< ( PODLISTEK. Pesem ,,Kmeeke zveze Zložil Anton Kovačič. Prišel na dan je velikan, vtzdiguje ves se kmečki stan, zdaj v stiski svoji ta orjak ponosno vzdiga glas krepak, se druži v Kniefiki zvezi. Pravic dovolj ima grftščak, pravic zahteva si težak, pravico svoje boče kmet; dobil si bo 6ez dolgo let pravice v KmeCki zvezi. Ko mu graščak vzel ves je up: ,,Uboga gmajna, vkup, le vkup! No tomo več vam služili." Pogumno so se združili v vriiko KmeCko zvezo. Ne bo več sužeoij kmečki rod, sam hoče biti svoj gospod; za svoje žulje, svojo kri si tudi on pravic želi, zaihteva v Kmečki zvezi. Naj v jezi vije se sovrag in rujo zoper nas neblag, io naj rohni, le naj grozi, — nikogar kraet se ne boji, moCan je v Kmečki zvezi. V tej složni zvezi je pomoč, aezmagana. v njej naša mofi. Ko se za blagor kmečki gre, vse kmečke sezite roke, vsi kmetje v Kmečko zvezo. Sami si lajšajmo gorje, v Ijuhezni delaj vsak za vse, vsi delajmo za enega; nezvestega nobenega! Vsi bratje v Kmečki zvezi. Ta zveza naša naj zares mogoCna bode srčna vez brez vseh nezgod, brez vsfeh prevar; naj se ne zruši ve6 oikdar! Bog čuvaj Kmefiko zvezo! vz 0 suženjstvu pri Rimljanih. (PrfdaTal na Vorbergu Al. Kokelj.) Liberalci in socialisti 'dostikrat v rvebo ' PP~ ..jdigujeio omtlco in oliko' startfh Rimllanov in Grkov, ¦ o kršfianstvu pa '. se jako zaničljivo izražajo, kakor da bi za omikb ne bilo ničesar storijo. Toda ti gospodje ravno narobe sodijo. Ce bi ne bilo kirščanstva, bi niarsikateri. izmed njih še dairidaiKes bil privezan kot pes za čuvaja pri hiši kakegabo- ga.|ina ali mogožneža, 0, tista omika starib narodov ni tako svetla kot jo slikajo nasprotniki 't.rščfl.nstviai! Kdo je' bil j tisfie omike doležen ?'. Bogatini in mogočneži; ljudstvo o njej največkrat \ ni ni<5 vettelov Sploli, pa ljudstva v tem pomenu kot pri nas jpri starih narodih ni bilo.j Ljudj^ so, bdli ločeni v svobodne in aužnje. Ptnvi • so - bili mogočni, bogati ter so imeli vsg pravice in oblasti; , sužnji^ katerih i^lti zal ljudi nisq imeli,, so , bili birez ppeiuožieinja in , pravic. — Uglejmo si položaj sužnjev pr imel nobenega sužnja, njega soiimeli^za reveža; kdor je imel tri, bi se po naše že Jahko, imeno^ali kočaj*. KJdor j0 hote(l za malo -boljšega veljati, je.mpral imeti najjmanj 10 sužnjev. Vlellki boigjatini' so; iih imeli na tisoče, n. pr. Ki^as, ) ikj je bil j tudi vejUk stisko\w, je imel samjih. tesarjev 500. Hertnet i je imel (1250 sužnjev, Hromacij 1400, Ovid v Gaijji 5000 in bogati i Skaver 8000. Ob Kristusovem 6alsu fa bito ,v samem Rimu okrog jedm3(ga .m^lijana suž- njev.' .. ... Sužnji.so bili brez pravic. Gospodarji so 3ih imeli za živo orodje,, 'nie pa; zai ¦ljudii, saj piša pa- satelj tVarron: ,,Trojno orodjje ae. potrebuje, da po sestvo prinaša dobiček: prvo je; nemo, ,plug; dru go daje od sefee [neraziočne glasove, vol, kj(xn]; tret.Te govori, to je suženj."; In Aristotel, slavni grSki moarajan, ,pravi: ,,Sužemj'ni nič drugega kot živo orodje;< kakor visoko stoje bogo-\ti i' nad Cloveicom, tajko visoldo etoji gospodarnad svtojim sužnjem." Da Rimlfani sužnjev niso imeli za ljudi, nam doVazuje tudi J to, ker so še koncejn prvega stol«- 4ja ¦ po Kristusu mislili, da sužnji gilede pož),Ql6nja nimajo tistjh strasti kot človek. Kfer so '. torej sužnje smatrali le kot živo orodje, kot; živino, so seveda jako grdo ravnali ž njiimi. Postava ni.poEnala sužnja, to seipravi, ni ga —arovala, Gospodar Jie smel sužnja kaznovati, Jkjolikorkrat je iotel inikakor je hotel; srael ga je mu«iti sjn umoritil, kedar, je botel; smel ja uganjatiiž njim haagrša nseairavina dejanja, i a' za to,niibil ,nikomur odgovoren. Sodišča se ma>--ni bilo treba bati, , Seveda se je voasibitudi zgodilo, da so jbile prija|zne razmere medi gospodarjevo družino in sužnji, . a! to so billi le redki slučaji. Tudi lepe zglede njihovc zvestoba 1 čitamo v zgoc|o\rini, , n. pr. M. Antonij je rekel svojemu sužnju Erosu,/da paj ga umpri. 'A suženj tega ni storil, »rajše je; konbal samega sebe. Sužnji so bili radi tega zvesti gospodarjem, ' kjer se jira je dol>ro godilo, ;ker t so se bali, da bi jih V1 sla.bim prddali. \ V obfie i pa se jim je zelo hudo godilo. Najgrše so ravnali s tisl.mi, ki so delafi na polju. Pri delu po d;ie(vi so bili naiva'dno uklen^eni," pp no<5i pa so. jih zaprli v, ka|k Iflev &,1i visolcb oj.r:raj-m ograd, da so s& komaj gŁ>,a.r. !Pole« tega J so jUij slabo .hrnnili, pri delu pa je za.vsakb malenkost bir> neusmMjeno žvižgal po njiliovih hrbtili. UlJogi ljudje, kor.niso imeli postf>ve, da bi jih biln branila! Pa8 jiaganska omika! Kazno\nali so sužnjo za \jsak mal prestopck. 2a m/anj^o pir&grehe' so jih bioeli s topežnicami ] iz žic ali vrvic, ma kojih koncu so bile maleji, železne verige. Tudi so jib, prestavljali iz boljše M slabšo službo, iz mesta na deželo. Oe je kaki sužtenj ušel in so ga nazaj; dobili, so mu na rokab ali na čelu vžgali znafraenj« z žare6im železom, okfrpg vratu pa>\je( dobil kot pes železen obrofi,; lnče bi bil zopejt ušel. Ce 'je bil gospodar umorjen, a morilca jjiiso dobili, ali če so ga dobili, pa se je poklazalo,' da sužnji gospodarja niso zados(ti,- varovali, tedaj j eo bili: ^si na križ! pribiti. iTo se je bilo zgodilo ^e pod, cesarjera Neroncm, ki je dal umoritl tudi sv. Petra in Pavln. Takratni, rimski župaji Pedanij Sekund je Imdo jazil inekega sužlnja. JRaizdražien suženj je pllanji]; nanj i in ga je umoril. Vsl&d 4tega so bili vsi njegovi sužnji,. katerih' je bilo štiri sto, brez' usmil.jienjfii na križ p^ibiti,1 Kaj ne, to je ](epa omika, nedolžne ljudi pribijati na križ. AVo so bili .aospodarji jezni, ^abo^ vofjje, • pijani, gmerni itd., tedaj gorje sutyijenY! ;Z>ai vsako malo stvar so jih suvali, bodai a bodiili, .raučili, bičali in križali. Rimljan Vedij Pollion, prijiatelj cessarja Avgusta.^je zapovedal nepokornaf sužnjo po-nnetati v ribnik, da so jih ribe .|požrlo(. Pretor Do-mici|an jo , dal, sužnja križati, ker je divjo svinjoprenaglo umoril. Cesar ' Avgusj; je dal nekoga^na ja,uibort) ali jadcrnik pribiti itd. Ce sa¦ taki •'gospodjGftako grdo ravnali s svojimi/suJinji,,. ikaiko so delaii še le nižji ljudje! PiaČ ubogi trpjJDJi!