UNITBD [STATUS WAR ■BONDS SE4MPS AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, JtJNE 14, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI. Papež zavrača obdolžitev nacijev, da z denarjem podpira vojno Rim, 13. jim.—Papež Pij je sprejel danes 20,000 italijanskih delavcev v avdijenci in je imel dolg nagovor ob tej priliki, ki je bil razposlan po radiju po vsem svetu. Papež j'e odločno zavrnil obdolžitev nacijev, da Sveta stoli-ca izdaja denar za nadaljevanje vojne in da je katoliška Cerkev kriva te vojne. Papež je zatrdil, da bodo ob svojem času objavljeni dokumenti, ki bodo pokazali, da se ni nihče bolj zavzemal za preprečitev vojne, kot se je ravno on. Papež je dalje izjavil, da je prvi pogoj za socialno pravičnost, ako dobe delavci pošten zaslužek, da lahko preživijo svoje družine; da imajo pošteno streho, da dobe izobrazbo in da so preskrbljeni za starost. Dve ameriški podmornici z 120 možmi izgubljeni Washington.—Mornariško poveljstvo smatra za izgubljeni dve ameriški podmornici, naj-brže na Pacifiku. Poročilo pravi, da se nista vrnili na svoje baze podmornici Amber jack in Grampus in se ju mora smatrati za izgubljenim. Vsaka teh podmornic je imela posadko 60 mož. Obe podmornici st-a bila sko-ro novi. Ambfefjacl^ !jt biff 'dograjena lansko leto, Grampus pa 1941. S tema dvema znašajo izgube ameriških podmornic sedem, med temi je tudi ena, ki jo je posadka sama uničila pri Filipinih, da ni padla v roke Japoncem. Toda ameriške podmornice so pogreznile ali poškodovale najmanj 240 japonskih ladij. Torej je izguba sedmih pbdmornic vpričo škode, ki so jo napravile japonskem ladjevju, j,ako majhna. -o- Nov grob Včeraj popoldne pet minut do ene je umrla v Glenville bolnišnici Frances Mochan, roj. Pod-nar, stara 68 let. Stanovala je na 15501 School Ave. Doma je bila iz sela Dobra, fara Brod Moravice na Hrvaškem, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Tukaj zapušča soproga Jakoba, tri hčere: Frances, Ka-thryn poroč. Vukovich in Ano poroc. Cirelli tri sinove: Steve, Frank in Johna, brata Matijo in v Pittsburghu, Pa. brata Luko. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Svetkovega pogrebne-ga zavoda v cerkev Marije Vne-bovzete in na Kalvarijo. _ Tedenski koledar za raciomranje W^ZERVE—Plave znamke K, L in M so dobre do 7. julija, sir, sirovo maslo itd.—Rdeče znamke J, K, L in M j 'do 30. junija. - v A—-Znamka 24 je dobra do 30. junija; kupi 1 funt ^^KOR—Znamka 13 je dobra do 15. avgusta in kupi 5 lAdkorja. Znamki 15 in 16, vsaka za 5 funtov sladkorja, k. 1 do 31. oktobra za prezerviranje sadja in zelenjave. <)t rad več sladkorja za prezerviranje, naj se obrne na svoj l'acioniranje. i »L J i_Znamka 17 je dobra do jutri. Znamka 18 od (; Vej. JJSOUN—Znamka 6 iz knjige A je dobra do 21. julija. LUUSSA—*)ni, ki imajo knjigo A morajo dati pregledati, 30. septembra; B do 30. junija; C do 31. avgusta. TOVARIŠA JE OPERIRAL V LETALU je zadela poročnika-navigator-ja Schatza iz Chicaga. Poročnik Brown je bil v bombniku kot opazovalec. V civilu je imel nikoliko znanja v zdravilstvu, ker je pohajal na Yale univerzo. Brez pomišljanja je šel na delo ter vzel kroglo iz tovariševe noge, rano skrbno obvezal in mu tako gotovo rešil življenje. ! fe DOMOVINA AMERIŠKA AMERICAN HOME 250,000 Jugoslov. oboroženih General Draža Mihajlovic poroča, da čaka 250,000 oboroženih jugoslovanskih domoljubov samo na signal, da so začeli zavezniki z invazijo. London, 12. jun. — General Draža Mihajlovic: poroča danes s svojih gorskih pqglfjij v Jugoslaviji, da čaka na signal invazije 250,000 don^jii|^v;#da bodo zgrabili za orožje ter planili iz svojih skrivališč na osišče.--------—- Iz svojega tajnega glavnega stana, ki je nekje v jugoslovanskih gorah, je poslal Mihajlovic radijsko zagotovilo, da bo v teku 24 ur potem, ko ibodo začeli zavezniki z invazijo, dobil v svoje roke vsaka osiška letališča in da bo imel v oblasti večji del Jugoslavije. "Moje čete so pripravljene za udar, kadar se bodo zavezniki izkrcali v Evropi in začeli z invazijo, poroča Mihajlovič po radiju. "Naši ljudje vedo, da se ta ura vedno bolj približuje ter so pripravljeni na boj ',,- na vsako žrtev. Naši ljudje so edini in vedo, kdo je njih sovražnik. Z jasnim čelom zrejo nasproti svobodi, ki jim je bila odvzeta 1941." Mihajlovič naroča jugoslovanski vladi v Londonu, da je skrajno potrebno, da zavezniki napravijo načrte, da bodo spustili s padali na jugoslovansko ozemlje strojne puške in ročne granate. "Mi imamo vse urejeno, da 'bodo te stvari prišle v naše roke in ne v sovražnikove," zatrjuje Mihajlovič. ......... Dalje pravi Mihajlovič. da so njegovi ljudje oboroženi sicer s puškami, nimajo pa težjega orožja in granat. "Trenutno je položaj jako kritičen," pravi Mihajlovič v svojem poročilu. "Povsod nas napadajo Nemci, toda kljub temu vzdržimo brez težkih izgub. Mi storimo vse v svoji moči da prihranimo svoje sile za čas, ko bodo pričeli-zavezniki z invazijo." V zadnjih tednih so'Nemci tako pritiskali za Mihajlovičem, da se je moral ta vedno umikati s kraja v kraj. Toda njegov glavni stan je še vedno varen. S skrivno radijsko oddajno postajo je v neprestani zvezi z Londonom. Slovenec je rešil žensko Mrs. Jean Beatty, stara 21 let, bi bila v soboto gotovo utonila v jezeru v Gordon parku, da je ni rešil iz vode 17-letni John Popik iz 985 E. 77. St. Videl je žensko, ki je izginila v vodi. Plaval je do tistega kraja, pa je ni videl nikjer. Potopil se je do dna in tam pograbil po-nesrečenko ter jo z veliko težavo privlekel na obrežje. Obrežna straža ji je nudila prvo pomoč, nakar so jo odpeljali v bolnišnico, od tam so jo pa poslali domov, ker je bila iz vsake nevarnosti. Graduantinja Na 10. junija je graduirala iz Shore višje šole Miss Elizabeth Ann Gole1, hčerka Mr. in Mrs. Anthony Gole iz 911 E. 232. St., Euclid, O. Naše čestitke! Največja zračna sila je udarila na Nemčijo London, 12. jun. — Na stotine angleških bombnikov je v eni največjih zračnih flotil poletelo na Porurje in Por en je, kjer so zlasti razbijali nemško industrijsko mesto Duesseldorf. Takoj, ko se je zmračilo, .so začele nemške radijske postaje neha-vati z oddajanjem, kar je vselej znamenje, da se bližajo sovražni bombniki. Angleško letaksko poveljstvo sicer ne poroča, koliko bombnikov se je udeležilo napada in koliko ton bomb so zmetali na nemško industrijo, toda sodi se, da je bilo v napadu več kot 1,250 bombnikov in da so zmetali nad 2,000 ton bomb. To je bil prvi večji napad angleške zračne sile od 29. maja. Danes so pa ameriški bombniki tekom dneva napadali razne kraje po Franciji. Da je bila zračna f lotila, ki je napadla Porurje in Porenje velika, se računa po izgubi angleških bombnikov, lp znaša 43 letal. Ta izguba ni velika vžpričo velikega števila letal, ki so letela k napadu. Danes zjutraj je tudi nekaj nemških bombnikov napadlo okolico Londona. Nekaj oseb je bilo ranjenih in nekaj hiš porušenih. Napad je bil kratek in ni napravil posebne škode. Nastop otrok slovenskih beguncev v Valjevu (Jutro, dne 27. marca 1943 v izvirnem besedilu). "Valjevska ljudska šola je priredila v nedeljo 28. februarja šolsko akademijo, "poselo" imenovano. Na akademiji je bilo na sporedu poleg predavanja o vzgoji otroka še 30 točk: zborovsko petje, solo nastopi, harmonika in cela vrsta deldamacij. Med nastopajočimi je bilo tudi več slovenskih otrok, ki obiskujejo šolo. Vital Ahačič je igral na harmoniko, Cilka in Marija Ahačič ter Ru-žena Kristan so pele skupno in še vsaka posebej ob spremljanju harmonike, Vasja Klavora je sodeloval v deklamativnem dvogovoru, Gregor Kosjan je pa pel v šolskem zboru." Roparski napad Dva neznanca sta včeraj zjutraj napadla nekega Izaka Swope pred hišo št. 776 E. 156. St. Najprej sta ga pretepla do nezavesti, nato ga pa oropala za $275. Sosedje, ki so slišali klice na pomoč, so poklicali policijo, ki je odpeljala žrtev v Emergency Clinic.__ Poročilo opisuje junasKi cm letalskega poročnika Brownaiz Mentor, Ohio, ki je tekom m-■ pada z bombnikom nad Nemčijo vzel kroglo iz noge svojega . tovariša in mu tako rešil živi j e-l nje. Napadali so nemški Emden, in krogle protizračnih baterij so švigale vse okrog njih. Ena Tudi senat je sprejel predlog proti stavkam Washington.—Kakor poslansko zbornica je tudi senatna z 55 proti 22 glasovom sprejela predlog proti stavkam. Predlog je bil zdaj poslan v Belo hišo, da ga predsednik podpiše, nakar bo postal postava. Dasi se predsednik ni ničesar še izjavil, pa napovedujejo, da bo predlog gotovo podpisal, najsi so bili proti njemu z vso silo delavske organizacije. Predlog je jako drastičen. Poleg tega, da daje polno avtoriteto vojnemu delavskemu odboru (o katerem pravi John L. Lewis, da nima nobene oblasti), določa tudi o s t r o kazen za one, ki bi nagovarjali k stavkam ali izprtjem, k počasnemu delu ali sploh k vsakemu zastoju v tovarnah in podjetjih, katere je prevzela vlada. Kazen je $5,000 globe in eno leto zapora. Za druge tovarne pa določa, da ne sme biti stavk, dokler niso o tem določili delavci s tajnim glasovanjem. Od časa glasovanja pa do stavke mora preteči 30 dni. Dalje predlog prepoveduje unijam in unijskim uradnikom dajati denar v politične svrhe. Predlog proti stavkam zadene* vsako industrijo v Ameriki, ker ima predsednik oblast, kadar grozi stavka, prevzeti tako podjetje v imenu vlade Zed. držav. ; .;;' ' Difje k o ti g t es "sprejel ta predlog proti stavkam, je največ pripomogel John L. Lewis s svojo stavko v premogarski industriji. -o- Smrtne kose v Sloveniji (V Ljubi. Slovencu smo našli naslednje smrtnje objave.) LUDVIK FILIPIič. — V Ljubljani je umrl uradnik Prevoda g. Ludvik Filipič. Rajnega bodo pokopali v nedeljo, 28. marca ob pol treh popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah. KAREL GORŠIČ. — Po kratki bolezni je umrl v Ljubljani bivši čevljarski mojster 70-letni g. Karel Goršič. Rajmika bodo pokopali v soboto, 27. marca od pol štirih popoldne iz kapele sv. Janeza na Žalah. MARIJA LIKOVIČ. V Ljubljani je za vedno zatisnila oči mati in ga. Marija Likovič. Blago rajnico bodo pospremili na zadnji poti v soboto, 27. marca ob pol treh popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. JOŽE JUDNIČ. Na dvoru pri žužemberku je umrl 18. t. m. v 23 letu starosti akademik Jud-nič Jože. Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani 1. 1940 in se v jeseni vpisal na filozofsko fakulteto. Bolezen ga je kmalu priklenila na bolniško posteljo. Mladi idealni fant je vedno upal, da bo okreval, toda Bog je hotel drugače in ga je za letošnji god poklical k sebi. Njegovim sošolcem in znancem ga priporočamo v molitev. TEREZIJA SLEVEC — Šim-novec. V Ljubljani je na praznik umrla prodajalka sadja na Po-gačarjevem trgu, mati in ga, Terezija Slevec — šimnovec. Blago mater bodo pokopali v soboto, 27. marca ob treh popol-den iz kapele sv. Marije na Žalah. CIRIL MALAVAŠIČ. Na Vrhniki je umrl trgovec g. Ciril Malavašič v starosti 44 let. -—o-- Kupujte vojne bonde! inA Mrnmm fmm Pondeljek 14. jrjnija je predsednik Roosevelt proglasil kot dan ameriške zastave v proslavo njene 166 letnice. Na ta pomembni dan ji pbnoyno prisezimo zvestobo in obljubo, da jo bomo ljubili, spoštovali jo varovali kot simbol demokracije in svobode. NAPREJ ZASTAVA. NAŠA! Naprej zastava .tasa, prelepa zvezdnaia! Po svetu vsem jp znana, kjerkoli le vihra. Rudeča, bela barva in plava jo krasi; simbole nam na jlepše predstavljajo vse tri. Korajzno naši fantje za njo niMrširajo; se v dolgih bojnih vrstah na njo ozirajo. Naprej le faMj^rciliK ' za dom, svobodo, čast, za mir svetovni skupaj držite se kot hrast! Po zmagi zadobljeni zastava se bo ta, s ponosom bolj kazala: ker je — ameriška. Ivan Zupan. -o- Kdo je kriv stavke Vodstvo clevelandske pocestne železnice vodi preiskavo, ki naj dožene, kdo je kriv stavke pri pocestni železnici predzadnjo nedeljo. Pet uslužbencev pocestne železnice je obdolže-nih agitacije za stavko, ti pa zopet dolže, da jih je k temu nagovarjal nek moški, ki se je izkazal z listinami, da je agent za CIO. Vodja stavkarjev je bil, kot pravijo, neki Benedict T. Lechowicz. Ker stavka ni bila odobrena od unije, iščejo zdaj voditelje stavkarjev, da jih kaznujejo. V bolnišnico Naš dolgoletni oskrbnik Joe Turk iz 1046 E. 69. St. je bil odpeljan včeraj v Glenville bolnišnico. želimo mu skorajšnjega okrevanja. _ tretji laški otok se je vdal Siki so zasedli v soboto italijanski otok Lam-pedusa, ki se je vdal potem, ko so ga zaveznici oblegali 24 ur. V pol uri so ga zavezniške cete popolnoma zasedle. Kmalu zatem se je Podal tudi mali otok Linosa. p stan zaveznikov v Afriki, 12. jun.—Močno utrjeni itali-,! °tok Lampedusa se je podal zaveznikom potem, ko so ga J%rdirali neprestano 24 ur. Ob 6:29 zvečer je italijan-™rftizija razobesila belo zastavo v znamenje vdaje. Včeraj P°dala zaveznikom italijanska garnizija na otoku Pantel-sedmih nocoj so zavezniške čete okupirale Lampeduso. Celo zavezniški častniki se čudijo nad naglo okupacijo otoka. Toda kot so zavezniki videli ob okupaciji, otok ni mogel (»zdržati silnega bombardiranj a, ki se je ob eksploziji težkih izstrelkov in bomb stresal od enega konca do drugega. Otok je bil ves v dimu, ko so častniki na angleških ladjah spazili belo zastavo na otoku. Podali so se na otok, kjer so se dogovorili z italijanskim poveljnikom, nakar so čete zasedle otok. Kot okupacijo Pantellerije so hotela osiška letala preprečiti tudi izkrcavanje zavezniških čet na Lampeduso. Toda zavezniška zračna sila jih je pregnala. Nad Lampeduso so najprej prihrumeli ameriški bombniki v soboto dopoldne. Popoldne so se pridružili še drugi zavezniški bombniki. Ob 6:29 zvečer so IJ^mmi- a^fl&ML? VP • Otok je sedem milj dolg in dve milji širok. Leži 80 milj južno od Pantellerije ter 90 milj vzhodno od Tunizije. * * * Afrika, 13. jun.—Italija je izgubila že tretji otok, ko se je podala garnizija na otoku Linosa, 150 milj južno od Sicilije. Nek angleški rušilec je pristal v bližini otoka, nakar se je italijanska garnizija 140 mož vdala brez boja. Zavezniki tega niso bombardirali. Laška garnizija je bila videti zelo vesela, ko je padla zaveznikom v roke, ki so jo takoj odpeljali v vojno ujetništvo. Poročilo nič ne omenja četrtega otoka, Lampione, ki leži osem milj zapadno od Lampe-duse. Ta otok ob tem času morda niti obljuden ni. Zavezniška letala so obrnila zdaj vso pozornost na Sicilijo, ki bo prišla zdaj na vrsto, da jo zasedejo. Toda ta otok bo trši oreh, kot so bili prvi trije otoki,^ so jih zavezniki zasedli v treh dneh, vsak dan po enega. « -o- Naj vrne dežnik Kdor je v klu'bovih prostorih SND pomotoma vzel dežnik 30. maja, je prošen, da ga prinese nazaj, ker ga bo lastnik v slučaju dežja sam potreboval. Iki bombniki so bili Nvečjih bitk Mučijo JV 13. jun.—Dve veliki ameriških zračnih Irh t. sta se sprijeli v veliki naciji, ko sta uni-Podrnorniški bazi v Bre-,'n Kielu. Bombniki so le-, llaPadu brez spremstva Jal"ih letal. I ,ltie poroča, so ameriške l napadla nemška boj- a>a v ogromnem številu, i,Se Je vnela najhujša zra- I. a> v kakršni ameriški H^i Še niso bili. i6r'kaiici so z uspehom j hirali Bremen in Kiel, t^i tem so izgubili 26 ■ 'kov. Ameriški avijati-Sn L uničili mnogo sovražil. 1 jjj&L |, jSt za meso nima Jlno prebivalstvo L^Ston.—-Vojna živilska | Racija je odločila, da j 1 meso iz klavnic naj-j 4 armado in šele drugo prebivalstvo. Od-ji'5' stopi danes v veljavo iie> da morajo dati klav-ji /' mesa agencijam, ki . Jo Za armado in morna- it J Je vzelo civilno prebi-govedine in teleti-i|. 0 Je pa dobila naša boj-L, ato bo zdaj za civilno !dv stvo manj govedine, bo •i svinjine in jagnjeti- / Bandi dospel City, Colorado, je i staršem na počitnice j inventura Bandi. Ta te-č .^l sledeče maše pri sv. ob 8:30 za pokojne I in Jakša, v torek 2a pokojna Mary in itJVer, v sredo in četrtek \ maše v Willoughby, v 8:30 pri sv. Vidu za Uj^k Schmuck, v soboto . »h ^ poročno mašo za svo-j(L,0 ^ary in John Daničiča, it30 ob desetih 30 letnico ?u!v°jih staršev. Sorodni-!V Viatel j i so prošeni, da se ^aš udeleže. Naši vojaki fornija. Potem bo poslan v na» daljno treniningo na drugo bazo. we pia Ra Iz Chicaga pošilja pozdrave vsem prijateljem in znancem narednik William Tofant, ki služi pri letalskem koru. Bili je služil prej pri clevelandski policiji. m m Pa Joe Stih, sin Mrs. Mary Stih iz 5447 Lake Court odide jutri k mornarici, želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek. Iz vojaške inženirske šole v Fort Belvior pri Washington!! je graduiral Anthony Jerman, sin znane družine Anton in Mary Jerman iz Wickliffe, O. K graduaciji so se podali: Mrs. Jerman, M. Anslovar in sin ter Edith Jerman. Naše čestitke. Me SB ta Letalski kadet Robert M. De-bevec iz 2005 E. 226. St. bo jutri graduiral kot pilot iz Rankin letalske akademije, Tulare, Cali- i r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMBS DEBEVEC. Idi tor 6117 St. Clair Ave. HEndcrson 0628 Cleveland 3, Ohio. __Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.60. Za Cleveland po pogtl, celo leto $7.60 £a Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti detrt leta $2.26 Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: celo leto $6.60, pol leta $3.60, četrt leto $2.00 ______Po«amcip* Itevllka Se_ SUBSCRIPTION RATES: Cnlted States and Canada $6.60 per year. Cleveland by mall $7.60 per year 0. S. and Canada $3.60 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.26 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year. $3.60 for 6 months. $2.00 for S months __Single copies 3c Entered as second-class matter January 6th. ISO!, at the Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. _No. 139 Mon., June 14, 1943 Nazaj bodo prišli možje Ko bi ne bila vojska nekaj tako strašnega, ko bi vedeli, da bodo vsi naši fantje prišli zopet nazaj zdravi in celi, pa bi rekli, da je ali da bo za nekatere, če ne za večino njih pravi blagoslov, ker z vojske bodo prišli — zreli možje. Fantje, ki so prej živeli med nami brezskrbno življenje, ki jo nudi mladost, so odšli na vojsko in tam spoznali, da pričakuje domovina od njih velike odgovornosti. Fantje, ki niso v javnem življenju, na primer, tukaj šteli nič, imajo v armadi veliko odgovornost, katere se pa tudi v polni meri zavedajo. Vzemimo mladega slovenskega poročnika, ki je bil v civilnem življenju samo eden izmed nas, kateremu smo rekli "halo," ko smo ga srečali in šli brez nadaljnega mimo njega, ima danese pod'svojo oblastjo ogromno letališče, odkoder pošilja armada ogromne bombnike na vse strani sveta. Letališče je tako prostrano, da se mora naš poročnik voziti z avtom do raznih točk. Noben bombnik se ne dvigne tukaj s tal brez vednosti tega slovenskega fanta. To, bi rekli, je velikanska odgovornost, ki je bila poverjena bistremu slovenskemu fantu. Pa to je samo en slučaj. Našteli bi jih lahko na tisoče in tisoče ter navedli razne važne pozicije, ki jih zavzemajo naši slovenski fantje v ameriški bojni sili. V tem novem stanu bodo prehodili daljne svetove po zemeljski obli, videli bodo tuja mesta in dežele, spoznali življenje, šege in običaje drugih narodov in zrli smrti v obraz na vseh svetovnih frontah. V armadi, v mornarici, pri obrežni straži, pri marinih in v letalskem koru bodo dobili šolo, kakršne bi jim civilno življenje nikdar ne moglo nuditi. Postali bodo izvrstni piloti, mehaniki, radijski operatorji, izvežbali se bodo v pisarnah, v ekonomiji in raznih poklicih, česar bi doma nikdar ne mogli. Nek slovenski fant, katerega oče ima v Clevelandu mesnico in ki je doma kolikor toliko pomagal pri sekanju mesa, je pisal domov, da bo dobil v tej stroki v armadi tako šolo, kakršne bi mu v civilnem življenju ne mogli dati težki tisočaki. In kar je najbolj važno je to, da bo napravila armada iz njih cele može. Tam bodo spoznali, koliko je vredno življenje, privadili se bodo disciplini, navadili se bodo rednega življenja. Vse to jim bo mnogo hasnilo v poznejšem življenju. Utrjeni in polni bogatih izkušnej bodo prišli domov, zavedajoč se, da so v polni meri storili svojo dolžnost do domovine. Zato jih ta domovina ne sme pozabiti, zato jih moramo spoštovati, te naše borce, gledat normalno nanje kot na odrasle može, mlade sicer po letih, toda že popolnoma dorasle v izkušnjah življenja. Ponosni smo na te naše fante, spoštujemo jih in občudujemo njih junaštvo. Trikratna slava jim! Naj bi prišli zdravi domov k svojim družinam, k svojim staršem, k svojim bratom in sestram. In tedaj mora domovina gledati, da bo skrbela zanje s tem, da jim bo dala dela in zaslužka, kakor oni zdaj skrbe za nas, za našo varnost. ohranili si bomo svojo ameriško demokracijo. Spori med delavcem in delodajalcem naj se umaknejo pravemu sporazumu in sodelovanju, pa ne bo stavk ne izprtja. BESEDA IZ NARODA Prijatelju v spomin r TTTT TT TTT^ ' Predzadnjo nedeljo, 6. juni-pa, se je nagloma razširila žalostna vest, da je za vedno preminil rojak Viktor Bizjak. Bil je dobro znan daleč naokoli in priljubljen je bil tudi povsod med svojimi rojaki. Slabe družbe se je vedno izogibal, a rad pa je zahaj v vas k svojim prijateljem, kjer so se pogovorili li o marsičem, tako o domačih kakor o delavskih razmerah. Bil je priden delavec in izučen mehanik še v starem kraju. Že v zgodnji mladosti je imel vedno veselje do dela in vedno si je želel postati strojnik, zato se je tega posla tudi izučil. Ob prihodu v to deželo je tudi takoj dobil dobro delo, kjer je lahko delal in primeroma tudi dobro zaslužil ter bil vedno med prvimi delavci. Da, tak je bil pokojni Viktor Bizjak. Bil je zmeren v jedi in pijači, delal je vedno in skrbel za svojo družino. Največje veselje pa so mu bili ljubljeni otroci, s katerimi se je vedno zabaval, ko je prišel z dela domov. Nadvse je ljubil tudi svojo govorico, kajti bil zaveden Slovenec, zato je pa tudi skrbel, da so njegovi otroci govorili slovensko doma. Danes njegove hčere govore lepo slovenščino kot jih je učil pokojni oče in vse hvale je vredno to, da otroci či-tajo slovenske časopise in so tudi naročeni na Ameriško Domovino. Pokojni Viktor je tudi čez vse ljubil svojo ženo, saj se spominjam, ko mi je pravil v času,;ko je Mig, njegova žena nekaj bolna, da ga močno skrbi, ker je ona bolj slabega zdravja. Večkrat je rekel: vse bi dal, kar premorem, samo, da mi žena ostane, otroci so majhni in potrebujejo matere. Tako j a vzdihoval, ko j e Bizjakova družina živela še v West Parku, tam blizu W. 130 St. To je bilo nekako pred 30 leti, ko sem šel s svojo družino večkrat k njim v vas. Vselej smo bili vsi prav dobro postreženi, da smo se kar težko ločili, kar je bilo navadno že pozno v noč. Družina Viktor Bizjaka je živela v West Parku kakih deset let, potem so se pa naselili na 55. cesti in Superior, kjer so imeli malo trgovino (sladšči-čarno in šolske potrebščine). Potem so pa nekaj časa imeli snako trgovino na 61. cesti blizu St. Clair j a. Zadnjih deset let pa stanuje družina v svojem lastnem domu na 1123 E. 67 St. Pokojni Viktor je spadal k društvu sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ in društvu West Park Tent 577 T. M. Pokojni je bil tudi ustanovitelj Slovenskega narodnega doma v West Parku. Pokojni je bil rojen pred 61 leti na Reki, kjer zapušča dve sestri in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 40 let in zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Mljač, p. d. Snežičeva iz Lokve na Primorskem in tri hčere: Freda por. Schmitt, Albina por. Melzler in Olga por. Jaklič ter tri vnuke in več drugih sorodnikov. Da je pokojni res imel veliko prijateljev je pričal njegov pogreb. Ko je ležal na mrtvaškem odru v Želetdvem pogrebnem zavodu, je bil kar obložen s krasnimi venci in cvetlicami in mnogo so pa darovali prijatelji tudi za sv. maše, ki se bodo brale za mirni pokoj njegove duše in mnogi prijatelji so ga prišli pokropit, da so se tako zadnjikrat poslovili od njega. Pogreb se je vršil v sredo 9. junija v cerkev sv. Vida in potem na Kalvarijo pokopališče. Blagega pokojnika priporočam v molitev, saj križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami. Preostalim naše iskreno sožalje. Anton Meljač. -o- Razpoloženje v Jugoslaviji London, aprila — Londonski "Evening Standard" poroča o prihodu člana jugoslovanske narodne skupščine, kateremu je uspelo, da se izmuzne iz rok Gestape in pobegne v London. Dopisnik angleškega lista, ki se je razgovarjal s pobeglim jugoslovanskim poslancem, piše.: "Dejal mi je, da ga vznemi-' rja, ker toliko ljudi v Londonu misli, da vladajo med onimi Jugoslovani, ki se upirajo Nemcem in Italijanom, .globoki in resni spori. Verujte mi, da niti sledu ne bo ostalo od teh sporov, kadar pride pravi čas za splošno vstajo." Ves Balkan vre in je na tem, da izbruhne kakor vulkan — takoj ko se bodo žedinjeni narodi izkrcali na Francoskem, v Ialiji ali na katerikoli točki Evrope, se bo narod uprl. Tudi mnogo Bolgarov se bo pridružilo uporu. V zvezi s tem razgovorom pravi poročevalec angleškega ista, da Jugoslovani sploh ni kdar niso niti za trenotek pre nehali svoje borbe; njihov od por je tako demoraliziral itali janskega okupatorja, da se njegove čete često upro, če do be povelje, da napadejo Miha j lovičevo vojsko ali pa druge ju goslovanske uporniške sile. Omenjeni jugoslovanski na rodni poslanec je opisal upor italijanskih čet v Kninu, ko so dobile povelje, da napadejo ju goslovanske upornike v bižnji gozdovih. Spominja tudi na ne katere podrobnosti v zvezi brezuspešnimi poskusi, da po stane vojvoda Spoleto kralj ta kozvane "Neodvisne Hrvaške države." Italijanska tajna po licija je poročala, da je narod stoodstotno proti kralju. Itali janski general, ki je potoval Zagreb, da postane pobočni' novega kralja, je komaj uše nesreči — pravočasno so zapa žili sabotažo na njegovem avto mobilu in tako preprečili nez godo. General je k temu bajt pripomnil, da je smrt, ki mu j< bila namenjena, dokaz za to koliko simpatij uživa novi kral, v tej deželi.—(JIC). Nekdaj je bila za dolžnike odrejena posebna kazen. Ta ki ljudje- so romali v zapor kjer so ostali toliko časa, do kler niso poravnali vseh do gov. Zaradi dolgov sta bila zaprta tudi pisatelja Balzac Dickens, in tudi drugi. Industrija in delavstvo mora delati roka v roki Amerika je zato tako zabogatela, se zato tako razvila v vseh panogah, ker tukaj priznamo svobodo industrije, svobodo delavstva, svobodo kmetovalca. • V to verujemo tako neornajano, da smo zdaj zgradili ogromne ladje, ogromna letala in tanke, ter postavili na bojno polje ogromno armado, da nam brani našo svobodo. Z orožjem v roki smo šli v boj, da stremo one sile, ki hočejo po vsem svetu zasužnjiti industrijo, delavca in kmetijo. Toda po tej vojni, v kateri smo pokazali, da smo zmožni zgraditi bojne ladje, tanke in letala, bombe in strojne puške, se bo pred nami pojavilo vprašanje, če smo zmožni v isti meri tudi izdelovati potrebščine za civilno življenje, če borno mogli najti trg za naše izdelke, če bomo mogli dati delo vsem našim delavcem. To vprašanje bomo po vojni rešili samo tedaj, če bomo prijeli vsi skupaj: vlada, industrija, delavstvo in farmar. Pri reševanju tega problema moramo predvsem priznati pravico zasebne lastnine. Dovoliti bomo morali industrijcu in poljedelcu poštene dobičke, toda v istem času bomo morali pa tudi priznati pravice delavcu. Kakor bomo priznali pravico industrijcu, da sme lastovati svoje podjetje in ž njim delati poštene.dobičke, tako bo moral industrijec priznati delavcu pravico, da se organizira v unije po svoji lastni volji. Delavcu bo morala industrija dati pravico do kolektivnega pogajanja potom svojih unij, ki ga zastopajo. Nikdar in pod nobenim pogojem ne sme podjetje imeti oblasti nad unijo, ker bi potem taka unija ne bila več svobodno telo. Kakor moramo dati podjetniku in industrijcu pravico do poštenih običkov, tako moramo dati delavcu pravico do poštenega zaslužka, do zdravih delavskih pogojev, na podlagi ameriškega življenskcga standarda. Ako bomo to dosegli po tej vojni ter delali v dosego te-ga roka v roki, potem se nam ni bati ekonomskega kraha in llllimilllllliiiir če verjamete al' pa ne ilillllllllllHIlU "Ali si si kaj prihranil za de ževne dni zdaj, ko tako dobre služiš?" "Veš da sem si — dve velik mareli." n • * "Ali ti žena dovoli kaditi hiši?" "Ne v hiši in ne kje drugje pravi, da je predrago, da bi oba kadila." * "Ali ni to čudno, da me vzame skoro eno celo uro, da zaspim kadar pridem natreskan do mov." "Je.res čudno; jaz pa zaspim v hipu, ko ležem na posteljo." "Saj tudi jaz, ampak vranč je najti posteljo." * V gostilno pride dobro nade lan vojak in vpraša bartender ja: "Ali je bil Jim nocoj tu kaj ?" "Aha, je bil, takole pred eno uro." "Ali sem bil jaz ž njim, ali je bil sam?" Začenši 24. junija bodo dobivale kandidatinje za SPARS, ki je ženski pomožni kor obrežne straže, svojo treningo v akademiji obrežne straže, New London, Conn. Dozdaj so dobivale kandidatinje za častniško šaržo pri SPARS treningo štirih tednov v mornariškem kolegij u^v Northampton, Mass., tri tedne pa v akademiji obrežne straže. Od 24. junija naprej bodo pa dobile šest tednov treninge na tej akademiji, nakar bodo klasificirane kot kadetke v rezervi obrežne straže. Do konca 1943 bo nekako 500 SPARS dobilo častniško šaržo. Nekako polovica teh je že trenirana in v službi v raznih krajih. Kandidatinje za častniško šaržo mor-ajo imeti najmanj dve leti kolegija in dve leti trgovske ali profecijske izkušnje. Z letalom nad Julijsko krajih (Spisal L 1933 Ivan Lavor) . ( Prilike za ogledovanje in pro-1 je preval Luknja važen Pr učevanje domovine je dovolj in iz doline Vrata v dolino P ar; vala na Vršiču, ki vdržuj« zo med dolino Pišnice m stroV m, »a M naša dolžnost je da jo spoznamo. Toda naša zemlja ni vsa svobodna. Veliki njeni deli in velik del naših sonarodnjakov je, žal! ostal onstarn državne meje pod tujo oblastjo. Pot do njih je polna ovir. Z vsemi sredstvi jih skušajo ločiti od nas. Rdeča črta, ki gre na naših zemljevidih od morja na Triglav, na Karavanke in na Muro, je umeten zid, je žalostna pregrada, ki nas deli na dvoje. Toda raztrgati nas ne sme. Kljub vsem oviram moramo izgubljene dele domače zemlje poznati in ljubiti enako kakor svobodne, zato potuj mo na naslednjih straneh čez Julijsko Krajino, našo zemljo ob Adriji in Soči. Letalo, srebrni ptič, nas bo v kratkotrajnem poletu v zračnih višinah popeljal iz Ljubljane vzdolž državne meje v Triglavsko pogorje in preko njegovih sivih grebenov nad Soško dolino. Potem bomo sledili toku bistre "Hčere planin" kmalu dospeli nad Gorico in Trst. Potem bomo obiskali še Istro in se preko Reke in Snežnika povrnili nazaj v Ljubljano. . . ' nalsko dolino, na šp* "Ml, i in ,,_____. ™ ,rnre111 . »j] ce in tako od Save k S°cl , ga pa se dviga meja zopet sokogorske grebene, čez & Razor na Prisank in prek<"r» ko Soče Trento, na MoJf Nato obkroža znano dolino nico, ki ji je južni stebef ^ 4 viti Jalovec. Mangart gov tihi zakad, sma na dvojica Mangartsk"1 Klanških jezer, ostane J janski strani. Z visoke Ponce se SPUS ,]> ja v drznih skokih v ^ ^ Rateško razvodje, kjer ^ Julijske Alpe in doseže v ^ vankah svoj konec. M k^ Naše letalo kroži tu 11 ( L menitim vrhom Pečjo, avsP N meja med Jugoslavijo " in Italijo. V tej očki ^^ stikajo meje glavnih^ ropskih Germanov in Rom*n°;' ^ i«, j Peč leži na povsem sl0\ ^ iti 0 ozemlju, kajti z nje ^ verno, avstrijsko s^ra j„ Jv Dobraču, Ziljski dolirU^0 ^ roškim jezerom; Protl, „a J ta oziroma jugozahodu P8 j ^ T . . , v . . nalsko dolino, na gpik n» ^ x _Z.Za„na_TLin Hcami, na Trbiške ^ naš pogled drsi čez temnozeleno, hribovito pokrajino: predgornje Julijskih Alp. Nad polhograj-skimi hribi drži naša pot proti zahodu in ko leti letalo prav nizko, nas nenadoma opozori so-potovalec, da smo nad žirmi v porečju Poljanske Sore, torej že ob državni meji. O, kako nenaravna je ta meja! Beli mejniki, ki označujejo, ločijo in trgajo zemljo, so kakor roparji. Zemlja ima na tej in ,na oni strani mejnikov isti značaj. Hribi in gozdovi so isti, vasi in cerkvice, ki se tu doli belijo, so enake na tfbeh straneh in isti je tudi narod tu in tam ista njegova govorica ! V globokem kotlu leži med hribi Idrija (5000 prebivalcev ima), svetovno znano mestece. Po svetovni vojni je bil njen rudnik za živo srebro za nekaj časa prvi na svetu, vendar ga zdaj po proizvodnji prekašajo španski rudniki, ker je v Idriji delo zastalo. Svoj polet nadaljujemo ob me-P< % iko ter j 2( Hie t ve, % a. !«V Pos 'o *ob h Rabljem in Trbižem- <4 Prijazne Sv. Slovencem znano vtf^V božJ°; voJ so jo med svetovno strelili, a sedaj ^ viHimr. np cVOl'i ^ O*1 s. 1a vidimo na svoj dolini " estc . v{ lov >r K- Je h tin poteka meja, še višji pa je , globoko . njegov sosed Krn, ki dviga svoj jzdravJja Rabeljs< ^n« ponosni, v svetovni vojni s kr- i majhnim otočkom^ ^ vjo oblit vrh visoko nad Soško ! prave nas spomin ^>>>1 olino. Zdaj smo že prav v Zla- ! doli bogati svinčeni ^ ži Ha torogovem kraljestvu. Drevje, ki je bilo niže doli tako lepo zeleno, se vedno bolj rdeči in že v srednjem delu Komne se bore na drevesni meji zadnji mecesni za svoj obstanek. Ma-a jezerca pod nami so Triglavska jezera. Prvo leži že onstran meje in tudi drugega pol. Toda n:aš pogled je že ves uprt v "kralja Julijskih Alp," 2863 metrov visoki Triglav. Njegov vrh z Aljaževim stolpom je na jugoslovanski strani, vendar je do njega le nekaj orakov do razvodnice in do ržavne meje. Za Triglavom Iz Trbiža drzi ^ velikih vijugah j jji vojaško važni ?rett0 i slednjem trenutku no utrjeno P°st°Ja preleteli. Na Pet.\ p} spušča cesta zoP1 tnice' dol v dolino vi desni pritok Soc*-prihaja, kot ^^^ " 1 "tolcu ^J® zavojih pot proti ^ v ^ prekrasne doline utira v bistrem t združi s Krotnico. '^iii ravnini, v bovškem sto Bovec. (Dalje P riho diU1 ic) 'm' "ki K S, '»bili V V % K , Uo Se M % s P Iz Carigrada v Tiflis (Nadaljevanje potovanja "V Carigrad") Spisal L j ude vit Stiasny m 21 !iič približa čoln z zdravstev in, Skličejo nas vse sku-ino h krov in tu nas preišče * Potni list ladje je bil in v redu, toda nekateri pot-dn0 'z drugega razreda so se ki\s Ir sumljivi' ker s0 komaj n*1 na krov. Zastonj mu je '(Va' zdravnik parobroda, išča" j bili dolgo časa, kakor ka-li»o< isti, v strogi kontumaci v m Juriji. Poudarjal je tu-VK se je razen mornarjev Jalo iz Aleksandrije le ,ad11 klikov ter da so nekate-jjei ,fadi tega bolehni, ker je S'e od Carigrada do Base t0 Jes čas nemirno. Zdrav-:reti * Vendar ni dal omehčati lov«5 Rjavil, da na svojo odgo-" ne more dovoliti izkr-fefl3 Njegova dolžnost je ob-š113 višjega zdravnika, n P ,, Ugovorom se je zopet od-111 v mesto, mi pa smo osta-0 Jfobrodu. na pogovor se je vršil na j« 2ato smo ga večinoma i" "Sali. Ker nam je pretila preh' Zai)" i. Z et na KrS ikoP1 'kali smo na zdravnika nad | je začel tekmovati celo z Jalto «ieTri. Zjutraj ob 6. uri sej (na severnem obrežju Črnega morja), saj'je tu celo bolj ugodno podnebje kakor v Niči. Zato je tudi v okolici polno sel-skih dvorcev. Saj dobiš tu sedaj mesto prejšnega močvirja južno prirodo, bogato južno rastlinstvo, a pri vsem tem zmanjšuje morje zimski mraz ter letno vročino." Črez eno uro se vrne zdravnik z višjim zdravnikom. Ta nas zopet strogo preišče, a nam konečno dovoli, da se smemo izkrcati. Umevno je, da me je zelo vznemirio strogo in dogo preiskovanje zdravnika. Zato sem komaj čakal, da pridem na breg. Hotel sem si v par urah ogledati Batum, potem se pa takoj odpeljati dalje v Tiflis Dočim ob odhodu navadno ča kam, da mine prva gnječa, po trudim se sedaj, da pridem čim preje na breg. Predno smo pa smeli zapustiti parobrod, preiskali so nam čolni uradniki prtljago. Odprem torej svoj kovčeg, a čolni uradnik zahteva tudi moj potni list, ker je bilo na njem zabeleženo, koliko kosov prtljage imam. Čolni uradnik mi kmalu pregleda prtjago ter mi vrne moj potni ist, katerega vtaknem v notranji žep pri telovniku. Predno sem pa še mogel zadrgniti žakelj, katerega sem imel okrog kovčega, mi popade nek nosač mojo prtljago ter hiti dalje; Ker sem se bal, da iz vreče ne padejo knjige, katere sem skril pod kovčeg, kričim za njim, naj postavi kovčeg na tla, kar tudi stori. Med tem pa, ko zadrgnem ža-k brodaril že nad 30 let • kelj ter uredim prtljago, suče ^ morju. Opozori me, da 1 se nosač okrog mene, kakor bi Pridobili Batum še le v 1 mi hotel pomagati. Kmalu je berolinskem miru 1. bilo vse v redu; za vse to sem ter je batumski zaliv za j rabil le par minut, a ta kratek v šolskim eden najboljših ' čas porabi nosač, da mi ukrade J1* morju, ker se razpro- iz notranjega žepa pri telovni-' ro tri kilometre v de- ku moj potni list. Neumevno mi je skoraj, da tega nisem zapazil in da je mogel to izvršiti, ko je mimo naju hodilo ves čas mnogo drugih potnikov. Bil je pač. prav spreten in predrzen tat. Postrešček mi nese potem kovčeg do bližnjega voznika, s katerim se pogodim, da me po- ,°st» da nas odvedejo do n ice| !'!v poseben prostor, (La ijt > So V "karanteni," včasih litflO % kar na morju. Največ-if . J118j o pa za take potnike i 2a to napravljene poseb-»kako sno začeli tarnati. sem na krovu ter opa-. , kukalom lepo mesto. ■' i"1 sem se zabaval z mor-"l03 111 uradnikom, s katerim skupaj v svoji celici. tuli ŽJe! # jl ■fi J v* ^ tudi na bližnje gore, ki am varno . zavetje - ,1 .krovom, in mi pokaže S pristranski jez, ki so je ju (1,925,000 kron), a r, "^stranski jez, ki je v de-stal 350,000 rubljev sr so pri nas v vec- ,. jlh bolnišnice za obolele eri'), nas ta vest ni nič 0 razveselila. Nekateri ter je morje še blizu obrež- metrov globoko. Opo- sutovili še le pred dvema Ta je veljal 750,000 0 kron). oi\ teh dveh pristranskih 1 jjjjj' kaksršne vidite le V ii a< S kakeršne vidite le Pristaniščih, se lahko ^te," zatrjuje mi zgo-.^ornar, "kako zelo na-Je v zadnjih letih Batum. legi . 10 Je bilo pač že za Rim- '..važna trdnjava, toda ko ^ leta 1564. v oblast V Vse se je propadlo. Tako se ^ mestom in ljudstvom šopiri polumesec. L. imelo mesto le 1000 "tip ial(?ev' torej rnan-i kot ** iVA°°0 leti, a še ti so prebila ^ pol razpadlih kočah." 0 se še spominjam na ftiesto," nadaljuje mor-' se je razprostiralo ob- KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV Domača fronta JUNIJ 27. — Slovenski demokratski klub v Euclidu priredi piknik na 239. St. in Babbitt Rd. JULIJ 25.—Društvo Velebit št. 544 SNPJ ima piknik na prostorih Doma z a p a d n i h Slovencev, 6800 Denison Ave. SEPTEMBER 11.—Društtvo Comrades, št. 566 SNPJ. Plesna prireditev v SND. 18.—Društva .Spartans, št. 585 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. 25.—Carniola Hive, 493 The Maccabees. Plesna veselica v avditoriju SND. 26,—Zajednički dan HBZ. Prireditev v avditoriju SND. OKTOBER 2—St. Clair Grove, št, 98 WC. Plesna veselica v Avditoriju SND. 3.—Glasbena matica, opera in ples v avditoriju SND. 9.—Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ. Plesna veselica v avditoriju SND. 10.—Circle No. 2 SNPJ. Va-rietni program in ples v avditoriju SND. 16.—23rd Ward Democratic Club. Ples v avditoriju SND. 17.—Jugoslovanski pomožni odbor JPO-SS. Prireditev v avditoriju SND. 23.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Plesna veselica v SND. 24.—Dramski zbor Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND. 24.—JPO/SS št. 35 v Collin-woodu priredi velik program v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob treh popoldne. 30.—Carniola Tent, 1288 The Maccabees. Ples v SND. 31.—Comrades, št. 566 SNPJ. Ples v avditoriju SND. NOVEMBER 6.—Lodge Commodores, št. 742 SNPJ. Ples v avditoriju SND. 7.—Glasbena matica. Opera in ples v avditoriju SND. 11.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 14.—Podružnica št. 25 SŽZ. Proslava 15-letnice v avditoriju SND. 14.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti, zvečer pa ples. 14.—Društvo V boj št. 53 S. N. P. J. prireditev v SDD na Waterloo Rd. 20. — Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ. Plesna veselica v SND. 21.—Dramsko društvo Abra-ševič. Predstava v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. 28.—Blaue Donau koncert v SND. Office of War Information Washington, D. C. OP A se prizadeva pritiskati nazaj življenske stroške V smislu vladine obljube, da bo znižala življenske stroške, je Office of Price Administration ukrenil potrebno, da drži cene doli in da se konča dosedanja velika razlika cen od prodajal-nice do prodajalnice. Po novem sistemu, kakor oznanja OP A, se stroški živeža ne bodo več osnovali na najvišjo dovoljeno ceno (ceiling) v do-tični prodajalnici. V prihodnosti bo vlada postavila enake cene za razne vrste prodajalnic v celi dotični okolici. Prodajalnice bodo razvrščene v štiri razrede. Vse prodajalnice istega razreda bodo morale prodajati isto blago, za katero so bile cene uravnane, za isto ceno. Ti štirje razredi bodo sledeči: 1. Male neodvisne prodajalnice. 2. Neodvisne prodajalnice srednjega obsega. 3. Družbe, ki imajo več kot štiri male prodajalnice. 4. Vse velike prodajalnice. Minuli teden so vsi mali neodvisni prodajalci na drobno v 130 mestih dobili povelje, ob kaki najvišji ceni smejo prodajati kruh, maslo, jajca, moko, makarone, nudeljne, evaporira-no mleko, kondensirano mleko in druga važna hranila. Proti koncu maja so bile postavljene najvišje cene tudi za večje prodajalnice v dotični okolici. Kakor se poroča, bo okoli 1. junija regulirano približno 80 odstotkov vsega živeža, ki ga gospodinje kupujejo. Dodatno temu se bo vsakemu štacunarju H, K\ Ko pa kmalu potem, ko Si Pridobili Batum, prija- I 2opet sem, teh hiš ob ni bilo več videti. Da so prostor za novo me- hi lepili so namreč vse hi-^ Prebivalce preselili na vi-aj- Potem so pa stare, na % Padle hiše zažgali. Da ^iJ6 gorelo, škropili so s pe-0ttl- Nato so nastale sča- , 1 il0ve, ravne in široke uli- po vzornem načrtu, t n° je bilo mesto začetko-močvirnate okolice ze-k ravo. Ker so pa z umet-,. nalizacij o osušili močvi-^°stal je Batum tako zdra-da prihaja sem vsako ^ bolnih in tujcev. Batum pelje po mestu in potem o pravem času na kolodvor. Dobro je bilo,, da sem se z načrtom mesta vsestransko seznanil že na parobrodu, zato sem si lahko v kratkem času ogledal vse poglavitne znamenitosti mesta. Ko odrineva, kaže mi voznik, da je ob pristanišču staro mesto z bolj ozkimi ulicami. VerU-dar je tudi ta del pravilno zidan ter kaj snažen. Sploh je mesto zelo snažno; smeti in drugo nesnago vozijo vsak dan v morje. Kakšna razlika je v' tem med drugimi mesti v Aziji ali med Carigradom in Batu-mom! Kmalu sva bila v lepem drevoredu ob obrežju, ki je nad četrt ure dolg, a nekoliko dalje je Aleksandrovski gaj. V teh dveh so lepi sprehodi. Vidijo se pa tudi razne rastline, ki ne rastejo v Evropi. Od tu sem se peljal v novo mesto, ki ima krasna poslopja, široke ulice in lepe drevorede. Ulice so ravne in široke, a hiše po ruskem okusu eno-, redko dvo- ali trinadstropne. Vsejed-no narede na potnika prijazen vtis, ker jih večinoma obdajajo vrtovi, kakor je sploh običajno v ruskih mestiji. Najkrasnejša stavba v novem mestu je cerkev Aleksandra Nevškega, katero so sezidali Batumčani v spomin obiska carja Aleksandra III. Stala je črez 350,000 rubljev (765,000 kron), in zidali so jo nad 10 let. (Dalje prihodnjič.) ^.Yhv.-.v»-.'»v>v......•■■.ii iwwwwift.«*—rw .m.. .....— 111 ..... V New Delhi, Indija, se je vršila politic na konvencija Muslimanov, kateri je predsedoval njih politični vodja Mohamed Ali Jinnah (v levem kotu slike), desno pa je videti delegate pri mizah v bogato okrašeni dvorani. širom dežele povedalo še tekom tega tedna, kakšna sme biti najvišja cena za govedino, tele-tino, janjetino in ovčje meso. Medtem se Price Administrator Prentiss bavi z načrtom namestiti nadaljnih 1400 preiskovalcev, da podučijo nedolžne prekršitelje pravilno o cenah in kaznujejo one, ki namenoma izkoriščajo. Brown je rekel, da se ceni, da strogo uveljavanje teh pravil bo znižalo življenske stroške za 5 odstotkov. Potem tega uve-ljavanja in skrbne rabe podpor OPA upa, da zniža življenske stroške na površino, kjer so stali 15. septembra 1942, in jih drži nadalje na isti površini. Poudarja se tudi, da s tem, da se cene uredijo na podlagi enakih cen za isto okolico, vlada olajša nalogo gospodinj, da storijo svojo dolžnost, da se regulacije cen uveljavijo in da se "črni trgi" (black markets) končajo. Toplo nasvetu je se gospodinjam, naj si izrežejo iz časopisov seznam cen, ki veljajo za dotično okolico ,in ta seznam priravnajo s cenami, ki se od njih zahtevajo. Vsako prekrši-tev naj nemudoma prijavijo lokalni pristojni oblasti. Local War Price and Rationing Board. Preds. Roosevelt "pozdravlja" civilne obrambene dobro-voljce Predsednik Roosevelt je "pozdravil" narodno vojsko civilnih obrambenih delavcev v nedavnem pismu ravnatelju urada za civilno obrambo (Office of Civilian Defense) James M. Landis, og priliki druge obletnice te organizacije (20. maja). Predsednik je med drugim spisal : "Znam, da so milijoni naših državljanov in prijateljskih inozemcev prostovoljno posvetili svoj čas, svoje energije, spretnost in celo. svoje življenje, da storijo svojo dolžnost kot člani državljanskega obrambenega kora (United States Citizens Defense Corps) in da so prispeli k vsem našim vojnim programom, ki zahtevajo največje soudeleženje in sodelovanje civilnega prebivalstva. "Zato še ponašam, da imam to priliko pozdraviti vse civilne prostovoljce, ki se niso obotavljali priskočiti svoji domovini v pomoč braneč našo domačo fronto, in da jih opozarjam, naj nadaljujejo s svojimi prizadevanji neprestano, dokler ne dosežemo končno zmago. Racije kave bodo večje od 1. junija Začenši od 1. junija bodo Amerikanci dobivali zadosti kave, da imajo po eno in četrt čaše na dan v primeri s sedanjimi racijami, ki dovoljujejo približno enp čašo na dan. Ku poni racioniranja kave bodo še vedno veljali le za en funt ka ve, ali doba racioniranja petih tednov skrajša se na en mesec. Od sedaj naprej bo doba racioniranja začenjala prvega dne vsakega meseca, kakor OPA uradno naznanja. ZADNJI ROKOVNJAČ Humoreska. Spisal Janko Mlakar iz svojega stanovanja v drugem nadstropju in nas z ostrimi besedami pognal iz mostovžev. Potem se je ozrl na dvorišče, zmajal z glavo in počasi zginil v sobo. Nekoč se pa Huzar ni poskusil z dimnikarico le z jezikom, marveč ji je zalučil tudi precej veliko kopito v glavo. Za ta junaški čin smo ga pohvalili z gromovitim ploskanjem. Obžalovali smo samo, da se je zabava tako hitro končala. Zakaj okno v podstrešju se je izpraznilo, in tudi Huzar je odšel v delavnico. Poprej se je pa še udaril po prsih in se moško pohvalil, da je tako spretno "zamašil babi gofljo." Vračali smo se že v sobo, ko zagledamo dimnikarico korakati po stopnicah z dolgo dimnikarsko ščetjo v rokah. Takoj smo spoznali, da nas čaka še izreden užitek. In nismo se zmotili. Dimnikarica gre naravnost k delavnici in oplazi s ščetjo Huzar j a po obrazu, ki ga je ravno pomolil skozi okno. Sedaj smo pa ploskali njej. Toda prezgodaj se je veselila junakinja svojega maščevanja. Zakaj ometeni Huzar zagrabi pisker, v katerem se je kuhalo kosilo, in ga ji povezne na glavo. Potem pa pride še ven in se zakadi v babnico. Ker sta bila oba velika in močna, začel se je hud, toda za nas jako kratkoča-sen boj. Takoj smo se ločili v dve stranki; eni smo šuntali Huzarja, drugi pa njegovo nasprotnico. Kdo ve, kako bi se bil končal ta boj, ako bi nas ne bil prišel profesor podit. Tu mu je pa šinila v glavo nesrečna misel, da je začel oštevati borilca in bo-trilko, češ da dajeta mladini slab zgled. Kakor bi trenil sta bila Huzar in dimnikarica narazen in ves srd se je obrnil proti ubogemu profesorju. Huzar je široko stopil, dvignil pest proti njemu in zakričal, da je kar odmevalo : "Ti nama boš dajal nauke, ti pr . . . rokovnjač ti?" Komaj je gospod Griža zasli-al te besede, že se je obrnil in hitel za seboj zapirati vrata, da bi mu ne bilo treba poslušati nadaljnjih psovk. Slišali smo jih pa zato mi. Huzar nam je razkladal z glasnim križem, da je bil profesor Griža v mladih letih rokovnjač, da celo rokovnjaški "papež," ki je napadal ljudi v gozdu. DELO DOBIJO ženske dobe delo Sprejme se ženske za važno vojno delo. (Starost med 20 in 40 leti. Predznanje ni potrebno. Plača na uro in overtime. Delo je v oddelku za klobase in pakanje. Ohio Provision Co. 2254 W. 61. St. (139) ŽENSKE se sprejme ZA ČIŠČENJE Nočno delo. Vprašajte za Mr. Stocker od 8 zjutraj do 5 popoldne. CARNEGIE MEDICAL BLDG. 10515 Carnegie Ave. __(143) MALI OGLASS Kam gre kavčuk? — To nam najlepše kaže gornja slika, kjer vidimo velikansko kolo, kakršne imajo stroji za konstrukcijo zrakoplovnega polja rfckje v državi Maryland. En tak obroč (tire) tehta 890 funtov ter se uporabi zanj toliko kavčuka, kot se ga potrebuje za JtO avtnih obročev osebinh avtov. Ta je pa pogledal gori, požu-gal s pestjo, pljunil debelo na tla in šel v stanovanje odložit stroj in culico. Zakaj s težkim strojem na hrbtu se ni ravno posebno pripravno prepirati. Nato je pa zopet prišel ven in letele so psovke zabel j ene z naj-tečrtejšimi kletvicami, med dvoriščem in podstrešjem, kakor strupene puščice. Mi smo se seveda pri tem zabavali imenitno in ju celo bodrili še k večjemu kričanju. Ob taki priliki se je pa navadno prikazal profesor Jakov Griža Plačamo v gotovini Plačamo najvišjo ceno za rabljene avte. Vse v gotovini, nič čekov. Pokličite EN 9712 od poldne naprej. (June 14, 16, 18) Soba se odda Odda se opremljena soba za moškega. Zglasite se na 1454 E. 221. St., Euclid, O. (141) PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 1943 JUNIJ 1943 Sa Mo |Tnj We Tii| Fr||Sa 1 2 3 i 4 (51 fi 7 i8j 9 10 11'|12| 15 u 15] 16 (17| 18® 20 21 22 23 24| 25 26! 27 28 29||30 ;i i poganski pravljici s kacf čem do smrti bičajo kra^ ga sina. Desetkrat je iz gozdov kmet iz Piraha in je Prl "Res, bila je pridna, Pa • noči prišla iz stolpa. Kal- ' šole za darovane cvetlice. Najlepša hvala vsem, ki ste našega drageda ^ f4 kojnika spremili na pokopališče, kjer smo ga P0^0''^ jlj1 k večnemu počitku. Lepa hvala Leo Zupančiču, & iir ivozil na pokopališče, ter Josip Žele in Sinovi | nemu zavodu za vsestransko in zadovoljivo posti'1''t I® Moja iskrena zahvala naj velja vsem, kateri ji mi na en ali drugi način pomagali in mi stali n(l s ni, ter nas tolažili, v času bolezni in bridkosti. ■ $l H Ti pa, ljubljeni soprog in oče, mnogo let H, prerano od nas, tja, kjer ni bolezni, ne trplj^,](l^. Ij grenkih dni. Tebe krije hladna zemlja, za nas P^ V lažbe ni sedaj. Ti snivaš večni sen poleg svojih M ljenih otrok! Žalujoči ostali: JENNIE KRZIC, soproga. ALOIS, WILLIAM, EDWARD, sinovi. JOSEPHINE, hčerka. Cleveland, Ohio, dne 14. junija, 1943. —----Spf hhr^P ijH I H I It jsiH I 1 I V BLAG SPOMIN „ I DRUGE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN I*11^ POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Prijatel I ki ga je Bog poklical k sebi dne 14. junija, 1941- Prehitro si zapustil nas. Hladna Te zemlja leta dTespiŠ. za vedno utihnil Tvoj Je glas. v tihi gomili pokojno zaaJ sije. le Tvoj spomin med nami živi sonce gorko nagrob Ti in vedno bo do konca dni. v duhu pa med nami ziv ' Zopet praznik bo Očetov, Z Bogom! Ti srce P0"®^3" pa mj Ti ne moremo dati daril na Tvoj grob spomini n drugih kakor rožic cvetje Bog daj Tvoji duši blag prinesti Ti na grob v spomin. večni mir in sveti raj- Žalujoči ostali: MARY PRIJATEL. soproga. JOSEPH, EDWARD in FRANK, sinovi. MARY LEBLANG in PRANCES LEBLANG, We": ANNA in PRANCES, sinahl. JOSEPH in JOHN. zev ' vnuki in vnukinje. /fM Cleveland, O., 14. junija, 1943. Ko je letalec Arthur Hay Donaldson poletel s svojim bombnikom nad francosko mesto Morlaix, je bil zadet od koščka topovskega izstrelka, ki mu je prebil hel-mo. Od močnega udarca se je sicer onesvestil, a je kmalu prišel k zavesti, da je lahko vodil letalo dalje na svoji misiji. ■ iS' : i:::'«« Jenkiji se pripravljajo na odhod v začasno bivališče v Indiji. Slika je bila posneta v neimenovanem pristanišču Indije. Ti vojaki bodo kaj kmalu priskočili na pomoč četam na bojišču v Burmi. oeaa Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE -SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV Valentine Grill ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 14. junija, 1938. Ljubljeni soprog in skrbni oče! Pet let je že minilo, odkar si Ti odšel od nas. Vedno Te pa imamo še v sladkem spominu in v globoki žalosti zatopljeni kličemo k Bogu, da Ti On podeli večni mir v zasluženem počitku. VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini MARY GRILL, soproga. VALENTINE, ALFRED, LUDWIG, sinovi. Cleveland, O., 14. jun., 1943 caoi Line! Line! Koliko milj je tje, ha, kaj mu je mar, če jih je tudi sto. Konj se je'že odpočil. Duša ubogega fanta je ranjena, telo mu je zdelano. Toda še danes mora z njo govoriti. Vse, vse, poteza za potezo, vse je zoper njo: ponoči se je vrnila. Toda kljub vsemu, ako poreče ona, njegov angel, njegova strast, njegovo vse — pa še da nes — ako poreče: "Nisem bila —," potem ni bila. Ako pa poreče: "Bila sem" — potem bodi nama obema Bog milostiv. Hitel je po cesti doli, potem je drvil čez most proti arzena-lu, kjer ga čaka Madlzeder s strašnim poveljem. — Zvečer bo preteklo dvanajst ur. V tem času do večera mora v Line in nazaj, pa če konj in jezdec mrtva obležita, mora ... V duhu čuje, kako ropota boben, kako se po vsem mestu razlega divji krik in vik, kako se izklicava njena pregreha. Nikdar, nikdar, se je proti-vil, pa naj bo kakor hoče, ma-gari da je bila pri njem v stolpu, nikdar se to ne sme zgoditi, njej, ki sem jo tako ljubil. O kaj počne v Lincu, bežala j je pred menoj. Morda sedi v kapucinski cerkvi, kjer se bo bala in zmrzovala vso noč. Ob vse ga je pripravila, toda le ena beseda od nje: "Nisem bila." In v svojem naročju, na svojem konju jo bo ponesel domov, s svojim telesom jo bo kril pred vsemi sovražniki. Ko je bil pri arzenalu, mu zagrmi na uho divje vpitje, da je osupnil.: "Kaj naj to pomeni?" — Ha, že ve, ravno se vračajo njegovi strelci, pozna njih medvedje glasove, njih pesmi . . . Sedaj so doma . . . prišli so za njim. Njegovi strelci! Strelci! Žalostno srce stotni-kovo bije vesele je . . . moji strelci, moji prijatelji . . . To- da, kaj mu sedaj morejo pomagati! Na desni in levi oltarja naj bi mu stali, kadar bo njegova poroka ... O Bog, kje je poroka, kje je nevesta! Med bobnanjem bobna naj jo izženejo iz mesta ... že čaka Judež s sramotnim poveljem v roki. Silno je odprl železna vrata, da vidi, če že morda navzlic dani besedi ne stoji tu Judež in veli: "Tam in tam je ona morate ponjo." Strelci, ki so se ravno na zeleni trati ob cesti okrepčavali s kruhom in vodo ter so se ljubkovali s svojimi nevestami, ki so jim prihitele nasproti, so zagledali prihajati Henrika. Iz dalje so ga' pozdravljali z veselim, glasnim vpitjem: "Hoja, naš Henrik prihaja! Naš stotnik prihaja!" Vsi radostni so hiteli k njemu ter so se postavili okoli njega, kakor otroci okoli očeta, samo da je bil ta oče mlajši kakor njegovi otroci. Bobnar je zaropotal na boben in zlati rog je zatrobil. Stifteger povesi puško in po-| roča: "Gospod stotnik, ves čas j smo tekli, zato smo pa umaza-j ni kakor čevljarji"; ves obraz, ' od težke poti zagorelo rdeč in j zapoten, se mu same sreče sme-| je, "in sedaj smo tu in pokor-jno čakamo vaših povelj, to po-jkorno javljam." i "Dobro je ... res ste bili ze-ilo hitri," je odvrnil stotnik in !nič drugega; Štifterger ga je ! debelo pogledal z modrimi kolesi okoli očes. Kako? . . . Tako hladno, tako kratko? In tako [temno gleda? Kaj se je zgodi-' j J o ? ■ | Henrik pravi strelcem: "Sedaj sem jahal že tri dni, ' pa moram zopet na konja. Možje, odložite za enkrat svoje puške, svoje zastave, bobne in trobente ter pojdite vsak na svoj dom; ko vas bom potreboval, vas bom poklical. Res, — ti — Štifteger! — Reci Madlizeder-ju, ki v arzenalu v prvem nadstropju čaka, naj do večera čaka name in naj poprej ničesar ne stori. Reci mu, da imam v zadevi, ki mu je znana, še važne reči ukreniti —" Štifteger je s petami udaril skupaj: "Na povelje, gospod stotnik!" j Možje so vsi iznenadeni debe-J lo gledali. Kaj je to? Nič ne I govori o poroki? Proč je z že-initnino. Henrik je zajahal ko-:nja in ga je krepko izpodbodel Iterodjahal. Žalostno so gleda-fli strelci za njim. Tedaj pa je Utopil Madlzeder na cesto pred | Henrika ter mu je zastavil pot, J rekoč: "iStotnik, ste li bili v Pi-j rahu? Ne pozabite, kaj sva se ! domenila." i Henrik je svoj bledi obraz v i stran obračaje rekel: "Bil sem tam. Toda . . . sedaj imam . . . še eno pot. Ko se vrnem, bova še enkrat govorila." Madlzeder je rekel: "To ne velja. Jaz sem držal svojo besedo ter sem čakal, sedaj držite še vi svojo in mi povejte resnico, kaj je izpovedal kmet v Pirahu?" Mladi stotnik je sopihajoč globoko šel po sapo: "Nisem vam dal besede, la-žete. Toda vedite,, govoril sem s kmetom v Pirahu. Priznati moram, da videz govori zoper njo. Toda ne verjamem, dokler nimam še — ene — priče." Hotel je oddirjati, mrzlično se je tresel od razburjenja in nejevolje. Toda Madlzeder je prijel konja za uzdo in je za-klical: "Stotnik! Zgoraj je še ena priča, čuvaj mestnih vrat, | ki jo je ob enajstih ponoči spu- i Ali iščete delo' stil v mesto. Pridite, zaslišite ga, ne iščite novih prič! Saj je vse zastonj — gospod! Drevi se mora povelje izvršiti. Krivda je jasna in izpričana. Vaš oče se bo še nocoj vrnil, da vidi, se je-li povelje izvršilo, poznam ga dobro. Gospod stotnik, ne protivite se moji sveti dolžnosti. Dovolite mi, da skličem vojake, vaši ljudje so tu spodaj v hiši. Se je li vaše srce izpre-menilo v kamen, li naj čuti ves Štajer, da ste vi od pregrešne ljubezni vsi zaslepljeni?" Tedaj je Henrik skočil s konja, stopil je tik pred Madlze-derja in mu je rekel s tako žalostnim glasom, da ga je proti lastni volji skoraj spreletel mraz: "Madlzeder, naj nosim jaz ves očetov srd! Naj me raztrga na drobne kosce, če hoče ... toda pustite mi samo še ta čas—. da govorim ž njo, ki jo ljubim; ne trpim, da se ji prej skrivi le en las. Ne dam svojih strelcev za tako rabeljsko opravilo. Mene je nosila mati, vas tudi, moja rajna mati bi se obrnila v svojem mrtvaškem prtu, če bi pripustil, da se z ubogo deklico samo vsled nejasnega in negotovega pričanja ravna kakor z navadno vlačugo; in še enkrat rečem," bolestno mu privre glas iz ranjenih prsi: "Ni vla-čuga." Potem je z vso silo zatajil bol, ki mu je trgala vse živce, po konci se je postavil pred služabnika svojega očeta ter je nadaljeval: "Ob desetih preteče čas: Jaz se vrnem čez štiri ure." — V hipu je sedel v sedlu. — "Tako dolgo čakajte. Ako doženem — da je vlačuga vam bom pisal list. — Potem storite — ne, ne! — Ne pred polnočjo! — to, kar morate, naj vam bo hudič plačnik . . . ako pa je" — zopet so mu pordela lica, ki so upadla v gorju tega nesrečnega dneva in nanovo mu je liki izgubljena zvezda v očeh za-iskrila nesmrtna ljubezen, ki je ljudje niso mogli pohoditi, — "moja Štefka nedolžna, ako mi bo ona sama to povedala in so laž vse nesramne govorice — potem pridem sam in -vam bom povedal na tem mestu — potem branil pred Štajrom, pred mojim očetom . . . pred vsem svetom . . . gorje pa vsem, ki so jo obrekovali." Ogenj se je ukresal na vse strani, ko je Heiirikov žrebec oddirjal po tlakovani cesti. Madlzeder je gledal za njim in je govoril sebi samemu: Živ dan se ne povrneš, da mi poveš, da je nedolžna, ubogi zaslepljeni fant. — Poklical bom črne strelce iz Ensdorfa, njegovi, ki jih je seboj pripeljal, mi ne bodo pokorni, preveč je papežni-kov vmes. Računal je: V kakih šestih urah utegne sodnik Hendel prispeti v Štajer. Ako se bo povelje izvršilo do polnoči, se meni in mestu Štajer ni ničesar bati." XI. Proti večeru je v divjem diru ob Aniži jahal jezdec proti Lincu. Zjutraj je jezdil po istem potu, toda pot ga je vodila v Štajer. Zjutraj so bile vse livade ob potu polne majniko-vih lilij, in ptičje petje se je razlegalo po zraku. Iz daljave