Amerikanski Slovenec fe "-fžSjKv, ŠTEVILKA 96. Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. LETNIK XXY. JOLIET. ILLINOIS. 27. OKTOBRA 1916 imunsko glavno mesto ogroženo. 2 Bukurešta se namerava rumunska vlada zateči v Odjeso na Ruskem. fri Verdunu Nemci tepeni. Kr«su grme topovi. V Galiciji , Rusi baje odbiti ob Narajuvki. Berlin, 23. okt. (Brezžično v Say-X|lle.) — Avstro-ogrski vojni glavni Stan ie danes objavil sledeče naznanilo 0 vojaških podjetjih na laškem boj- "em torišču: ... primorski fronti je silnost ita-Janskega topništva zopet narasla vče-,raJ- Na Tirolskem in Koroškem je Sevanje odjenjalo." Tudi severno od Kimpolunga so pridobile na ozemlju." Černa Voda osvojena. London, 25. okt. — Feldmaršal von Mackensenova armada prodira dalje v Dobrudži. Davi je bilo osvojeno mesto Černa Voda. V nevarnosti je zdaj Bukurešt, glavno mesto rumunsko. Rim o bojih na Krasu. ^ 23. okt. — Italijanske čete na raski fronti so razvijale novo delav-"0st, kakor naznanja vojni urad v sle-jpceni poročilu: "Včeraj je bilo sovražno topništvo glavno v odseku pri Plaveh, ob sred-Jto Soči, vzhodno od Gorice in v do-Jdobskem odseku na Krasu. Naše ^terije so razkropile delujoče skupine ln transportne kolone na več točkah fronti." Topniški boji. PpB, 24. okt. — Vojni urad je na-^anil danes, da so bili včeraj ob celi °nti topniški boji. Ti spopadi so bili i ^bno silni na Asiaški visoki plano-Suganski dolini, na čelu Vanoi nor.a, v Felizonski in Boitski do-I,ri Plaveh ob srednji Soči in na ^sled lepega vremena so bili zra-0VC1 delavni", naznanja vojni urad. «akoplov je bil zbit po r.a- °P'oveih in je padel v plame- jugovzhodno od Gorice. lpuš. f Uski pomorski zrakoplovi so a 1 bombe čez laguno Caorle ob Pra, ■,reke Tagliamento, ne da bi na-M1> škodo." |0l» D, Y«4st Na Krasu grme topovi. 25. okt. (Čez London.) — ° Poročilo vrhovnega vojnega D bojišče: Sovražnik siliio ob-opovi in minami severni raške planote."-Rumunska fronta. / f B 23- Okt. (Cez London.) -kcjil, '0 velikega 'glavnega stana o •y,!!a ri,niunskem bojnem torišču: Ijj t Jub nalivom in premočeni zem- so ze-i, rožič zelenih in vriskal cez plan, a sedaj pa n > im to kapico, to kapico zimsko in to tako zgodaj tukaj v Min-nesoti. Da res, kje je še "liubi ma;, krasni moj", kje je še vigred zelena s svojim cvetjem! Palet. daleč... Ker se mr-tukajšr.ji Slovenci vedno le trudimo v rudnikih, torej tudi le največ govorimo o rudnikih. In isto mišljenje tudi mene navdaja, da rad govorim in pišem mor i 'elavskem položaju. Torej še nekoliko, kar se tiče mojega vsakdanjega življenja. Delav,ski stan je spoštovan, sem nekje bral, in kakor jaz mislim, da dela-vec-trpin mora in mora biti spoštovan na vsak način, saj pravi pesnik, da Dušo veselo vstvarja nam delo, Delavsko življenje torej je tu še nekako "allright". Seveda, da so izjeme. Ker enemu se dopade delati v vročini (ker tukajšnji rudniki so največ vroči) enemu pa ne, torej se ljudje menjava-vajo vedno. Težko je res v rudnikih delo, ali vse se pretrpi in vse presta-nemo. V nedeljo pa vse pozabimo pri kozarcu pive. Seveda petja tudi ne pozabimo, in največkrat zakrožimo tisto z neubranimi glasovi: Mi smo knapje rudarji, pod zemljo rudo kopljemo... govornikov kandidatov. V nedeljo 5. nov. t. j. sklepni dan bo srečkanje raznovrstnih reči, zvečer o poluosmih pa igra s petjem, katero prirede naša odrasla dekleta, katere se pridno vadijo za to. Število deklet pri igri mi ni znano; če se ne motim, jih bo igralo 8. do 10. Škoda, da ni tudi toliko fantov v naši naselbini, ker bi se kaj takšnega več lahko ukrenilo. Torej združeni Slovenci in Slovenke v Kansas City, Kansas, stari in mladi, udeležujte se pridno teh veselic omenjene dneve, ker s tem boste pokazali drugim narodom, da ste složni med seboj in da vam je ljuba sv. vera in vaša cerkev. Zraven tega boste imeli veliko smeha in zabave. Cenjeni urednik, ker mi že črnila primanjkuje, ?atorej končam. Končno Vas pozdravljam, kakor tudi dekleta in fante v vašem Jolietu in vse Slovence širom Združenih Držav, posebno pa tiste iz Metliške fare. Ker upam, g. urednik, da moj dopis ne bo "raj žal'' v Vaš nenasičeni koš, zate se podp' šem s polnim imenom Joseph Kostelec. Drobiž iz slovenskih listov. Cleveland, O. — Birmovanje pri sv. Vidu dne 15. ckt. je bila in; poz* nt na slovesnost. Blizu 500 otrok prejelo zakrament sv. birme. Botri in botri ce so darovali $693.95 za cerkev. -Umrl je Frank Grabljevič, 42 let star, doma iz Sv. Vida pri Zatičini, zapušča ženo in pet otrok. — Umrl je Andrej Černota, 50 let star, doma iz Loga pri Trbižu. — Slovenska Narodna Čitalnica praznuje letos 10-letnico svojega delovanja. Dne 22. okt. je priredila slavnosten banket. — V Newburgu so Slovenci zgradili novo hišo za sestre in šolo. — "Fair" ;se začne 28. okt. in zaključi 2. nov. — V Collinwoo l'.i je u-mrla Frančiška Jerina, 37 let .-.ara, d"-ma iz Goričice, Kranjsko. Milwaukee, Wis. — Slovenski godbi "Savinjska godba" in "Narodna godba" sta se združili v "Slovensko g< i-bo". — Umrla je ga. Mary Vače.'. 25 let stara, rodom iz Ptujskega okraja na Spodnjem štajerskem, zapušča moža in 2 otroka. — Umrla je Frančiška Pintar, zapušča soproga in 4 otroke. Mollenauer, Pa. — Smrtno ponesrečil se je dne 15. okt. rojak Andrej \'o-vinc. Peljal ;e je na stopnici prenapolnjenega avtomobila in je med vožnjo Qmahnil in zadobil hude poškodbe na glavi, katerim je čez nekaj ur podlegel. IZPOD SV. GORE. leč ter z rosnimi očmi blagoslavljal može in mladeniče, ki so se pred cerkvijo spoštljivo odkrivali in prekriže- vali... Udani so šli na —--Pri srcu pa jim je bilo tako hudo, tako težko!... Za njimi so prihajali skozi našo vas še drugi oddelki od leve in desne ter iz zaledja... Kaj bode danes sodnji dan, isem rekel! ko sem že tretjič prekinil molitev in šel na cerkveni prag. In bil je sodni dan. Bože moj! Trommelfeuer! sem čital v časnikih in ugibal sem, kako neki streljajo Trommelfeuer, kako se to ču-je? No, streljali so, po 200—300 granat raznega kalibra na minuto, vmes votlo ječanje min in prasket strojnih pušk in vse tako blizu, kakor na vaških ulicah... In zopet sem molil, a vedno in vedno mi je prihajala misel, ne moli samo za rajne, moli tudi za žive, za vojake! Da, te-le verne duše imajo pred onimi v vicah v takih razmerah gotovo še prednost! In po vsakem I.ibera sem -e oziral v cerkvi po vrsti na postaje križevega pota in pokleknivši sem priporočil vojake naše, zlasti še one, ki zastavljajo življenje in vse najdražje, kar imajo časnih dobrih — za svobodo naše goriške dežele, za svobodo našo: za njihovim živim ozidjem živimo sko-ro kakor v normalnih časih! Vredni ; -o, da se jim naprej odkrijemo z občudovanjem in hvaležnim spoštovanjem, kjerkoli jih srečamo! Ponočnih prizorov ne smemo in tudi ne moremo opisati! Spali nismo dosti; kakor da bi nas zavrženi duhovi strašili, se nam je zdelo. Toda Italijani so po najljutejših borbah, ki so -e nadaljevale na vernih duš dan in še ponoči, kar jih beleži sedanja svetovna vojska, potisnjeni tja, kjer je njih mesto do pravega časa, za goro italijanskih mrtvaških glav, koja sta že j tretjič nagromadila Vittorio il Perfido e Cadorna! Vernih duš dan. Skozi našo vas romajo ranjenci, naši in ujetniki; korakajo cele stotine zdravih italijanskih vlovljencev v pre-čudnih pokrivalih in prečudnih obrazov; švigajo rdečekrižni avto tako nalahno — ljubeče, kakor naročje dobre mamice... Odkrijeni se pred vsakim vozom, ki pelje tod mimo ranjence in oddaleč blagoslovim! In ta-le vaška kronika letošnjih vernih duš dan! Po sv. maši, ko pojem Libera, raz-poči šrapnel sredi trga, par krogelj razbije nekaj koscev na strehi, ena kroglja udari skozi šipo na oknu nad žana sledeča: Tiskarna Amerikanske-ga Slovenca, Urad K. S. K. Jednote, n«adnie *re Ia seveda boli ^ Slovenian Liquor Co. in druga. Izmed 'lriPavo. zasebnikov -o se glede raznovrstnih dekoracij odlikovali gg.: Anton Nemanich, Simon Šetina, Anton Golobic, George Stonich, Joseph Sitar, John Grahek, George I.opartz, Joseph m Kar čez teden si pridela, knapu vzame vse nedelja... S pozdravom Leopold Stupica. I Kansas City, Kans., 23. okt. — Ce- Petric, Frank Juričič, Anton Pasdertz, John N. Pasdertz in stoteri dr(igi ka- njeni g. urednik! Prosim za mal pro-toliško zavedni rojaki. j storček v cenjenem listu A. S. Kot že Marsikaj ni ugajalo temu ali one- 7-letni naročnik in bralec vašega čemu; marsikdo si je mislil, da bi bil on njenega lista bi želel, da priobčite teh bolje izvršil to ali ono stvar; in marši- par vrstic. Čakal sem, da se bo kateri kaj tudi res "ni bilo pravilno", ampak drugi kaj oglasil, ki je bolj zmožen bilo je "vseglih allright", tako da smo pisavi, ker meni pero redkokedaj brun-Jahko vsi zadovoljni. In zadovoljni da po rokah, bolj pa po tako zvani so lahko zlasti vsi tisti, ki so se tru- konjski vojki, za katero vlečem vsaki dili in so največ pripomogli k prele-(dan. Tukaj smo imeli strašno vroče pemu uspehu vseh nedeljskih priredi-, poletje, jesen je pa prav mila; le tev. Zadovoljna je lahko cela župnija, | sredo ponoči 18. oktobra ha četrtek pa kakor je popolnoma zadovoljen njen župnik, Rev. John Plevnik. In vsem gre čast! je prvi sneg pobelil naše mesto, kateri pa ni imel obotanka. Še nekaj, g. urednik, bi rad sporočil nemreSr tukaj bomo priredili take zvani "fair" v korist naše fare sv — Glasilo K. S. K. J. je prav lepo počastilo našo faro povodom njenega. .. . . . 1 , , , ■ <1 • I Družine, kateit bo trajal sledeče dni srebrnega jubileja. V svoji 41. stev. je . _ J . , - . , , ■ 29. oktobra, 1. in 5. novembra. Začne izrazilo iskrene čestitke ter objavilo več lepih člankov v počast naši fari in njenemu ustanovitelju. — Tudi "Joliet Evening Herald-News" je na dolgo poročal o naših nedeljskih slavnostih. Da se mu je vrinilo pri tem nekaj neljubih pomot, mu se torej po večernicah prvi omenjeni dan. Kakry sem od strani slišal zi spored, bo sledeči: Prvi dan t. j. v ne deljo ob 7. in pol točno bo koncert slovenskimi in angleškimi pesnimi, katerega priredi Cerkveni pev-ki zbor. Drugi dan t. j. 1. novembra bo nastop Goriško, 3. novembra 1913. Na predvečer, vernih duš. Lilo je v istini iz vseh zatvornic neba. Verne duše celega sveta, iia zemlji in v vicah, so plakale... Goriško pokopališče je bilo letos za- i prto, a drugi mirodvori tik ob front' prazni, razriti, zapuščeni, le grobo*' junakov so bili okrašeni. Naš žegen, gotovi najlepši h en-nestni dom pokojnih v deželi, je pa iil odprt, okrašen: povsodi venci, šopki krizantem povitih v lovor; tudi grobovi vojakov-junakov na našem pokopališču so bili bogato odeti s cvetjem, a lučke topot ni bilo nikjer... Radovednost me je gnala in šel sem pogledat, pomolit, dasi so mi odsvetovali, ker so granate padale tik za mrtvih domom! Ljudi je bilo komaj za dva ducata v grofovski kapelici, v koji je ob zadnjem obisku v Gorici molil na grobu svojega mladostnega prijatelja ' sam naš presvetli vladar. Torej tam sem hotel malce pomoliti in ogledati si ter blagosloviti grobove naših junakov! Nisem pa zmolil treh Libera, ko prižvižga od nevesekod težka sovražna granata in razpoči tik za pokopališčnim zidom. Ljudje božji, sem rekel, pojdite lepo domov, ker tukaj ni varno. Šli so in tudi sam sem šel. Mislil sem: duhovnov nas je malo; v celem dekanatu do jeseni nismo poznali kaplanov, dočim jih je bilo pred 20 leti 7 in šele vojska nam je nepriča kovano poslala, najbrž začasno, cela dva! Ergo, čuvaj se šrapnelav \iji granat iz ljubezni do ljudstva, ki je že tedaj in bo zlasti po vojski bolj ko kdaj preje navezano na svoje »veste dušne pastirje... in odhitel sem po cesti-lužnici v cerkev — mimo cele rajde municijskih vozov, ki so v br-zem diru speli k cilju v mestu in dalje... V cerkvi. Stopil sem pred katafalk in molil I.ibera me Domine! Vojaki — Slovani ki so bili zjutraj številni pri sv. obhajilu, so klečali in molili nekateri sv. križev pot!.. . Kar zašumi po cerkvi, vojaki si ozro si dajo znamenje, se prav globoko in kleče priklonijo, se udarijo še enkrat na prsi in od hite iz cerkve ven na trg. Mi na fronti smo strašno nervozni in strašno radovedni. Pristopih! in vprašam enega: Kam pa? Na brdo, mi odgovori. Razumel sem: na-- In šli so. Kmalu sem cul poveljnika prve..., druge in ostalih stotnij druga za drugo so odkorakale v malih presledkih. Sto>il sem na prag cerkve in odda tarjem razprl M. tov, t. j. skoraj 6. funtov na osebo. Zjedinjene države izpijejo največ kave in konsumirajo 960,878,977 funtov ali 12 funtov na osebo. Nemčija pije skoro samo pivo, na leto ga izpije 8,-022,401,000 litrov ali 138 1 na osebo. Rusija pije največ žganja, namreč 783, 139,500 litrov t. j. 5 litrov na osebo. Francija pa pije največ vina, namreč 6,042,737,700 litrov ali pa 156 litrov na osebo. Zadružništvo v Nemčiji. Nemška statistika za zadružništvo izkazuje lani 28,141 zadrug s 4,579,740 člani. Zadruge osnovane po Schultze-Delitschevih načelih so dovolile lani 3,693,000,000 kredita, koncem leta so imele izposojenih 1.119,000,000 m. Poleg 295,000,000 mark lastnega premoženja so poslovale z 1,665,000,000 markami ptujega denarja, Kmečke zadruge vštevši rajfajznovke, so izkazale letni promet 3,952,000,000 m. 1,665,000,-000 mark ptujega denarja, lastnih vlog 1,526,000,000 m. Kreditov so dovolile 794, (XX),000 mark. Zadruge članice "Državne zveze" so nakupile za 101,-000,000 mark blaga, prodale pa za 50,- 000,000 mark kmečkih izdelkov. Mlekarske zadruge so dobavile 21,368,38" hI. mleka. Kdo je največji posestnik vx Evropi- Največji posestnik v Evropi je Rotšild. Na Češkem ima več posestev kakor cesarska rtjdovina. A kje so sC posestva na Dolenjem Avstrijskem,113 Moravskem, v Šležiji in na Ogrske®' Koliko zemljišč poseduje na Francoskem, Nemškem, Laškem, Španske«' in v Ameriki. Njegov dvor v Ferien ria Francoskem prekaša s krasoto 'j1 bogastvom dvore vseh vladarjev. Tu najboljši in najznamenitejši vinogra' na Francoskem so Rotšildova last. .di Pismo prodano za 102,000 mark. Iz Lipskega se poroča: Pri neki prodaji se je prodajalo tudi neko throvo pismo. Vzklicna cena je z|ia šala 5000 mark, v petih minutah se Je pa dvignila na 102,000 mark. Pisn,° je pustil kupiti znani američanski trt jonar Morgan, dražil je tudi neki rolinski veleindustrijec, ki se Je končno umaknil. L ni"' be- kar je ime'u 1 ... Cfci-iv -v nate v^uujo na v«< Oh 11, uti --ju:/ ..ar mi svet:;.'-. s cvetjem okrašeni. prihajali so še drugi znanci z Seh strani — Logatčani, Vrhničani, Vidčani, da sem jim komaj stiskal e ln da se je vlak že pomikal, ko SeJ? končaval s slovesi. Trikrat se je poislovil Pavle, trikrat Je segel v roko Fric s svojo veliko iu'javo in od usnjarskega obrta za-[J.avelo desnico — potem šele sta sko- * v pomikajoči se vlak. Z Bogom! Bog vaju spremljaj!" n0 Pet sk°z' okna zavihrali po-®n| krivci, oglalsilo se je petje in vri-anje jn harmonika. Dekleta so me- * za odhajajočimi zadnje šopke. Z Bogom! Njegov blagoslov vas '"■emljaj!" žid tev še na e»' C or e»i ieri in udi ■adi t. E- vzdigoval božjo slavo? Že drugič je odpadlo listje, a ni glasu o tebi. Nihče pri polku, ki si ga tako ljubil, te več nc pozna. Kako tudi? Kdo ve koli-krat je že prenovljen in prelevljen od tistega časa. Pridi nazaj, kako te bomo veseli! Fric, ali te bomo še katerikrat občudovali pri vratolomnih telovadnih vajah, pri katerih si vedno žel prvenstvo? Veš, v teh ise je zrcalil ves tvoj pogum in ponos. Ali se bodo še kdaj okrog tebe zbirali v ljubezni in prijateljstvu bratje Orb? — Nihče pri polku te več ne pomni in nas je vendar veliko število... Premislany, Grodek, Novo mesto... Kako me muči ta dvom!... Vrnita se, Pavle in Fric! Če ne, naj Vama sveti večna luč! Bodi to prvi spomenik, skromen in majhen, ki vama ga postavljam, če sta prelila kri za dom in cesarja. * * * Čmerikav in puist dan je bil 13. decembra, ko smo se pomikali za beže-čim sovražnikom. Bilo je jutro po bitki, ki je divjala pol noči in cel dan. Mraza sicer ni bilo, a žalostne oblake zavito nebo se je tako lepo strinjalo s prizori groze, ki smo jih gledali na desni in levi razorane ceste. V obcestnih jarkih je ležalo vse polno po-puščene municije in mrtvih konj; zemlja razrita od granat, potre.sena z raztrgano obleko, tornistrami in nahrbtniki, razbitimi puškami in praznimi patronami. Poleg našega vojaka planinca je ležal mrtev Rus, poleg njega puška s počenim kopitom. Obdelovala sta se toliko časa, da ju je smrt združila k bratskemu objemu. Odtod strjena kri po obrazih in oblekah. "Hostes in acie, fratres in pace sepu-leri una quiescunt.. ." (Sovražnika v bitki kot brata počivata skupaj v mirnem grobu.) Kdo ju je pokopal in kam, kdo ve? Sli smo dalje, zmolili ob sličnih prizorih, ki so se vso pot ponavljali, oče-naš ter zopet molčali. Kaj bi govorili! Dovolj nam je pripovedovala bojna poljana, zdaj tako tiha, včeraj pa tako razdražena in divja. Ob malem mostičku je ležal mrtev korporal. Planinka pod vratom je pričala, da je od našega polka; 130 izstreljenih patron poleg njega pa, da je bil junak. Ko ie postreljal vso svojo mu-nicijo, ko ni ničesar več imel, s čimur bi se bil branil in napadal, ga je zadela sovražna krogla v glavo, ki se mu moči v okrvavljeni luži pod mostom... Popravili smo ga na suho, lepo ogrnili, zmolili očenaš, pohvalili njegovo hrabrost in odšli naprej. Anton Pohleven, kako srdit si bil v boju, dasi imaš, tako. ponižno ime! Kdo te je pokopal, kje počivaš od boja, kdo ve? Večna luč naj ti sveti! Ves dan smo hodili, zdaj po slabih, izvoženih poljskih stezah, zdaj po močvirjih, njivah in gozdovih. Noč nas je objela. Ne noč, saj je bilo svetlo kakor podnevi. Umikajoči se sovražnik nam je svetil na pot; požigal je vasi in preje cvetoča mesta za seboj. Na desni je gorelo z velikanskim in obsežnim plamenom Jaslo, na levi Biecz. Ni bilo treba tavati po blatnem kolovozu; vsak korak je bil do dobra razsvetljen in varen. Tuintam smo prekoračili rnal potok, tuintam 2a°rili so klici v lepo šentviško ra- prestopili razdrte žične ovire sovraž- ; roke so vihtele robce v pozdrav, I» rs'katera solza se je zaiskrila v o-•j. '- ko se je množica zopet razgibala. men'''' A" vas bom še kdaj vi-r '' • • Zatiščalo me je v prsih in mi Nikoli, nikoli več... vijj ;80 naši... Polk, kakor iz jekla W t ' s,|iovi naših planin, vajeni napodi hudega — naši alpinci. a z4* e srno zrli za izginolim vlakom, tal< SVo^'m' dragimi, katerih duše so 0 udane in mehke, a postave in 4' tako silne. Božja roka naj jih in '^odo junaki vsi do zadnjega llaJ delajo čast našemu narodu!... 1, ar mesecev je minilo. Usoda je da sem moral tudi jaz s isvojim jn ,ceni na bojišče. Vesel sem bil ,|ei'i°"0Sen' senl Pr'®c' k temu kras-sj .u Planinskemu polku. Kako sem |iCt'; da bi videl zopet drage fante, sPo 'm' sem k'1 SV°J tako tdsno Pavle in Fric, vsak s svojimi a'ni. s svojima krepkima posta- m v,ttia sta|« ' Z niožatostjo in korajžo sta mi »cev Hjna Vcdno pred očmi kot vzora pla-du komaj isem čakal trenutka, čas ' Ju ugledal, ker ni bilo med tem Prih-.11 ,PraveK» glasu o njih. Pač so vitI^ali Klasovi taki in taki, pa kdo bi dal sem Hm. verjeli Razgledoval in razgle-se po regimentu, a uzrl ju ni- n se za marsikom sem gledal Vob sc'5e po naročilu, a malo «a sem uzrl... sem se vročih di;i pri Pre-fyS('J"Jju> Grodeku in Novem mestu iive m s'cer ,ai". a po sporočilih, ki s0 |oi. u bodo živela še naprej, svoj" \ t0 hudi dnevi. Mislil sem s avletu Fricu nobenega Pavel t* boj ' al) se še katerikrat vrneš, da ške (,')'(>raV^a' sv°jc vsakovrstne tajni-8Uvlja]S ' ^oš še zanaprej pred da b . v narodnih igrah naše očete ^ttjor' S RV[0''',n 'nirnim, neprisiljenim tth" imehom radostil družbo, ^ttniiii " *'a 8 svojim Iso 11 8'asoni s cerkvenega kora po- nikove. Še tilsto noč proti jutru je prišlo do boja, krvega in vročega, kakor še ma lokdaj. Ob reki Ropi, tik gradu in kraja Skoliczyn je bilo. Slabotna je bila naša brigada, slaboten naš polk, kajti na stotine jih je bilo padlo prej šnje dni. Sovražnik je imel dobro u-trjene pozicije onstran reke na obronkih nizkih in poraščenih holmov, naši pa so si morali šele priborili prehod čez reko, železnico in cesto. Hrabro, drzno so se držali naši fantje; po bli-skovo so prebreli globoko, deročo reko, zavzeli železnico in cesto in na mah so bili na gričih pred sovražnimi postojankami. Mesarsko klanje je bilo to; dasi so obležale zopet stotine se je sovražnik vendar umaknil ter zapustil v naših rokah nad 200 ujet nikov. Takrat nam je padlo tudi nekaj vr lih častnikov, med njimi trdi, neupog ljivi stotnik Dobnik, ki sem ga previ del in so ga pozneje pokopali v Zmi grodu, umazanem judovskem mestecu. Tiho, brez besed smo stali kakor o krog umirajočega očeta ob njegovih nosilih. Tolažil nas je smrtno nevar no ranjen, a poln poguma in neusah Ijivega upanja: "Otroci, dobro se bo končalo in kmalu! Kar potrpljenje!"— S stotnikom Dobnikom smo izgubili moža, ki je v najtežjih položajih ostal vedno ravnodušen, ne da bi za trenu ttek izgubil glavo in duha. Prav zato nam je bila njegova izguba tako težka Drugi dan smo odrinili preko reke Cez porujavcle griče — bilo je brez snega — za sovražnikom. Povsod isti prizori kakor prejšnje dni. Mrtva trupla, okrvavljena zemlja povlsod; in blagoslavljal sem trupla in molil za duše. Fantje planinci, kdo vas je pozneje pokopal? Kdo ve? Večna luč naj vam sveti!... * * * Večer, ko sem pokopaval nadporoč-nika Konrada, mladega, hrabrega in nad vse ambicijoznega častnika, mi o-static neizbrisno v spominu. Mnogo sem jih že izročil matvi zemlji. Mar- sikatero podrobnost sem že pozabil, a prizora, ko so se častniki poslovili v temni noči od padlega tovariša, pač ne pozabim nikoli. Februarjev rnraz z debelim snegom je pritiskal, ko so hrabre čete branile mogočni Kastelik vrh, o katerem se je svoj čas toliko pisalo, in sem bival pod njim v revni, od vojske' opustoše-ni Miklovi. 4. februar, pravijo, ostane naš dan, naš praznik. Polk se je takrat sijajno izkazal. Z velikanskim navalom so to jutro naskočili Rusi, da bi nam pod Kastelik6m iztrgali važno cestno križišče, a so bili tako odbiti in pobiti, da pozneje dolgo niso več poizkušali svoje sreče in so nam dali poldrugi mesec mir. Seveda je tedaj tudi naših nekaj padlo, med častniki imenovani Kon< rad. Niso ga prinesli v vas, da bi ga drugimi vred pokopal na grško-ka-toliškem pokopališču; ob cesti, katero je branil, pod križem naj bi bil njegov grob. Podnevi je bil vzvišeni kraj nad cesto za sovražnika preveč viden, zato se je moral vršiti pogreb ponoči. Čudno mi je bilo pri srcu, ko sem v trdem mraku zapustil Miklovo. Sam nisem vedel, kam naj grem, ker je bila gaz preko valovitega polja popolnoma zametana, sanitejec, ki me je spremljal, je pa tudi že zgrešil sled. Sem-intja sva brodila brez luči po globokem snegu; za. hrbtom sva imela našo artiljerijo, ki nama je s .streli za hip razsvetljevala negotovo pot, pred nama je zdajpazdaj hušknila v zrak svetilna raketa iz strelne črte, da sva mogla uganiti smer, kinaj jo hodiva. Prišla sva do strelne črte, odtam mi je stotnijski ordonanc pokazal pot na cesto in izkopani grob, kakor tudi pot polkovemu poveljstvu. Zbrali so se ob grobu častniki s po-eljnikom na čelu. Nisem videl njihovih obrazov, a slovesni mir mi je pričal, kako žal jim je za mrtvim to-arišem. Ko je po opravljenem obredu izpregovoril poveljnik poslovilne besede in smo salutirali mrtvemu junaku, nas je vse pretreslo v dno duše in čul sem krog s.ebe pridušeno ihtenje junakov, ki vsak dan gledajo smrti v obraz. Molče smo se razšli vsak v svojo sfner. Pozneje sem še pokopaval vojake s planinko na revnem miklovskem pokopališču, poslednjič dne 24. marca med gromom in bliskom topov, ko so sovražne krogle žvižgale nad vasjo in mimo mojih ušes. Mnogo, mnogo pa jih je bilo pokopanih tistikrat na Kastelik vrhu, ki so ga tako vztrajno in junaško branili štiri dni pred povod-nijo ruskih sil, ki so tedaj nastopile in navalile na nas. Ali so bili pokopani, kdo ve? Gotovo jih je pokopal so vražnik, ki mora spoštovati junake in njihovo smrt! Ali so znani njihovi grobovi? Kdo ve? Ali se dviga križ, znamenje naše odrešilne vere, nad njihovimi grobovi? Kdo ve? Čast junakom na Kal-telik vrhu! Večna luč naj jim sveti!... Takrat so se izkazali. * * * V Olejowi Korolowki tokraj Dnje stra smo bili sčasoma naših junakom tik cerkve priredili prav lepo vojno pokopališče. Vsi naši grobovi — tudi ruskih je bilo nekaj na začetnem kraju — so stali v ravni vrsti. Vrh slehernega je stal majhen lesen križ z imenom in primernim besedilom. Neko nedeljo, ko dolgo nismo imeli nobenega padlega, sem obiskal grobišče. Kako sem se začudil, ko sem na vsakem grobu zagledal nov velik križ iz surovega lesa, na katerega je bil pribit prejšnji "mali". Grobovi so bili lepo opleti in z novo rušo obrobljeni, na križih pa venci iz svežega cvetja in zelenja. Popraševa! sem, kdo je tako lepo počastil spomin naših fantov in zvedel — domača vaška dekleta. Na tihem so plele vence, delale cvetlične šopke in čez noč okrasile grobove. Dekleta, ne čujete v daljavo mojega vprašanja in moje iskrene želje: Ali bodete tudi na vseh mrtvih dan okrasile grobove in prižgale lučke vrh njih? Tudi v krajih, kjer so branili vaše domove, so bili naši planinci junaki, u-mirajoči za vas — dajte jim čast! Naj brle te lučke v tiho noč in ozna-njujejo njihovo slavo — tihe priče, da jim onkraj groba sveti večna luč. Gore obdajajo naše sedanje grobišče. Vojni vihar se vrši kroginkrog njega. Petindvajlset križev, petindvajset grobov, lepo urejenih v ravne vrste, med njimi sedem naših. Okrog primerna ograja z znamenjem odrešenja in vstajenja... * * * Odmolil bom na vernih duš dan na grobišču obredne molitve za padle pol-kove junake, ki počivajo znano in neznano kje, po svetovnem bojišču, a lučke na predvečer ne bodo gorele. Preblizu je sovražnik... Zato pa naj jim sveti večna luč v večnem miru in pokoju; viharno vojsko so prestali kjerkoli, žrtvovali za domovino svojo kri — slava slovenskim alpincem! Toda naj je vojna še tako trda in naj zahteva še toliko zatajevanja celo v stvareh, ki bi jih tudi najskromnejši smatral za življenjsko potrebo — ene-si naši vojaki niso dali vzeti: da svoje padle tovariše spoštljivo pokopljejo, četudi morajo večkrat pri tem premagati velike težave in napore. Tako se je tudi v nekem kraju severovzhodne Galicije, ki spada v območje 14. zbora, kratek odmor porabil v to, da se padlim preskrbi dostojen zadnji počitek. Eden onih tipičnih krajev, na katere se tu tako pogosto naleti. Dolga, brezkončna cesta, ob obeh straneh kmečke koče. Sredi kraja župnišče, cerkev. Za cerkvijo, ki je lepa, v razmerju z okolico naravnost monumentalna zgradba, pokopališče. Oba na višini in kilometre daleč vidna, naj se pride od kateregoli strani. Tu je nastalo pokopališče na pokopališču. Na Sv R. Telesa dan 1915 je bilo blagoslovljeno. Ob obeh straneh cerkve in pokopališča .sta staia 2. in 3. polk tirolskih cesarskih strelcev, ki so ravno imeli nekaj dni zasluženega počitka. Prišli so k slovesnosti in po pravici, kajti mnog in mnog njihovih tovarišev je počival tu v hladni zemlji. Stali so tu, ko so se bili komaj vrnili iz ve'čteden-skega vročega boja, za dlan narazen, miriio in strumno kakor na vežbališču. Ob 9. zjutraj. Zasliši se povelje... Zborni poveljnik prihaja. Pred malim spomenikom, ki so ga postavile vojaške roke, daruje vojni kurat sv. mašo. Dva lovca ministri-rata. Solnce poljublja prizor, ki je kljub sivi barvi slikovit in pester, in nič ne moti tihote razen strelov roj ne črte, ki jo je mogoče s pokopališčnega griča s prostim očesom videti. Toda ta godba, ki jo naši vojaki sedaj že -koro leto dni poslušajo, nikogar ne moti, in ko polkovna godba zasvira Schubertovo "Nemško mašo", zveni, kakor bi oni tam zunaj oddajali častne salve za mrtve tovariše. ln vojni kurat blagoslovi grobove junakov, ki spe tu večno spanje. Potem govori zborni poveljnik: Tovariši! Vznosna slovesnost nas je danes zbrala tukaj. Gre za počašče-nje naŽili padlih tovarišev. V sedaj že desetine-ečnih bojih stoji naš zbor, planiški zbor, spoštovan od prijateljev in strašan sovražniku. S ponosom gleda dežela Tirolska na svoje sinove, ki so v sijajno zgodovino dežele vpletli nove, neminljive liste slave, ki so bili odkupljeni š srčno krvjo. Tudi ta trata krije mnogega vrlega tovariša. Ravnokar smo molili za njihov dušni blagor in jih priporočili božjemu varstvu. Tega bodo tudi deležni, ker so umrli v zvestem izpolnjevanju dolžnosti ter padli za cesarja in domovino. Kakor na marsikakem drugem kraju smo se tudi tu potrudili, da jim preskrbimo dostojno počivališče in tako zanamcem pokažemo kraje, kjer se je blagoslovljena zemlja zmešala z junaško krvjo. Lovci! V polni moški moči stojite tu pred grobovi vaših mrtvih tovarišev; imeli boste priložnost, da maščujete njihovo smrt, da kaznujete sovražnika, ki nam hoče uropati najdražje, našo ljubljeno domovino. Če se borimo, branimo našo domovino, naše starše, žene, otroke, našo domačo zemljo, ki se je sovražnik ne sme dotakniti in se je tudi ne bo. Polni navdušenja za našo pravično stvar, polni ogorčenja nad novo sovražnikovo lo-kavščino, kličemo v duhu našemu ljubljenemu cesarju: Dobri cesar, bodi brez skrbi, naši dragi domovini se ničesar ne zgodi. Nočemo mirovati ne počivati, dokler nismo štrli vseh sovražnikov in nas ponižani ne prosijo za mir. In z besedami naše cesarske pesmi: "Vse za dom in za cesarja, za cesarja blago kri" — zakličite .sedaj, da sliši sovražnik: Naš vroče ljubljeni, dobri, stari cesar živio, živio, živio! Tedaj zazvene vzneseni napevi stare Heydnove himne preko grobov... Slovesnost je končana. Tu leže sedaj v vrstah, vsak ima svojo gomilo, svoj križ in napis. Pri-prosti križi so to, čisto kakor v domači Tirolski... Tam, kjer se pokopališče konča, se dviga spomenik, ki so ga postavile vojaške roke v ljubezni polnem delu. Lep v svoji priprostosti, prepleten z ovijalkami, venčan z majhno kapelico — ganljiv posnetek domačih gor. V sredi tabla in v kamen vrezane besede: "Tu počivajo junaki!" PROTIN (REVMATIZEM) Domače zdravilo ponuja mož, ki je bil ozdravljen. Spomladi 1. 1893 sem bil napaden od živčnega in vnetega protina ali revma-tizma. Trpel sem tri leta. Dopovem lahko onim, ki so isto skusili. Skušal sem zdravilo za zdravilom, zdravnika za zdravnikom, a sem dobil le začasno polajšanje. Konečno sem našel zdravilo, ki mi je pomagalo popolnoma in odstranilo bolečine. Dal sem že to zdravilo mnogim prizadetim, ki niso mogli s postelje radi trganja in ozdrav ljenje je sledilo v vsakem slučaju. Priporočam vsakemu trpinu od rev-matizma.to vrednostno lečilo. Ne pošljite centa, le svoj naslov mi naznanite, pošljem je zastonj. Ko ste ga rabili in ste prepričani, da vam je pomagalo, mi boste poslali en dolar. Jaz nočem denarja, če niste popolnoma zadovoljni ga poslati. Ali ni tako prav? Zakaj trpeti, če dobite zdravilo zastonj? Ne odlašajte! Pišite danes! Mark H. Jackson, No. 521 C, Gur-ney Bldg., Syracuse, N. Y. Mr. Jackson je odgovoren za resničnost gorenje izjave.—Pub. Slovencem in Hrvatom naznanjujemo, da izdelujemo in dajamo fine cigare: -Lutra 10c- Minikin 5c Mike's Besi 5c Michael Kochevar, Chicago;, Phone 1689-L Northwestern Phone 809 1208 N. Scott St. JOLIET, ILL, Soba 508 Woodruff Bldg., Joliet -:CHICAGO PHONE 298:- 10SIP l/LEPEC %3 Javni Notar |\z lOlet. skušnjo 101st. »kušnjo izdeluje vse pravno in postavnoveljavne listine za vse slučaje. Ce vam kdo plačo 'garniSira; če potrebuje otrok certifikat za delo: če imate kako drugo stvar za urediti tukajali v stari domovini se obrnite na mene 1006X. Chicago St.. Joliet, 111. GarnKey, Wood & Lennoi ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL POZOR! POZOR! E Kadar imate kaj oprayite s sodnijo obrnite se k meni. | Govorimo slovenski jezik. Jj Kolektujem in tirjam vsako vrstne dol- K gove. Alipa se oglasite pri M. J, TERDICIU104 Chicago St- % The Will County National Bank of Joliet, Illinola. Prejema raznovrstne denarne aloft ter pošilja denar na vse dele mtft SPOMLADNE OBLEKE. Čedne in moderne obleke za odraslt in mladino se dobe pri nas, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblek« po meri. Velika zaloga najmodernejih klobu kov in kap vseh velikosti. Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moške, ženske in mladino. Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost. Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri Vaši naklonjenosti se priporoča 'Prva Slovanska Trgovina" na leverqi strani mesta. Kapital in preostanek 1300,000.0« Frank Juričič 1M1 N. Chicago St. JOLIET. IL C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kaiir. Dr. Richter's Pain Expelltr zoper reymati-zem in trganje bolečine in o-trpnelost členkov in mišie. Pravo zdravilo je » zavoju, kakorSnega vidite na sliki. Zavrnite vsak zavoj, ki ni zapečaten s An hor Trade Mark. 25c in 50c vseh lekarnah ali pa piSite ponj naravnost na F.M.1MBI & Co. 74-80 Waldington Street New Y«rk. Velika poneverjenja v Argentiniji. Iz Buenos Aires poročajo, da je zvezno sodišče odredilo aretacijo štirih višjih carinskih uradnikov, ki iso pone-verili 4 in pol milijona peset državnega denarja. Dva uradnika sta pobegnila. POKOPALIŠČE JUNAKOV. (Iz ' Slovenca".) V težkih bojih, ki jih je imela prestati naša armada, je padel marsikak vrl avstrijski vojak in v naših severnih pokrajinah bi bilo komaj najti košček zemlje, ki bi ne bil pognojen s krvjo. Stroj ne deluje, če ni čist. Ako imate kak stroj in ga ne čistite, ne teče gladko in ise nekega dne kar ustavi. Vaš žclodec je tudi tak stroj, ki ga treba čistiti. Uživajte Trinerje-vo ameriško zdravilno grenko vino. To izvrstno zdravilo vam očisti želodec, okrepi drob in izpodbudi energijo do polne izdatnosti. Olajša vam raz-dražljivost, glavobol, omotičnost, malokrvnost itd. Cena $1.00. V lekar nah. Joseph Triner/ izdelujoči kemik, 1333—1339 S. Ashland ave., Chicago, III. — Adv. A. Nemanich, St. A. Nemanich, Jr. Chicago Phone 2575 A. Nemanich & Son B-AJSTKI Real Estate Insurance Loans Renting Y lastnem domu 1002 N. Chicago Se., Joliet, 111. Sprejemamo vloge in jih obrestujemo po in jamčimo absolutno varnost. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na deželi. Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (tornado) ali drugi poškodbi. Kupujemo in prodajamo, ali posojujemo denar na Steel Stocks. Pošiljamo denar na vse kraje sveta po dnevnem kurzu. Posojujemo denar na zemljišča in hiše. Izvršujemo terjatve in poslujemo kot administratorji, varuhi, kon-zervatorji ter v vseh enakih zadevah. i /V -STRANI OBSEGA- 4jUVeliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. nogobrojna pohvalna pisma od rojakov širora Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi «mel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na letcf.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za č^trt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-Amcrican Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. 29. okt. Nedelja Narcis, škof. 30. " Pondeljek Klavdij, muč. 31. a Torek Volgang, muč. 1. nov. Sreda God vseh svetnik. 2. ce 'k predsednik Zjed. držav igral važno vlogo. Če bo Wilson predse^ ' f je znan prijatelj'vseh malih narodov, bo gledal na to, da dobe tu venci in Hrvati temveč pravic. Dne 7. novembra naredite križ pred imeni: Za predsednika WOODROW WILSON U Za podpredsednik MARSHAL X THOMAS R. Ta oglas je plačan od demokratske stranke. d Družba sv. Družine v zjedinjenih državah severne amerike. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET, ILL. Vstanovljena 89. novembra 1914 Inkorp. v drž.111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916 ®RU2BINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA,!EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: fredsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. *»pi«.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petne, Joliet, 111, NADZORNI ODBOR: 1. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, III. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, I1L v* KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) * kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. •dbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. (Nadaljevanje s 1. strani.) Slejte, da se boste lepo učili, da boste s'i tudi v visoke šole." Po sv. maši Je imel nadškof sam kratek govor. Reke' je, da zahvaljuje Boga, da stoji v Cerkvi, katera je mati vseh slovenskih cerkev v Ameriki, na kraju, kjer se je trudil ustanovitelj te župnije, katera je tačas raztezala od Atlantika do pacifika; da zahvaljuje Boga, da je obdan od tega moralno zdravega in Krepkega ljudstva, za katero se ni bati, bl opešalo pod bremenom, katero mu je naloženo. Dal nam je še papežev blagoslov in tudi blagoslov z Najsvetejšim. S tem je bilo cerkveno o-Pravilo dokončano. S kora je mo-Kočno zadoneia zahvalna pesem. Koga naj sedaj pohvalimo za tako asn° slavnost? Najprej Vsemogočnega, ki je tako modro vodil našo žup-"'Jo. Hotel je. da se veselimo tega ."e; to je tudi s tem pokazal, da nam Je dal tako krasno vreme. Potem gre ^a'a vsem faranom. Ker sem rekel, se bom omejil samo na cerkveno avnost, bom pohvalil le še čč. šolske estje, katere so imele toliko truda s ,tru ga ne bom še enkrat nail ^ izvrsten pevovodja, g. Geo. o\rh v resnici zasluži vso pohvalo Je let ,ves trud in požrtvovanje, katerega "tlel z vajami in oskrbo za cerkev Sy S' kakor tudi vso prejšnjo dobo eenJega ZvesteKa službovanja. V ve-Pcv Spo.min Pa hočem navesti imena tor"*! pevk' namreč: Sopran-solo: vrš!.'v Nemanich. Tenor: Frank Zaiti r JosePh Sitar, Michael Šetina Ma;;rank Videč. Bas: Tom. Legan, Skoi . Rakar- Fred Ferlin, Frank bethC ,n J°S>P Zalar. Soprano: Eliza-Luka k0'*' Mary Stefanič- Catherine Ču1;lI1IC' Catherine Rogina, Frances An' ; A»f?ela Štanfel, Mary Markelc, fcofe \ Koste,ec. Elizabeth Grahek, '^runs! Gizela Stanfel, Amalia Ma,v ' Joha'i"a Solnce, Julia Rogina, Uršie 0ste,<-'c' Amalia Uršič, Mary in s' An«ela Uršič, Emma Dečman teh p"-. .Stukel- Nekateri izmed dvajs^ej0 pri sv- maši že celih petin- ^eliko •let- kak°r Mr" Tom' LeSan' že oij .Jl'1 Je> ki so bili cerkveni pevci sv TSe.tletnici Maše slovenske cer" HoSe ' J°žefa, namreč Završnik, Sitar, kak0r r,"nskole in Antonia Štukel, CerkPnCa Spominska knjiga, str. 41. v4la j Vena s'ovesnost se je nadalje-dc]jek v Pondeljek in torek. V ponaša ii, e* je bila blagoslovljena Uro 5oupna sola. Nekoliko pred osmo Svojih zbra,i vsi šolski otroci v e Rev. A. Jldnij. c«°witz ob asistenci Rev. Jos. neta' t 1 P'aznika in Rev. J. Sma'c ''ijakona, subdijakona, o- S° *a vser-"0nijarja' služil :SVet0 nla" ■ It. pr. z«ve dobrotnike naše župni- b°Vor R,CJ r' maJi jc ilnel Prekrasen 0VtlarjaiV'. Ažbe iz Waukegan, III. S,»riši *V? ,',okazal J«, da morajo V»ti, če h - k'° Vodstvo sk«P»j delo-Ninja|.JO doseči pravi vspeh. O-0|^os, v t,,(li otrokc na njihovo SV ^aša , t0rek 1>a je bila »'ovesna "'j<;- C*i «.mrtVe dobrotnike naše žup Rev t1 jc bil domači g. žup- > je P'evnik; kot dijakon V .S.,ral Rev A.. M. Krascho- Rev" l P««nik in 6 j« slav RCV" Jacob Cer»e S tem Avnost zaključila. Šolski o- troci še niso imeli šole ta dan, ker jim je dal prosto mil. g. nadškof sam. S petindvajsetletnico slovenske župnije je pridejan dragocen kamen k časti slovenskega naroda v Ameriki. To potrjuje cel neslovenski Joliet in to tako glasno, da te hvale ne moremo preslišati. Ne hvali se Joliet sam, ampak delo se samo hvali. Kar pa človek stori, to naj tudi kot mož pokaže. To ni samo njegova pravica, ampak tudi dolžnost. Vinar za vinarjem je dajala desnica, da zato ni vedela levica, kipela je iz vernih src prošnja za prošnjo. Iz tega pa je zrastel krasen sad, katerega bodo Jolietski Slovenci s ponosom zapustili svojim potomcem. Če je Joliet ponosen, ima vzrok zato in ve "Vsak delavec za svete smotre bodi, Pri delu vstrajno, neomajno stoj; Kdor pravi inož je vedno in povsodi. Ne svetne, Božje sodbe se ne boj!" Rev. John Plaznik Še nekoliko o paradi. Nedeljska poulična parada domačih in tujih društev v počast mil. g. nadškofu je prav lepo opisana že v zgp rajšnjem poročilu, vendar nam je dostaviti še nekoliko vrstic, da poročilo izpopolnimo. Najprej omenimo vreme, od katerega je odvisna vsaka poulična manifestacija. Bil je lep, jasen, solnčen dan, da si lepšega niti želeti ne bi mogli ob tem poznem jesenskem času. Drugo polovico zadnjega tedna je bilo dežev no, mračno in mrzlo vreme, da smo se že kar bali za našo parado. Ali v soboto popoldne je zopet pokukalo izza oblakov zlato solnce in nam obljubilo lepo nedeljo. In prišla je nedelja, vsa solnčna in sijajna, da je bila videti ka kor poslana iz nebes. Omenimo še, da se je koj naslednji dan, t. j. v ponedeljek, začelo vreme zopet kisati in solziti. Samo nedelja je bila lepa in solnčna, ker je bil ta dan slovenski praznik v Jolietu, zato nam je dal Bog tudi praznično vreme. Za sijajni uspeh parade gre nadalje zahvala vsem slavnim društvom, ki so se iste udeležila tako mnogobrojno in s tako dostojno resnobo, da se je ves Joliet kar čudil, odkod ta mirna armada samih korenjakov, korakajočih tako svečano in v najlepšem redu. Zahvala gre kajpada predvsem tudi društvenim maršalom na čilih konjih, ki so vse tako lepo uredili pod vrhovnim vodstvom glavnega maršala. , G. Anton Nemanich st. je bil glavni Wršal. Pomagali so mu sledeči maršali: Anton Korevec, John Simonich, Frank Završnik, Math Bučar, Joseph Sitar, Joseph Zalar, George Stonich, John Adamič in Valentin Pire (iz Rockdala). V paradi so bila sledeča društva: Slovaška iz Jolieta — Kadeti, v uniformah in s puškami; Sokoli, v uniformah; Vitezi sv. Jurija; Narodni Spolok. Iz Aurore, 111. — Dr. sv. Janeza Krst. št. 11 K. S. K. J.; društvo sv. Jerneja J. S. K. J. Iz La Salle, III. — Dr. sv. Družine št. 5 K. S. K. J.; dr. sv. Družine št. 3 D. S. D.; Pevsko dr. "Slovenija". Iz Ottawe, III. — Dr. sv. Družine št. S D. S. D. Hrvatsko iz Jolieta — Zrinjski i Frankopan odsj. 18 H. Z. I. Nemško iz Jolieta — Sv. Alojzija št. 21 W. C. U. Slovenska iz Jolieta — Dr. sv. Jožefa št. 2, dr. Vit. sv. Jurija št. 3, dr. sv.' Cirila in Metoda št. 8, dr. sv. Frančiška Sal. št. 29, dr. sv. Antona Pad. št. 87 in dr. sv. Janeza Krstnika št. 143, vsa spadajoča h K. S. K. Jed-"oti; potem dr. sv. Petra in Pavla št. 66 J. S. K. J.; Slov. kat. podp. dr. sv. Barbare, post. št. 65; dr. sv. Martina št. 80 Z. K. U.; dr. sv Družine št. 1 ' D. S. D.; Izobr. in podp. dr. '"Triglav". | Iz Rockdala, 111. — Dr. sv. Treh Kraljev št. 98 K. S. K. J. Iz Chicaga, 111. — Dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. V avtomobilih so se vozile odborni-ce sledečih ženskih podpornih društev: — Dr. sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J.; dr. sv. Ane Kat. Borštnaric; dr. sv. Cecilije št. 12 D. S. D.; hrvatsko dr. Marije Preč. Zač. odsj. br. 161 N. H. Z.; roekdalsko dr. Marije Pomagaj št. 119 K. S. K. J. — Nadalje odbornice sledečih cerkvenih društev: Bratovščina sv. Rožnega Venca; Dekliška Marijina družba; Dekliška družba sv. Neže. Če smo katero društvo izpustili, naj se nam blagovoli naznaniti. V paradi je bilo najmanj 3,000 oseb in 26 avtomobilov. Banket. Slavnostni banket povodom srebrnega jubileja naše fare je bil v nedeljo zvečer v Sternovi dvorani, 801 N. Chicago st. Trajal je od 7. ure zvečer do polnoči. Udeležba je bila ogromna, tako da je bila velika dvorana mnogo premajhna in niso mogli vanjo vsi, ki bi se radi udeležili tega sijajno uspelega banketa. Udeležili so se banketa vsi slovenski čč. gospodje, ki so bili ta dan v Jolietu, razun Rev. Father Bajca, ki je odpotoval že popoldne; nadalje prav mnogi mili gostje iz La Salla in od drugod; potem neprešteti domači možje in žene, fantje in dekleta. Prav odlična družba je bila zbrana, in bilo je vseh nad 500, pravijo. Pač lepo številce! Točno ob 7. uri se je banket začel z molitvijo. Med najokusnejšo večerjo je sviral na odru izvrsten orkester pod mojstrskim vodstvom prof. Reže-ka, slovaškega organista. Ko je godba zasvirala "Hej Slovani", so vsi v dvorani navzoči vstali in navdušeno peli slovansko himno. Stoloravnatelj (toastmaster) Anton Golobič je potem na kratko pozdravil vse navzoče slavno občinstvo in še posebej mile goste iz drugih krajev, nakar je naprosil domačejf& g. župnika, da nastopi kot prvi govornik. In Rev. John Plevnik se je dvignil, burno pozdravljen, in je govoril tako primerno in lepo, tako navdušeno, da ni bilo ploskanju ne konca ni kraja. Nato je na odru zapelo slavno pevsko društvo "Slovenija" iz La Silla pod spretnim vodstvom gdčne. Ivan čič dve pesmi: "Pozdravljeni" in "Slo vence sem". Petje je bilo divno in pohvala viharna. Potem je govoril Rev. F. Jager, profesor iz St. Paula, Minn., o divoti slovenske pesmi 7. mojstrsko zgovornostjo, nakar sta jolietska "Soča" in la sallska "Slovenija" združeni pod yocl stvom našega organista g. Geo. Malovrha zapeli krasno pesem "Naša zvez da". Kar očaralo je to petje vse poslušalce, tako da so glasno zahtevali še več petja. In zapeli so združeni pevci in pevke še "Nazaj v planinski raj". Bilo je divno. G. Anton NeYnanich st. je bil potem poklican k besedi. In imel je kratek a jedrnat govor, kako so Jolietski Slovenci pokazali s svojo impozantno cer kveno parado, da se morajo tudi dru-gorodci učiti od nas in ne samo mi od njih. Govornik je vzbudil največje navdušenje. Potem so še govorili sledeči: F. Go rup kot urednik Am. SI.; Peter Rogina, eden najstarejših faranov, ki je prvi daroval večjo vsoto ($50) za našo staro cerkev; potem George Stonich, cerkveni odbornik, predsednik D. S D., trgovec itd.; nato Paul Schneller, predsednik slavne K. S. K. Jednote; John Jerich v imenu naših vrlih La-sallčanov; Rev. Ant. Sojar, bivši prvi pomožni župnik naše fare; Rev. John Plevnik, ki se g. predgovorniku za imenitno pohvalo imenitno zahvalil; potem Joseph Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. in predsednik "Soče"; Ivan Zupan kot urednik Glasila K. S. K. J.; Blaž J. Chulik iz Lyonsa, la., ki je bival 21 let v Jolietu; potem Rev. Jak. Černe, duhovni vodja K. S. K. J., ki je čestital naši fari v navdušenih besedah, za kar ga je naš g. župnik takoj srčno zahvalil; potem Joseph Sitar, I. podpredsednik K. S. K. J. in veletržec. In k besedi je bila poklicana potem gospa Elizabeta Wardjan, ki je prav mično ■govorila v imenu našega ženstva. Nato so še govorili: John Grahek ml., civilni inžener, ki je bil rojen in vzgojen v Jolietu; John Grahek st., dolgoletni cerkveni odbornik iti blagajnik K. S. K. J. itd.; potem Rev. V. Šolar, O. S. B., profesor v St. Bede College, ki je hvalil edinost med našimi farani, s katero so prišli do moči in veljave; nato je dr. Martin J. Ivec, prvi slovenski zdravnik v Ameriki, napravil s svojim govorom pravcat "furore". Poklican k besedi je bil potem g. Joseph Jerman iz So. Omahe, Ncbr., ki je pre-žil mnogo let pod našim zvonom. Nato sta govorila še Rev. John Plaznik, naš sedanji pomožni župnik in pisatelj "Spominske knjige", ter Rev. Jos, Judnič iz Los Angelesa, Cal., ter oba žela najobilnejšo pohvalo za krasne besede. Med govori so nas še ponovno razveseljevali domači in lasallski pevci in pevke, ki zaslužijo največjo pohvalo za svoj trud. S svojo pevsko umet- nostjo so navdušili celo dvorano, da je bila tupatam celo prenavdušena, kar pa je bilo čisto prav vsem, ki so bili dobre volje; in dobre so bili vsi, kakor že dolgo ne tako. Z molitvijo je bil potem zaključen uradni del slavnostnega banketa ob 11. uri zvečer. Pa nikar ne mislite, da smo se potem vsi takoj razšli. O-tvorila se je potem "republika" s prosto zabavo in besedo do polnoči. Potem pa smo šii narazen, dasi neradi, vendar vsi veseli in zadovoljni. Uspeh banketa je bil popoln. Brzojavna čestitka. Iz La Salla, 111., je dospela na naslov Mr. Ant. Nemanicha, Sterns Hall, Joliet, III., sledeča brzojavka: Kriči naj in laže In piše -'n maže Slednja šema: "Jolietska tema"! Jaz Vam pa kličem ob Vašem slav-lju: "Vaša tema" bodi naša luč! Živeli Jolietski Slovenci! REV. FRANK ŠALOVEN. on zapustil, a ona sama se je smatrala za izgubljeno. Ljubila ga je več kakor vse drugo na svetu in zato se je odločila, da ga ubije, ker jej je življenje tudi tako uničeno. Ko so bila pre-čitana vsa pisma ubitega zaročenca in izročeni vsi dokazi, so porotniki soglasno zanikali krivdo, nakar je bila popolnoma oproščena. Morilka svojega zaročenca oproščena. Helena Abucasa, hči nekega trgovca v Lugošu na Ogrskem, je bila zaročena z dr. Jean Cadarina. Ko je bil Cadarina še dijak, :sta se zaročila. Ona je čakala na njega, da napravi izpite. A čim je napravil izpite in postal doktor, jo je zapustil. Ona ga je nekega dne počakala pri belem dnevu na cesti in ga ustrelila s strelom iz revolverja. Potem se je dala mirno zapreti. Te dni je bila proti Heleni Abucasa razprava radi umorstva svojega zaročenca. Deklica je predložila sodniji korespondenco s svojim zaročencem. Helena Abacusa je izjavila pred sod-nijo, da jej je njen zaročenec sam rekel: ako te ogoljufam, ustreli me, ker druzega ne bi bil vreden. Pripovedovala je dalje, kako je bila radi njega od sorodnikov in starišev prezirana, kako se jej je celi svet rogal, ko jo je Služkinja postala odvetnica. V New Yorku živi znamenita odvetnica Clara King, ki ima od svoje odvetniške pisarne letno $40,000 čistih dohodkov. Gospa odvetnica je bila za mlade dni služkinja. Kakor pa se v Ameriki vsakemu talentiranemu člcf-veku da prilika, da svoje sposobnosti porabi, tako se j? tudi moglo zgoditi, da je iz služkinje postala doktorica in odvetnica. Gospa King je kot služkinja vedno težila za večjo izobrazbo. Štedila je od svoje plače, vpisala ise v tečaj za strojni pouk. Prosti čas je porabila, da se je učila pisati na stroj. Ko je dovršila tečaj, je dobila službo v pisarni ter se vpisala v šolo, naredila izpite in šla študirat na univerzo, kjer je z velikim uspehom dosegla doktorat, nakar je stopila v odvetniško prakso. Kmalu je postala odvetnica in sedaj ima $40,000 čistih letnih dohodkov. • POMAGAJMO REVEŽEM V STARI DOMOVINI.! Ali ste že kaj darovali za slovenske begunce ter vdove in sirote padlih vojakov slovenskih? Darove sprejema: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. WILL COUNTY HOTEL CO., PO-slujoča v Woodruff Inn, je ustanovila izposlovanje dela (Employment Bureau). Rabimo ženske za delo v kuhinji in drugod. Le bele — plača dobra. Hrana z delom. Več pove Employment Bureau, Woodruff 'SPOMINSKA KNJIGA". Povodom 251etnice slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu, 111., se je izdala tudi spominska knjiga. To je nekaj novega. V knjigi je življenjepis preblagega ustanovitelja.naše fare, zgodovina iste, opis stare in nove cerkve, opis župnijske šole, opis cerkvenih društev, opis bratskih in podpornih društev itd. Med čtivom se nahajajo krasne slike vseh naših župnijskih poslopij, vseh dosedanjih župnikov in pomožnih duhovnikov, raznih drugih čč. gospodov, ki so pripomogli k ustanovitvi in razvoju naše fare; nadalje slike raznih slovenskih društev in faranov itd. Ocenil bo našo Spominsko knjigo kak nepristranski kritik, a mi jo lahko priporočamo že pred strokovnjaško oceno, ker vemo, da pomeni ta knjiga na slovenskem slovstvenem polju v Ameriki res prvi pojav svoje vrste, izreden književni dar vsem, ki se zanimajo za pričetek in vsestranski razvoj ene največjih in najlepših slovenskih župnij v Ameriki. "Spominsko knjigo" je sestavil Rev. John Plaznik, po navodilu in s pomočjo č. g. župnika Johna Plevnika. Pomagali so pri delu čč. šolske sestre, cerkveni odborniki, društveni tajniki, razni farani, zlasti stari, in drugi. Knjiga obsega 140 strani čtiva, slik in oglasov. Tiskana je bila v tiskarni Amerikanskega Slovenca. "Spominska knjiga" stane samo $1, in to pa zato, da si jo lahko omisli vsak tudi najrevnejši rojak. Antonija Rifel izkušena in diplomirana BABICA 907 N. Hickory St. Joliet. Chicago Phone 1617-W 1 "To je ravno kar sem vedno želel—da cigareta zadovolji!" Glavno bistro v Chesterfield cigaretah je to, da te še le začno, kadar druge končajo. Z drugo besedo, polegtega da so okusne gredo Che-terfields še dalj—zadovoljijo.! Vendar so Chesterfields nežne! Ali Chesterfields ali pa nič; če hočete prijetnost no-▼e cigarete, ker noben izdelovalec ne more ponarediti Chesterfield blend—popolnoma novo bistvo duh-ana, kije največji izvor20 letne skušnje pri izdelovanju cigaret. of those cigarettes that SATISFY!' Zadovoljijo dasi nežne. Hira CIGARETTES 20for "V C5] P] n l a žena. Zgodovinska povest. Priredil Javoran. (Dalje.) Ob istem času, ko so se po vseh va seh pripravljali in zbirali bojevniki, je korakala po cesti iz Radovljice proti Bledu mala četica dobro oboroženih vojakov. Videti jim je bilo, da so že utrujeni, da so torej morali napraviti že dolgo pot. Prekoračili so Bohinjko in potem obstali, da se nekoliko od-počijejo. Vsi drugi so posedli tik ob cesti in si zakurili ogenj. Le eden se je oddaljil od njih in šel proti bližnje mu gozdiču. Bil je to velk, lep mož z razmršeno črno brado. Večkrat je potegnil z roko po glavi, si obrisal potno čelo in oči in nato močno zma jal z glavo. Kar naenkrat je vstala poleg njega neka črna postava. Mož je hotel hitro skočiti, toda že je ležala na njegovi rami tuja roka in šepetajoč glas mu je dejal: '"Le sedi, Bregar, mene se ti ni tre ba bati. Saj sva bila pred kratkim skupaj. — Da ste vendar prišli!" "A, ti, Štefan!" mu je presenečeno odgovoril vojak. Kaj je novega? Ali je še mirno? Ali ste se že uprli? Ali pridemo pravočasno?" "Že sem se bal, da ne pridete. Zdaj pa prihajate ravno prav; ravno danes smo začeli upor. Kajne, saj je gospod Andrej s svojo večjo četo tudi za vami? — Toda povej vendar, zakaj si tako žalosten! Ali se ne veseliš z nami vred že vnaprej naše zmage?" "Seveda se je veselim; in še bolj se veselim, da morem pomagati svojim domačinom ob tako težkih dnevih. — Ali nekaj drugega je, kar me teži. Pomisli, če naletim na Brdih ali kje drugje na svoje prijatelje in znance, potem pride na dan vsa moja sramota in nesreča; -— celo Zalka me bo zaničevala." "Zalka nima nikakega povoda, da bi te zaničevala. V tvoji zadevi ne vidim prav nobene sramote. Sicer pa, France, nihče te ne bo spoznal, verjemi mi; gosta brada te je popolnoma predrugačila in vojaška oprava tudi." "Tako, nihče me ne bo spoznal!" je neverjetno odgovarjal vojak, "in vendar, zakaj si me pa ti spoznal na prvi pogled?" "Hihihi," je samozavestno pokašlje-val možek; "kar vidim jaz, tega tisoč drugih ne opazi. Slišim res ne dobro, a vidim pa kakor lisjak. Sicer pa tudi nič drugega nimam, kakor svoje dobre oči. — Toda, France, saj pride Andrej, ne?" "Seveda pride. Razdelili smo se na dva oddelka. Nekaj nas je šlo naprej kot nekaka predstraža; Andrej z glavno četo je pa še zadaj." France je hotel govoriti še dalje, toda besede so mu zastale v grlu in moral je prenehati. Nekaj časa je molčal, potem je pa nadaljeval otožno: "Usoda me je odločila v nesrečo. Bog ve, me li Nigana počaka v Kr-škemT Štefan, nesrečen sem, a ne samo sam ampak vsakogar, s komur pridem v dotiko, pahnem v nesrečo." "France tega ne verjamem. Ljubi Bog ni nikogar odloči! za nesrečo," ga je tolažil Štefuljček; "nekaj časa nas pač skuša, ko pa enkrat prestanemo poskušnjo, potem nas pa poplača s tem večjim blagoslovom, kakor nam priča ob. Zato le nikar ne obupati, nikdar ne izgubiti poguma, ampak vedno zaupati na Gospoda. — Da mi boš verjel, da se prav nič ne bojim za tvojo srečo, pazi, France, kaj ti povem: Če bi ti na svetuv ne imel nobene (* prijatelja več, tedaj" je in ostane kro-parski možek tvoj prijatelj. Name smeš vedno računati in če boš kdaj potreboval pomoči, tedaj veš, na koga se imaš obrniti. — Štefuljček zna in premore mnogo." V znak prijateljstva in v slovo sta si podala roke. Drugo jutro je korakal Kroparski možek navsezgodaj iz Bodešič *kozi gozd proti Brdom. Ob svitu jutranje zarje se je ustavil na nekem prijaznem gričku pod Špikom in se oziral okrog sebe. Zamislil se je: danes je torej napočil dan, ki prinese kmetu-trpinu zlato svobodo, dan, ki ga reši iz neusmiljenih Hartmanovih in valpeto-vih rok, danes bo zagospodoval blejskemu kotu nov, dober gospodar, gospod Andrej, ki se že bliža s svojo četo, da pomaga kmetom pregnati kru-teža z gradu — in potem bo on sam zapovedoval, on, ki jih bo ljubil in bo imel srce zanje ter jih bo varoval nadlog in jim pomagal v nesreči. — Tako upapolne misli so se porajale v glavi možka, ko je videl, kako natanko so se držali vsi kmetje njegovih navodil za upor, kako je sedaj že vsak na svojem mestu in kako gredo vsi kakor en mož v boj za skupno srečo. Stopil je nekoliko višje in tedaj mu je vsa pokrajina stopila pred oči v vsi svoji mogoči čarobni krasoti ob žarkem jutranjem solncu. Pod njim se je vila po prijazni dolini Bohinjka kakor srebrn pas, ki oklepa devo, ko stopa k poroki in «e veseli svoje mladosti, a obenem zre v resno bodočnost; nasproti njemu so se dvigale proti nebu kakor nepre- magljiv branik mogočne Karavanke s Stolom, čegar snežnoodeti stožec so lahkotno obdajale bele jutranje meglice. Z nebotičnega pogorja mu je padlo oko na ravnino in se razveseljevalo nad prijaznimi selišči in vasicami, ki so bile posejane kakor dragoceni biseri in dragi kamni na zelenem, deloma še s snegom pokritim prtu narave. In sedaj mu je oko obstalo in se vjelo z naravnim očesom — z blejskim jezerom in dolgo časa je zrlo oko v oko in možek je stal kakor zamaknjen in premišljeval. Čez dokaj časa je zopet dvignil glavo in se ozrl proti za-padu; tedaj pa so se mu prsi dvignile in srce mu je začjlo jačje biti, ko je zagledal pred seboj velikana, orjaški Triglas, ki je stal na straži kot čuvaj in kot priča moči gorenjskih kmetov, pa obenem kot porok boljše bodočnosti, Triglav, čegar snežni vrhovi so se ravno kopali v zlatih žarkih jutranjega solnca in se lesketali kot demanti in briljanti, zdaj zopet kot zeleni 'smaragdi. "Ljuba, krasna, veličastna je ta pokrajina," je rekel možek napol glasno sam sebi in dal desnico na oči, da bi se mu ne bliščalo, "in vredna, da se njeni sinovi borimo za svojo svobodo in rešimo svojo in njeno čast." Možek je sedel na debelo korenino in takorekoč vsrkaval čarobno pokrajinsko" podobo v svojo dušo. Naenkrat je zaslišal petje. Bili so jasni mladeniški glasovi, ki so brzeli po zraku čvrsto in drzno kakor zveneče vodne kapljice, ki skačejtJ brezskrbno po pečinah, ki so se pa nato odbili na bližnji skali in se potem glasili počasi in mehko kakor žalostinke velikega ted- Možek se je ozrl proti oni strani, odkoder so prihajali glasovi, in takoj je zagledal na bližnji skali oboroženega mladeniča s precej dolgimi, bledimi lasmi in z nežnim obrazom, čegar" poteze so vandar kazale veliko moč in odločnost. Mladenič se je oprezno ozrl okoli sebe in ker ni nikogar opazil, je pel dalje, da je veselo in krepko odmevalo' po okolici: "Krasen, krasen dom si moj! Lepa moja domovina! Močen, krepek rod je tvoj; vsa boji se te tujina! Če zatira te tiran, boja če vihar razsaja: vsakdo rad gre zate v bran, vsakogar pogum navdaja." Štefuljček še ni nikdar čul tako jasnega in polnega mladeniškega glasu. Lahek nasmehljaj je obkroževal njegove ustnice, ko je napeto poslušal nadaljne mladeničeve vrstice: "Sužnja ti ne boš nikdar, dokler živ bo en Slovenec; kmet le tvoj bo gospodar, on ti spletal zmage venec. "Dvigni narod se krepak, bič nad tvojim sinom šviga; neusmiljeni graščak zdaj roko nad kmetom dviga. "V boj za svobodo sinov! Dvigni, kosa se krvava, da zašije dan ti nov in še poznih vnukov slava!" Zadnji glasovi so izginili v dolini.— V Bodeščah je zazvonilo jutranji pozdrav nebes in zemlje Kraljice. Mladenič se je odkril, pokleknil na skalo in molil svojo jutranjo molitev. Sedaj je možek vstal in šel proti mladeniču. Ko ga je ta ugledal, ga je nekoliko oblila rdečica, ker je mislil, da ga nihče ne opazuje. "Nič se ne sramuj!" ga je pohvalil Štefuljček; "krepak in navdušen bojevnik si, kakor vidim; le tako dalje!" "Z veseljem zrem v bodočnost," je odgovoril mladenič, "ker vidim, da bodo zasijali mojim bratom lepši dnevi; rad bi jih učakal, — toda prej bom umrl." "Čvrst si in mlad in neustrašeno greš v boj; zato ne smeš govoriti o smrti!' "In vendar rad umrjeni za pravice svojih bratov. Če mi bo nasprotnik v boju porinil meč v srce, bom veselo zavrisnil, prepričan, da umrjem za pravico." "Krepak mladenič si, — toda za smrt si vendar še premlad." "Pristaš 'krvave kose' se ne sme bati smrti; in tak sem jaz. Pravila nam velevajo: zmagati ali umreti. Boriti se moramo do zadnje kapljice krvi. Če kmet podleže, ne sme noben pristaš 'krvave kose' ostati živ." "Kdo te je pa sprejel v 'krvavo koso'?" - -— "Oni stari samotar, ki prebiva v og-larski koči na Kupljenku." "Samostar na Kupljenku," je zamišljeno ponovil Štefuljček; "povej mi še, kako ti je ime!" Med temi besedami sja pa začula odzgoraj močan žvižg. Mladenič se je zganil, se pokril in hitro rekel: "Iti moram; potrebujejo me. — Bog vas obvaruj!" Naglo kakor veverica se je zmuznil mladenič skozi drevje in izginil izpred možkovih oči. — Možek je zmajal z glavo in šel počasi svojo pot naprej. Premišljeval je o 'krvavi kosi': navdušenje, s katerim gredo njeni pristaši v boj, mu je bilo všeč, a njeni načrti so se mu zdeli še vedno preveč neprevidni in preveč drzni. Možek je šel počasi dalje in prišel na senožeti, kjer je srečal oboroženega vojaka: "Pozdravljen, Bregar," mu je klical možek že od daleč: "ravno tebe sem si želel; pa -sem se bal, da si se morda kam skril, ker se tako bojiš, da bi te domači ne spoznali; zdaj je pa ravno prav, da sva se srečala." "Kaj hočemo sedaj začeti, Štefan? Andrej še ni došel s svojo četo. Ali naj ga čakamo?" "Dokler ne pride Andrej, se pridružite našim bojevnikom. S svetom jih lahko mnogo naučite, zakaj vi ste izurjeni v vojskovanju. Vendar če udarimo, se nikar ne postavljajte v največjo nevarnost — zlasti ne ti — zakaj ti se moraš ozirati še na druge razmere." Pri teh možkovih besedah je padla temna senca na vojakovo obličje. — Nekaj časa je žalostno .razmišljal, potem pa je rekel napol glasno: "Ah, da, Nigana me skrbi. — Ko smo odšli iz Krškega, jo žal nisem mogel obiskati in ji povedati, kdaj se vrnem "Vse skrbi moramo prepustiti ljubemu Bogu," je pristavil nato Štefuljček z resnim obrazom; "On ve, zakaj nam pošlje težave in skrbi, On pa tudi more vse obrniti na dobro." "Štefan, ti nekaj veš, kar mi zakrivaš," je ves vznemirjen kriknil vojak; "tvoje poteze na obrazu te razodevajo nesrečo. Vendar — lepo te prosim — nič mi ne zakrivaj! Povej mi vse, naj bo karkoli hoče, na vse sem pripravljen." "Res vem nekaj novega," je sedaj pristavil možek bolj mirno, "toda tako hudo pa zopet ni." "Povej, prosim te, povej mi vse!" ga je nestrpno priganjal vojak; "če mi kaj zakriješ, bom še bolj nemiren in nesrečen." "Nigana je ušla pri trgovcu Štrob-lju," je povedal možek resno, pa mirno. "Ssem si mislil, da bo kaj takega. Povej, kako je ušla. Možek je začel pripovedovati mirno in premišljeno: "Odkar si zapustil Krško in več nisi mogel obiskati Nigane, je zopet postala vsa drugačna; kar naenkrat se je popolnoma izpremenila. Štrobelj je pravil, kako je včasih jokala cele dneve, a potem «e je nenadoma zopet začela smejati, kakor bi ji bilo srce kipelo največjega veselja. Prigovarjali so ji in jo tolažili, a za vse take besede je ostala gluha. Na vse mogoče načine so jo poskušali prepričati, da ti ne moreš zapustiti svoje službe; a vse zamen. Kdor le hoče, je odgovarjala, lahko stori vse. Zadnji teden je postala še prav posebno čudna; polastila se jo je neka čudna naglica in nepokoj, če jo je kdo nagovoril, je divje krožila oči, nemirno tekala od okna do okna, včasih pri oknu nekoliko postala, se zamišljeno ozrla skozi okno na prosto, a kakor obstreljena zver zopet bliskoma odskočila in tekala dalje po sobi od kota do kota. Ko je pa izvedela, da si ti -s svojimi tovariši zapustil mesto, tedaj jo je obšla neka velika strast in razburjenost, kakor še nikoli prej. Zagotavljali so jo, da se kmalu vrnete in da nisi šel dalje kakor kvečjemu do Ljubljane. Pa vse to je le povečalo njeno blaznost in neprestano je kričala: "V Ljubljano, v Ljubljano in na Gorenjsko!"--Slednjič se je pa nekega dne nenadoma čudovito pomirila in ostala do večera v svoji sobi. Kose je pa zvečerilo in gospodarja in gospodinje slučajno ni bilo doma, je podarila najmlajšima Štrobljevima otrokoma bisere in drage kamne — in potem je izginila." "Jezus, Marija!" je zakričal Bregar, "torej namerava nekaj strašnega, gotovo je že tu v obližju! — Ali še kaj veš, Štefan? Povej! Govori!" "Na Kamnjeku in v okolici zopet straši, črna žena," je pristavil možek kolikor mogoče mirno; "toda ne boj se! Zalka in otrok sta na varnem, nič se jima ne more pripetiti. — Predvčerajšnjem -so jo prepodili od tvoje hiše Gorjanci in Anželj; in včeraj je zopet zasledovala nekaj vojakov." "Katere?" je burno vprašal France. "Bilo je šest tvojih tovarišev, ki so s teboj vred prišli iz Krškega. Šli so na Brda in tedaj so opazili za seboj črno ženo." "Vse se vjema," je bridko vzdihoval Bregar; "Nigana gotovo misli, da sem med onimi vojaki tudi jaz in da sem zopet šel k Zalki... Na Brda inoram iti — takoj — takoj, da zabranim najhujše zlo, največjo nesrečo, če ne bo že prepozno." Pri teh besedah je France nemo zrl v tla kakor okamenel in 'sapa mu je zastajala v prsih. "France, bodi pameten, pomiri se!" ga je pomirjevalno pogovarjal kroš-njar; "vsa tvoja skrb je nepotrebna! Zalka in otrok sta strogo zavarovana. Poslal sem Pušavca iz Bodešič in Grahka s Sela nalašč zato na Brda in jima zapovedal, naj pazita na Zalko in otroka, naj ju varujeta, ker sta v nevarnosti pred črno ženo. — Zalko stra-žijo krepki možje,, ki jo niti za treno-tek ne bodo izpustili izpred oči." "Hvala ti tisočera za tvojo skrb in previdnost, Štefan," mu je odgovoril France s tresočim glasom še vedno razburjen; "pa vendar moram tjakaj, na Brda, in sicer nemudoma, takoj! Dokler se Nigana ne bo sama prepričala, da je vsa njena ljubosumnost brez podlage, bo za Zalko še vedno obstajala nevarnost. Štefan, ne poznaš še popolnoma ciganov. Njihova strast je strašna, nedopovedljiva, zviti so in iznajdljivi, da bi si ne mogel misliti ,in v svojih maščevalnih naklepih so tako drzni in odločni, da premagajo vse zapreke. Sredi iz utrdbe, iz zi-dovja, da, iz srede urejene čete si poiščejo in vzamejo svoj plen. — Niti za trenotek se ne smem več obotavljati, marveč takoj moram na Brda, takoj!" "Če je tako, grem s teboj, France; sam ne smeš iti, brezpogojno ne." "Hvaležen ti bom za spremstvo. Gotovo bom potreboval tvojega sveta in tvoje pomoči." Bregar je bil mrzlično razburjen in je neprestano silil, da morata tkoj oditi. To pa krošnjarju ni bilo povsem všeč. Najprej se je treba z jedjo pokrepčati, tako je določil Štefuljček, potem bodeta lahko toliko hitreje korakala. France je le s težavo brzdal svojo nepotrpežljivost in nestrpnost; ker je pa uvidel, da je nazadnje vendar še najbolje, da se ukloni modrosti in previdnosti Kroparskega možka, se je pokoril njegovim odredbam. Ker se je možek še vedno obotavljal, ga je France še silneje priganjal, rekoč: "Štefan, hitiva; skoro obupujem, da bi se vse srečno zteklo. Kar noče mi iz glave misel, da se pripravlja strašna nesreča — in midva bova prišla prepozno, ah, prepozno — in moje slutnje me ne varajo." "Tvoje slutnje so samo izrodki strahu in prevelike skrbi... Počasi in gotovo je vsepovsod boljše, kakor nepremišljeno in slepo; če namreč človek v važnih rečeh ravna neprevidno in prehitro, se lahko vjame v zanjke, iz katerih ga živ krst več ne more rešiti." Med takim razmotrivanjem sta korakala precej hitro proti cilju. Ravno sta dospela na obronke gozda .pod Kamnjekom, ko zaslišita raz skalnih Špikovih sten precej močan krik, ki je odmeval močneje. Možek je nekaj časa napeto poslušal, na to je splezal na (Nadaljevanje na 7. strani.) Alpentinkturn z a moške in ženske lase od kutere takoj prenehajo lasje odpadati in t šestih tednih krasni in gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo odpadali niti osiveli. 1 flasa $2. — Ako želite imeti v 6ih mesecih krasne in goste brke in brado, rabite takoj Alpen Pomado, lonček $2.— Imate li sive lase? Kabite takoj Wahčič Brusli tinkturo, od samo ene flaše postanejo lasje v 8ih dneh popolnoma na turni,kakoršneste v mladosti imeli; 1 flaša $1.75,— Wah£ič Fluid kateri odstrani reumatizem, trganje ali kostibol v rokah, nogah in križicah, popolnoma v 8ih dneh; flaša 2 dol. 50c. — Kurje oci ali bradovice na rokah ali nogah v 3 dneh popoluonjfi odstranim za samo 75 centov. Za potne noge rabite Knoipov prašek, pije pot,odstrani slabi duh inozebline, baksa 75c. Elsa žanba zaceli vsako rano, opekline, bule, turove, grin te, kraste, lišaje v najkrajšem času, lonček $1, večji lonček $2. Ta žauba je velikega pomena za odrasle in otroke, V slučaju potrebe bi mogla imeti tožaubo vsaka družina v hiši. Če želite imeti čisto belo in mlado lice se umivajte z Wahčič "Tar Soap" (milo), odstrani prišče, soln-čnate pege in drugo nečistost na obrazu, 3 kose za 7oc. Kateri bi moja zdravila brez uspeha rabil mu jamčim za $5. Pri naročbi se priloži vsota v papirnatem denarju, če pa je menj kot dolar, se pa v znamkah po2cv pismu pošlje. Zavsedrugo pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. JACOB WAHČIČ 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. THE CAPITOL BAR G. Svetlicich, Prop. 405 CASS ST., JOLIET, ILL. Edina slovenska-hrvatska gostilna > osredju mesta. Kadar se mudite na vogalu N. Chicagc in Cass St. vstopite k nam za okrep čila vseh vrst. DOBRODOŠLI ! Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackso« Sti Slovanska lekarna + JOHNSONOVl * "BELLADONNA" 0BLI21 REVMATEMU HROHOST1 BOLESTI t KOLKU BOLESTIH » ČLENKIH NEVRALOJl PROTCNU OTRPLOSTI M&C 3LABOTNEU KRIŽU SLABOSTIH t &ENKH Pljučnih in prsnm BOSMd MRAZENJU t ŽIVOTU VNETJU OFRSNB UR9* PREHLAJOUU BOLESTIH » LEDJU BOLESTIH » KRIŽU HUCOI KASJU Rojaki in rojakinje! Kadar imate moške ali ženske obleke ali perila O očistiti in gladiti, ne pozabite o« našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYERS S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut St Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko vaš dom. Naše cene so zmerne m delo garantiramo. I Oscar J. Stephen Sobe 201 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja žemljici v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva pf°* j Bp ti ognju, nevihti ali drugi po-j !fi škodbi. S Zavaruje tudi življenje proti J S nezgodam in boleznim. ij; Izdeluje vsakovrstna v not«?-? isko stroko spadajoča pisanja. Govori nemiko in angleško- JOSIP Cor. Hickory & M«^ ______Sts., Joliet, I1L URAR IN ZLATA« Popravljam vse vrste stenske ^ žepne ure in zlatnino. Vse delo j' čim. — Proda jem vse vrste ure in S, nino, zlasti fine poročne prstane te pri meni ceneje, kot kje drugje- NE IZPOSTAVLJAJTE SVOJE Zdravje v Nevarnost! * Zdravje je nad bogastvom. Če se dobro ne počutite, ne poskušajte alkoholičnih grenčic, katere več ali manj slabijo kri in odvzamejo življensko moč krvnim celicam. Kri je najdražja tekočina, katera daje življenje. Teče skozi žile in donaša okrepčilo vsaki celici in mrenici v telesu. Istočasno odnaša iz telesa hitro se nabirajoče nepotrebnosti in se bojuje zoper vhajajoče bacile, zato odstranjuje vse kar oslabuje krv ne celice in jih dela nesposobne. Le močna krvna telesca so sposobna opravljati to naporno delo-Čisto naravno vino jim ne škoduje, ker "Vino utrjuje sestav živcev in pomaga telesu izvršiti najtežavnejše posle", pravi Dr. Armand Gautier, član French Institute, v listu čitanem pred Academy of Medicine V Parizu. To je vzrok, da jemljite samo Trinerjevo Ameriško Zdravilno ■ Grenko Vino « To nenavadno zdravilo je zmes grenkih korenine, korenov in skorje, posebno velike zdravilne vre*'* nosti, in čistega starega rudečega vina. Je prosto vsakoršnih lekarskih primeskov in strupa. Poina£a prebavljati, okrepčuje organe in pomiri živce. To je pomoč v slučaju Zabasanosti, napihnjenja, riganja, glavobola, nervozt osti, slaboči krvi, tugovanja, navadne slatoce. in drugih je dobiti v tem leku hitro in zanesljivo pomoč, žavrnite nevredne ponaredke, ki le denar čujejol Naš glavni namen, je narediti ta pripravek kar mogoče najboljši, a cena istega, ne glede na v'* Sanic potrebščin, ostane ista: $1.00 v vseh lekarnah. Sedanja sezona vabi razne nedobrodošle goste, kakor revmatizem, in nevralgijo. Ali se jima znat« zoperstaviti? Najboljši je rabiti TRINERJEV LINIMENT—mazilo, ki je izvrstno zdravilo za otrP«1 vrat, pretege, natege, otekline in druge take bolezni. Cena 25c in SOc v lekarnah. Po pošti 35c in 60c. V v..-;h slučajih kašlja rabite Triner's Cough Sedative (zdravilo zoper kašelj), cena 25c in 50e, P° pošti 35c in 60c. JOSEPH TRINER, CHICAGO, II> ™-IZPELOVATELJ. 1333-1339 South Ashland Ave. Slovensko Katoliško Marije (S.C.M. B. Society of Ustanovljeno 15, avgusta 1909 - PITTSBURGH, Samostojno Pod. Društvo Vnebovzete St. Mary's Assumption) Organizirano 2. aprila 1010 PENNSYLVANIA. GLAVNI ODBOR: fc«dsednik:...................FRANK ROGINA, 36-48 St., Pittsburgh, Pa. ^predsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa. Tajnik:.......JOSEPH L. BAHORICH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa. kpisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa. ,!yrajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. % __ NADZORNI ODBOR: Jtseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNI ODBOR: Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa. Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa. ČRNA ŽENA. (Nadaljevanje s 6. strani.) lolniški obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111. Pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. 1- Porotnika. Rojaki! Pristopajte v to društvo, katerega "ečja družba — Boljša podpora. Društveno Geslo: "V slogi je moč.1 Vse pritožbe pa cilj je: Pomagati onemoglim. 'mmmmmmmmmmMmmmmMmmmmmmmmmMmm0mmmammmaM»mmmmmmmmmmmmmmmamMmammKmMmmmr% LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. First National Batik PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 m m m m " m m m00a a a m a a a a a a a00000000a000000000a0000a a aaa00000000000a a a000a a a 0a a mm m^ SLAVNOZNAN1 SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. I BELiO PIYO so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. 0 Joliet Slovenic Bottling Co. yj3 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 testna Hranilnica Ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. nAJVECJA SLOVENSKA HRANILNICA! R°nCem 'eta 1915 je imela vlog.......................K 48,500,000.— e2crvnega zaklada ..................................K 1,330,000.- Sprejenia vloge vsak delavnik In jih obrestuje po m odbitka. Hranilnica je PUPILAKNO YAHNA stoji pod kontrolo e. kr. deželne vlade. Tj varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. iiVr,,' u-ja na zcm,jižea in poslopja na Kranjskem proti 5% odstotkov, Strt 1>a Proti 5V* odstotkov obrestim in proti najmanj tri- __ o^totkov odplačevanju na dolg. bližnji mecesen, prisluškaval nekaj časa in ko je spoznal glasove, je bil zopet hitro kakor veverica na tleh, zapo-vedal Francetu, naj ga počaka nekaj minut in potem je odšel proti smeri, odkoder so prihajali glasovi. Tako je ostal France nekaj časa sam; srepo je zrl v daljavo, po glavi so se mu podile strašne misli in slutnje, domišljija mu je slikala v najrazličnejših podobah nesrečo, ki ga utegne zadeti. Tako je stal nemo, v strašnih dušnih bolestih; sapa mu je zastajala v grlu. srce se mu je krčilo in trgalo. Štefuljček se je kmalu vrnil in predramil vsega bledega in prepadenega Franceta. Ko ga je ta opazil, ni mogel več premagati svoje nestrpnosti. "Lepo te prosim, Štefan; za božjo voljo te prosim," je zakričal, da se je močno razleglo, "hiti, hitiva, sicer bo vse zamujeno!" V naslednjem trenotku je možek že stal tik ob Francetu in hitrih korakov sta šla naprej. — Iz Bohinja sem so se nad Triglavom podili v grozotnih podobah črni oblaki. Triglavovi ledeniki so se kadili od megle, kakor bi goreli; snežniki so se zdaj pa zdaj še pokazali v strašnem žveplenem ognju, kadar je kak solnčni žarek mogel prodreti goste oblake; po planinah so -e preganjale težke, debele meglene pošasti, katere je podil močan veter dokler jih ni ob kaki skali razcepil in razdrobil na tisoče koscev, ki so se pa kmalu zopet združili, se podili dalje in zelenim livadam pod seboj dajali stra hovito bledo barvo. "France, navsezadnje naju še doleti nevihta, preden bova na Brdih," je prekinil molk možek. "Strašno mi je tesno, pri srcu," je pristavil France, ne meneč se za vre menske pojave; "vedno bolj slutim da bova prišla prepozno; — v vratu me hoče kar zadušiti. Le naprej! hi tiva! naprej!" Možek je ubogal in še bolj sta po dvizala korake. — Zdaj je naenkrat za čel pihati močan sever, ki je hitro po gnal oblake nazaj proti Bohinju. Le par iskrili bliskov je švignilo, mogoč no je odmevalo gromenje med skalni mi pečinami — in zopet je bilo vse mirno; nevihta je odšla proti jugu. Ko sta tako šla naprej, je pripove doval možek o varnostnih naredbah katere so za slučaj kakega hujšega spo pada napravili za žene in otroke; po vedal mu je, kako so jih varno spravil v jamo pri "Slepem Bogu" in jih za stražili. Povedal mu je tudi, da je po prej v gozdu govoril z voditelji kme tov, ki so mu naznanili, da se upor za čenja, da ravnokar odhaja četa bojev nikov na grad, zahtevat svojih pravic Bregar ga je pazljivo poslušal, a ga še bolj mrzlično priganjal, naj hitita Že sta se bližala ciljtl. Francetu je začeto srce hitreje biti in v glavi mu je domišljija vsiljevala strašno, zago netno vprašanje: kaj bo? — Tudi možkovem srcu je bilo mnogo skrbi. Le še nizek grič ju je ločil od Brd Tedaj je pa naenkrat oba popotnika zaščegetalo v nosu, začutila sta čuden vzduh in zdaj je švignil izza grička ognjeni jezik. "Bog se nas usmili, tu zadaj gori je zakričal France, "to je na Brdih na Brdih gori —!" Tedaj sta drvila kar najhitreje mo goče na grič, kjer sta lahko videla na Brda. — Obstala sta kakor okamnela — Nova Bregarjeva hiša je bila vsa ognju. Ognjeni plameni so ravno že škodoželjno oblizavali streho. Slišala sta, kakor je prasketalo in pokalo, ko so se lomili goreči tramovi, in vse to je strašno odmevalo v Bregarjevem srcu; človeka nista opazila nobenega pri ognju. "To je Niganino delo,---prepozna sva," je skoro nezavestno šepetal France;—nato je pa divji zakričal: "O Zalka! Zalka! O moje dete! Francek!... Štefan, pojdi, pojdi! Nemara se da še kaj rešiti." "Zalka in otrok sta že zdavnej na varnem v votlini na Špiku," je kričal možek in obenem prijel Franceta za roko ter ga zadrževal. "Hočem gotovosti, prepričati se moram, se moram!" je jokaje tarnal Bregar. V istem trenotku sta pa zaslišala z najskrajnejšega špikovega robu dolgo zategnjen, zamolkel glas, ki se je razlegal-kakor tulenje močnega bivola, in razločila sta pretrgane besede: "Hooo — sovražnik na ŠpilAi-- na špiku--na špiku — sovražnik —■ sovražnik!" Gro/ni glasovi so še vedno zamolklo odmevali od špikovih sten in se polagoma tajno poizgubljdli v gozdu ob Sabi, tedaj pa je naenkrat zadonel od nasprotne strani, prihajajoč od Bodešič sem, močan iu pretresujoč glas, ki je šel skozi mozeg in kosti, zdaj ogromno naraščal, zdaj zopet padal— bil je glas roga, in temu je sledilo več kot deset človeških glasov kakor v koru se menjavajoč: "Sovražnik na Špiku — na Špiku — sovražnik'— sovražnik — na Špiku." Na špiku je vlada grozna zmešnjava, vsi so kričali zmedeno, da ni bilo mogoče razumeti nobene besede; izmed splošnega. krika se je pa zdajin-zdaj začulo v srce segajoče jadikova- nje in zdihovanje obupanih žena in pretresljivo jokanje prestrašenih o-trok. Nekaj strašnega je bilo poslušati te glasove, ki so pričali, kako strašno trpe žene boječ se za svoje, kako se jim trga srce.---Ker je bila že tema, se je dobro razločil ogenj, katerega je zakurila straža kmetiških bojevnikov v Bodešičah, ki je pa že pojemal. Na Brdih se je ogenj še enkrat škodoželjno ovil Bregarjeve hiše in jo popolnoma vpepelil. "Jezus, Marija, Jožef, nekaj strašnega se godi! Vse je izgubljeno! Bog nas usmili!" je vzdihnil kroparski možek. Bregar je stal kakor okamenel, ves bled in prestrašen; srepo je zrl predse se ni mogel ganiti iz mesta. — Te daj se je pa posvetilo na Špikovih vrhovih: en ogenj, dva — pet — in še več — in še strašnejše se je oglasil glas roga in še groznejše je odmeval od sten in brzel tuleče po dobravah in gozdovih. Na Špiku, tam kjer je pač moral biti vhod v votlino "pri slepem Bogu", se je nekaj zasvetilo — kmalu je zopet gasnilo, a potem zopet nekoliko močneje vzplamtelo. ----Tedaj pa na- gloma kakor blisk — ves Špik je bil ognju; — bilo je, kakor bi se odprlo ognjenikovo žrelo in kakor bi hotel ves pekel naenkrat privreti na dan so svojo sovražno močjo in silo; strašno je žarela goreča gora-- zdaj so se potresla tla — nemudoma je sledil grozoten pok — in gromenje in pokanje in bobnenje, kakor bi se gore prevračevale druga na drugo in kakor bi se podirala zemlja. "Bog jim bodi milostljiv in usmi ljen!" je molil možek kleče poleg Bre garja; ta je stal tresoč se po vsem ži otu in kakor zamaknjen upiral pogled tja na Špik, odkoder se je dvigal proti nebu temnordečkast oblak, medtem ko so se s Špikovih vrhov valili nizdol de beli kamni, odskakovali čez peči stene, še razdrabljali in kakor sovraž na vojska brzeli v nižino.--Bob nenje in gromenje je polagoma pone havalo in vmes so se že razločevali ob upni kriki in klici. Zopet je začelo lahno šumeti, kakor bi se sprožila cela reka peska in drobnega kamenja in drvila čez pečine. Ves Špik je bil razsvetljen; eksplozija je vnela dve uhi smreki , in nekaj zelenih meces-nov, ki so potem razsvetljevali vso okolico. Tam zadaj so mejile razsvetljeno pokrajino visoke in vitke jelke, katerim je nočni soj gorečega drevja dajal posebno tajinstveno ter čarobno barvo in obliko, tako da se je zdelo, da strahovi stražijo nesrečno prizorišče. Še strašnejše so pa doneli v temno noč obupni klici zbeganih bojevnikov, obupnih žena in prestrašene dece. B/egar in Štefuljček sta še vedno stala tiho in emo; misliti nista mogla ničesar, še manj pa govoriti; le ena misel jima je begala po glavi: strašno, strašno! in ta jima je povedala vse. --Ko sta se čez nekaj časa zopet nekoliko zavedla, je začel France žalostno vzdihovati: "Gorje, grozno je, strašno! Vsi so izgubljeni! Vsi — ah, vsi!--Pojdi, Štefan, hitiva in poglejva, nemara še lahko kaj rešiva... 'Pri slepem Bogu' so gotovo vsi mrtvi." "Tega bi jaz ne trdil," je odgovoril možek, "tistim, ki so bili v votlim, se gotovo ni nič hudega prigodilo; pač pa potrebujejo nujne pomoči težko ra njeni vojaki, kar jih je še živih; ali Podvizajva korake!" emudoma sta odhitela nazaj proti Špiku in tekla, kolikor so jima do puščale noge in svet. Že sta krenila na nevarno stezo, ki vodi k "slepemu Bo gu", kar jima prihiti nasproti hitrih korakov mlad mož. "Pušavec, ali si ti?" je klical mož že od daleč, "zdaj je 'mrtvaški mostič gotovo šel v zrak. — Grozno! grozno! ... Saj je bil pa tudi že zadnji čas; — mislil sem, da je smodnik najbrž postal moker in da se ne bo hotel vneti le še eno ali dve minuti naj bi se ne bilo vnelo, pa bi bil sovražnik prišel votlino — in potem gorje ženam!" "Pušavca ni tukaj," se mu je v odgovor oglasil Kroparski možek, "pač pa sta tukaj dva dobra prijatelja, jaz in neki vojak, ki je prišel nam poma gat" "Ah — Kroparski možek!" je rekel prvi, "pozdravljam! — Si-li videl, kako je smodnik odnesel 'mrtvaški mostič v zrak? Kaj ne, to je bilo zares nekaj strašnega?" "Da, nedopovedljivo grozno je bilo; toda na nesrečnem kraju gotovo leži mnog© ranjenih, napol mrtvih in razmesarjenih vojakov, ki si sami ne morejo prav nič pomagati; tem moramo pomagati, kolikor je v naši moči in kar najhitreje moremo; povej, kdo -i vendar? Ne poznam te." "Za prvega hlapca služim pri Anže-Iju; pa sem šele od sv. treh Kraljev tukaj. Doma sem pa v Bohinju." "Toda kako pa je sovražnik mogel priti na Špik? In kje so graščinski dobili pomoč? Ali jih je mnogo prišlo? — Že niste dobro pazili, sicer bi jih morali opazit!, ko so se bližali iz Bodešič sem k Ktezi, ki vodi k "mrtvaškemu mostiču". Ali niste imeli nič straže?" "Seveda smo imeli stražo, toda sovražniki niso graščinski, ampak — tirki, ki---" "Turki! — Bog se nas usmili," je globoko vzdihnil France in se zamislil. "Turški pesjani?! — Ali je resnica? ■• O sveti križ božji!" je pristavil ves prestrašen možek. "Da, Turki; Bog nas varuj te strašne nesreče! — Mi smo imeli straže raz postavljene na vseh opasnih krajih, kjer smo mislili, da utegnejo priti graščinski. Ženske in otroke smo varno zastražili v votlini, vsi naši bojevniki so čakali pripravljeni, da udarijo na sovražnika ali da se zaženo proti gradu. Tedaj je prišel sovražnik, katerega se nismo nadejali, z Brd po opolzki senožeti in se potem po ozki stezici tiho in oprezno bližal "mrtvaškemu mostiču". — Pesjani so prišli po cesti iz Radovljice. Okoli mesta je morala že strašno teči kri. Bog se usmili vseh, katere zadene ta povodenj! — Glavna njihova četa je gotovo še ostala v Radovljici, ali pa je šla proti Dolini, zakaj na Bled je prišel le ne posebno ve lik oddelek, navadno pa Turki poplav ljajo v velikih množicah. Kakih šestdeset se jih je priplazilo po stezi; ti so vsekakor hoteli napasti naše pri votlini; sojih pač morali na kak način izvohati, saj pravijo, da ima Turek dober nos." "Ali so jih skozi Brda kar tako pustili mimo iti?" je vprašal Štefuljček. "Pustili? Kdo pa naj bi jim branil? Mlajši so vsi oboroženi pri naših četah, žene in otroci so v votlini; kar jih je pa še ostalo doma, so se pa sa-moposebi umevno zbali take množice turških tako groznih vojakov. In pa ker so prišli tako nenadoma in nepričakovano, nihče ni mogel razmišljati, kakor bi se jim ustavil.' "Kdo pa je prvi opazil, da so Turki tu in da se bližajo Špiku," je zopet radovedno vpraša! možek "Jaz sem opazil," je odgovoril hlapec; "splezal sem namreč na ono visoko jelko tam ob Bregarjevi hiši, da bi se nekoliko ozrl po okolici, kaj se godi. Ko sem tako že kake pol ure ogledoval okoli sebe, sem naenkrat opazil, da se je v Bregarjevi hiši začelo mo TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. Ako hočete streho popraviti po rtmal denar oglasite se pri HOLPUCH ROOFING GO. COMPOSITION FELT and GRAYEL ROOFERS Asphalt Roofing Over Shingles. Bell Telephone, Joliet 4213 Office, Room 3, Forgo Building. Corner Ottawa and VanBuren Streets JOLIET, ILLINOIS. JOSEPH ZUPANČIČ Stara slovenska gostilna 1121 E. S. Grand Ave., Springfield, III. Bell Phone 7899. Točim fino Anheuser & Busch St. Louis pivo, domače vino in žganje ter dišeče smodke. Vsi rojaki dobrodošli I J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Telefon 101. JOLIET, ILL. W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. čno kaditi in da so vsa okna postajala 14th a Joliet Nat Bank BldS-. Joliet svetla in vedno svetlejša. To se mi •je pa precej čudno zdelo, ker sem dobro vedel, da pri Bregarju ni nikogar doma..." "Kje pa so Bregarjevi?" ga je na-gloma prekinil France, ki doslej ni zinil besedice, ampak le zamišljeno po-| slušal ves pogovor in nestrpno čakal, kdaj bo slišal kaj o svojih. "Kje da so Bregarjevi?" je začudeno pogledal hlapec in nekoliko pomislil; "čakaj; Zalka, njena sestra in o-trok so šli že danes opoldne v votlino pri "slepem Bogu", kjer so z drugimi | ženskami vred popolnoma na varnem." "Hvala in čast Bogu!" je stokal France. Hlapec ga je začudeno pogledoval in opazoval, toda Štefuljček ga je zopet silil: 'Pripoveduj vendar naprej in ne pusti se preveč motiti;---torej v Bregarjevi hiši je gorelo; kaj se je zgodilo pozneje? Povej vendar!" "Brž ko sem opazil, da res gori, sem hotel hitro splezati na tla in sklicati ljudi skupaj, da bi gasili..." "Tega sicer ne vem — ampak mislim si lahko. — 'Črna žena' je bila zo pet tu." . "Kaj? Čjna žena?" je kričal France tako glasno, da ga je hlapec začudeno opazoval in premišljeval, kaj mu neki je, da se je tako vznemiril. "Pripoveduj vendar nadalje!" ga je nevoljno priganjal Kroparski možek, "nimamo časa, da bi dolgo čenčali prazne stvari. — Povej torej, kar veš!" (Dalje prih.) _\ Cenj. naročnikom. Vsem onim, ki so zaostali z naročnino, se naznanja tem potom, da bo list vstavljen, če ne pošljejo naročnine še ta teden. Ker je nastala silna dragi lija na papirju, barvi in vseh tiskarskih potrebščinah, zato bomo list pošiljali le onim, ki ga točno plačajo. Če Vam je potekla naročnina, pošljite $1.00 za pol leta, ali $2.00 za celo leto, ker drugače prihodnji teden lista ne boste dobili. V nadi, da bo vsak poslal za naročnino takoj, se vsem zahvaljujemo za naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem, Uprav. Amer. Slov. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Joliet Steal Dye Hodsb Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. R. F. K0MPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave. Telefon: South Chicago 579. Ustrelila ga je, ker je bil "prelep". V Parizu ie mlada soproga nekega inženirja ustrelila svojega moža in se-V pismu, ki ga je zapustila, jav- be. Ija, da je izvršila dejanje radi tega, ker je bil mož "prelep", ona pa preljubo-sumna. Vsakdo zadovoljen. "Vsakdo je zadovoljen z Vašimi zdravili. Moj prijatelj je trpel vsled revmatizma. Naročil sem zanj Tri-ner's Liniment, in sedaj je v najboljšem zdravju", piše mr. J. Petrich, Mur-Murray, Utah, 25. sept. 1916. Triner's Liniment je neprekosljiv tudi za liev-ralgijo, izvinke, otekline itd. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Za ljudi, ki jih nadleguje prehlad, ka šelj, bolno grlo, ali naduha, je najboljše zdravilo Triner's Cough Sedativ Cena ista. Joseph Triner, izdelujoči kemik, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago. — Adv. Kadar se mudite na vogaln Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljSa vina in smodke. Wm. ffletzger Ruby and Broadway J O LIB T NAZNANILO. Svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem "se preselil v nove prostore, in sicer iz 209 Indiana St. na 1005 N. CHICAGO ST. Tu vam vsem lahko postrežem, kakor sem vam doslej, s fino pijačo vseh vrst. JOS. LEGAN, GOSTILNIČAR, 1005 N. Chicago St. Joliet, 111, Chicago tel. 3399. N. W. tel. 125'. Louis Wise 200 Jackson Street JOLIET, ILL. gostilničar VINO, ŽGANJE IN 8H0DK£. Sobe v najem in Lunch Room. GROB ŽIVLJENJA. »S^liiggii^^^^^ii; dnevom naj odide v Pulj. Pospravil | denih tednih popihal z denarjem. Vaje svoje stvari, naročil slugi, kam mu rana "princezinja" je svojega novega naj pošlje pisma, ki bi mogoče prišla moža zagledala zopet še le te dni na zanj, in se takoj drugo jutro odpeljal. | zatožni klopi. III. Dragi se je godilo slabo. Prehladila Socijalno demokraško nazadovanje v se je bila in hirala od dne do dne. Na-1 Švici. S (Napisal Feliks Groegl.) ^issiissifi i. "Morebiti, da kdor zdaj vesel prepeva V mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva, Molče trobental bo: memento mori! "Torej, z Bogom, Dragica! Prišel je čas ločitve. Če tudi nerad, te moram vendar pustiti nekaj časa samo. Služba je pač služba. Pošljem ti pa takoj vsak naslov in upam, da mi bodeš saj pridno pisala. Kaj ne?" "Ah seveda, France! Saj vidiš, kako te imam rada, toda — ostani priden! Ne pošiljaj mi, kakor je tvoja navada, samo po dve vrstici in še te le vsakih štirinajst dni enkrat! Predstavljaš si lahko, kako mi bode dolgčas, kako bom mislila zmiraj le na tebe, in komaj pričakovala, da se zopet vrneš. Vem sicer, da imaš mnogo drugih skrbi, toda pri vsem tem pa vendar mene ne smeš pozabiti popolnoma. Mi to obljubiš?" "Obljubim! Vse'ti obljubim, angelj-ček moj! A oditi moram takoj, kajti čas hiti!" Prisrčno sta si segla v roke in se ločila s solzar»i v očeh. Izvanredno težko ista se poslovila, kakor bi bila slutila, da je bil ta objem zadnji, da se ne vidita nikdar več; da je konec njune sreče. Toda kdo bi sodil tako! Saj sta oba mlada, oba cvetoča in zdrava. Začela sta vendar še le živeti in svet njima obeta še mnogo. Toda človek obrača, Bog pa obrne II. Na zadnjem strankarskem shodu zadnje so se ji še vnela pljuča in sama je izprevidela, da ni več pomoči. Vda-1 e • • , • • ... n ..".". , , . .. ,. . pvici, ki se je vršil v Bazelu, konštati la se je popolnoma v božjo voljo in , , .. , . ••, , ,• - . , , . . raI> so delegati soglasno, da socijalna gojila le edino zeljo — videti, posloviti I , * .. . ' . .... . . , . . ... demokracija v Švici nazaduje. Naj se se zadnjic od njega, ki je zanj zi- -• - • , , , , . .. ve]a J večja svicarska delavska organizacija ' ' I Gritli-društvo, ki je bilo ustanovljeno Čutila je, da bo kmalu konec in za- že v tretjem desetletju preteklega stoto je prosila, brzojaviti Francetu, naj letja, pristopilo je pred 7 leti socijalno pride takoj, ako jo želi še videti živo. demokraški organizaciji. V tem času Prepričana je bila, da je v par dneh zni£alo se je število druitvenih članov lahko m gotovo pri njej in ga včaka, od 15 na 11 tisoč. V zadnjem letnem tudi ona. Toda motila se je. Brzo- poročilu priznalo je vodstvo odkrito jav je prišel v Rim in takoj tudi v Pulj da je znižanje članov provzročilo pri toda prepozno. | stop društva k socijalni demokraciji. France se je odpeljal. V hotelu, kjer je stanoval, ni pustil dalnjega naslova, kajti menil je, da se v par dneh vrne. Sinova ubila lastnega očeta. u • ..... ..... i V Kečkemetu sta sina premožnega Brzojav ga je čakal in — prišel je ze , . d ■ „„; „ k:,; £ez t Ikmeta Baranya umorila svojega oče- ta, ker ni hotel več delati in sta se ba- drugi, a Franceta še ni bilo den dni še le se je pojavil zopet v ho- . . ~ . . . . _ i la, da zapravi premoženje. Trup o sta telu. Takoj mu prinese sluga pošto I . r , , T, :.. r-_____, - - ... nesla na polje in ga tam pokopa a. Ko in France dobi slučajno prvi brzojav najprej v roke — Nevarno bolana! Takoj ga vrže v stran in odpre dru- France se je odpeljal. Pisal je prid no, kajti bil je že tri tedne na enem mestu in tako lahko in gotovo dobil vsako pismo Drage. Saj jo je imel rad. Dal bi bil življenje za njo, ako bi bilo potrebno; kajti prepričan je bil, da ga ljubi tudi ona. Lepega poletnega večera je sedel pri odprtem oknu male sobice, odkoder je imel kra'sen razgled po vsej okolici Rima. Zamišljen je bil in videlo se mu je, da mu nekaj teži srce, da je žalosten. V roki je držal pisemce ter čital par vrstic. Ona bolana! In še nevarno?! Tega si ni mogel predstavljati; saj je izgledala vendar, kakor lepa cvetlica v jutranji rosi, ko sta se ločila. Ne bode pač tako nevarno. Vsedel se je in pisal: "Preljuba Dragica! Skoraj ne vem, kako naj začnem. Tvoje pismo me je popolnoma potrlo. Upam, da Te moje pismo najde žo popolnoma zdravo in veselo! Najbolj me je iznenadilo, da mi nisi pisala sama. Tolažim se vendar, da je mama nekoliko le pretiravala o Tvoji bolezni. Kako je torej, Dragica? Gotovo bi bil že davno pri Tebi, ako ne bi bilo tako daleč ln jaz ne bi imel toliko posla. Danes sem že tukaj, toda vsak jdan pričakujem povelja drugam. V Slučajlt, da bi bil prestavljen, pusliiii naslov tukaj in brez skrbi lahko pišeš. Takoj Ti pa pošljem tudi novi naslov. Piši, prosim, takoj, kajti zelo sem vznemirjen. Dotlej pa sprejmi mnogo pozdravov in srčen poljubček yd Tvojem Franca." sta videla, da je orožništvo zločinu na sledu, sta truplo zopet izkopala, se- „„„ v ■ ■ , , , i žgala in ostanke razmetala po polju, gega. Komaj pa ga je pogledal, se r, . .. s. . . FU1 ' .i- /i- t-> ■ Ko so ju prijeti, sta vse priznala, zgrudi na stol in omedli: Dragica mr-1 tva! Čez nekaj časa pride zopet k zave-lKSgSgggilgggg^^Ji sti. Nesrečen papir je držal še krče- f vito v roki. Pogledal ga je še enkrat, S ZA KRATEK ČAS. še drugič in videl zmiraj enako: umrla! Sni Nikakor si ni mogel predstavljati ga. Sam sebi ni verjel in mislil, da le sanja. Toda bile niso sanje, temveč | Friderik II. in pater gvardijan, resnica in obupanost ubogega France ta brezmejna. Trohni naj že ona, ki Pruski kra,j Friderik II., nasprot mu je bila — luč življenja! Nikdar več nik blage MariJ'e Terezije, prijatelj je naj ne vidi, svojega angeljčka. brezbožnega Voltaira, se je le prerad Ne, tega ne more preživeti in zme- ponorčeval s katoliškimi rečmi, den je segel po — samokresu. Nasta- .Enkrat Je z ravno tako brezver vil je in kmalu se zgrudil na tla. nim svoiim bratom Henrikom v kapu Takoj je priletel ves osupel v sobo cinski samostan v Berolinu. sluga in videl, da mladi mož k sreči še Brlla sta sv°je nesIane šale čez ubo-diha. Se kapucine v francoskem jeziku, češ, Poklical je takoj zdravnika in čez saJ tega kapucini itak ne razumejo, par ur je bil France že, seveda neza- Pa pater Gvardijan je bil učen mož vesten, v bolnišnici. in ->e znal tud> francosko. Minulo je potem nekaj tednov. Fran Predno sta visoka gosta zapustila cetu se je zdravje sicer povrnilo, toda samostan, reče še kralj v nemškem je čutil se je neizrečeno zapuščenega, ne- ziku: "No> pater gvardijan, kako pa srečnega. Obžaloval pa je tudi, da se gre Vam z VaJo družino? je v divji žalosti prenaglil in položil "Težki, hudi časi so, Vaše Veličan-roko na-se. stv0> vedne vojske nam jemljejo živež Med tem so se približali zadnji dne- in novince", odvrne pater gvardijan. vi meseca oktobra in France se je od- KralJ reče v svoji hudobni šali fran-peljal. Hotel je videti njen grob in I cosko svojemu bratu: "Poslal jim bom Na drevo pa večkrat zlezem, da vidim kako zverino, in jaz vam nisem rekel, da morate za menoj plezati". Vsa jezna jsta šla žandarja domov. Pod oblastjo žene. Tujec (tiho natakarju): "Zakaj ste onemu gospodu pri sosedni mizi poleg piva prinesli tudi čašo vode?" Natakar: "On ne sme v gostilno, zato si naposled z vodo izmije usta, da žena ne ovoha piva." Mož (poslušajoč svojega jokajoče-ga otroka): "Čudno, da mali paglavec vedno Ie mater kliče, ali morebiti že ve, da jaz nimam pri hiši nobene besede?!" X A. (jezno): "Pomislite, moj gospod me je ravno imenoval starega osla." B.: "Res nesramno, saj ste komaj kakih 25 let stari." Sodnik: "Kdo je bil tvoj oče?" Potep: "Moje matere mož." Sodnik: "Butec! Jaz te Ie vprašam, kaj je bil tvoj oče?" Potep: "En moški." Sodnik: "Cepec! Jaz te vprašam, kaj je tvoj oče delal?" Potep: "On rii nič delal, je le okoli hodil, ker je bil pismonoša." Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod.' "Vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1916. Predsednik...........George Stonich. Podpredsednik---------Stephen Kukar. Tajnik..............„....Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik................John- Peiric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: Nicholas J. Vranichar, John N. Pasdertz, Joseph Težak. Vprašanje: Kdo je modrejši, zdravnik ali tat? Odgovor: Tat! Zdravnik odhajajoč To društvo sprejema rojake in rojakinje iz vseh krajev od 16 .do 55. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. To društvo ima že nad $2,000 (dva tisoč dol.) v bolniški blagajni in je v v 14. mesecih plačalo $1,759.00 bolniške podpore članom(icam). Kdor pla ča takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri pod STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olji in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenske!« papirja po nizkih cenah. ChL Phone 376 120 Jefferson St N. W. 927. JOLIET, ILL. as POZOR ROJAKINJEI Ali veste, kje je dobiti najboljše «*• so po najnižji ceni? Gotovo! V meinld Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prtkr jene klobase in najokusnejše m«* Vse po najnižji ceni. Pridite torej i» poskusite naše meso. iz hiše ne ve včasih kaj bolniku manj- P'sanfm- Če mu "i mogoče osebno pri-ka, ali tat, ko odhaja, gotovo ve, kaj I4': naj mi Piše za podrobnosti in navo- komu manjka. Ali ste že poslali naročnino? Papir, tinta in barva ter vse tiskarske potrebščine, stanejo zdaj tri do desetkrat več, kakor pred vojsko. Blagovolite poslati naročnino za celo leto $2, ali za pol leta $1, da Vam list ne ustavimo. , Pod sedanjimi razmerami je treba točneje plačevati za list, če ga hoče kdo točno dobivati... Pošljite naročnino takoj, da ne pozabite. dila in pošlje $1 (en dolar), ta vsota se potem vračuna za pristopnino, da mu pošljem zdravniški list, pravila in drugo. Če ni kandidat sprejet, razun lastne krivde, mu vrnem vplačani denar. Pisma naslovite na: JOS. KLEPEC, JOLIET, ILL. Nizke cene in dobra postrežba " naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nM * našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. N. W. Phone IB* FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja tot* ogenj pojdite k ANTONU SCHAGE« North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. najti tam mir in tolažbo. Prečkal je še enkrat pismo, potem pa ga zapečatil in oddal. Nekako tesno mu je bilo pri srcu. A dozdevalo se mu je, da ne dela prav; a kaj hoče! K njej vendar ne more sedaj; služba mu tega ne dopušča. Iz tega premišljevanja ga je prebudil naenkrat sluga, ki je vstopil s papirjem v roki in javil; "Brzojav) gospod!" France se je'stresel po celem životu, pa takoj je bil zopet miren, kajti bile dva pitana vola. Naj imajo živež. Žalostno so klenkali zvonovi in tož-1 Gvardijanu pa porečem, da jim bom poslal dva novinca." Divje sta se zakrohotala: "Izvrstna šala? Kaj?" In res se sedaj obrne kralj h gvardijanu in mu reče nemško: "No, pa Vam bom poslal dva močna novinca. Imeli bodete veselje nad njima." Pater gvardijan, ki je dobro razumel tudi francosko, pa je pristavil hudomušno: "Veseli me, Vaše Veličanstvo! V znak največje hvaležnosti pa bom dal enemu teh Vaših novincev ime Friderik, drugemu pa Henrik." Tablp! no ,so odmevale cerkvene pesmi. Bil je dan vseh svetnikov! Grobovi okoli cerkve so bili okinča-ni n razsvetljeni. Skoraj na vsaki go-milci je bilo videti nekaj ljudi, ki so jokali. Tudi grob Dragice ni bil zapuščen. Popolnoma je bil pokrit ž zelenjem in cvetljicami in razsvetljen, kakor noben drugi. Na njem pa je klečal France in jokal glasno. Upiral je solzne oči na sliko v grobnem spomeniku, ter čital edino tplažilni napis; \'espametno je jokati; Saj vidimo se Enkrat še nad zvezdami! Namesto princa dobila — kočijaževe-ga sina, 301etna, od svojega'moža ločena plemenita Russel v Londonu se je seznanila lani z mladeničem, ki ji je zaupal, da je naravni sin nekega vladarja, da pa še mora ostati nepoznan, ker ga še le aprila 1913 povzdignejo za princa ter bo dobival letne rente 30,000 f. štr. Osamljeni ženi je mož tako imponiral, da mu je takoj obljubila roko in celo premoženje, samo da postane princezinja. Po poroki se je vpisal v knjigo "Atrobald Stuart de Modena et Bra-] ganca", ni pa počakal prvega letoš- Sitno vprašanje. Uradnik (pri ljudskem štetju): "Kdaj ste rojen?" Starikava gospodična: "30. septembra šestinšestdesetega leta." Uradnik: "In stoletje?" so le službene zadeve. Z juteršnjim; njega aprila, teniuč jo je takoj po me- Charles E. Hughes, rep. kandidat za predsednika, in Charles Fairbanks, rep. kandidat za podpredse !nika Združenih Držav. Hlapec (go.-tilničarju): "Gospod gostilničar, pivo je poteklo; ali naj nov sodček nabijem ali ona dva zadnja gosta ven vrženi?" Zdravnik: "Vi imate popolnoma izprijen želodci1 i ali ste tako neredno živeli?" Bolnik: "To ne, a moja mlada žena se je v mestu kuhati učila." Pred sodiščem. Sodnik: "Vi trdite torej, da vam je zatoženi ukradel žepni robec." Priča: "Gotovo, in dokaz je ta, da ima ravno tak robec, kakor je bil moj.' Sodnik: "To ni nikak dokaz; jaz imam tudi ravno tak robec v žepu." Priča: "Že mogoče, saj meni sta bila dva ukradena." Posledica sanj. Žena (možu, ki hoče zvečer s črevlji v posteljo): "Ali si zmešan, da hočeš obut v posteljo?" Mož: "Tiho stara, kaj ti veš; meni se je že dve noči sanjalo, da sem hodil bos po samih šivankah (iglah), in kako to bolij v tretje pa nočem več." Potegnil ga je. Na Francoskem ne sme nobeden loviti, ki ne plača pravice.. Neki kintt je imel pravico, pa je vendar bežal, ko dva žandarja za njim pritečeta. Kmet zleze na drevo; ko žandarja nočeta stran iti, vzame kruha in mesa iz torbe in začne jesti, na veji sedeč. To je enega žandarja tako zjezilo, da je splezal za njim, ga je prijel za nogo in rekel: "Pokažite pravico!" Kmet seže mirno v žep po lovski list in ga žan-darju pomoli. Ta reče: "Zakaj ste pa bežali in na drevo zlezli, če imate pravico?" Kmet pa reče: "Saj vama nisem ukazal, da morata za menoj teči. Naznanilo! Slavnemu slovenskemu in hrvatik« mu občinstvu v Jolietu naznanjam, di sem otvoril svojo novo mesnico in grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, kj«; imam največjo zalogo svežega in n hega mesa, kranjskih klobas, vse vrstt gtocerije in drugih predmetov, ki spa dajo v mesarsko in groserijsko pod ročje. Priporočam svoje podjetje vsem ro jakom, zlasti pa našim gospodinjam. Moje blago bo najboljše, najčisteji« in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John U. Pasdertz Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, 111 Po K, Sd G0 Pat Joliet. ill. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS Luka Pleše HRVATSKO-SLOVENSKA GOSTILNA kjer točim najokusnejše pivo, fina do tmača in importirana žganja in vin« ter prodajem dišeče smodke. Se vsem priporočam v obilen obi»k 1014 North Chicago St., Joliet, 111» Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$12.00 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za.............$5.0* Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za...................$7.00 Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................$9.00 Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.00 Rock and Rye, Quarts, zaboj <12 steklenic) za ...................$6.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00 Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......................$6.00 Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in \ 50 galonov, galon po...............................................7Sc Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois* i it. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje EAGIiE EXPORT »o Mill IIIII I -----IX-- ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ota telefoni 405 S. Bluff St., Joliet, 111.