Težave bo treba premagati z isto voljo kakor smo jih premagovali v teku borbe
V Ljubljani, tovariši in tovarišice, je bilo spočeto tisto ponosno gibanje slovenskega naroda, ki žanje danes svojo popolno zmago. Spočeto je bilo neposredno po zlomu stare Jugoslavije, nepo-sredno po prihodu prokletih okupatorjev. Spočela ga je Ljubljana, Ljubljana ga je razvila do tako visoke stopnje, da se je že leta 1941 dogajalo, o čemer je bila prejšnje čase večina Ijudi prepričana, da slovenski narod tega ne zmore. Ljubljani gre danes predvsem zahvala za nastanek in razvoj Osvobodilne fronte. Ljubljani gre predvsem zahvala za njene velike zmage, Ljubljani gre zahvala za nastanek in razvoj partizanstva na slovenskih tleh in zahvala za to, da se je slovenski narod hkrati z drugimi jugoslovanskimi narodi uvrstil v našo ponosno, najslavnejšo, nepremagljivo, zmagovito jugoslovansko armado. Vse slovenske pokrajine, vse Ijudske plasti slovenskega naroda so žrtvovale. Toda prepričan sem, da se sle-herni Slovenec danes zaveda, da te žrtve, najsi so prišle od koder-koli, ne bi bile rodile takih sadov, če ne bi zastave osvobodilne borbe tako ponosno nosila tudi v času najhujšega terorja naša bela Ljubljana. Brez dvoma, tovariši in tovarišice, pomenijo ta težka, krvava, trda leta narodne osvobodilne borbe prerod za ves sloven-ski narod, pomenijo nacionalni preporod. Ponosno naglašam: v tem nacionalnem preporodu gre ogromna zahvala Ljubljani Prav je, tovariši in tovarišice, da Ljubljana danes prekipeva od navduše-nja. Hkrati moramo kot Ijudje borbe, kot Ijudje, ki zremo treznih oči v bodočnost, poudariti, da samo navdušenje ne bi bilo dovolj, če ne bi vedeli, da so potrebne nove borbe, novi neodjenljivi napori za našo popolno zmago. Ljubljana, v kateri je bil spočet slovenski nacionalni prerod, ta Ljubljana bo prav tako, kakor je ta štiri leta, delala tudi v bodočnosti. Ta Ljubljana bo prav tako kakor je znala biti neodjenljiva, znala biti v bodočnosti. Naj katerikoli sovražnik od zpotraj ali od zunaj poskusi odnesti sadove naše zmage, ki si jih je priboril naš narod, naše Ijudstvo! Mi vemo, tovariši in tovarišice, da bo ta težka in krvava borba imela za posledico krasno bodočnost našega Ijudstva. Tudi vemo, da borba za uresničenje te bodočnosti danes še ni končana. Še bomo morali iti skozi težave, morda prav .tako velike po obsegu, kakor so bile velike težave osvobodilne borbe, o katerih si ne delamo utvar, bo treba premagati z isto voljo, kakor smo premagali težave v teku borbe.
(Iz govora Borlaa Kidriča v Ljubljanl 10. maja 1945 ob prthodu prve »lovenske vlade)