj, John Oolarich. Maršal in redar, Nick Matetieli. Zastavonoša, John Adlošich. Društveni zdravnik Dr. Par-ker. Društveftie sej^ se bodo vršile tekoče leto kakor lani; vsako tretjo nedeljo V mesecu po prvi sv. maši v Joseph Skaleto- vi dvorani, št. 164 Društvo sv. Valentina št. 145 Beaverfalls, Pa. Naše društvo sv. Valentina je ftnelo svojo glavno letno sejo dne 11. decembra in ob e-nem tudi volitev odbora za leto 1922. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Ignac Krklec, predsednik* Mihael Hudak, podpredsednik; Nikolaj Klepec, I. tajnik; Fr. Flajnik, II. tajnik; Ivan Flaj-nik zastopnik; Frank Grdenič, blagajnik; nadzorniki: Jos. Kalčevič, Frank Brozič in Fr. Malešič; bolniški odbornik za Beaverfalls, Pa. Mihael Hudak; za Fallston, Pa., Štefan Šusta-rič. -;J Voščim srečno novo leto 1922 vsem članom našega društva in vsemu članstvu K. S. K. Jednote. Nikolaj Klepec, tajnik. 1884—3 Ave., Beaverfalls, Pa. Iz urada društva "Kraljica Majnika," št. 157 v Sheboygan, Wis. Vsem onim članicam, ki se niso udeležile glavne seje 14. decembra na znanje, ,da se je ob tej priliki izvolil društveni odbor za prihodnje leto in sicer: Predsednica Marjeta« Eržen; podpredsednica Ivana Moli ar, tajnica; Mary Prisland; pod-tajnica Mary Šterk; blagajničarka Frances Ribič; zastopnica Mary Godec; zapisnikarca Cenka * Markelc; nadzornice: Mary Fale, Mary Brezovnik :n Josefa Kušman; reditelj ica Mary Keržišnik. Vsa pravila in določbe so ostale kot dosej v veljavi, razen da bode šestmesečna seja meseca julija, in glavna seja meseca januarja m ne junija in decembra kot doslej'. Društvo Mar. Pomag. Eveleth, Minn. Naznanjam članicam našega društva, da so bile izvoljene na zadnji mesečni seji sledeče u-radnice za leto 1922: Predsed. Frances Gregorič; tajnica Mary Anzelc; zastopnica Marv Shukle; blagajničarka Neža Debevc; nadzornice (pregledovalke knjig) Terezija Krai, Mary Pene; bolniške odbohiice za mesto Eveleth: Ivana Kaštelic in Frances Kvaternik; za Spruce Location rotary Peterlin; žastavo-nošilka Elizabeta Rakovec. Seje se vrše še v bodoče kot po navadi v cerkveni dvorani vsako tretjo nedeljo v mesecu ob pol 2. popoldne. Cen j. soBestre! Prosim vas,da se bolj redilo vdeležujete sej, ker to je v korist društva in Jedliote. Tudi. apeliram na Vas, da agitirate za pridobitev novih kandidatinj, ker, če bi se članice zato tako zanimale kot odbor, bi nas bilo še enkrat več, kakor je nas. Sosestrski pozdrav, Mary Anzelc, tajnica. NAZNANILO- Iz urada Slov. Izobraž. in Podp. Društva "Triglav" Joliet, 111., se s tem naznanja, da bo naše društvo vprizorilo igro "Tihotapec" dne 8. januarja 1922 v dvorani "Slovenija" (803 N. Chicago St.) popoldne ob 2. uri in o pol 8. uri zvečer. Tem potom uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke iz Jo-lieta ter okolice, da se vdeleže te predstave v obilnem številu. Vstopnice za to krasno igro so po 50c in po 35c za otroke od 8—14 leta pa 15c. Vstopnice so na prodaj pri članih društva "Triglav". Nadalje naznanjam, da je i-lo to društvo svojo letno sejo dne 18. dec. 1921, kjer so bili izvoljeni sledeči uradniki za L 1922: Predsed. Fred Ferlin; podpredsednik Frank Strniša; tajnik Frank Laurič; zapisnikar Izidor Zaletel; blagajnik John Zaletel; nadzorniki: I. Martin Kramarič, II. Josip Kostelc, III. Frank Zupančič L; bolniški tajnik za Rockdale Math Marentič; bolniški odhoi^za Joliet: Frank Zupančič II., Dominik Horvat in Filip Jamnik. Pozdrav do vseh članov dr. "Triglav" in dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. Frank Laurič, 106 Liberty St. Tajnik dr. "Triglav" in 11. taj. dr. št. 29, K. Š. K. J. . mKm^m oba, ki se je še 13. de-rudniku v Golden Colo. ponesrečil, je bilo semkaj v Joliet prepeljano dne 29. dec. zvečer in je ležalo v mrtvaški kapelici pogrebnikov Težak & Jenko do 31. dec. dopoldne ko se je vršil pogreb pod vodstvom društva sv." Jožefa št. 2 K.S.K J. h kojemu je pokojnik spadal. Po peti sv. maši zadušnici v naši slovenski cerkvi so bijli telesni ostanki pokojnika k večnemu počitku položeni na staro slovensko pokopališče. Tako se je pok. sobratu Al. Golobu izpolnila zadnja želja, da je bil pokopan tu v naši naselbini. Naj v miru počiva! — Letošnja božična kolekta pri naši cerkvi sv. Jožefa jo znašala $1554.47 Navzlic slabim delavskim razmeram jo gornja svota vsekako povoljna ter kaže vernost naših faranov in skrb za domačo cerkev. — Minuli pondeljek, dne 2. jan. se je vršila letna seja Pevskega zbora cerkve sv. Jožefa ob obilni vdeležbi vseh pevk in pevcev. Sejo je otvoril in vodil bivši predsednik zbora Rev, John Plevnik, ki je v lepih besedah pohvalil marljive pevke in pevce za njih nastop pri cerkvenem petju tekom minulega leta. Sedanjega pevskega zbora, ali petja v cerkvi ni treba še posebej naglašati in hvaliti, kajti isto se hvali samo. Vsa naša javnost in vsi prijatelji cerkvenega petja zatrjujejo, da tako krasnega petja še ni bilo v cerkvi sv. Jožefa, kot minule božične praznike. - Da postaja zanimanje za naš cerkveni pevski zbor vedno večje nam kaže dejstvo^ da je na tej seji zopet na novo pristopilo pet izboniih pevcev. V odbor za 1. 1922 so bili iz* voljeni: « • ' s • Duhovni vodja Rev. John Plevnik; predsednik Josip Sitar; podpresednica gdč. Elizabeta Grahek; tajnik Tone Ste-fanich; blagajnik Joe Rogina; nadzorni odbor: gdč. Ana Mutz gdč. Barbara Rogina, Josip Videticli in Frank Buchar. Pevovodja prof. Rafko Zupa-nec. Označcnmu zboru želimo v tekočem letu največ uspeha! — Društvo sv. Jožefa št, 2. K.S.K.J. priredi dne 29. januarja t, 1: ob 2. popoldne in zvečer ob pol 8. v "Slovenija" dvorani krasno gledal, igro "Pri kapelici," na kojo prireditev prijatelje dramatike žo danes opozarjamo. OBJAVA. Generalni konzulat v Chica-gu naproša spodaj označene o-sebe in vsakega, ki bi mogel o istih dati kako obvestilo; naj mu izvoli poslati naslove: 1. Mrs. Ana Schadl, rojena Smodiš in Rejčice, okraj Gornji grad. — Stanovala je v Wint-hropu, Harbor, 111. 2. Anton Mihelčič, je stanoval v Monroe, La. 3. Frank (Zalokar! je imel Čevljarsko delo v St; Paulu, Minil. 4. Frank Skofljanac, je stanoval v La Sallu, 111. 5. Alojzij Kramaršič, iz Jur-ke vasi, je bival v LaSallu, 111. 6. Joe Klaučišar, je stanoval' v Herminie, Pa. Dalje Konzulat tmli naproša vsakega, ki bi vedel kaj točnosti o datumu smrti, o okolno-stih smrti in evettituelni zapuščini sledečih oseb: 1. Frank Roškarja, rudarja, ki je umrl pred desetimi leti v nekem rudokopu drž. Illinois., 2. Martina Sušnika, iz Pra-preca, Slovenija, ki je umrl v mesecu maju 191& Iz pisarne Jugoslovanskega konzulata v Chicagu, 111. 115 j So. Dearborn Str. v baraki. Borba za kruh. iovanje uši. Kazen za vzeto poleno. Sv. večer v gozdu. Nekako sredi popoldne sva prisopihala s prijatelj«-™ do naše barake. Oprefeno, da naju kdo ne zapazi sva se zmuznila v .barako jn ravno še pra vi čas, kajti rez četrt ure zatem je že prišel načelnik z vojaki, da nas pregledajo in preštejejo, če smo vsi doma. Hvala Bogu! midva sva bil«; kako globoko sva se oddahnila, ko sva videla, da naju niso pogruntali, kje sva bila na o-bisku. Načelnik in vojaki so začeli krilati kot j^siharji: "Stnavis pa red an"! Brž smo stopili v vrsto in začelo se je štetje. Ko nas je preštel, je še enkrat vsakega poklical po imenu, da se je v resnici prepričal, da smo- ''doma". Samo dveh Rnmuncey je manjkalo, koja so zapisali, da ju vaka primerna kazen ob pov-ratku v barako. l)a. bi bila morda ušla, o teSrn si niso belili glav. Kam bo pa sestradan človek bežal po širokem gozdu in globokem snegu? In če bi prav zbežal, kmalo bi ga ujeli in tirali nazaj. In res sta vrnila naša tovariša Rumuna; eden izmed njiju, Ravas po imenu se je vrnil seJeV'ez 2 dni; zašM je revež predaleč v gozdne sejo in zato prinesel etno culo kruha. Ko se je približal baraki, ga je že zapazil načelnik skozi okno svojega stanovanja. ' Kakor besen jej skočil venkaj na ubogega Ravasa, ter ga. začel kles-. t iti s palico, da je bilo 44joj". Slednjič ga je zbil na tla, ter ga. obkladal s škornji kot psa; poteku pa je pobral njegovo culo, ter jo nesel v našo barako, kjer jo je stresel na naša borna ležišča. To Vam je bil polom! —»— Kakor gladili volko- kakor svojo deNnico komaj iz vreče pfttcgtoil, med prsti pa tiščal nekaj drohtin kruha. Ko smo za silo napravili red, se jk končno tudi mužik dvis- ineli obute čevlje, bi dobrosro nega mužika pošteno odrsali inj ko poleno izmaknili, omencali kot prosefn snop. Ni- kar pa ne mislite, da smo tako nalašč ravnali, ampak drenja-li smo se tako v borni za kruh. Lakota ne pozna namreč nobe-nil( postav. — — Da, lakota, trpljenje in suženjstvo, kakor-šno je bilo pri nas na Ciglani, kaj takega se nahaja res le v Sibiriji in na Jukatanu, ali kje na afriških oazah. Ko sem bil še šolar, sem kaj rad čltal o sužnji h, kako jih tepejo in obkladajo z delom, poleg tega morajo ti reveži še stradati! Tudi z nami je bilo tako. Lakota, palica, težko delo V hudem mrazu in slabi obleki. Tako sei je nam tak rat godilo, ko smo se za kruh trgali. Kaj menite, da se je oni ruski mužik kaj jezil, ko smo pri tem navalu še njega na tla podrli in mefcidrali po njem? — Možiček se je sučutno izrazil, da smo reveži, pobral svojo, na več krajih raztrgano v-rečo in se odpeljal dalje. Po tfa. Za 1a dan smo se uriti pa je J dogovorili, da ne bomo šli dobilo vedno treba ponoči, da I lat: iz spoštovanja do tega veli-nas ni zeblo. Le drva smo -kega praznika; da .se bomo 'morali od daleč nositi, prav od rajši uprli, če tudi bi imel ta tam, kjer smo dodali. Sicer upor ,'slabe posledice za nas; je bilo v velikih skladovnicah saj smo istih že itak vajeni in lojeni od V3ega sveta!--E- dino kar smo še upali, je bil Bog; na vse drupo nismo voe stavili svojega upanja do rešitve. Sklenjeno, storjeno! — ---V ta namen smo že dan pre(je, dhe 24. dee. nakopičili v gozdu več suhih drv za slučaj, da bi nas šiloma ven iz barake iztirali, bomo pa kurili, Čeprav smo zopet topenilH Ne vem, ce za nas, ako bi se bili v resni riši sotrpini. Sredi barake je vi na meso, tako smo se mi vr->stala mala puhasta pečica (ga- gli na skorje kruha, katerega je stresel načelnik iz Ravaso-ve cule. Vse. vprek se je trlo in drenjalo kdo bo mogel pob rati odvzeto skorjico kruha. Naš delež je bil pa le majhen, kvtjtji 'v silni gneči se je vse zdrobilo in pohodilo. Ubogi Ravas je bil tepen, obrc&n iii še ob težko pridobljeni svoj kruh. Nazaj pri tem omenim še en »ličen slučaj: šper), katerof smo kurili, da nas ni preveč zoiblo. Le lazi -ee, te so nam pa vedno delale zgago, najsi bo poletu, ali po- Neki vef'er, ko smo sedeli okrog peči in po pričnah, pride k nam v barako načelnik z enim vojakom. Ko zagleda načelnik na tleh, zavpije: 4 4 Kdo je prinesel to poleno notri?" Vse tiho,--kot v grobu. Nihče S3 ni oglasil. enkrat ponovi isto vprašanje, a uspeh je bil tudi isti. Zatem se inačelnik 'obrne d0> meoi ter mi veli osorno: 4 4 Povej mi, kdo je prinesel tole poleno v barako?" Ker v resnici tega nisem vedel, sem mu nakratko odgovoril: 4'Nežna ju —" (ne vem). In tudi ako bi znal za ime krivca, bi ga gotovo ne izdal. Na ta moj odgovor mi je načelnik prisolil tako zaušnico, da me je zatem še dlje časa lice skelelo. Takoj zatem nas ni natfelnik več nadlegoval z onim vprašanjem, ampak se je obrnil in odšel iz barake. Misl li smo že, da je> s tem vse končano; a varali smo se! Čez ka kih deset minut je že prigrmel nazaj, pa ne sam, ampak A* družbi stražujočih vojakov, ki fto v levici vihteli palice, v desnici pa nabasane samokrese! -— O, Bog! Kaj bo pa zdaj ? ---■ ' 44Ven iz barake, psi! Ven!" Tako so kričali vojaki in načelnik; pri tem pa ' mahali s svojim orožjem t«*r nas gonili venkaj. Vse je moralo ven, da smo čisto izpraznili barako. Ko je bila baraka enkrat prazna, je stopil načelnik z vojaki k vhodu, aH vratom, ter ukazal nas posamezno spuščati skozi zastražene duri mimo njega. Pni, ki je prišel na vrsto je bil vprašan: 44Kdo Ta družinska žaloigra se pri-' čenju J. 1019 v neki prijazni farmifrski naselbini države Iowa, kjer je živel zaljubljen par* ček: 16 letna Mildred Mc Kay in za nekaj let starejši farmarjev in Clifton Howard. Sreče in veselja tega mladega parčka v njunem rojstnem kraju ne bomo tu opisovali; o-menjeno naj le bo, da sta oba končno sklenila zbežati v bližnje milijonsko mesto, kjer se bosta poročila. Sklenjeno, storjeno. — Mladi in podjetni Clifton Howard je dobil kmalo zatem deHo v Chicagu. Bil je mar-l ljiv, trezen in tudi skrben za ton Howard obiskat svojo ženo in otroka. Dva dni že ni imel kaj gorkega v želodcu. Brez zimske obleke in lačen j« taval 2 dni in 2 noči po chi-kaških ulicah v najhujšem tarazu. 44Veš kaj, dragi mi Clifton." mu veli skrbna, mlada žena;" Edino premoženje, kar ga še imava za prodajo, je samokres; stopi kam, in spravi ga v denar! Rotim te pa, da moral samokres prodati!" — Mož jo je hotel ubogati. V onem stanovanju jo ostal šo malo časa, da s« ogreje in pogovori z ženo in hčerko, katere svojo družico. Koliko sreče je nad vse prisrčno ljubil. bi bile posledi- jn veselja v ličnem stanovanju se bili v resni- lia 1134 Kedzie Ave! Tu-ci uprli? Gotovo še bolj hM- kaj sta novoporočenca zidala zimi. Poletu smo jih saj s > Preset ono poleno v.bara i;i. u ko?" 44Ne vem"! se je glasil odgovor; nakar je začelo padati po licu in ušesih; še* le potem so ga spustili v barako. fako je prišel na vrsto drugi, tretji torn strah oval i, da smo jih s kropom za parili; tedaj se je o-bleka kmalo na solncu posušila. Ali pozimi je bilo pa vse drugače s to stvarjo.:--Kje bom pa vendar posušil svojo borno srajco, ki je bila že taka, da se ni na nji več barva poz-Nejkaj ruskih kmetov (muži-ilia]a Tudi mila (žajfe) nam kov) je vozilo drva, kam, tega j j ne veni. Pred božičnimi prazniki so se ti ruski vozniki s svojimi konji domov vračali. Ker j je vedno manjkalo, da se je ni moglo pošteno oprati; uši pa za to niso nič 44porajtale", ampak so se sprehajale pod sraj jim je preostalo še nekaj kru- :co kot mravljinci ob lepem vre-ha, zatorej je eden izmed njih|melm mravljišču. O, ta nabral vrečo kruha, ter ga nam ; liadležna golazen! Nikakor v barako prinesel. To Vam j jim njsmo mogli v 0kom priti; je bil "kraval". Kaj takega pa še ne! Ker je bilo že pozno zvečer, so nekateri izmed nas že ležali, drugi pa še sedeli. 'Jaz sem sedel na gornji prični. Ko jet prišel oni mož z vrečb kruha, kakor strela — tako urno smo skočili na noge >\0 končala", sva jih zopet oblek- nekoč smo je pa le ^pogruntali" in sicer takole: S tovaršjeiji Se lanom, rodom iz Viča pri Ljubljani sva žagala debel borovec; krepko je bilo treba vleči žago, zatorej sva sloikla svoje plašče; ko sva de- rako. itd. do zadnjega. Vsakemu je bilo stavljeno vprašanje kdo j<* ono poleno ukradil in prinesel v barako? — —; vsakdo je pa enako odgovoril: 44Ne vem" in vsakdo brez izjeme je bil#tndi tepen, ker ni hotel nihče biti izdajalec svojega tovariša sotrpina. Šef le zadnji je prišel na vrsto nekii Rumunee, ki se je U-strašil kazni, pa je izdal svojega tovariša, tudi Rumuna. Seveda jo je ta izdajalec srečno odnesel, da ni bil tepen; pač je bil še enkrat tepen oni,ki je prinesel ono usodno poleno v ba- ter obkolili moža, ki je pričel deliti kruh. Zelo smo se dre-njali okrog vreiče tako, da je dobri mož kar spustil vrečo, ee.š, da naj vsak sam nekaj \\ zame. Te besede so bili pa za našega Samaritans usodne! Kakor (]a so v vreči shmi zlatniki, tako smo vanjo segali in grabili kateri smo bili. bližje; drugi so pa zadej rinili, hoteč tako priti do vreče. . Suvali in drenjali smo se kakor brez uma. V to/in metežu nili zapazili nismo, kdaj fn kako jo padel mužik nam pod noge; tudi njegovih klicev nismo'neka teri takoj čuli. Še le potem, ko so začedi nekateri kričati: 44Stojte, nehajte! Mužik je pod Vlogami", začeli smo se razmikati in delati red, da se dvigne la. Moj tovariš je še nekaj pregledoval po plašču; kar naenkrat pa vzklikne: Poglej, poglej, uši so zmrznile!" — Začela SVa torej pregledovati to zmrznjeno golazen po plašču in res so bile vse poginila v liajuno največje veselje. Pa pravijo, da us ne zmrzne!— 44 Mogoče še ožive!" pristavi tovariš; toda, ko sva prišla v barako, ter se ogrela pri mrzli mali peči, so se tudi ejno 44go.s- Ko so načelnik in vojaki o-pravili svoj trinoški posel, so zapustili barako, mi pa smo se podali na trdeičd 44prične" spat. Malo je manjkalo, da ni bil oni izdajski Rumunee od nas tepen za svoje izdajstvo, kar bi bil v resnici tudi zaslužil. Vsi smo prdnesli udarce vdar-ce za enega. če prav je bil prizadeti Rumunee, ga vendar nihče izmojd 'Slovencev ni izdal, ampak njegov lastni rod- podične" na plaščih o tajate, a(ni sobrst. Onega izdajskega živele niso več. Jaz sem VjRnmuna smo zatem obkladali tem vedel že drugače postopa- v vsemi nelepimi priimki Juti. Prodno sem legel spat.jdežem Tškarjotom, itd; a tep-sem slekel svojo edino srajco, H ga vendar nismo. Kaj ne ? ter jo nesel venkaj na smrekov štor. Čez kake pol ure sem šel pa ponjo,-jo osušil in zo- pet oblekel. Kakšen mir je|ka!% Lepe razmere v Sibiriji, kjer smo bili vsi tepeini zaradi enega samega navadnega polenč- de in žalostne. Pa jd prišlo dovoljenje od barona, da se nam vsem rimo-katoličanom dovoli praznovanje Božiča. Sv. večer jo ravno nastopil, ko smo zvedeli to ve-seilo vest. Kljub naši revščini in pomanjkanju zakurili smo malega 44gašperja", da je bil ves rdeč. Tudi ono krasno božično pesem smo zapeli: 4 4 Glej, zveizdice božje migljajo lepo!" Nekemu Rusu je ta pesem tako ugajala, da je prišel k nam v barako obljubivši nam hlfjb kruha, če pesem ponovimo; kar smo tudi izvršili. Naš pevski zbor v sibirskem gozdu je štel ravno 10 basov in tenorjev skupaj. Za nagrado smo v resnici prejeli obljubljeni hleb kruha. Toda naša božična pesem je bila otožna kot glas ubitega zv-ona!--Temu, ali onemu se je prikazali solza neizmerne žalosti po shujšanem licu pri spominu na nekdanje srečno božičevanje v rojstni vasici in na svobodi. Kolika razlika med Svetim večerom in polnočnico doma, v Sloveniji in pa med bo/ičevan-jem tukaj v temnem sibirskem gozdu v sužnosti ruskih biri-čeV, la^en in raztrgan kot najbolj zapuščeni berač na svC-tu. * Tak je bil Sv. večer za nas leta 1915. Drugi dan zjutraj so prišli v barako kakor ponovadi načelnik in vojaki. Kar nas je bilo riniokatoličanov smo stopili v vrsto. Načelnik nam je velel, da naj gn^mo ta dan delat, zakar bomo na ruski Božič kar tri dni počivali in prositi. Te ponudbe #mi nikakor nismo hotoli sprejeti, ampak smo odločno vztrajali pri svoji zahtevi. Ko je načelnik nvidel, da nune opravi, naH je uvrstil ter preštel; bili smo sami Slovenci, Poljaki in Slovaki, ki smo izpovedali, da hočemo obhajati rimokatoliški Božič; Rumunci so se pa odločili za ruskega, ali pravoslavni Božič. Slednji so šli zatem na delo, mi pa na 4'prične", kjer sino si pripovedovali, kako je bilo nekdaj prijazno in lepo doma. Tožili smo drug drugemu, ker sedanjega tupljenja noče biti konec, (ki nikoder nam ni svetlikal žarek upanja! moči so nas vidno za puha le in število bolnih ter onemoglih se je jelo večati. Gorje mu, kdor je bil bolan! kajti palica ruskega trinoga je pela po refveževem hrbtu. Niso pomagale ne prošnje, ne solze, ampak surovi načelnik nas je neusmiljeno pre-tepaval kot pse in živino. (Dalje sledi). zlate gradove bodočnosti v oblakih. ---- Še začetkom tega leta je pa nemila usoda prvič potrkala na duri Howardove družine, ki se je med tem časom za eno hčerko pomnožila. Družins-ki oče, mladi in marljivi Howard je zatem prišel ob delo in zaslužek. Prve dni po tej katastrofi ni nihčel izmed njiju izgubil poguma, ker sta ifnela nekaj do-larčkov na banki prihranjenih. Minevali so pa dnevi, tedni in meseci. — Prihranki so pošli. Kaj bo pa sddaj ? 21 letni Clifton Howard je sleherni dan že zgodaj zjutraj vstajal, da najde v listih kako primerno službo. Pa, vse zaman! Dela in zaslužka ni mogei dobiti. Prva potrebna stvar je bila poiskati bolj skromno in revščini primerno stanovanje na 12-13 Altgeld cesti. Stanovanje na bi moralo biti vseieno toplo ker ima Howardova družina že leto staro hčerko; drugoro-jenca, ali zopetnega obiska štorklje sel pa sleherni dan pričakuje. — ■— Pri selitvi v manjše stanovanje sta Howardova prodala nekaj kosov pohištva, kar je pripomoglo, za glavne, vsak-danjel potrebščine. Židom, a-li v zastavljalnico je pohištvu sledila Howardova žepna ura in verižica, zlati manšetni gumbi, prstani, obleka, zimska j Ko je napočila ura zopetne ločitve, je mlada Mrs Howard jokajoča objela svojega moža z že omenjenim samokresom v roki. V trenutku, ko mu je žena hotela samokres izročiti, se je isti sprožil in žena se je zadeta na tla zgrudila.-- Takoj po strelu so prileteli sosedje v'Howardovo stanovanje. Sluteči, da je Howard hotel svojo ženo umoriti, so ga iztirali iz hiše na ceeto. Nesrečni Howard je tekel zatem v neko bližnjo prodajalno ter prosil za nikelj, da bo domov telefoni ral, kako je z ženo ? Izsledili so ga pa takoj zatem detektivi in tirali na policijsko postajo kot morilca.-- Obstreljena Mrs Howard jo bila na to prepeljana v bližnjo bolnišnico v svrho zdravniške pomoči; pravijo, da bo okrevala. Mrs. Howard prosi sedaj samo to, da naj ji dovolijo, da bo njen mož poleg nje in njena leto dni stara hčerka, Dalje slovesno izjavlja, da svojega moža še vedno neizmerno ljubi in da se je le slučajno ponesrečila. Ameriški vojaki se vračajo domov. Coblenz, 27. dec. — Pretežni oddelek ameriških vojakov II. 'brigadel se bo jutri preko Ant-werpa domov napotil in ne bo več tukaj svoje službe o-pj-avljal. Med temi je 907 vojakov, 22 častnikov, 38 bolnikov in IC ranjeaicev. je. , . . v I, , ,v , Ameriški vojaki se zelo ne-suknja, m se ostalo pohištvo, radi domov vračajo,kajti vsled Preostala je ^ samo njegova nizkega kurza nemške marko kitara, spomin na nekdanja 80 lmdi , sVojo plačo y dolar_ srečna mladostna leta v rojstni jih tukaj jako udobuo življ.• »jj«• ••t*«• • jr.• ••••••.$2.0(i For Foreign Countries .v..^*.«..-*«.*3.(» Vrata v Združene države. New York (Jugoslovanski Oddelek P. L. I. S.) Dasi je vsa-Dolnje podatke posnemamo iz uradnega letnega poročila, ka- [kdo, ki se je priselil v to zemljo, Priseljevanje v minulem fiskalnem letu. 7& V v japp v Cehoslovakiji 3600 poljskih mark, ali 300 mark za en stol. Ko je ta pošiljatev v New York dospela, je bil $1 vreden 4400 poljskih mark. Ako izračunamo, vrednost ducata teh stolov, bi znašala, ista samo 80 centov, oziroma 7 centov za en stol, Kje pod milim solncem dobite danes v kaki tovarni en pleteni stol za sedem! centov. Plačati morate zanj okrog $8 do $10. Če bi Čehoslovakija smela te vrste stole še v bodoče v Ameriko pošiljati, bi morali Amerikanci vse svoje tovarne stolov zapreti! Prav gotovo bo vsled tega senatski finančni odsek nameravani eolnin^ki protektivni zakon potrdil, da se ima pri uvozu inozemskega blaga vpošftevati le ameriško vrednost istega ne pa tujo produktivno vrednost. Tako postavo ima# tudi Kanada iii Velika Britanija. Te postave se v obče drže vse one države, kojih valuta je ostala še na starem, normalnem stališču. To je edina zaščita za odpravo demoralizacije svetovne industrije. Države, kojih valuta je skoraj na ničlo padla, bi s svojim, po ceni izdelanim blagom, poslanim v druge kraje, do-tično (tujo) industrijo do cela opešale in uničile. Zaščitni tarifni zakon je torej povsem umesten in potreben. tero je te dni delavski tajnik Davis obelodanil. Poročilo je izjemoma kratko in jedrnato, ter osebuje samo 43 tiskanih strani. Da se prihrani ogromne stroške pri publikaciji tega letnega poročila, delavski tajnik letos istega ni razposlal lrstom za objavo. ob svojem prihodu prišel v do tiko z eno ali drugo priseljeniško postajo, kjer je vzadostil ameriškim priseljeniškim predpisom in je bil redno pripuščen Vsled nove naseljniške postave, ki določa gotovo, oziroma i v to zemljo, vendarle večinoma omejeno število priseljencev v Združene države, je od 30. junija 1920 dk> 30. junija 1921 prispele v to deželh Pa ferry-boat ga odvede na a w / ----- znašalo število teh izseljencev samo 95,145; Židov (Judov) je kakega sorodnika ali prijatelja "U1U iz E,lis Islaj*» hodisi popa došlo 119,036; Kitajcev 4017, Japoncev 10,675, Havajcev'iz tujine. Čim izve za parnik,1*0111 Prev;ozne&a f}™ v 3.SM LvflLme. nvi^w ako je tja namenjen, na- V tem času je bilo deportiranih 4517 priseljencev, 1. 1920 haja, postane nemiren; v svoji , F .», • , , . pa 2,762. i bojazni se obrača okoli za svet ^ezmsko Pitajo ako je Delavski tajnik dalje poroča, da so znašali skupni stroški —večinoma ne na pravo mesto. !me.J!J®u. >>ru^am- ^^roan^i ali vlade okrog 4 milijone dolarjev pri .vzdrževan ju raznih naselj-1 Ako se sorodnik ne prikaže ta- •*>rija e J1 *iavJ 110 ® v . ™ i v t'i k pni s li ch in Irani nrmp ip niskih uradov. Samo za uvedbo postave proti priseljevanju koj, dotičnik pošilja brzojavko' hl .. ' aj .r*1 c anarhistom je stric Sam plačal $590,000; za stroške deportooije' za brzojavko, mnogokrat brez " oD1.astl.same PaziJ° .na t^ nezaželjenih priseljencev pa $127,000. • (potrebnih podatkov, na prise- c?a P^eljenee nabavi vlak • . i* . 1 ' • j i.i oDvoscain konnnktoria liai Navzlic strogim naseljniškim postavam še vedno cvete ti-' ljeniške oblasti, ki—prenapol-i • n osta'i ka- hotapstvo z naseljenci največ čez morje na raznih parnikih. i njene z delom—ne morejo od- 1ZPUS.1 1)0 111 a na P s aJ!» a . . . t # . mor ie namemen Mnogo teh vtihotapi jenih imigrantov opravlja službo mornarjev govarjati vseh tudi ob najbolj- • vv . * . na raznih tovornih ladjah in potniških parnikih. Ko prispejo ši volji. Ako končno pride1 of J^PU8C^n Priseljeiipc utegne v kako ameriško pristanišče, se skrivoma vtilrotaipijo v deželo, vest, da je bil sorodnik ali pri-' P^4 .j Zijčasno ^™£zai1 Drugi taki priseljenci prihajajo preko mehi'kansko meje. ; jatel j zadrza'n na priseljniški PtTr»rily To se Jv®*" V gori označenem fiskalnem le*u je 304,481 oseb vzelo prvi postaji, se dotičnik prestraši, in z'astl v slučajih, kjer pnpu-državljanski papir, 198,530 pa drugega. Vlada je imela v skrbi, zgubačasa in stroški sle- šcem pnseljenec čaka na denar 117,073 občinah svoje posebne večerne šole za državljanstvo,} dijo. pred letom pa v 3526; slabe delavske razmere široin dežele so Xo je vse lahko razumljivo 1 • 1 1 'Vi «1 Jlv-l -1 •• v i 1 I V>1 * 1 _ _______ - _ ? za nadaljno potovanje, ali pa ako nekdo mora priti po njega, vplivale, da se je število teh šol zadnji čas tako skrčilo. ali človek si lahko prihrani J allJ za(,asne bolezal ah Vlada je na podlagi po kongresu dovoljenega kredita za na-, mnogo teh sfcrbi, ako zna'nekaj kake^a dvruSe8a razloga, turalizacijo in amerikanizacijo minulo fiskalno leto izdala $6,- 0 rednem postopanju na prišel- facafn° pneuljenee 660,888; vsi ti ogromni stroški so pa na sledeči način pokriti: j jeniškili postajah ' \na kratko .zvf.n T; D* ) Je Naglavnega davka se je vplačalo $5,712,763 za pristojbine pri I Mpd tpmi DOstaiairfi naiholi r0??,'\ pr11SeljeneC' kate™mu naturalizaciji $912,303; za razne kini $352,411, od zapadlih5 TLZI fZ Sni iff ^ .do™ljen vf. °P bondov (varščine) $41,000. ; & F?^ BBBIMBWWBM /postaja newvorškega pristani- Delavski department je bil minulo poslovno leto naprošen| ^,a EHis Island so pravcata da posreduje v 457 slučajih industrijskih in delavskih sporov, • vrata v Združene države. Na ško postajo, čim bo odstranjena dotična začasna težkoča. povzročenih vsled stavk. Ti spori so se direktno nanašali na V^in ia nri«pl7«nUlro nn<5tfl• lVt!°r V1 tak(^ PriPu®^eil» -\e 420,745 delavcev, na 172,261 pa indirektno. 'Samo v 48 sluča- ££ £ o^w^erKrt B i n m^ J Preiskov-al- jih ni mogel delavski department sporazuma doseči. ! Tod in njegova pomočnika sta'™ (^oard Special In- Tajnik Davis bo kongres naprosil, da se mu dovoli večja j Assistant Commissionres Mr. I svota denarja in več uradnikov za posredovanje miru pri raz- -Uvrnn H TI M in Mr TTnrrx- t? i v. , v „ , j,-----t. rr - v i-v . . , , , • * L m m xiaii^ ix. vrsi v Cim krajšem času. Vsak slučaj v posebni seji, ki naj se nih industrijskih sporih. Za izboljšanje in odstranitev brez- poselnosti s $1,000,000. posredovanjem vlade se bo to leto porabilo Uvoz inozemskega blaga. Landis. Čini je paniik vstopil v new- tak odbor je sestavljen od treh članov, izbranih izmed priselje- priseljeniški inšpektor in—ako ni nikakih zadržkov radi sum-Huda je bila borba senatorjev in kongresnikov pri sestavi Ijivih bolezni na brodu—takoj novega tarifnega (davčnega) zakona, predno "se ni istega po-m stavilo na času primerno podlago po ameriškem ceni In em in zaščitnem načrtu. Pred vojno je bilo kongresnikom lahko delati tarifne zakone, ko je bila mednarodna denarna vrednost vseh držav normalna in stalna; tedaj se je colnino nalagalo v gotovih odstotkih po vrednosti importiranega blaga one dežele, kjer je bilo blago producirano. Dandanes je pa v tem oziru vse drugače. Ako bi Združene države še po tem načinu dalje ravnale, bi bila vsa ameriška industrija in trgovina kmalo uničena; to razvidi- rajo vzadostiti predpisom pri-mo iz nastopnih razlogov: j seljeniških zakonov, ravno ta- Ko je bila pred vojno mednarodna denarna valuta normal-1 ko kakor potniki tretjega raz- vorški zaliv preko postaje za niških uradnikov od General-kvarantino, prihaja na brod -nega Komisarja za prišeljeva- začenja urejat' potrebno za čim hitrejše izkrcanje potnikov. Predno je paniik pristal ob pomolu, priseljeniški uradniki so že izvršili štetje vseli potnikov, nje s privoljenjem Tajnika za Delo (Secretary of Labor). Zaslišanje (hearing) pred Board of Special Inquiry ni javno ampak priseljenec sme zahtevati prisotnost kakega prijatelje o-ziroma sorodnika. Ako torej kdo ^biva vest, da na, se je računalo za eno nemško marko 24 centov. Kak nemški produkt, vreden n. pr. 5 mark se je pri uvozu semkaj cenil na $1.20 ameriškega denarja; 10 odsotna colnina bi torej znašala 12 centov; blago bi pa pri uvozu veljalo $1.32. Danes je pa z nemškim denarjem vse drugače. Ena marka je vredna komaj pol centa, oziroma petdesetino manj kot pred 8 leti. Danes iz Nemčije 5 mark vredno blago ne tvori več $1.20 vrednosti, ampak samo 2 in pol centa. Le pomislite velikansko razliko te vrednosti $1.20 proti 3 cenfci! Ameriški tovarnar bi imel torej danes v osebi nemškega tovarnarja velikanskega konkurenta pri prodaji tega izdelka ali predmeta. Svoječasno $1.20 vredno nemško blago bi reprezentiralo sedaj pri uvozu samo 3 cente. Kje more ameriški tovarnar $1.20 vjredno blago prodati za borne tri (3) cente? Gornji slučaj smo navedli samo radi tega, ker je pred vojno baš Nemčija z Ameriko največ kupčevala. Ni pa samo Nemčija v tem prizadeta, ki ogroža našo ameriško industrijo vsled svoje nizke valute, ampak so v tem prizadete tudi številne druge evropske države. Tako n. pr. je izbrali vse ameriške državljane je bila pričakovana oseba zadr-iit pregledali inozemce dragega | žana na Ellig Island za p0sebno in prvega razreda. Ti potniki j Wigfcavo (held for special in-prvega in drugega razreda mo- ^uiry)) to jednostavno pomen- ja, da dotičnik ni bil še pripuščen, ampak da njegov slučaj potrebuje posebno preiskavo in da posebna komisija bo pregledala njegov slučaj. V slučajih bolezni in nespo-sobjencsti spravljajo dostikrat priseljenca v bolnišnico in odložijo njegov pregled na poznejši čfls. V takih slučajih odloča Board of Special Inquiry na podlagi spričevala pregledu-joeega zdraynika. Bazun v teh slučajih, v katerih je priseljenec zadržen za posebno preiskavo (Special Inquiry, na kratko "S. I."), treba zapomniti si, da tudi vsak inozemec, ki prTNaja čez kvoto, je zadižan ''Mor special in-Suirv;^'; ^ - • ji* $ j.. T Skratka: "tleld for special reda, smejo pa biti pregledani žc na brodu. Ako ni nikakega zadržka, bodisi radi splošnih določb priseljeniškega zakona ali radi kvote, se jim dovoli vstop v Združene države direktno iz parnika na pomol. Priseljenci tretjega razreda pa in eni potniki kabin, katerih slučaj treba natančneje preiskovati, se iz parnika premestijo v PeiTv-boat, ki jih odpelje na hJllis Island. Ako je razvidno, da je priuči jčnec na sploh sposoben, da mu dovoli vstop v Združene države in kvota one • dežele, k jer, če jo rodil^ ni bila še izčrpana, pregled na Ellis Island _ ,ki ni bil pri-in odpuščen oziroma in začasno zadržan Special Inquiry imp na to v posebni seji določiti, da li na se dotičn priseljenec pripusti ali pa zavrne. V slučaju zavrnitve ima do-tični inozemec pravico do pri-ziva na Secretary of Labor in je obveščen o tej svoji pravici. Priziv sme vložiti sam aH potom prijatelja ali pa potom kake dobrodelne organizacije, nahajajoče se na priseljeniški postaji. Priziv (appeal) ima jednostavno besedilo: Vlagam priziv proti sklepu Board-a of Special Inquiry — s podpisom jmzivnika. Priziv je treba fvložiti v roku oseminštiridese-tih ur po sklepu. Vložitev pri-ziva zaustavlja vsak nadaljni korak končne usode priseljenca, dokler Secretary of Labor ne odloči o prizivu in prijavi svoj sklep načelniku priseljeniške postaje. Radi tega, dokler ni rešen priziv, nihče ne more biti deportiran. Secretary of Labor more rešiti priziv s tem,da odvrže sklep Board-a of Special Inquiry in pripusti priseljenca, ali—v iz-vanrednih slučajih — more dovoliti začasni prihod proti jam-»čini (on bond), oziroma more potrditi deportacijo, ki jo je odredil Board of Special Inquiry. V nadaljnih člankih bomo objasnjevali natančneje najvažnejša določila priseljeniških zakonov, v kolikor njih znanje je skrajno potrebno in koristno za vsakega priseljenca. ■ i Novo leto na Japonskem. Japonci imajo pet občezna-nih in velikih praznikov katere se vsepovsod praznuje. Izmed teh pade prvi ((Novo leto) na prvi dan prvega meseca; drugi na tretji dan tretjega meseca; dalje na 5. dan petega meseca; 7. dan sedmega meseca in 9. dan devetega meseca. Izmed tebi praznikov je Novoletni najbolj pomettiljiv in največji, katerega ljudstvo vedno nestrpno pričakuje in se nanj pripravlja. 2m nekej let se obhaja novoletni dan 1» januarja, kakor pri nas; svoječasno je bil pa ta praznik kot na Kitajskem in na Koreji kasneje v koledar-iju. - % ■ > Japonske so ta čas zelo zaposlene s pripravo raznih jedil in peciva iz riža (laochi). Za peko novoletnega kruha in tega peciva so postavljene kar na dvorišču male peči iz opeke, kjer se pripravlja v različnih oblikah v posebnih posodah. *4Modri", ali novoletno pecivo je na Japonskem tako udomačeno, kot pri nas kolači in potice ob velikih praznikih. Isto se gostom in obiskovalcem ponuja; prodaja po trgovinah in pošilja znancem za novoletno darilo. * • * 2d nekaj dni pred Novim letom postavljajo Japonci pred 'hišna vrata takozvani "kado-mats^"; obstoječ iz male smre. k ice, bamboo veje in veje cvetočega češpljevega dretvesa. Podstavke teh drevesc, ali vej obložijo z mrtvim ogljem, vse draqje pa okinčajo z vrvjo iz 'slame. Pomenljiva je tudi nad vhodom pri vratih vsake japonske hjiše napeljana "shimena-wa" (posvečena vrv iz slame) z sedmimi visečimi deli te vrvi in iz papirja. Po sodbi poganskih Japoncev ta vrv brani in preganja vse zle duhove, da nimajo pristopa v dotično hišo. Kaj živahno je v Tokio že nekaj dni prod Novim letom na posebnem tozadevnem semnju, kjer se prodaja raznovrst* ne dekoracije in darila Za ta' pjaznik. v> Najbolj pomembne izmed teh dekoracij so žc označene vrvi; dalje so na prodaj umetno izdelani raki vseh velikosti; dalje slike in lelsene podobe japonskih bogov Daikoku in Ebisu. Prvi je bog bogastva, drugi pa bog sreče. Daikoku ima v svoji roki malo kladivo, Ebisu pa ribo v podpaz-duhi ter veliko kapo na glavi. Teh 44bogov" se v Tokio vsako leto proda po več stotisoč komadov. Druga novoletna darila na Japonskem so: male vrečice riža, male pozlačetae o-peke itd. Že gori omenjeno "modri" pecivo iz riža znači pri Japoncih rodovitnost zemlje; rak: dolgo življenje; oranža pomeni veselje in dobro voljo; kostanj: zmago; bambo: moč. Na Novega leta dan prirejajo Japonci razkošen zajtrk s številnimi jedili; oblačijo se v nove obleke, osobito mladeniči, ki so dosegli 21. leto. Japonci prve tri dni novoletnih praznikov s tem prebivajo, da obiskujejo svoje sorodnike in prijatelje. Prvi obisk velja naravno staršem. Tudi vse trgovine so v teh praznikih zaprte, ker delajo trgovci svojo letno bilanco. O-bičajno dajejo gospodarji svojim uslužbencem primerno novoletno darilo, sestavljeno v o-bliki odstotnega bonusa. Is-totako se vršef ftt dan v Tokio velike pocestne parade trgovcev. Škoro vsaka trgovina je v tej paradi zastopana, kjer na lepo okrašenih vozovih! kaže sVojo robo in pridelke. Tako so med Japonci tudi novoletna darila v navadi. Kdorkoli prejme to, ali drugo malenkost, je njegova dolžnost, da posije darovalcu kako protidarilo, če že drugega ne, saj malo vrečice sladkorja, eno prekajeno (salmon) ribo, ali malo vrečico riža. Praznovanje Novega leta traja običajno 2 tedna, do 14. ali 15. junuarja, koja dva dneva so osobito slovesno zaključi in obhaja. PO&TA ZA Eusiro. Ameriški poštni uradi sprejemajo od sedaj naprej pisma, dopisnice, trgovske papirje in vzorce za blago, naj bodi pošil-jatev navadna ali pa priporočana, *za evropsko Rusijo (v-| števši Ukrajino, Georgijo in Azerbadžan) in za azijatsko Rusijo. Poštnina je v smislu običajnih določb Poštne Unije. Predmeti prepovedani v pisemski pošti so: orožja, dokumenti žaleče vsebine za sovjetsko vlado, kokaina, opij in druge droge. Sovjetska vlada določa, da brez posebnega dovoljenja posameznik ne sme sprejemati pisemskih paketov, vsebujočih predmete, ki niso za osebno rabo, in nihče ne sme sprejemati več kot dva poštna paketa na mesec brez posebnega dovoljenja. 'POVRATEK V DOMOVINO.' Doma sem spet v dolini tesni, moj stari dom oko mi zre, vse tisto: gora, dol in pesmi, a vendar drugo, drugo vse. i : Še gleda v potok hiša nasa, ob gozdu srna še skaklja. Mariji v čast se zvon oglaša, gore blišče se iz snega. • ? Pred hišo pa, kjer nas pred leti sprejela mati je gorko, . dflaj moram tuja lica zreti. Kako, kako hudo je to! i • • t Mi lfliče valček: to si zgubil, le proč! Ne bo jih več v ta kraj! Odšli so, ki si jih ljubil; ne bo jih več nazaj! V Ameriki imamo sedaj novo vrsto bolezni: prohibicijsko jetiko, katero zdravijo zdravniki in lekarnarji s steklenico "viške." ** i »prsi - L U (Iftaflovljeoa t Jolietu, 111., due 2L aprila 1894. Inkorporirau* ■ Iritf*. državi Illinois, dne IZ januarja, 18M, GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 10** od ustanovitve do 1. decembra 1921 skupna izplačana podpora $2,005.368. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joiiet TO. » L podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. IL podpredsednik John Mravintz, 1C22 East Ohio St, N. S Pittsburgh, Pa. Glavni tajoik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joiiet III Zapisnikar: John Lelcan, 406 Marble St Joiiet UL Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joiiet I1L Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10th St, Waukegaa, IU. Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, Pa NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, I1L Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich at 1000 N. Chicago St Joiiet III. POROTNI ODBOR: Martin Teiak, 1201 N. Hickory St Joiiet I1L Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, 111, PRAVNI ADBOR: Joseph Ross, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Compare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, 111. John Dečman, Box 529 Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joiiet. I1L Telefon Chicago 1041b JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, III Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče ae Jednote naj se poiiljajo na Slavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joiiet IU, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago. St, Joiiet 111 < '. "is ■ i ^ i Ameriško državljanstvo. POPOLNA NAVODILA ZA ONE, KI ŽELIJO POSTATI DRŽAVLJANI ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE. -Priredil- Jugoslovanski Oddelek Foreign Language Information Service. m. KONČNO ZASLIŠANJE. Od vložitve prošnje za državljanstva do knočne rešitve, mora preiti najmanj rok devetdesetih dni. Še le po končnem zaslišanju na sodišču (Final Hearing) dobi prosilec svoj državljanski papir, s katerim je formalno uveden med državljane Združenih držav. Tu sledi prepis in prevod državljanskega papirja (Certificate of Naturalization) : Certificate of Naturalization. Certifikat naturalizacije. . Number .... Številka .... Petition, volume...., page...., Prošnja, zvezek...., stran...., Stub, volume____, page...., Matica, zvezek...,., stran____, Signature of holder).... (Podpis imejitelja)....... Description of holder;... Age...; Opis imejitelja;____Starost....; height....; color,.... višina____; barva....; visible distinguishing marks....; vidljivi razločni znaki,.........; color of hair, ...; complexion...; barva las, ....; obličje....; color of eyes .... barva oči .... Name, age, and place of residence of wife .... Ime, starost in bivališče žene.... Name, ages, and places 6f residence of minor children .... -Imena, starost in bivališče mladoletnih otrok, .... .ss: .ss: Be it remembered, that at a____ term of the court of...., Daje se na znanje, da na.... zasedanju.... sodišča v ----- held at..., on the... day of..., ki se je vršilo v.., dne.., mes. in the year of our Lord, nineteen hundred and...., ...., who leta Gospodovega, tisočdevetsto in __________ kateri previous to his (her) naturalization was a citizen or subject of.. je bil pred svojo naturalizacijo državljan ali podanik...., at present residing at number...., street----- city,---- sedaj stanujoč na štev...., ulica, ....mesto (trg) (town),_____ State (Territory or District of Columbia), ...., države (teritorija aii District of Columbia), having applied to be admitted a citizen of the United States of potem ko je zaprosil, da se v zmis-lu zakona sprejme v državljanst. America pursuant to law, and the court having found that the Združenih držav, in potem ko je sodišče ugotovilo, petitioner had resided continuously within the United States for at da je prosilec neprestano stanoval v Združenih Državah skozi least five years and in this state for one year immediately prej najmanj pet let in v tej državi ceding the date of the hearing of his (her) petition, and that said petitioner dnem zaslišanja o svoji prošnji in da "imenovani prosilec intends to reside permanently in the United States, had in all respects namerava imeti svoje stalno biva-/lišč^ v Združ. drž., da je toža-complied with the law in relation thereto, and that .... he was devno vzadostil zakonu v vsakem oziru in da je za to entitled to be so admitted, it was thereupon ordered by the said vpravičen, da se sprejme v državljanstvo, je na to goriomenjeno court that----he be admitted as a citizen of the United States > sodišče odredilo, da se istemu podeli državljanstvo Združenih of America, držav Amerike. In testimony .whereof the seal of said court is hereunto V dokaz temu je bil pečat goriimenovanega sodišča affixed on the____day____of... in the year of our Lord pritisnjen dne .... meseca...., v letu Gospodovem nineteen hundred and .... and of our Independence the.... devetstoin____in v letu naše neodvisnosti .... (Official character of attestor) (Uradni naslov izpričevalca). Stub of Certificate of Naturalization. Matica certifikata naturalizacije. No. of certificate *.. .* . Štev. certifikata .... Name____; age .... Ime----; starost.... Declaration of Intention volume ----- page---- Izjava o nameri, zvezek...., stran ... / . Petition, volume,.... page .... Prošnja, zvezek ...., stran.... Name, age and place of residence of wife, .... Ime, starost in bivališče žene.... Names, ages and places of residence of minor children .... Imena, starost in bivališče mladoletnih otrok .... Date of order, volume..,, page;.. Datum odredbe, zvezek..., str,.. (Signature of holder) (Podpis imejitelja) Prosilec in njegove priče podvrženi so izpitu pred sodiščem v javnem zasedanju in v prisotnosti sodnika. Ob končnem zaslišanju izprašu-je sodišče prosilca v svrho, da vgo-tovi njegovo znanje angleščine in da-li so mu znani nekateri bistveni podatki glede postanka, zgodovine, zakonov in ustave Združenih držav. Izpit je seved^ različen; pa če prosilec zna odgovarjati na vprašanja, ki jih tu dalje navajamo, bo popolnoma vzadostil potre- skozi leto dni neposredno pred bam izpita. Vaše bivališče. Vaš moralni značaj. Da verujete v načela ameri ške konstitueije. 4. Da poznate temeljna dejstva glede vlade Združenih držav In ustave, 5. Da poznate temeljna dejstva glede mestne, državne in zvezne vladne uprave. Dasi vprašanja niso vedno ena ka, vendarle sledeči seznam vpra šanj in odgovorov popolnoma pokriva vso snov, ki jo je treba znati pri tem izpitu. Ako prosilec za sleduje spodnja vprašanja in od govore, bo vsaj znal, kake vrste vprašanja se mu bodo stavila, in v večini slučajev bodo vprašanja popolnoma enaka spodaj navede nim. Legislative. Zakonodaja. 1. Question: What form of government has the United States! Vprašanje: Kako vladavino i-majo Združene države? Answer: A Republican form of government. Odgovor: Republikansko,via davino. 2. Q. What is a Republican form of government? V. Kaj je republikanska vladavina ? A. It is one, whereby the people of that government rule. O. To je vladna oblika, po kateri je ljudstvo, ki vlada v do-tični deželi, v In what manner do the people rule ? V. Na kak način vlada ljudstvo? Through their chosen representatives. O. Potom svojih izvoljenih zastopnikov. 4. Q. What is the basis of the American form of Government ? V. Kaj te temelj ameriške vladavine ? A. The Constitution. O. Ustava. Q. When was^the Constitution of the United States adopted ? V. Kdaj je bila sprejeta Ustava Združenih Držav? A. September 17, 1787 by Convention,, and ratified in 1789. O. Dne 17. septembra 1787 potom konvencije, in odobrena leta 1789. Q. Who made the Constitution. V.,Kdo je naredil ustavo. A. The representatives of the thirteen original states. O. Zastopniki trinajstorice o-riginalnL držav. 7. What is the Constitution? V..Kaj je Ustava? A. It is the highest law by which the country is governed. O. To je najvišji zakon, po katerem se ta dežela upravlja, i Q. What is the United States? V. Kaj so Združene države? A. It is a confederation of forty-eight states. O. One so zveza oseminštiride-setih držav. 9. Q. In how many parts is the government of the U.S. divided? V. V koliko delov se deli vlada Združenih držav? * A. It is divided into three parts: Legislative, the part that makes the federal laws, and is called Congress; the Executive, which enforces the laws; the Judicial, which interprets them. O. Deli se v tri dele, ki so: Zakonodaja, to je oni del vlade, ki dela zvezne zakone in se imenuje kongres; eksekutiva, ki izvršuje te zakone; pravosqdje, ki tolmači zakone. 10. Q. Where are the United States Laws made ? V. Kje se delajo zakoni Združenih držav? A. At Congress, in Washington, D. C. O. V kongresu v Washington, D. C. 11. Q. Of how many parts is Congress composed? V. Od koliko delov je sestavljen kongres? A. Two; the House of Representatives and the Senate. O. Od dveh ; od poslanske z-bornice in senata. 12. Q. How is the number of representatives from each state determined ? V. Na kak način se določa število poslancev za vsako državo? A. According to the popuk tion. Each state is divided into Congressional districts, from each of which there is one representative. The population is determined by ^Congress after each national census. O. Po prebivalstvu. Vsaka država se deli v kongresne okraje, od katerih ima vsak po qitiftp poslanca. Kongres vgotavl jat««1 vilo prebivalstva po vsalfimi of the elect- se volijo člani po zbornice? BHT A. By direct vote of the people O. Potom neposrednega glaso vanja ljudstva. 14. Q. For how long a period is a member of the Housji of Re preseritatives elected? V. Za koliko časa je izvoljen član poslanske zbornice! A. For two years. O. Za dve leti. 15. Q. For how long a term is a U. 8. Senator elected! V. Za koliko časa so izvoljeni senatorji ? A. For six years. O. Za šest let. 16. | Q. How are the U. S. Senators elected ? V. Kako se volijo senatorji? By direct vote of the people. O. Potom heposrednega glaso vanja volilcev vsake države. 17. Q. How many senators are elected from each state! V. Koliko senatorjev voli vsaka država! A. Two. O. Dva. 18. Q. Who presides over the House of Representatives! V. Kdo predseduje poslanski zbornici! A. The Speaker of the House. O. Predsednik zbornice (Spea ker.) , 19. Q. Who presides over the Senate! V; Kdo predseduje senatu! A. The Vice President of the United States. O. Podpredsednik Združenih držav. 20. Q. Do the Speaker and the Vice President have voting power! V. Ali imata Speaker in podpredsednik Združenih držav pravico glasovanja! A. The Speaker has, but the Vice President bas not, unless the votes are equally divided. O. Speaker jo ima, ne pa podpredsednik, razun v, slučaju, a-ko so glasovi enako razdeljeni. 21. Q. When does Congress convene! V. Kdaj se shaja kongres! The first Monday in December. O. Prvi ponedeljek v decembru. 22. • Q. Does it convene at any other time! V. Ali se shaja tudi ob drugem času! A. Yes. The President may call Congress at any time. O. Da, predsednik ima pravico sklicati kongres vsak čas. Executive. Eksekutiva. 23. Q. Who is the Chief Executive of the United States! V. Kdo je vrhovna izvršilna oblast v Združenih državah! A. The President. O. Predsednik. 24. Q. For how long a period is the President elceted! V. Za koliko časa je izvoljen predsednik. A. For four years. O. Za štiri leta. 25. Q. For how many terms may the President serve! V. Kolikokrat sme kdo biti predsednik! A. For as many terms as he is elected, though no presideht has ever been elected for more than two terms. . O. Tolikokrat, kolikor je bil izvoljen; pač pa ni bil še nikdo izvoljen več kot dvakrat za predsednika. 26. Q. Who selects the President of the United States! V. Kdo voli predsednika Ze-dinjenih držav! A. The people—through the electors. O. Ljudstvo—potom volilnih mož. 27. Q. Who are the electors! V. Kdo so ti volilni možje! A. Thej are representatives chosen by the people. 0. To so zastopniki, ki jih ljudstvo izvoli. 27. (a) Q. How many electors are there! V. Kolikd je teh volilnih mož? As many as there are congressmen nad senators. \ O. Toliko, kolikor je poslancev in senatorjev. 28. Q. Who may become President ? V. Kdo more postati predsed-• nik. A. Any native-born citizen, at least thirty-five years of age, and a resident of this country for at least fourteen years. O. Vsak državljan, rojen v Združenih drž, ki je najmanj 35 let star in ki je stanoval v tej deželi najmanj štirinajst let. 29. Q. How is the Vice-President elected ? i m V. Kako je izvoljen podpredsednik? A. In like manner and at the same time as the president. O. Na isti način in ob istem času kakor predsednik. 30. <4. Could the President or the Vice President be removed from V. Ali je mogoče odstaviti predsednika in podpredsednika! A. Yes: by impeachment of the Senate. O. Da, ,vsled obtožbe s strani senata. 31. Q. Who is the Commander in Chief of the Army and Navy! V. Kdo je vrhovni poveljnik vojske in mornarice! A. The President. O. Predsednik. 32. Q. What are the most important duties of the President! V. Katere so najglavnejše dolžnosti predsednika! A. a) To represent the United States in its relations with other nations, b) To command the Army and Navy, c) To advise Congress when he thinks new laws are needed, d) To see that Federal laws are obeyed, e) To appoint a large number of government officers.* O. a) Predstavljati Združene države v njihovih odnošajih nasproti drugim narodom, b) Zapovedovati vojski in mornarici. c) Nasvetovati kongresu, kadar misli, da so potrebni novi zakoni, d) Paziti na to, da se izpolnijo federalni zakoni, e) Imenovati veliko število vladnih uradnikov. 33. Q. What direct assistants does the President have! V. Katere neposredne pomočnike ima predsednik! A. The Cabinet. O. Kabinet (ministerstvo.) 34. Q. What is the Cabinet! V. Kaj je kabinet. A. A body of ten officials to help and advise him in carrying on the work of the government. O. Skupina desetorice uradnikov, ki pomagajo in svetujejo predsedniku v upravljanju poslov. 35. Q. Who are the ten officers! Kdo so ta desetorica uradnikov! A. The Secretary of State, ry of War, Attorney General, Postmaster General, Secretary of the Navy, Secretary of the Interior, Secretary of Agriculture, Secretary of Commerce, Secretary of Labor. O. Državni tajnik, finančni tajnik, vojni tajnik, vrhovni odvetnik, glavni poštar, tajnik mornarice, tajnik notranjih zadev tajnik za poljedelstvo, tajnik za trgovino in tajnik za delo. 36. Are the cabinet officers elected! V. Ali se člani kabineta vo- valcev. Vse-tn starosti veletrgovee in pose- milost i 1 na dosmrtno ježo, do-iiiik Avgust Tomažu*. — Dm* Vim je bila prošnja Arima Ad-doe. je v Ljubljani umrl v žira odbita. Jnstifikaciji je visoki starosti 9*2 lot Josip Ja- j prisostovalo mnogobrojno ob-klič ki je imel preti vet" k ti tr- jčinstvo iz mesta in iz vasi; kjer govinft in gostilno v Smart nem f je bil obsojene^ vaški načelnik. i,i i Litiji. V Ljubljani zapnš Vpad Mažarov v Prekmurje. ča sina majorja Josip a in heor Murska Sobota, 2. deoeinbra. Franriško Jaklie. — V Ljub- 'Madžarske vladne eete in gTa-ljani je 29. nov. umrl v 46 le- niearji so 29. novembra v polni tu svoje dobe znani hotelir in vojni opremi nastopiti na žrti posest n, Karel Tanses. — K. i -SO km. na meji Trtkove do Mu 1. P. re in zahtevali od naših obrne j- Kap. je zadela gostilničarja nih čet, da se umaknejo nazaj pod Rožnikom, Josipa Čatla. H i 1 je takoj mrtev. * V Savljah pri Ljubljani je u- mrla dne 30. novembra obče-s}>o)ioštovana Komatarjeva za 3 km. Na dveh krajih se je tudi streljalo. Naše četo se razen na par postojankah niso umaknile, ampak so vstra-jale na svojem mostu, kakor mati gospa Jedert Cvren, prid- so dobile povelje. Kakor slina gospodinja blagega srca in | Širno, so se poslala našim ob-dobrih\rok, stara 66 let. mejnim eetam ojaeenja in sicer Nesreča. Josip Žagar, so došle tja redne eete, tako da ki je usluibeu pri meščanski je meija popolnoma zavarova-korporaciji v Kamniku, je ža- na. Zdi se, da so Madžari ga I na cirkularki deske. Med smatrali Wranglovee za slabe delom je odnehala zagozda in čuvarje naše meje in so hoteli Žagarja z vso silo zadela v desno stran glave ter ga nevarno poškodovala. položaj izkoristiti. Kobilje, 1. decembra. V na-f nam ni zmmo Zahteva. Gruberjevega prekopa žensko mo od naše vlade, da po posre-trnplo. Na podlagi fotogra- j(|ovailjtt razmejitvene komisi-f.je jo jel fjoncijski zdravnik j(k v Veliki Kfuim pojasni> ali dr. Avramovič agnosciral kot niso vpada y Prekmurje or^a_ kavarniško blagajničarko Le ;iizirai; maž flani komisije opoldino Vidmar, katero so po Dr Jank() pikuš odvcdn^_ gre.^ali že več tednov. Vid ki kamlidat in znan horec za marjeva jo izvršila samomor. 0svobojenje Prekmurja je dno — Težko ponesrečil se je na 26 novembra v Ljubljani po-zagrebškem tramvaju >Franc ložil odvetniški izpit. Sedaj Bnfti k mi za rs k. mojster iz j vstGpi z (lr. Xome thy jetrn v Dol'- Dravelj. 1 nji Lendavi v dnižbo in bodeta — Utopljenka. 12 -letna jsknpaj vodila ^t,^ pi_ Marija Ostrman iz ziberž st. isaril0 3.? pri Kovtah je našla svojo f _ Nova odkritja o komunis-mater, tridesetletno Terez,jo|tih Belgrajska «PoliHka» Ostrman v pol metra globokem |prina5ft senzaeionahla ^odkrit. studencu mrtvo I toPl,enko|ja 0 komunistih ki so aahaja_ so potegnili ,z studenca m jo|jo y ih Komusisti SQ pokopali na pokopališču v Ro-; dol)ival- nenavad„0 Vdiko Un L . ' j knjig v zapore ter se je dogna- — Smrtna kosa je na Koros- Io> da si g pomo£jo knp^r do_ kem dne 2/. nov. položila v pigovali z |judmi od zlinaj y grob Marijo llavmk mater g. vsaki klljj j je bih> pod(Vtanih dr/, sodnega svetnika dr. Oz jllckoliko bosedi> ki so *k aj bolta llavnika v Št. Lenartu v isestavile pismo * y klljigi Slov. goricah. Pokojna je bi- j«2ivijeilje jezusa Kristusa" la blaga duša .n vedno zvesta, ;od Reiiana je podčrtano nasto-navdušena Slovenka. Po ne- pno. «Xaša stvar stoij si jajno srečnem plebiscitu bi se bila Omladinci so na delu. Fab- mogbi preseliti k svojemu sinu, - v.v . T, ,.. 0 . . , . . . . janeic je sel v Italijo. Srebo- pa n, hotela zapustiti svoje ro-|Hv bo liajbrž(y prestopil k soci. dno grude, zlasti ker je bila aiist(>m. Sima in Pavle dela-prepričana, da zas,je koroškim ta neamonio Xa dla ra,^j OroŽništ-vo in policija naj ostro pazita. — Dr. Mihajlo Rostohar, bivši docent na češkem vseučilišču v Pragi, je dobil poziv za profesorja na novoustanovljenem vseučilišču Masaryka V Brnu, na katerem bodo delovale najodličnejse znanstvene moči Tivlio-slovaške. Dr. Rostohar je svoj čas liabilifiral v Pragi pod pogojem, da pride vpo^tev za profesorja v Ljubljani, kakor hitro se ustanovi univerza. Dr. Rostohar predava eksperimentalno psihologijo. Ljubljansko štetje v Julijski Benečiji. Italija pripravlja prvo ljudsko štetje v novih pokrajinah): na Goriškem, v Trsta in Istri. Kdor pozna Italijo, se mi bo čudil, da skuša i-talijanski nacionalizem to priliko porabiti na najnizkotnej-ši način v to, da kolikor se da potvori slovanski značaj teh pokrajin. Ne le da je Italija pridržala preračunj^ii način štetja po obcevainem jeziku, ampak se bo ta torka vplivala v posebne poty s katerimi bodo hodili uradniki odhiše do hiše in jih izpolnjevali .sami! Stranka sama v to polo niti v-pogleda ne bo imela. Botič-na pola vsebuje tri vprašanja. 1. Kateri neitalijanski jezik rabi družina? 2. Koliko članov družine zna zadostno italijanski jezik ali kako italijansko naročbo? Politično društvo "Edinostv Trstu poziva Jugoslovane, naj se do skrajnih mej držei značajno, a kdor pritisku ne bi mogel odeleti,-naj skuša na druge načine izkazati svoje jugoslovanstvo. Obe»nem poziva rojake, naj mu naznanijo vsako zlorabo in protizakonitost. — Duhovniške izpremembe. Imenovani so bili: Franc Pav-šič, bivši turjaški -župnik za župircga upravitelja v Polomu; p. Gregorij Oi»Var, 'župnik-vi-har v Podzemlju, za župnika- osvetno društvo "Zora". — Zgodil se je tudi čuden slučaj, Sin organista Bevk Urty se je udeležil veselice, v Sebreljah dne ."»0. okt., a se ni več vrnil. Domneva se, da sel je v temni noči ponesrečil na grdi poti nad prepadi. Vsa poizvedovanja do zdaj so bila brez uspeha. Gregorčičeve slavnosti se po naši deželi lepo vršijo. Skoraj ni vasi z izobraževalnim društvom,, ki bi ne bilo počastilo Gregorčičevega spomina s prireditvijo. Deklamaeije, petje, govor — vso o Gregorčiču. Naše srce je radostno, ko pomislimo, kako je naše ljudstvo disciplinirano, navdušeno. En sam poziv v časopisih in ž<> je bilo ljudstvo na svojem mestu, že imamo celo vrsto poročil o slavnostih, o večerih, ki pričajo, da je ljudstvo zrelo in se zaveda pomeaia, ki ga ima pesnik za nas in taki večeri za splošnost, ko se znova obnovimo v Gregorčičevem duhu in ponovimo prisego našemu narodu. VideJi smo slavnosti v Kobaridu, Kamnjah, ftfandre-žu, Mirnu, Medani itd. X« moremo našteti vseh krajev, posebno danes, ko jet stavka prekinila poročanje v časopisih. Stavka je tudi zaenkrat zabra-nila, da se ni mogla slavnost vršiti Še v Solkanu in v Gorici; vrši se pozneje«. -- Na 280.000 kron je bil obsojen v Žagrebu lastil i k kavarne Modulič ker plačilni natakarji niso imeli v mlu plačilnih listov, ki jih morajo radi davka na luksus izročiti gostom. Krava požrla pet milijonov. Gospodar Vojdala je pripeljal j ondan na trg v Krakovu voz slame. Tisti čas, ko je odšel očka Vojdala v mesto po opravkih, je prodala njegova žena nekemu meščanu slamo, a ni vedela, da je shranil skrbni Tncž v nekem otopu 5 milijonov poljskih mark. Tn ker tudi kupec ni vedel, da je slami nov druge klase, 815 poročnikov in 1537 podporočnikov. Za napredovanja med letom je v-postavljenih 1,088.800 dinarjev, redne doklade pa znašajo 964.950 dinarjev. Največjo doklado ima načelnik generalnega štaba, ki dobiva* 54,750 dinarjev. Za vojaške gojence v tujih državah je predvideno 2 milijona dinarjev, za f'za-upnp- namene" pa istotako 2 milijona. Žandarmerija, ko-je število presega 20.000 mož, bo veljala okroglo 185 milijonov dinarjev, mornarice pa 71) milijonov dinarjev. Za obmejne četo jo predvidenih 150 ni i lijtmov d i narjev. ALI IMATE SLABE OČI IN GLAVOBOL? Abnormalne oči direktno vplivajo na vaš glavobol, želodčne in drug« živene nerede, ker take odi izrao-ljejo ter slabijo živčevje. DR. L. A. STARCE Ophthalmologist. Uradne ure: 10—12, 2—4, 7—8. Ob sredah 10, 12. 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. ob torkih 11-8 zve. na podružnici v City Bank Bldg. (Pearl & 29th St.) Lorain, Ohio. viharja m prosta v Metliki; p. Ieol zaklad bankovcev, jo na Remigij Jereb za župnega u- pravil iz slam(4 vozan\co[ ki jo pravitolja v Podzemlju. Pre- jc njegova sivka s kmetiškim mescem so bili kaplani: Janez zakladom vred mirno in zado-Pikoyie iz Kočevja v Ribnico, voijno 8pravila pod varno stre-GabrielPetrič ;z Ribnice v Ko- h™ Pa j0 bii0 po potmilijon-celvje, Anton Selan z Vrhnike Ukem bogastvu na Mirno, Valentin Bert on- , Iz Av;trije dobimo celj z M.nie na Vrhniko An- Metnižko ministlNtvo j, pos. ton Rovtar ,,.Kočevja v Črno- ^ na Dunaj ^ k| bo melj, Anton Hafner iz Dobrni-1 Vzol od Aystrijo ;mo f ča v Kočevje, Franc Hoeuig- nSh va^oliav/ služili za izvoz Vagoni bodo domačih pro- 01 v Tržišču, Alojzij Pcfek od duktov. Sv. Trojice v Tržišču v št. Jaiiž, Anton Pavlic iz Št. Jan-. . .... ,.„ ,. . ža v Bošta,.j, Josip Klemcnčič l^.l^.V^TI',,?.?. iz Metlike na Dobrovo, Anton Nas vojni dolg v Ameriki Slovencem še lepša zarja, S^j tega dopisovanja je bilo a- tom upom je l^gla v grob. Naj (^tiranih se nekoliko komunis-vwirn počiva! tov — Žalostna usoda častnika Etbin Kristan se jo vrnil iz Wranglove armade. Dne 27. Amerike v Ljubljano. Skraj- novembra ob lU uri zvečer se ni čas, zakaj socialna demokra- je v Bohinjski Bistrici smrtno c;ja ve(ino bolj narazen leze, v s samokresom ustrelil v glavo kolikor je ni zlefelo pod okrilje polkovnik Wranglove armade, dr. Žerjava in Jadranske ban-baron l gon Jurgenson Volken- ^r Qman z Dobrove v Metliko Janez Pivek iz Višnje gore na Jesenice na Gorenjskem, Franc Urbanec iz Škocijana pri Mokronogu v Škof jo Loko, Martin Bukovec od Sv Križa pri Litiji v Škocijan pri Mokronogu, Franc USitkar iz Srednje wid, doma iz Rige. Bil je star šele 26 let in mnogokrat v bojih ranjen, posebno v glavo. Ruski car mu je bil vedno pred očmi. Pri obmejni straži je stražil kot korporal in živel v neugodnih razmerah. Po veri je bil protofctant. Zelo inteligenten človek. Tovariši oficirji so ga pokopali na pokopališču v Bohinjski Bistrici po pravoslavnem obredu. —Izvršitev smrtne obsodbe. 23. nov. je bil v Mostaru obe^ — V Kamniku je bilo pri o-krajnem sodišču obsojenih šest možakarjev na Iskupno vsoto 8200 K., v korist ubožnemu skladu kamniške občine, ker so pri hazardni igri "obrali" nekoga kmeta za 35.000 kron. Med obsojenimi sta tudi dva občinska svetovalca, in sicer F. Stare in Anton Oerar. . Xave-dena sobrata ima za ta dva moža, ki sta v liberalni stranki prvačila, hude posledice, nam-reic izključenje iz občinskega IGO dolarjev 3500 milijonov dinarjev. Lepi denarci! Kave porabimo v naši državi ckoli 200 tisoč bal (bala je 50 kg. ali 10 milijonov kilogramov na leto. » Koliko stane naš0 državo zveza narodov? Naša država mora dati letno zvezi narodov vasi v Bohinji v Sv. Križ pri I tri šestnajstine celega zvezine-Litiji, Franc Pivsetnik iz Sle- U« proračuna, to j0 20 milijo-dnika v Srednjo vas v Bohin- P»ov, 874 tisoč, 943 frankov v ju, Janez Sadar iz Toplic v zlatu. Z ozirom na današnjo Kranj, Franc Sušteršič iz Tre- "izko vrednost dinarja mora-bnjega kot beneificiat na Vače, mo plačati letno približno 950 Andrej Kajdiž iz Kranjske go- milijonov dinarjev. to v Šmartin pri Kranju, Franc P. H. Sattner, eden naših Kolemiic iz Borovnice v Gorje, največjih skladateljev, je pra-župni upravitelj Franc Pavlic znoval 28. nov. 70-lotnico svo-iz Motnika v Trebnje. — Na- jega rojstva. Njegove sklad-me^čeni so bili kot kaplani, be so posebno* našim cerkve-Jakob Miglic v .Dobraiču, Pa- nim pevskim zborom najbolj vel Podbregar v Loškem poto- priljubijeriel Skromnemu pa-ku, Anton Vadnal na Krki, tru voščimo še nadalje čilega bivši župni upravitelj v Pod- zdravja in obilo let! kraju Jožef Markov i č v Borov- — številno stanje liaše ar-nici, Janez Sedej, bivši, mor- made. Iz proračuna za 1. 19-nar. kurat, v Šmariji; s-meni- 22 jC razvidno, da šteje naša ški duhovniki: Franc BlažičLrma(la ^99 aktivnih častni-v Višnji gori, Franc Ambro- kov, za katere bo treba 23,977. žic v Fari ob Kolpi, Feliks Gr- 376'dinarjev, vojaški (civilni) čar v Smledniku. — Za deka- Ldadniki pa bodo voljaji 1,224. na semeniške dekanije je bil i- 07.9 dinarjev. Med aktivnimi menovan Jakob favlakovič, [častniki sta dva v činu vojvod, župnik na Suhoru. |^aije 24 generalov, 424 polkov- Ravne. V Ravnah pri Cerknem se je osnovalo sloveusko nikov, 1097 majorjev, 861 ka-petanov prve ki., 1176 kapeta- DENARNE POŠILJATVE. Jugoslavija: . 500 kron za................$ 2.20 1000 kron 7a............. 4.30 5000 kron za______________ 21.00 10000 kron Italija: 100 lir /a_______________$ 4.95 500 lir za.____________ 24.00 1000 lir za..................... 47.00 za----------- 42.00 1(1000 lir za..:____________465.00 Nemška Avstrija: 1000 kron za....$ .95 Izdelujemo tudi vsakovrstna notarska dela za tnkaj in stari kraj kot: pooblastila, prošnje, kupne pogodbe in pobotnice. Za pojasnila se obrnite ua: MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, 111. Največja slovenska banka v Ameriki Denar v stari kraj Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka. Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko. Naša banka je pod državno kontrolo Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 STKfJET. NEW YORK, N. Y. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00 THE DOLL AH SAVINGS BANK f BRIDGEPORT, OHIO Gl&vnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi n&am vlagateljic*. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelka. SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA 1 Anton Zbašnik Pittsburgh, Pa. Corner 48th and Butler Sts. Telefon: Fisk 2065 Sprejema v izvršilo vse notarske posle. Izdeluje POOBLASTILA, KUPNE POGODBE, IZBRISNE POBOTNICE, OBVEZNICE, OPOROKE in razne druge notarske dokumente. Izdeluje PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJCEV IZ STAREGA KRAJA, preiskuje stanje zemljišč tukaj in v starem kraju in sPrejema tudi razne druge preiska ve. Večletna izkušnja jamči vsakemu dobro delo. Pišite ali pridite osebno. Cene nizke in postrežba točna. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti v»led večje množine denarja med ljudstvom delaju ipekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po tvo)! uljudni in hitri postrežbi. Mi platajMio m hranilno ulo«e po 3 odst. ki jih pripišemo k glavnici ako jih oe dvignete. Naša banka je pod nazorat-vom vlade Zdruieadh držav bi članica federalnega rezervna-ga sistema. Pri pošiljanja denarja v Jo-goslavijo bodite previdni Brezvestni meŠetarji nastavi-Ijajo sedaj kronam visoke ce* ■e, ker se hočejo okoristiti z --nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želita poslati denar v ataro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno • THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 4. JANUARJA 1922. (N adaljevanje.) f i Vojna na oceana. Barry in Jon*.* •J'&ffiM Ob izbruhu vojne je Ameri-kance zelo oviralo pomanjkanje mornarice. Ker se niso imele tedanje kolonijske države svojega stalnega vojaštva za bojne ladje in tudi ne še bojnih ladij, se je vporabljalo in gradilo privatne križarke, ki so te-kp*»4>rihodajih štirih let povzročile mnoga * škode angleški mornarici. Te križarke so A-n&rikanci tudi čez ocean, do angleškega obrežja spravili in tekom 3 let zavzeli okrog 600 raznih sovražnih ladij. Med t«sn času je ameriški kongres i-menovar Esek Hopkins-a iz Rhode Islanda poveljnikom male, iz 5 bojnih ladij obstoječe mornarice, ki je bila pa kmalu uničena; nakar se je pričelo a-^itacijo za povečanje ameriške trgovske mornarice in gradbo novih bojnih ladij. Poveljstvo ene izmed teh ladij (Lexington) je bilo izročeno kapitanu John Barry-u, rodom iz Wexforda na Irskem, ki je prišel v Ameriko komaj 13 let star. Mladi Barry se je pri -ameriški trgovski mornarici tako odlikoval, da je postal s 25 leti že kapitan. Ob izbruhu revolucije je dal Barry Ameriki na razpolago eno izmed svojih najboljših ladij, da bi služila domovini. Lord Howe mu je ponujal najboljšo službo pri največji fregati z letno plačo 15 tisoč guinej; a Barry mu je je na to odgovoril: " Ker sem se jaz samo Ameriki posvetil, me ne more vsa angleška mornarica zase pregovoriti. Jaz ostanem na tem mestu.*' . Gorinavedena bojna ladja, "Lexington" katero so Ameri-ka^ici imenovali v počast in bitko je po vroči bitki kmalo zatem,ujela angleško križarko "Edward." Barry je uspešno križaril ob našem morskem obrežju, kjer je marsikatero sovražno bojno ladjo potopil ali zavzel. Meseca marca 1. 1794 je bil Barry povišan v vrhovnega poveljnika celokupne mornarice z naslovom "Commodore," v obče ga je pa ljudstvo imenovalo "očeta amriške mornarice. '' V kapitan Barryjevem šva-dronu, ki je na morju branil a-meriško zastavo je bil tudi junaški Paul Jones, poročnii na ladji "Alfred". Jones se je kasneje pri ameriški mornarici tako hrabro odlikoval, da bo njegovo ime ostalo za vedno zapisano v zgodovini Združenih držav. Samo s tremi bojnimi ladjami je korajžno odjadral proti angleškemu obrežju. Svo jo. bojno ladjo "Bonhomme Richard" je dobil od francoskega kralja. Pri Flamborongh Head je naletel na veliko an-glško flotilo pod vodstvom dveh vodilnih križark "Sera-pis" in "Countess of Scarbo-borough." Dasiravno so Jone-sa driigi amer. častniki svarili, je vseeno sovražne ladje napadel in z orožjem zavzel. Še predno se je njegova bojna ladja potopila, ie se pravočasno z nje spravil inunicijo in- vojake na zavzeto nagleško tkcižarko "Serapis." ' Junaški John Paul Jones jo Ml rojen na Škotskem; v ame r£ko< vojn l o službi je stopil fata Kmalo pp na- \ Idem pomorski bitki in iraagi je Jones se večkrat križal ocean. V priznanje za njegov junaški nastop in uspeh pri oni bitki mu je ameriški kongres podaril zlato kolajno in izrazil posebno zahvalo; od francoske* ga kralja je pa dobil časten zlat meč. Po končani revoluciji je postal Pavel Jones podadmiral v ruski morndrici; umrl je 1. 1792 v Parizu. Jones je bil mornar na svojem mestu: pogumen in korajžen, da malo takih. Pri nekem spopadu z Angleži je neki angleški kapitan Jonesa vprašal: 4 Ali si zadel T —'Zadel!' mu odgovori Jones s porogljivo pripombo: "Jaz nisem pričel bojevanja!" Vojna na jugu. Savannah zavzeta. Padec Charleston^ Leta 1778 se je vojna proti jugu zasukala, ker so se Angleži zakleli zavzeti kolonijo za kolonijo. Georgia je prVa padla Angležem v roke, nakar je kraljevi guverner zopet svojo službo nastopil. Amerikanci pod Abrahamom Lincolnom so s pomočjo francoske mornarice skušali v oktobru 1. 1779 zopet zavzeti trdnjavo Savannah; bili so pa poraženi. Njih izgube so znašale 1000 mož, meld katerimi je bil tudi hrabri in vrli poljski častnik Pulaski, in junak v bitki pri Fort Moultrie, saržent Jasper. Lincoln se je odTtam proti Južni Karolini u-maknil; med tem ko se je Clinton z 11,000 možmi proti jugu pomikal. Angleži, veseli svo-je prve zmage so obkolii trdnjavo Charleston, kjer je Lincoln taboril. Na nesrečo se je moral tukaj Lincoln Angležem udati s 3000 možmi in jim izročiti mnogo vojnega materijala. To je domoljubne Američane zelo užalosti»lo osobito še tedaj, ko so Angleži skušali vdreti v notranjost kolonije Južna Ka-rolina. I. Tedaj, ali v pravem trenotku so pa vstali ameriški miličarji pod povejstvom hrabrega Ma-rion-a Sumter-ja, Pickens-a in Clark-a, ter usta/vili nadaljnje prodiranje Angležev na suhem. Bitka pri Camdenu in na Kraljevem hribu (King's Bt°un merilStt ISflgffcS jez izročil Vrhovno poveljstvo armade na jugu generalu Gates-u, dasiravno tega imenovanja George Washington hi odobraval, češ, da je Gates nezaupen človek. Gates se je s svojo armado vtaboril v Južni Karolini, med tem ko so Angleži pod gen. Cornwalisom obkolili mesto Camden. Gates je sovražnika napadel dne 16. avg. 1780 s popolnim neuspehom. V tej bitki je bil vrli gneeral De Kalb smrtno ranjen; Gates je pa na konju zbežal 60 milj daleč od bojne črte. To so bile najbolj usodne ure ameriške revolucije, kajti v teh bitkah so si Angleži zopet tri južne kolonije prisvojili; Amerikanci so izgubili o-be svoje armade tako, da niso imeli nobene protiobrambne pomoči več, ko so Angleži v kolonijo Virginia vdirali. In vendar se je ameriškim domoljubom kmalo zatem sreča na boljše obrnila. Dne 7. okt. 1780 so Američani £ri King's Mountain v Južni Karolini napadali oddelek angleških regularnih vojakov in njih pripadnikov (torijev) katerim je zapovedoval gen. Ferguson. Ameriški patrijotje, sestoječi po večini iz drvarjev in šum-skih delavcev so tukaj Angleže neusmiljeno natepli; gen. Ferguson je bil na mestu ubit, njegova armada pa do cela uničena. Izdajstvo Benedikt Arnolda 22. sept. 1780. Istočasno je bil ameriškim patrijotom zadan ponovni usodni udarec. Že večkrat omenjeni ameriški general Benedikt Arnold,ki se je pri Ticonderogi, Kvebeku irt Saratogi tako hrabro bojeval, je skoval svoj peklenski načrt za predajo najbolj važne ameriške strategič-ne točke, West Point. Že pred 2 teti prej je bil Arnold kot poveljnik v Filadelfiji zapleten v razne sitnosti, vsjed njegove nepokorščine, ošabnosti in častihlepja. Zato mu je George Washington izrekel nezaupnico in strog ukor, namesto, da bi prejel zasluženo kazen. To je Arnolda zelo razkačilo, vsled česar je prisegel osveto in maščevanje. Čez pol leta zatem mu je vsled prošnje Washington izročil poveljstvo znamenite trdnjave West Point. Zdaj je bil Arnold na konju.--Delal je vedno načrte za izvršitev o-svete s tem, da je stopil v tajno zvezo z angleškim generalom Clintonom. Vse te izdajske načrte naj bi med obema major John Andre izpeljal, ker je bil izbran za posredovalca. Ko se je Andre od Arnolda iz West Pointa vračal, so ga Amerikanci ujeli ter našli pri njem v čev ljih skrite važne načrte in listine. Major Andre-ja so Amerikanci ustrelili; general Ar noJd je pa še pravočasno na an-geško bojno ladjo "Vulture" zbežal. Za svoje izdajsko in nesramno početje je Arnold odj [Angležev prejel 32 tisoč dolarjev in mesto generalnega štabnega častnika pod gen. Clintonom^. ■(Dalje sledi.) aan Nemščina in srbobr-hrvaščina. Ljubljanski "Slovenec" piše: 1 • ■* Priobčujemo z avtorjem, dovoljenje v izvlečku članek iz lanske junijske številke "Popotnika", ker se nam zdi, da daje najlepši odgovor na barbarske predloge in sklepe zadnje seje višjega šolskega sveta. Naj misli kdo o nemščini, kar hoče; to je za nas jasno, da se tradicija nemščine ne more in ne sme namah presekati ter bi se moralo uvajanje kakega drugega svetovnega jezika, predvsem francoščine le stopnjema vršiti. — Uredništvo "Slovenca." "Po prevratu smo pri nas sjlno hiteli s "strganjem starega kvasa", žal, zelo ne kritič-j no in enostransko. V svojem prvem entuziazmu smo bolj gledali na zunanjost, na vnanje, simbole našega robstva, nego pa naše notranje prerojenje v jugoslovanski smeri. Karkoli nas je spominjalo na nekdanje avstrijske čase, vse smo hoteli iztrebiti čez noč, ne oziraje se na to, je li bilo tako trebljenjfc povsod umestno ali ne. Da na-vednem konkretni primer: Kar čez noč smo vrgli iz naših šol nemščino, ali jo pa vsaj potisnili do najskrajnejše mere in posadili na njeno mesto srbohrvaščino. Vsevprek, smo kričali na nemščino in jo preklinjali, nihče ni hotel manjkati pri tem vseobčem kamejanju. No, sedaj upam, da so se duhovi že nekoliko pomirili, zato prihajam na dan in izpregovorim; besedo v obrambo nemščine, četudi na riziko, da bom morda sam kamenjan. Kaj je nemščina! Ali morda res tista kruta in neusmiljena roka, ki nas je davila stoletja? Djal bi, da ne. Nemščina je pri tem nedolžna in le slučaj je,, da so se posluževali Habsbur-$ani s svojo kamarilo tudi nemščine kot sredstva za svoj režim. Reailno moramo zreti na nemščino kot jezik, ki ga govori 80 milijonov ljudi z visoko kulturo in še višjo civilizacijo, (narod s katerim imamQ skoro 200 km skupne meje, narod, na katerega nas veže stoletna tradicija, narod, kateremu se imamo vsekakor zahvaliti tudi za pretežni del naše kulture in civilizacije, narod, s katerim nas vežejo tekom stoletij ustvarjene gospodarske vezi, narod, ki igra vkljub svojemu porazu še tvedno veliko vlogo v svetovnem koncertu in bo igral še večje v bodočnosti. Absurdna je namreč misel, da bi bilo mogoče izriniti iz svetovnega koncerta ljudstvo, s tako ogromno življenjsko silo, Jfakršno so pokazali bas Nemci v svtovni vojni, .zali baš Nemci v svetovni vojni. Z gradiranjem nemščine v močnega sredstva prejšnjega avstrijskega režima, to se je zgodilo samoposebi vsled odce-pljenja naših dežela od Dunaja, nego smo vrgli iz naših šol svetovni jezik; ki nas je edini vezal s svetom in svetovno kulturo. Mesto nemščine smo vpeljali srbohrvaščino. Nočem vpraševati, na kolikih hrvatskih o-ziroma srbskih šolah so vpeljali slovenščino, prav odkrito pa vprašam, kak smisel naj ima ta zamenjavat Za vsakdanjo praktično uporabo razume vsak Slovenec prav dovolj srbohrvaščine. Praktičen pomen bi i-mel kvečjemu pouk cirilice, ki je v sedanjih razmerah morda res potrebna, spoznati pač moramo srbohrvatsko slovstvo. €11 sicer? Ali naj nam srbohrvaščina odslej posreduje svetovno kufturo, kakršno nam je posredovala preje nemščina? Ni ga, ki bi se upal trditi, saj je menda vsakemu jasno da stojimo Slovendi kulturno in civil iza-torno daleč pred našimi južnimi brati. In menda ga tudi ni, ki bi se upal trditi, da lahko živimo odslej v Jugoslaviji brez vsakih tesnejših zvez s širokim zunanjim svetom, s svetovno kulturo. Obratno, poprej smo bili več ali manj prisiljeni capljati za razvojem, duh časa nas je več ali manj prisiljeno vlekel naprej, v Jugoslaviji bomo navezani le sami nase, na lastno iniciativo, na lastno pridnost. Predpogoj vsega našega na-daljnega razvitka je, da vsa naša inteligenca tudi v bodoče Iperfektno obvlada vsaj en svetovni jezik, ki naj bi nas, kakor omenjeno, vezal s svetom in s svetovno kulturo, ki naj bi nam posredoval vse največje kulturne pridobitve ostalega sveta. Lepo je bratstvo in vse jugoslovansko čuvstvovanje, a srbohrvaščina ni svetovni jezik, ki naj bi izpolnjeval to veliko nalogo, zato se že danes vsi šolniki ogrevajo za to, da se poučuj v naših šolah "tudi" en moderni, svetovni jezik, to je nemščina, francosščina, laščina, ruščina ali angleščina. Stoletja smo živeli v nemški šoli, oni solidni, natančni nemški šoli in kdor le objektivno pomisli, mora priznati, da je baš ta nemška šola ono, kar nas > dviga pred naše južne brate, ki so bili vzgojeni deloma v mad-jarski, defoma pa v turški mental iteti. Vpliv te solidne nemške vzgoje se je pokazal takoj ob prevratu,nas vzdržuje še danes in bo vzdrževal vse sedanje pokol jen je. Živeli in razvili sino se dalje v velikem gospodarskem kompleksu, kojega centrum je danes Nemška Avstrija. Vse niti našega gospodarskega življenja so ozko zvezane z onimi v prejšnjih avstrijskih pokrajinah in abotna je misel, da je mogoče gospodarsko življenje v par letih uravnati v drugo smer. Ne, še dol-«ga desetletja bo živelo naše gospodarsko življenje v najtesnejših zvezah z onim med Nemci, še desetletja bomo navezani na najživahnejše izmenjavanje vseh produktov, ne glede na to, da tudi med nami živi precejšen procent Nemcev. Vsi ti fak^ tor ji pa nas naravnost silijo, da gojimo tudi v bodoče še nemščino v naših šolah v naj izdatnejši meri; zlasti zato še, ker bo vsakemu našemu inteligentu dano, da se še potom konverza-cije popolnoma privadi nem ščine v govoru in pisavi, sicer ue več v taki meri kot preje, a baš to naj bo vzrok, da posveti-i(mo pouku nemščine še večjo pozornost, nego preje. Cilj na- Če smo osvobojeni, se ne sme mo postaviti na stališče štirinajstletnega fanta, k\ je zapustil ljudsko šolo in arogantno koraka brez pozdrava mimo vojega nekdanjega učitelja. Obratno, čim bolj doraščamo, tem bolj potrebujemo opore starega, izkušenega in pametnega moža in od Nemcev se nam bo učiti še dolgo in mitogo se bojno lahko še naučili od tega naroda, ki ima morda razun srčne kulture prav vse vrline in sposobnosti. Kaj pa je s srbohrvaščino! Da nam ne more in ne sme na-demestovati nemščine,je več ko jasno, zlasti ker smo si po jeziku s.Srbi in Hrvati toliko sorodni, da se prav lahko spora-zumemo, četudi govorimo vsak svoje *1 narečje''. Kdor bo potreboval perfektno obvladanje srbohrvaščine, se je priuči v najkrajšem času. Potrebno pa je intenzivneje poznavanje literature jugoslovanske in v tenj spoznavanju naj kulminira gojitev jezika. Sicer bo pa skupno življenje v eni državi že samo polagoma zabrisalo največje razlike. ■•j.'-f- tf KAKO JE NASTALA CHOPI-NOVA ŽALNA KORAČNICA? Znana Chopinova pogrebna koračnica je del njegove B-moll sonate. Ko se je Chopin nekoč mudil v Benetkah, mu je hotel Ziem podariti koncertno krilo (klavir) in da bi ga iznenadil, ga je povabil na južino. Med povabljenci so ____ gotovo še 'tolil&o ali pa še vec, ker je bila omdnjeoa vsota aazuačena samo sa enkrat Glede uspehja tega propagandnega dela se nam poroča, da ni vdlik. Doeitej je nabral vernikov večinoma le v velikih mestih, kjer pač ni našel veliko rer Ugioznih ljudi; največ mu je dala Praga, namreč 100.000. Med Rusini v podkarpatski Rusiji pa jO bil rezultat minimalen, saj je znano, kako zvesto se grškokatoliški Rtrsini oklepajo svoje verA Intereeant-no je, da "Vesnik" konstatira, "da je češkoslovaška narodna odrkev sprejela vse dogme pravoslavne vere in vse bistvo »ve-totajstev, obeneta pa dosegla kanonizacijo mistra Jana Hur sa". Kakšno protislovje vsebuje ta trditev, se razvidi iz tega, da je tudi pravoslavna cerkev učenje Jana Husa zavrnila kot nepravoslavno, kar se more citati v vsaki pravoslavni učni knjigi dogmatike. V, čem obstoji bisfvo avetotajcev, kakor jih je priznala češka narodna celrkev,1' Vesnik'' ne pove. Opomniti pa je treba, da po dosedanji praksi nobena pravoslaivna cerkev ni sprejemala nikogar v kanon. svetnikov brez izrecnega soglasja drfgih pravoslavnih cerkva, kar se sicer tudi samo po sebi razume, ker noben svetnik ne more 'biti svetnik ene pravoslavne cerkve, ampak le vsece-le cerkve. Sicer pa je to notranja zadeva pravoslavnih cerkva, nas zanima le vprašanje, kako delo, ki je tudi v škodo verskega miru v državi, ako jih bo sploh utemeljila. "Slovenec." bili tudi knez Polignac, slikar ' I liU«J "IMtliUU A v » * «UfU iiy V J AUAV Ricard in več drugih Ziemovih !bo vlada utemeljila izdatke za prijateljev. Chopin je bil to protikatoliško propagandno običajno resnega obraza. Ali tisti dan je bil še posebno slabe volje in si je odzval povabilu šele( proti večeru, ko so bili Ziemovi gostje že davno obedovali. Ker je bil sila slabo razpoložen, so ga hoteli ostali razvedriti. Polignac jo v kotu izteknil skelet, ki ga je Ziem potreboval pri slikanju pa je uganjal z njim vsakovrstne >urke. Naposled ga je posadil za klavir, ga prijel za lakti ter s prsti tolkel po tipkah. Luči so pogasili in on je molče prislužkoval tej godbi mrtvih. To je bil genialno roma-tičen prizor, povseta v duhu tedanje dobe. Vse to je še bolj učinkoval, ko so zadone-ji zamolkli udarci, ki pa niso prihajali iz kraljestva duhov, ampak od lesefce prazne skrinje, na katero je Ricard tolkel z nogami, ko je na njej sedel. Vse se"je smejalo, samo Chopin ne. Zavil se je v belo haljo, ki jo je bil Zicin razprostrl čez klavir in je prestrašemo gledal kretnje skeletove. Ko 90 zagr-meli oni trije votli udarci, je Chopin planil kvišku, popadel okostnjaka ter ga strastno pritisnil 11a prsa. Vse je globoko pretreslo, a niso opazili, da Chopin sam sedi za klavirjem in v grobni tihoti atelijeja se je razvijala bolestna, brezupna, globoka in nadzemska godba, kakršne še ni slišalo človeško uho. Slednji akord ja bil vzdih, vsak ton solza. Chopin namah prekinil igro in se zgrudil na tla. Nekoliko mesecev kasneje je javno igral Chopin prvič svojo B-moll sonato. O ZDRUŽENJU ČEŠKE NARODNE CERKVE S PRAVO-SIAVNO. Izvemo sledeče podrobnosti: "Vesnik", organ srbske pravoslavne duhovščine, konstatira, da se škof Dositej ni podal na 'Češko niti na laistno žeOjo niti marveč vsled na željo vlade, .1 m IJJ _____________^ , s-klepa arhijerejskega sabora. ših učnih načrtov bi moralbiti, To pa na stvari nič ne izpre ' .... -% . .-i , i • JI _ ~~ rt.Uiinrnlfi da jnora vsak absolvent srednjih učilišč popolnoma obvla- meni. Fakt je, da je arliijerejs-ki sabor, dobil v to svrho Od dati nemščino. Ni to odslej vlade kredit, kakor je to. •• več ona nemščina, ki je bila ne- favoj čas naglašal v svoji lnter-koč simbol naše sužnosti, mar- 'pelaei ii poslanec dr. Šimrak, na več le svetovni jezik, ki nas ve- !]jar ni se do danes dobil nobe-že s svetom in nam posreduje neJ?a odgovora. Dobil je takrat svetovno kulturo. j 100.000 dinarjev, pozneje pa PAKETNA POŠTA ZA EVROPO. New York (Jugoslovanski Oddelek, F. LS.) Poštna uprava Združenih držav naznanja nekatere, spremembe glede paketne pošte ' (Parcel Poet) do nekaterih evropejs-kih| držav. Maksimalna težina poštnih zavojev iz Združenih držav v Avstrijo in narobe je bila povišana od 11 funtov (5 kil) na 22 funtov (10 kil). Poštnina za vsak paket čez 11 funtov znaša 39 centov za vsako težo do 22 funtov, dodatno k poštnini od 12 centov za vsak funt. Glede paketne pošte do Italije naznanja se, da v smislu naznanila italijanske poštne u-prave se sedaj dovoljuje uvoz kave v Italijo potom paketne pošte. Z dnem 4. novembra je bila zopet otvorjena paketna pošta v Rumunsko za nepriporočene zavoje do 22 funtov. Pozor! Pozor! Krasni stenski KOLEDAR za leto 1922. Koledar ima 14 strani, na vsaki strani so različne krasne slike, strani so široke 9V2 Pftl«a in dolge 16y2 plača; tako krasnega in lepega KOLEDARJA še niste imeli v hiši; cena je 25c s postarino; pošljite poštne znamke in Vam ga fakoj pošljem. Za lase, za sive lase, moške brke, za prabute na glavi, za rermati-zem, otekline, za rane, opkline, bule, ture, kraste, grinte, lišaje, mo-zole, srab, in solnčne pege, kurje oči, bradoviee, potne noge, ozebline, debelo kožo in žulje in se veliko drugih zdravil pišite takoj po cenik, ki ga pošljem zastonj. Jakob Wabcic CLEVELAND, OHIO. 6702 Bonna Ave. M. E. "h JL GLASILO K. S. K. JEDNOTE 4. JANUARJA 1022 OD HISE DO HISE i@ Ljudska povest. » i ■ i (Napisal Franc Jaklič). - Nadaljevanje). "Kil prida niste!" "Ti oklešček ti, babji!---- Molči, pa rajši premisli, kdo je slabši. Ali ni Gornik več v-reden, kakor vsi drugi fantje v vasi?" "Ljov!" "Zakaj se jd Lazar jeva ravno za njim pehala?" "Tako se je!" "Misliš, da mu ni pomigala, naj jo pride snubit t'' "Tako mu je!.... Beži, beži!____Sanjalo staro!" "'Sanjalo? Včasih mi pa nisi tako rekla...." 'Od.... m.... m! Dedac!" "Ti, Urša, saj si menda že pametna! Zakaj bi pa Lazar ne dal Gorniku hčer?" "Saj ni neumen! Pa sram ga je menda tudi! Kaj bodo pa ljudje rekli!" "Kaj pa sedaj pravijo? Ali je to lepo?.... Lazar je bahai In ako bi bila dekle taka, kakor je stari, bi jaz Gorniku svetoval, naj jo pusti. Tako pa ne. — Naj se vzameta!" "Kaj ti kaj moreš, reva?" "Jaz? Boš videla!" BarbiČ jezen vstane pa se odpravi, ker jo bil na jed čisto pozabil. Urša se pa tudi ni hotela več spominjati obljube____Barbiča je bilo to razburilo, kar mu je bila Urša povedala. Gornika je imel rad, Lazarju pa je. bil gorak in ga je veselilo, kljubovati mu.... Krenil je v Kozji rep. "Pa jo pusti, Anton!" je pri. govarjala Gornica sinu. "I, kaj se pa siliš tja, kjer te nef marajo t m Pameten bodi!" Anton se ni dal pregovoriti. Vse je vrelo po njem, in misel za mislijo se mu je porajala, ljubezen in srd sta ga razburjala. Ej, kako bi ga!---- Hvalil je pa Boga, da mu je dal mirnost. Ko je Lazar zbefenel in se je vrgel nanj, takrat je Antonu zavrela kri in ga silila k upoin; toda obenem mu je tudi Šinila v glavo misel, da je nasprotnik — Ančkin o- v ee. "Ali te bo potem šel ljubila, ako prizadeneš pčetu kaj hude. ga?" Kri se mu je umirila in kakor neobčutljiva stvar se je pustil sukati Lazarju, ki ga je potem igraje spehal vun. O, saj bi ga ne bil! Ali če je pa Lazar Ančkin oče---- Pretaišiljal je, kaj bi storil, a za materin svet ni maral. BarbiČ se je prismejal h Gorniku. Po pozdravu je sedel kakor domačin in je gledal sedaj njo, sedaj Antona, ki sta bila oba v zadregi. "No, si opravil?" je vpra- more olajšati srce. ' Tudi Anton si ga je. "Kaj boš sedaj naredil?" ga je vprašal Barbič, ko je ivedel, kako je bilo. Anton tega sam ni vedel, sa mo to jfl trdil: "Moja bo, pa moja bo, pa nobenega drugega "Da bi ti jo izlepa dal, ne Smeš upati; ti Lazarja premalo poznaš "Jaz mu tudi tako plavim, La me ve ne"ga in mi ve. verjame," je pritrjevala ttu i vs.» Folznft. Anton je bil hud, ker ni vedel, kako bi se izmotal; mati in Barbič mu nista takega sve tovala, kar bi se zdelo njemu pametno, Grozil se je Lazar ju, ako mu ne bo dal hčere iz-lepa. Mati j