NOVEMBER 2009 URGENCA TUDI NA RIBNIŠKEM IZBIRA SE KONCESIONARJA ZA DALJINSKO OGREVANJE lOO-LETNA ANGELA VIRANT KOŠIRJEVA - EDINA PRAVA BRANJEVKA CENE RIBNIŠKIH NEPREMIČNIN NIZKE ODPRT PENZION PRI MAKŠARJU GLASBENICI NEJA DEBELJAK IN TINA MERHAR POLITIK, KI JE TITU REKEL NE BORIS PAHOR S ŠKRABČEVIMI ŠTIPENDISTI DOBRA PRAKSA: NEMŠKA SKRB ZA STAREJŠE EXTREMOV DAN FUTSALA REŠETO GLASILO OBČINE RIBNICA 27. november 2009, letnik XIII Obvežni GOSPODINJA S TISOČ TALENTI ospo Angelo Virant, m ki je svojih častitljivih B ■ 100 let praznovala 5. novembra v krogu številnih domačih in ostalih stanovalcev Doma starejših občanov Kočevje, je tako opisala njena hči Ana Pavla Kramar. Slavje v domu je bilo prisrčno in lepo, skupaj s stanovalci pa so praznovanje nadaljevali z martinovanjem. Slavljenka se je rodila v Loškem Potoku. Kmalu po njenem rojstvu sta se starša odločila, da gresta s trebuhom za kruhom v Ameriko. S seboj sta vzela štiri otroke, njo, najmlajšo, tedaj dveletno deklico, pa sta pustila pri stari mami. Mati, ki je v Ameriki rodila še dva otroka, je tam tudi umrla. Oče se je z vsemi otroki vrnil na domačo grudo, se še enkrat poročil in imel še tri fante. Angeli življenje ni prizanašalo, oče je po prihodu iz Amerike kmalu umrl, mačeha in polbratje pa so ji zelo nagajali. Težko je bilo, trpela je, najhuje pa takrat, ko jo je mačeha spodila z doma in ji zaprla vrata domače hiše za vse večne čase. Toda slavljenka je potrpela in tudi to prebolela. Bila je ves čas pridna, delavna in ustvarjalna. Z možem si je ustvarila dom v Ribnici na Gorenjski cesti. Rodile so se jima štiri hčerke, ena je žal že pokojna. Veliko veselje pa je slavljenki prinašalo deset vnukov, ki so radi prihajali k babici. Vnuki Tjaša in Lado Mihelič ter Irena Marolt so pripovedovali: »Babica Angela je bila zares delavna. Ves čas je delala. Spomnimo pa se tudi, kako nas je crkljala, ko smo prihajali k njej po šoli ali med počitnicami.« Tudi devet pravnukov in dva praprav-nuka sta slavljenki Angeli v veliko veselje. Po moževi smrti leta 1995, bil je star 95 let, je Angela odšla v dom. Stoletnici zdravje še vedno služi, le spomin ji za dogodke iz preteklosti sem pa tja malce ponagaja. Kakšen pa je recept za dolgo življenje častitljive 100 letnica Angela Virant starosti, smo jo vprašali. »Trpljenje in težko življenje. Trpela sem in tako dočakala visoko starost,« je vsa presenečena nad dogajanjem okoli sebe in srečna v krogu sorodnikov žarela jubilantka. »Bila je prava mojstrica življenja, delala je noč in dan, samo da smo mi šli lažje skozi dan. Kaj je vse znala in ustvarjala! Iz nič je znala skrojiti vse, kar smo potrebovali za preživetje. Mama je veliko pretrpela, imela je težko življenje, doživela hude čase, tudi vojne. Bila je pridna, trdna in šla z močno voljo preko vseh težav. To je bila gospodinja s tisoč talenti,« je pripovedovala Ana Pavla, ena izmed štirih Angelinih hčera. Domači so ji pripravili tudi torto velikanko, vnukinja Lili je zaigrala na kitaro, zapele pa so ji še ljudske pevke ženskega pevskega zbora Mavrica ob spremljavi harmonikarja Leona Behina. Ob njenem stotem rojstnem dnevu so jih vse najlepše zaželeli tudi predstavniki ribniškega društva upokojencev ter župani občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok: Jože Levstek, Blaž Milavec in Janez Novak. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ Vnukinje se spominjajo, kako rada jih je babica crkuala DOLOČA SE VSEBINA ROKODELSKEGA CENTRA Rokodelski center na grajski pristavi Marof že dobiva pravo zunanjo podobo z rumeno fasado, Pavel Hočevar z Območne obrtne zbornice in Janez Mate z občine Ribnica pa iščeta vsebino, ki bi dala centru tudi življenje. V igri je več ugibanj, a še nič določenega: razmišlja se, da bi se turistično informacijski center iz centra preselil na Marof, ker se pričakuje, da se bo turiste najprej zadržalo na Marofu kot bodoči osrednji turistično privlačni točki mesta. Strokovni delavci v to dvomijo, saj so TlC-i po navadi v središču mest, ker ljudje še vedno najprej zaidejo tja, preden se odpravijo na nadaljnje oglede. Je pa tako razmišljanje pričakovano, saj ima občina prostor TlC-a v najemu. V rokodelski center se bo preselila tudi vsa muzejska zbirka iz Gradu, poleg centra pa naj bi zgradili še posebno stavbo, kjer bi bili nameščeni tudi obnovljeni zlati ortneški oltarji. Med Marofom, Gradom in Miklovo hišo naj bi se vzpostavila kulturna pot, primerno označena in urejena - tudi z zavarovanim prehodom z Marofa v Grad zaradi zelo prometne ceste. S to kulturno traso bi najverjetneje oživili tudi sam Grad, ki je zdaj zatočišče mladih pohajkovalcev, ki so si Park kulturnikov kar prilastili. Smeti vsak dan odmetavajo v bližnje grmovje, ljudje pa se polomljenih klope izogibajo zaradi ‘čudnih tipov'. Močnejša razsvetljava bi uničila strahove, prav tako pa bi povečana prehodnost skozi Grad pregnala nezaželene obiskovalce. Tekst in foto A. PAHULJE NOVEMBRA PIŠEMO: Vaško etnološko turistično društvo Hrovača vas vabi na TRADICIONALNO MIKLAVŽEVANJE V HROVAČI, pod vaško lipo, v soboto, 5. decembra ob 17. uri. Novice iz doline 4 Odprta urgenca Dogodki meseca 6 Gradnja malih čistilnih naprav Nizka cena ribniških nepremičnin Ribniškijpihalni orkester pod taktirko dirigenta prof. Jerneja Šmalca vas vabi na TRADICIONALNI LETNI KONCERT z gostjo večera pevko Petro Stopar Sobota, 12. december 2009, ob 18. uri, v dvorani IDEAL v Ribnici. Veseli bomo vašega obiska. Vstop prost. KUD Ribniški pihalni orkester prireja koncert v sodelovanju z Občino Ribnica in JSKD Območna izpostava Ribnica Kulturne drobtinice 8 Štipendisti z Borisom Pahorjem Neja Debeljak in Teja Merhar Politik, ki je Titu rekel NE Brskamo po starih arhivih 11/12 O ribniškem trgu Nekdaj bil je tak ribniški vsakdan Obveščamo vas 27 VABLJENI MLADINSKE USTVARJALNE DELAVNICE Kaj zmorem narediti? Šivanje gumba, vlivanje mavca, obdelava papirja, obdelava tanke kovine in žice, skrb za odpadke. Kreativnih delavnic se lahko udeležijo vsi mladi od 15.-25. leta. Namen programa je kreativno ter aktivno preživljanje prostega časa. S programom začnemo mesca januarja v prostorih Študentskega kluba Ribnica. Kontakt: alibegic08@gmail.com. Programska vodja: SABINA ALIBEGIČ Poziv k legalizaciji orožja Javna dražba za prodajo centra Ideal Ne spreglejte Status javnih društev Razpis za direktorja Lekarne n im Po dolini Moja vas - njen podedovani ^ Skrb za starejše ''Lc; Skrbite za svoje živali! ZOA'Oj Športni utrinki Extremov dan futsala 28 34 36 Med našimi ljudmi 100 let Angele Virant 2 Marija Košir iz Slatnika 39 B0ŽIČN0-N0V0LETNI BAZAR Učenci v oddelkih podaljšanega bivanja bodo pod vodstvom učiteljic za vas izdelali najrazličnejše voščilnice in izdelke, ki vam bodo prav prišli, ne samo v prazničnih dneh, ampak tudi sicer v vsakdanjem življenju. Svoje izdelke vam bomo ponudili na stojnici na OŠ dr. Franceta Prešerna v naslednjih terminih: - 7. 12. 2009 v pritličju stavbe C v času govorilnih ur, - od 8. 12. 2009 do 18. 12. 2009 od 12.00 do 16.00 ure v 1. nadstropju stavbe A. Z zbranimi prispevki bomo nakupili igrače in didaktične igre za podaljšano bivanje. Vodja projekta: TATJANA LEVSTIK, PROF. Turistično društvo GRMADA vabi 25. decembra na 10. božični pohod z baklami na Grmado. Zborno mesto in prijava: Osnovna šola na Velikih Poljanah ob 18. uri, odhod ob 18.30 uri. Pohodnina za odrasle 3 Eur, za otroke do 10. leta, 2 Eur. Vsi, ki ste se že udeležili prejšnjih pohodov, ne pozabite na kontrolni kartonček in bakle! Vsi udeleženci pohoda prejmejo spominsko darilo, prvih pet udeležencev 10. jubilejnega pohoda pa čaka presenečenje. Pohod bo ob vsakem vremenu, zato naj bo vsa oprema temu prilagojena (zimske razmere). Lepo vabljeni! D Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Polona Klajič - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina, Danica Pegic, Marjan Peteh, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, Miha Klun, Janez Mate, Lektura: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.300 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/051 641 021 E-pošta: reseto@t-2.net Izid naslednje številke: 23. december 2009 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 11. decembra 2009 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Helena Vičič): Urejenost ribniških vrtov 3 HOČE "Vri >*. > I /X< > n V ZDRAVSTVENEM DOMU ŽE ODPRTA URGENCA V prostorih nujne medicinske pomoči bo zdravstveno osebje lahko izvajalo posege v urgentnih stanjih, posege pri pacientih z življenjsko ogroženimi funkcijami in kirurške posege v primeru nesreč. Prostori so del ribniškega zdravstvenega doma, a preurejeni po veljavnih standardih. Župan Loškega Potoka je simbolno prerezal trak Prijavitelj in investitor je bila Občina Loški Potok, ostali investitorji so pa: Ministrstvo za zdravje, Občina Ribnica, Občina Sodražica, Občina Velike Lašče, Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica. Investicijsko dokumentacijo je izdelal RO Kočevje Ribnica, tehnično RMA - Projektivni biro, računovodski servis Andrej Rus s.p., gradbena dela je izvajalo podjetje Gramiz d.d. V programu odprtja, 10. novembra, so prisotne pozdravili župan občine Ribnica Jože Levstek, direktor Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica dr. Peter Rus, prostore je blagoslovil ribniški dekan mag. Anton Berčan, trak pa je simbolno prerezal župan občine Loški Potok Janez Novak in dejal, da je urgenca velikega pomena za vse vključene občine. Zaposleni, teh pa ni malo, saj je imel zavod po podatkih iz leta 2007 zaposlenih 67 delavcev, so ugotovili, da je objekt zdravstvenega doma, ki je bil dan v uporabo februarja 1982, za področje nujne medicinske pomoči za današnje potrebe nefunkcionalen. Dva prostora, ki se sicer nahajata na obrobju stavbe, kljub povezanosti nista zagotavljala dovolj prostora za nudenje nujne medicinske pomoči nenadno obolelim ali poškodovanim osebam. Zdravniška stroka je ob upoštevanju sodobne doktrine nujne medicinske pomoči in potrebne opreme ter okoliščin, da je potrebno pogosto oskrbeti istočasno dva ali več poškodovancev, ugotovila potrebo po prenovi obstoječih prostorov. Z ukinitvijo dejavnosti rentgena je zdravstveni dom pridobil centralno ležeče prostore v površini, ki zadošča potrebam urgence. Na osnovi strokovno utemeljenih zahtev zdravstvenega doma so se občine ustanoviteljice v letu 2008 dogovorile za prenovo prostorov ter da Občina Loški Potok izvede prijavo na razpis Ministrstva za zdravje za sofinanciranje investicij iz državnega proračuna. Glavni cilj investicije je zagotavljanje enakih pogojev za zadovoljevanje skupnih potreb prebivalcev v skladu z razvojnimi cilji države na primarni ravni zdravstvene dejavnosti oziroma zagotavljanje kvalitetne storitve, varnosti, dostopnosti ter enakih možnosti za zdravljenje. Ministrstvo za zdravje je Občino Loški Potok kot prijaviteljico na razpis obvestilo, da bo sofinanciralo preureditev obstoječih prostorov v prostore nujne medicinske pomoči v višini 79.751,58 EUR. Projekt pa so poleg Ministrstva za zdravje sofinancirali še naslednji investitorji: Občina Ribnica v višini 24.371,00 Občina Loški Potok v višini 5.325,00 Občina Sodražica v višini 5.768,00 Občina Velike Lašče v višini 10. 706,00 ZD Ribnica v višini_____________________3.070.00 SKUPAJ 128.991,00 O pridobitvi je direktor zdravstvenega doma dr. Peter Rus dejal, da so imeli srečo, saj je bil projekt izdelan že, ko je bil razpis zunaj. - »V primeru, če bi se uvrstili v čakalno vrsto, ne bi uspeli. Veseli me tudi, da ni bilo omahovanja pri županih ostalih občin, razumeli so, za kaj gre, projekt podprli in bili smo uspešni.« Tekst in foto Marko Modrej ZAHVALA V imenu Župnijske Karitas Ribnica iskrena hvala podjetju LESOJ d.o.o. iz Rakitnice, ki seje odpovedalo polovici Urbanove nagrade v dobro naše ŽK. Obljubljamo, da bomo s tem denarjem omilili marsikatero stisko v naših družinah in pri posameznikih. Prostovouci ŽK Ribnica 4 Reš e ra IZPOD ZUPANOVEGA PERESA Spoštovane, spoštovani! Gotovo se vsi strinjamo, da je zdravje naše največje bogastvo. Še posebej se tega zavemo takrat, ko zbolimo ali se nam pripeti kakšna nesreča in se nam običajno življenje sesuje kakor hišica iz kart. Lahko postanemo invalidi in smoza vse življenje privezani na invalidski voziček, lahko nas doleti cela vrsta nesreč in bolezni, ki nam omejujejo bivanje in gibanje v našem okolju. Kako se nam potem spremni življenje. Priznam, da se do sedaj nisem nikoli postavil v vlogo nekoga, ki ga je doletela takšna življenjska izkušnja, vendar si vseeno želi še naprej živeti običajno življenje, čeprav ob drugačnih pogojih, ki pa mu niso vselej naklonjeni. Ko sem se zadnjič srečal z zelo prijaznim človekom, ki mu je usoda namenila prav to, sem se resnično počutil zelo nelagodno. Koliko drobnih, vendar za mobilnost zelo pomembnih stvari običajni ljudje ne vidimo ali nočemo videti in hitimo brezobzirno dalje z mislijo, da to pač ni naš problem, naj se z njim ukvarjajo in ga rešujejo drugi. Pa je, še kako je! V teh letih nam je uspelo rešiti v Ribnici zelo malo arhitekturnih ovir na različnih projektih, ki so jih izdelovali v večini primerov znani projektanti, vendar dvomim, da v sodelovanju z ljudmi, ki take rešitve potrebujejo. Včasih zna biti še tako preprosta stvar, kot je prečkanje ceste na vozičku, prava odisejada. Res je, da se je število ljudi, ki so potrebni rešitve teh problemov, z izgradnjo Doma starejših občanov v Ribnici, povečalo. Resje, da se starostna meja vse bolj dviguje in da »moderen« način življenja povzroča vse več bolezni in nesreč, vendar naj nam to ne bo izgovor. Vedno znova ugotavljam, da moramo razmišljati, kaj lahko naredimo in ne, česa ne moremo. Samo ozrimo se in poglejmo naše javne ustanove, ki bi morale biti po dostopnosti še kako prijazne invalidom, toda na žalost niso. Najpogosteje od vseh rešitev za naše soobčane, ki so gibalno omejeni, vidimo le parkirišča z oznako, da so rezervirana za invalide, a če je le malo večja gneča na parkirišču, zelo hitro kakšen heroj vehementno parkira svoje vozilo ravno tam. In gre za kakšno urico ali dve naokrog. Veliko je še možnosti za vse nas, da olajšamo bivanje invalidnemu sočloveku. Vse večjo pozornost pa bomo posvečali tem zadevam tudi pri novih občinskih projektih. Tako je na nas, da pri novih ali obnovljenih zgradbah in prometnicah obvezno upoštevamo tudi predpise in predloge, ki zagotavljajo ljudem z gibalnimi ovirami kakovostnejše življenje, da bo Ribnica v bližnji prihodnosti postala mesto, prijazno invalidom. Seveda pa smo spet pri denarju. Vendar z malo dobre volje lahko rešimo veliko problemov, a se mi dozdeva, da nam v teh recesijskih časih prav dobre volje prevečkrat primanjkuje. Nič se ne zgodi kar čez noč, toda s pogostim opozarjanjem se zadeve vsaj postopoma začnejo urejati. Podobno problematiko predstavlja tudi nega bolnikov. Sodobna znanost dela v zdravstvu, lahko rečemo, že kar male čudeže, vendar pa se ti ne dogajajo čisto vsem. Včasih kakovostno odpravljanje posledic bolezni ali nesreč zahteva daljši čas nege. Sodobni način življenja je spremenil tudi ta sklop našega bivanja. Včasih je bilo povsem samoumevno, da se je bolnik iz bolnice vrnil v domačo oskrbo in so zanj skrbeli »tadomači«. Tega zaradi celodnevnih obveznosti danes praktično ni več mogoče udejanjati, delno tudi zaradi manjšega števila družinskih članov, ki v veliki večini primerov niso pripravljeni skrbeti za obolelega. Ste h nizi rani svet nas je oropal še tiste človečnosti, ki so nam jo privzgojili starši. Zato je za zdaj negovalna bolnišnica, ki lahko nudi strokovno zdravstveno oskrbo za huje obolele bolnike, ki potrebujejo daljši čas okrevanja in nege, edina možnost. Glede na staranje prebivalstva pri nas, bo ta oblika varstva gotovo še pomembnejša, zato želimo biti v Ribnici že sedaj pripravljeni na to. Želimo priti v nacionalni program negovalnih bolnišnic v Sloveniji, kar pa, kot kaže, ni tako preprosto in enostavno. Potrebno bo vložiti še veliko energije in strokovnega dela za to. Prve korake smo že naredili: Izdelali smo idejni projekt za negovalno bolnico in ga v novembru predstavili na Ministrstvu za zdravje. Vsekakor nas bo pot, da se projekt začne izvajati, tja še večkrat vodila,. Še dobro, da smo Ribničani vztrajni in če je potrebno, znamo v kakšni pisarni na Ministrstvu pozabiti tudi dežnik, da se lahko vrnemo ponj in zopet povprašamo za naš projekt. Včasih so rekli, da upanje umre zadnje, in res je tako. Župan Jože Levstek Ribniška komunala z novo pridobitvijo Ribniško Komunalno podjetje je v začetku novembra prevzelo novo pridobitev, komplet za zimsko vzdrževanje pločnikov in manjših površin, ki do sedaj zaradi velikosti niso bile očiščene snega ali pa ga je bilo potrebno čistiti ročno. Gre za traktor AGT 860 in pripadajočo opremo, ki jo sestavljajo plug delovne širine 150 cm, posipalec enake širine in kapacitete 400 kg ter snežno frezo. »Gre za sodobno opremo, prilagojeno za delo v zimskih razmerah, saj ima traktor ogrevano kabino in obračljivo upravljanje, tako da je manevriranje zelo preprosto, vse nastavitve pa se opravljajo iz traktorja, tako da bo lahko delo potekalo hitro in učinkovito,« je povedal direktor ribniške Komunale Jože Zakrajšek. Podjetje s svojimi 28 zaposlenimi skrbi za komunalne storitve na področju treh občin in sicer Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka je sicer dobro pripravljeno na prihajajočo zimo, kar je bila Rešeto glavna tema pogovorov ob krajši slovesnosti ob prevzemu stroja. Udeležili so se je vsi trije župani, mlajša dva pa sta ga tudi nekoliko preizkusila. »Soli je dovolj, če pa se pokaže potreba, pa nam jo dostavijo naslednji dan po naročilu,« je še povedal direktor. Z ostalimi izvajalci zimske službe so že podpisali pogodbe, tako da nas sneg ne bi smel presenetiti. Sicer pa bo stroj polno izkoriščen tudi v času, ko ne bo opravljal zimske službe, saj se bosta priključkom že spomladi priključila tudi kosilna enota in kopalna roka. S to investicijo, ki znaša ca. 30.000 EUR, in prejšnjo, nakupom novega vozila za pobiranje odpadkov iz gospodin- jstev, se je tehnična opremljenost komunale normalizirala, sčasoma pa naj bi se strojem pridružil še rovokopač. Seveda pa bo to vodilo tudi v povečevanje števila zaposlenih in boljšo oskrbo našega okolja. Tekst in foto PRIMOŽ TANKO 5 ■ BAI 1 >* CI <> ”><><1 Kronika Občine Ribnica MALE ČISTILNE NAPRAVE NUJNE, A STROŠEK LASTNIKOV HIŠ Konec leta je v občinski upravi zaznamovan s tremi ključnimi aktivnosti: izvajanje tekočih nalog (reševanje vlog, zahtevkov občanov in drugih strank, reševanje sprotnih zadev z zavodi, predstavniki društev in drugimi porabniki proračuna ...), realizacija proračuna tekočega leta in sestava proračuna za naslednje leto. Prvi dve nalogi sta rdeča nit dela občinske uprave skozi celo leto in tokrat o tem le na kratko. Velik del (preko 95 %) vseh tekočih zadev: vlog, zahtevkov, predlogov ipd. rešimo uspešno. Ostalih 5 % je z vidika občanov »zelo problematičnih«, vendar je potrebno opozoriti: večji del te problematike je vezan na zakonodajo, preko katere ne moremo in ne smemo, drugi del je največkrat vezan na denar in na plane, kjer med letom ne moremo več prosto razpolagati s proračunskim denarjem in zato določene zadeve »pakiramo«, kjer čakajo na rešitev v naslednjem obdobju (tako ne gremo posekat vsakega drevesa, ki raste na občinskem zemljišču in postane moteč sosedu, temveč čakamo, da se teh dreves nabere vsaj nekaj, da bomo organizirali posek, enako ne rešujemo vsakega koščka ceste, kjer se nabirajo luže ali pa teče voda na sosednja zemljišča, temveč poizkušamo to reševati s sanacijo celotnega dela cestišča, kjer je to mogoče, in tako dalje). Realizacija proračuna, prihodki, odhodki predstavljajo ključne letne aktivnosti občinske uprave. Z njimi zagotavljamo sredstva za celo plejado velikih in malih vsebin: vrtec, šola, glasbena šola, zdravstvo, sociala, kultura, šport, voda, kanalizacija, ceste, informiranje... Tudi na tem delu so se aktivnosti odvijale v skladu s pričakovanji - realizirali smo praktično 100 % tistih zadev, ki so bile odvisne le od našega dela, na področjih, ki pa niso odvisna le od nas, se trudimo k čim hitrejšim in ugodnejšim rešitvam za občino Ribnica. Priprava proračuna občine Ribnica za leto 2010 poteka že dva meseca in se zaključuje. Proračun bo obravnavan na decembrski seji občinskega svetaobčine Ribnica. Obdobje priprave proračuna je vsekakor eno najbolj pestrih delov leta. Na eni strani imamo prihodke, ki so večji del sistemske narave, in imamo na njih malo vpliva, na drugi strani pa imamo ogromno potreb. Večji del proračuna je namensko porabljen, ker tako predpisuje zakonodaja (vrtec, šola, sociala, občinske ceste, voda itd.). Tudi velik del investicijskega denarja se zagotavlja z naslova obveznega izvajanja za vzdrževanja obstoječih investicij (obnova cest, vodovoda, šole, vrtca...). Tako za nove - razvojne investicije ostane vedno premalo denarja. V tem delu se uspešno trudimo, da iz vsakih razpoložljivih 100.000 eur, naredimo vsaj 200.000 eur investicije, kar zagotavlja le kakovostno koriščenje možnosti, ki jih ponujajo razpisi resornih ministrstev in EU. Predvsem s tega naslova smo dvignili proračune iz ca. 6,150 mio eur v letu 2007, na 8 mio eur v letu 2009, za leto 2010 pa bo proračun občine Ribnica prvič osemštevilčen - presegel bo 10 mio eur. Poleg tega je imela občina ob izteku leta 2006 ca. 2 mio eur kratkoročnih dolgov, katere smo uspešno sanirali. Leto 2010 bomo začeli brez bremen neplačanih kratkoročnih dolgov. Ta del je zanimiv tudi zato, ker je potrebno sprejemati odločitve, ki so povezane s prihodnostjo. Katera bodo v prihodnosti tista ključna področja, kamor se bo vlagal proračunski denar, za katere projekte pripraviti dokumentacijo, da Življenje na vasi ima veliko prednosti, kratko pa potegne pri infrastrukturnih napeljavah, saj vode ni možno napeljevati v oddaljene kraje, ker bi bilo to predrago. Stroške posodobitve tako nosijo prebivalci sami in to se bo ponovilo pri gradnji manjših čistilnih naprav v 30 vaseh s skupno 529 prebivalci. Ti bodo morali do konca leta 2017 odvajanje komunalnih voda rešiti s tem, da se bo na posamezno čistilno napravo priključilo od 5 do 6 populacijskih enot, strošek izgradnje posamezne naprave pa se bo vrtel okrog 5000 EUR. Strošek bo ležal na njihovih ramenih, a se bo v sofinanciranje vključila tudi ribniška občina, ki je pripravljena kriti 50 % potrebnih sredstev, je povedal podžupan Vinko Levstek, ki na občini skrbi za področje Podžupan s shemo dauinskeega ogrevanja komunale in ogrevanja. Proračun 2010 bo tako že namenil 5000 EUR za 10 čistilnih naprav, z rebalansom pa se bo ta znesek po potrebi ali zaradi večjega interesa tudi zvišal. »Smo ena izmed prvih občin, ki se bo lotila takega sofinanciranja, kajti država se tega ne loteva.« Je pa država tista, ki je leta 2007 z vladno uredbo določila urejanje odvajanja odpadnih voda in naročila občinam, da izdelajo operativne programe. Ribnica ga že ima in ugotavlja, da ima mesto že čistilno napravo, ki bo prihodnje leto razširjena s pomočjo denarja iz kohezijskih skladov in bo zmogljivost tako povečala na 6000 populacijskih enot. Za Dolenjo vas se trenutno pridobiva gradbeno dovoljenje. Za ostala področja se bodo izgrajevale čistilne naprave s kanalizacijskim omrežjem, medtem ko bodo Sveti Gregor, Velike Poljane, Ortnek, Bukovica, Dane, Lipovec, Otavice ... izgrajevali male čistilne naprave. Zanje bo potrebna le priglasitev del, ostale nejasnosti pa namerava občina razjasniti na predavanjih, ki se bodo začela že januarja 2010. Z vsako čistilno napravo naj bi se zmanjšalo onesnaževanje podtalnice, je dodal podžupan. 14. DECEMBRA SE BO IZBIRALO KONCESIONARJA ZA DALJINSKO OGREVANJE Potem se je lotil obravnave še ene akutne teme - daljinskega ogrevanja mesta Ribnice. 27. oktobra je bil objavljen razpis za koncesijo, 14. decembra pa bo odpiranje ponudb. Po podatkih podžupana naj bi se za delo potegovala tudi večja in ugledna podjetja, najboljši pa naj bi bil izbran v začetku januarja 2010. Dinamika nadaljnjega dela naj bi tekla takole: jeseni 2010 pričetek del -izgradnja kotlovnice s toplovodom, 2011/12 pa že začetek nove ogrevalne sezone. Na toplovod bo občina priključila svoje oz. javne objekte, ki so po navadi največji potrošniki energije, a se jim tudi v prihodnje noben koncesionar ne upa obljubiti več kot 10-pro-centni prihranek pri porabi. Individualne hiše niso mišljene za priklop, saj bi se težko našla ugodnejša cena, kot jo že zdaj plačujejo za ogrevanje svojih domov. Bodo pa toliko bolj za koncesionarja zanimiva blokovska naselja, ki imajo že zdaj slabo urejeno ogrevanje in se toplota zaradi slabih napeljav skozi stare cevi in radiatorje izgublja skozi odprta okna v hladen zrak. Najbolj nestrpno plan dela pričakujeta Knafljev trg, ki je organiziral celo odbor za ogrevanje, in naselje v nastajanju Zlata Ribica. Kotlovnica že stoji blizu njih, a je potreba obnove, razmišljali pa so tudi o ogrevanju z lesno biomaso. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Množično vrednotenje nepremičnin Lokalni odbor stranke Zares je petega novembra pripravil okroglo mizo na temo Kaj nam prinaša množično vrednotenje nepremičnin? Gost na okrogli mizi je bil mag. Dušan Mitrovič, direktor urada za množično vrednotenje nepremičnin pri Geodetski upravi Republike Slovenije. Predstavljen je bil namen popisa nepremičnin in poskusni izračun vrednosti nepremičnin v Sloveniji. Gost je razložil metodo, po kateri so najprej zbrali podatke o vseh nepremičninah. Pri tem so izhajali iz popisa nepremičnin iz leta 2008. Na podlagi podatkov so nepremičnine razvrstili v 21 razredov, ki so tipizirani glede na poglavitno lastnost, na primer stanovanjska hiša, poslovni prostor, gospodarsko poslopje. Na ta način so prišli do podatka, kakšna je tipična slovenska hiša, stanovanje ali ostalo. Tipična hiša ima ca. 150m2 bivalnih površin, 600m2 zemljišča, priključke na elektriko, vodovod, telefon in kanalizacijo, zgrajena pa je v letih 1975 - 1984. Na podlagi sklenjenih nepremičninskih poslov pa so izračunali vrednost tipične hiše v določenem območju. Celotno Slovenijo so razdelili na 20 vrednostnih razredov, od katerih je najcenejši prvi, najdražji pa dvajseti. Vendar v dvajseti razred sodi le center Ljubljane in nekateri deli Obale, vsa ostala področja pa se razdelijo na nižje vrednosti. Občina Ribnica sodi v 8. vrednostni razred, ker je ne postavlja na visoko pozicijo, primerljiva je s Kočevjem, Semičem, Tolminom ali Kidričevim. Znotraj občine je še podrobnejša razdelitev na štiri cone. Prva obsega samo mesto Ribnico, kjer je ocenjena vrednost tipične hiše približno 123.000 EUR, stanovanja pa približno pol manj. V drugo cono, ki leži ob cesti Kočevje - Ljubljana, je ocenjena vrednost tipične hiše ca. 85.000, stranski coni, proti Mali in Veliki gori pa kotirata še nižje. Seveda pa to ni vrednost neke nove ali zelo stare hiše, saj se pri izračuni vrednosti konkretnega objekta upošteva starost, inštalacija, velikost, oprema (okna, streha) in drugo. Tako bodo novejše zgradbe višje vrednotene, starejše pa nižje. Situacija v Ribnici ni ravno rožnata, saj je v vrednost nove nepremičnine nižja, kot so stroški nakupa parcele in gradnje objekta. Drug problem, ki se pojavlja, pa je preveč nepozidanih stavbnih zemljišč, za katera bo morala občina poskrbeti, da bodo komunalno opremljena, saj je komunalna opremljenost strošek občine, zato ta teži k bolj strnjeni pozidavi. V marcu naj bi predvidoma vsi lastniki prejeli na dom informativni izračun vrednosti njihove nepremičnine, s prvim julijem pa bodo informacije postale dostopne na svetovnem spletu, seveda, če bomo poznali identifikacijsko številko stavbe. Z vrednotenjem namerava država vzpostaviti nadzor na nepremičninskem trgu in obenem olajšati potencialnim kupcem in pro- dajalcem delo z neko okvirno vrednostjo nepremičnine. Pojavljala so se tudi vprašanja glede davka na nepremičnine, vendar je g. Mitrovič povedal da zdaj tega ni v programu njihovega dela, ne ve pa, kakšne namene ima s tem vlada. Druga tema razprave pa je bila goljufanje pri vrednosti nepremičnine. Predvsem z vidika zmanjševanja potencialnega davka. Stvar je sicer možna, vendar obenem lastnik pljuva v svojo skledo, če namerava to nekoč prodati, saj si bo zniževal ceno, seveda pa je odvisno tudi od skladnosti podatkov v zemljiški knjigi, katastru in gradivih gradbenih dovoljenj. Organizatorji so pripravili zanimiv večer, ki je porajal precej novih vprašanj, na nekatera bi najbrž lahko odgovorili predstavniki občine, ki se vabilu žal niso odzvali, na nekatera pa bo potrebno počakati na uredbe vlade. Tekst in foto Primož Tanko bodo izvedljivi v naslednjih letih, kateri investiciji dati prednost pred drugo, kje lahko dosegamo čim višje stopnje sofinanciranja ipd. Ali dati večjo podporo izobraževanju, zdravstvu, gospodarstvu, kulturi ali športu. Ta razmišljanja se hitro zožijo, ko jih damo v okvir razpoložljivih sredstev v tekočem letu in se srečamo z zahtevo izvedbe tistih investicij, ki so nujne. Po projekciji projektov (nabor razvojnih idej), je skupna vrednost razvojnih projektov preko 200.000.000 eur. S tem denarjem bi v Ribnici imeli praktično vse, kar je bilo v preteklosti slišati kot »dobro bi bilo, to manjka ...« in še kaj takega, kar bi si sproti zamislili. Kar preprosto pomeni, da tudi ob še tako uspešnem kandidiranju na razpise, ob maksimalnem zadolževanju itd. v naslednjih 10 letih v Ribnici ne bomo mogli imeti vsega, kar si želimo. V 20-30 letih pa bi že bilo možno realizirati večino projektov. V vsakem primeru bo potrebno ves čas določati prioritete in se vsakih nekaj let odločati, katerim investicijam in vsebinam bomo dajali prednost. Na koncu bi želel opozoriti še na dve ključni zadevi, katerih se spominjam iz nekih drugih časov, ki pa tudi danes niso (zakonsko) prepovedane in so celo zaželene. To sta sistema samoprispevka in družbeno odgovornega kapitala. Samoprispevek je možen in izvedljiv tam, kjer večji del populacije na ožjem (vas) ali širšem območju (krajevna skupnost, občina) sklene konsenz o pomembnosti določenega projekta in zato namensko zbira sredstva. Na primer: vsak občan da 1 eur na mesec, za celo občino je to dobrih 100.000 eur/leto, občina doda še svoj delež, se javi na določen razpis in izpeljemo dogovorjeni projekt v višini npr. 300.000 eur. To področje ponuja tudi veliko drugih pozitivnih učinkov, predvsem pa podpre resnične potrebe občanov. Poudari tudi težo resnosti namena določenega okolja, z določeno participacijo, ki poveča sodelovanje na projektih in zagotavlja resnično zainteresiranost okolja, da se določena investicija izvede. Področje družbeno odgovornega kapitala presega ta kratki članek, skrajno poenostavljeno pa to pomeni: če smo v starih časih v podjetjih ustvarjali dobičke, so se ti vračali v investicije, v podjetje in v družbo. Danes se delno vračajo v obliki investicij nazaj v podjetja, delno v obliki davkov na državo, preostanek pa gre pretežno na račun lastnika. Res je pred nekaj desetletji Ribnica imela 3, 4 večje družbe, ki so večkrat sodelovale v različnih občinskih projektih, danes pa imamo veliko več manjših družb, ki tako velikega potenciala nimajo. V vsakem primeru je danes nehigienično zahtevati, da bi lastniki del kapitala vlagali tudi v razvoj svojega okolja in družbe. Tega od njih ne smemo zahtevati, lahko pa na to vežemo določena pričakovanja. Vendar lahko ugotovimo, da je interes kapitala na tem področju bolj šibak. Dobro je, da velik del podjetnikov podpira društva in posamične akcije v svojem okolju, slabše je, da večji del tega kapitala ne prevzema v celoti svoje družbene odgovornosti in se ne spušča v soinve-stiranja širših družbenih projektov (pri določenih večjih investicijah ali transferjih so razvidna le ožja interesna področja posameznega podjetnika, kar sicer v vsakem primeru predstavljajo tudi družbeno odgovornost - družbeno dobro, vendar so to pretežno projekti posameznega podjetnika in so del njegovih ciljev). Država je sprejela celo Zakon o javno-zaseb-nih partnerstvih, ki naj bi spodbujal področje povezovanja privatnega in družbenega kapitala, ki žal še ne deluje v želenem obsegu. Vsekakor ima tudi Ribnica možnost, da vsaj del razvojnih projektov izpelje v povezovanju privatnega in družbenega kapitala. Dejstvo je, da bi le na ta način lahko bistveno hitreje izvedli dolgoročni investicijski cikel v občini Ribnica. JANEZ Mate, direktor občinske uprave JEZIK DIHAMO, PIJEMO KOT TERAN Boris Pahor podelil štipendije Škrabčeve ustanove Na Škrabčevi domačiji so 29. oktobra že šesto leto zapored podelili štipendije Ustanove patra Stanislava Škrabca izbranim dodiplomskim in podiplomskim študentom slovenistike, slavistike, klasične filologije ter splošnega in primerjalnega jezikoslovja. Slavnostni gostje bil tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je po podelitvi v slikovitem dialogu s prof. Tatjano Rojc z nami delil svojo izkušnjo in odnos do maternega jezika. ■U ____ Letošnji nagrajenci ustanove s suxvnim tržaškim pisateuem Ustanova p. Stanislava Škrabca je skupaj z letošnjimi prejemniki podelila 43 štipendij odličnim študentom, ki se poleg odličnih študijskih rezultatov odlikujejo tudi s sodelovanji na znanstvenih konferencah, z objavami strokovnih in znanstvenih članov ter neredki tudi z izjemnim akademskim delom. Na tokratni slovesni podelitvi štipendij, ko se je v skednju Škrabčeve domačije zbralo več kot sto ljudi, so s štipendijami v novo študijsko leto pospremili Danjelo Viher, absolventko slovenistike na Humanistični fakulteti v Novi Gorici; Aleksandro Koteczek, študentko petega letnika slavistike na Inštitutu zahodne in južne slavistike Univerze v Varšavi; Borisa Kerna, podiplomskega študenta slovenistike na FF UL; Matejo Kosi, podiplomsko študentko slovenistike na Filozofski fakulteti (FF), Andreja Ferdih, podiplomskega študenta primerjalnega jezikoslovja FF; Kristino Tomc, podiplomsko študentko na Oddelku za klasično filologijo FF in Judito Tomšič, podiplomsko študentko primerjalnega jezikoslovja na FF v Ljubljani. Tržaški pisatelj Boris Pahorje po slavnostni podelitvi štipendij predstavil svoje izkušnje in odnos do maternega jezika. »O nas se ni mogoče pogovarjati, če ne osvetlimo tudi zgodovinskih dejstev. Imamo prav sakralni odnos do jezika, tako kot ga ima Srečko Kosovel, ki mi je bil na nek način duhovni oče, čeprav skoraj vrstnik, in kot ga ima tudi Alojz Rebula ter vsi primorski pisatelji. Mi jezik dihamo, pijemo kot teran. Nas obdaja in nas bistveno opredeljuje,« je vzneseno in ponosno dejal pisatelj Pahor. Opisal je tudi svojo mladostno izkušnjo pod fašizmom, ki je slovenski jezik zasramoval, italijanski tisk pa Slovence primerjal s stenicami brez kulture in jezika, ki so se zalegle v italijansko stanovanje. Slovenski jezik, ki je bil zasramovan in teptan, je bil tudi pozitivna stvar, saj ga je v taborišču prav jezik rešil gotove smrti. Profesor Pahor, ki nam je z izjemno bistrostjo in slikovitimi odgovori razkrival svojo bolečino in veselje v svojem bogatem 96-letnem življenju, je navdušil vse zbrane, med njimi tudi ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Zekša, poslanca državnega zbora Jožeta Tanka, akademika prof. Kajetana Gantarja, dekana Filozofska fakultete v Mariboru prof. dr. Marka Jesenška in druge visoke goste. Prav posebej je poudaril glavne vzgibe, ki so ga oblikovali, ter kulturni in zgodovinski pomen jezika za mlado generacijo. »Rad bi, da bi vsaj en del tega, kar smo danes govorili o usodi jezika, o usodi Primorske in njenega boja za jezik, prišlo do študentov. Potrebno je poznati usode, da bi lahko v pravi meri dihali s slovensko šolo. Slovenistika pa je tista veda, ki mora povedati in osvetliti zgodbo o jeziku,« je vsem, predvsem pa mladim, položil na srce. Za Borisa Pahorja, ki v vsej svoji biti čuti mediteranskost, jo vase vsrkava že od mladih let, in pogreša burjo, če je ni, velja prav tako kot za Kosovela, da je evropski človek. Po vzoru Prešerna in Kosovela pravi: »Bodrimo se kot Evropejci, spoštujmo se, a ohranimo vsak svoj obraz in se imejmo radi.« Tekst in foto Zdenka Mihelič ZAHVALA OBČINI RIBNICA KUD Ribniški pihalni orkester se zahvaljuje občini Ribnica za sofinanciranje projektov Spletna stran KUD RPO in Tradicionalni letni koncert, ki bo v soboto, 12.12.2009 v dvorani centra Ideal v Ribnici. Iete r<) s NA GLASBENI SO MALO POSEBNI -NE NORIJO, NE KRIČIJO, LE POJEJO Na klepetu z dijakinjama srednje glasbene šole, ene izmed najzahtevnejših šol ... Najstnici sta, stari komaj 15 let, a že vesta, da bosta v prihodnosti skladateljici - študij bosta nadaljevali na akademiji za glasbo ali pa v tujini. Glasba jima ne dopušča pohajkovanja, saj od njiju zahteva vsakodnevno vajo. Neja Debeljak in Teja Merhar sta po novem dijakinji na Srednji glasbeni in baletni šoli ter se tako postavljata v vrsto tistih, ki jim je ribniška glasbena šola toliko privzgojila ljubezen do glasbe, dato postaja njuno življenje. Podobno pot so si v zadnjih letih že začrtale Nina Šenk, ki je uspešna skladateljica v Nemčiji, flavtistka Barbara Gorše in Zrinka Vlašič pa že študirata na akademiji za glasbo. »Prej sva bili najboljši med slabšimi, zdaj sva pa slabši med najboljšimi, saj sva komaj vstopili v 1. letnik,« sta iskreni dijakinji, ki priznata, da tudi sprejemni Z leve: Neja Debeljak in Teja Merhar izpiti niso bili najlažji. To so sicer težko razumeli njuni prijatelji, saj sta v glasbeni šoli blesteli, a potrebno je bilo ogromno vaje in priprav, da sta se uvrstili v tisto srečno polovico izbrancev, ki so se jim odprla vrata srednje glasbene šole. Udeležili sta se predavanja Tomaža Habeta in neumorno ponavljali snov za izpit, medtem ko jima je v ribniški glasbeni šoli na posebnih vajah pomagal tudi Aleksander Oražem. »Vaja, vaja in še enkrat vaja, ker je vsakič lahko samo še bolje,« meni Teja. V internatu, kjer si Prigoričanka in Prapročanka s Slemen delita sobo, imajo tudi na voljo prostor za vaje, a se ta sprosti šele ob 23. uri, ko je čas za spanje. Dekleti zato vajo zelo pogrešata in pogosto lahko šele doma nadoknadita zamujeno, a v dobro jima gre, da vsaj nimata razglašenih klavirjev... Obe sta v naši šoli igrali klavir, Neja še harmoniko in kitaro, Tejo pa je veselila kitara. Vsa pozornost je res usmerjena na študij glavnega stavka, ki je njuna glavna smer - skladateljstvo, dirigentstvo in zborovodstvo - in čeprav ju doma preko tedna ni, se vendar že pojavljata v našem okolju. Teja kot korepetitorka dobiva ponudbe, da pevce spremlja ob klavirju, Neja pa je članica Kluba harmonikarjev Urška in jo videvamo tudi na takih prireditvah, kot je bil sodraški občinski praznik, kjer je na harmoniki spremljala učiteljski zbor. Prej sta veliko nastopali na božično-novoletnih koncertih, ob materinskih dnevih, ob zaključku šolanja na glasbeni šoli pa sta pripravili koncert z gosti. Pojeta v cerkvenih mešanih zborih - Neja pri Sv. Gregorju, Teja pri Sv. Roku, nekdaj sta peli tudi v otroškem in mladinskem pevskem zboru. Prosti čas je glasba, za šport ni časa, vse se vrti le okrog šole, ki je hkrati gimnazija, in jo delita s 160 dijaki. Izmenjujejo si informacije, kar je prednost bivanja v internatu, hkrati pa sta del miljeja, ki jima najbolj godi. »Na tisti šoli smo malo posebni, drugačni. Ne kričimo, ne norimo po šoli, ni kraj. Razumemo se in vseskozi pojemo, četudi se včasih niti ne zavedamo, da to počnemo,« pravi Neja. Tako zaljubljeni v glasbo, a vendarle sta se zanjo odločili skorajda v zadnjem hipu in se za podporo zahvaljujeta staršem, sorodnikom, glasbeni šoli in občini. Ujeli sta se v večno dilemo: komaj čakata petek, da prideta domov, in nato spet ponedeljek, da začneta nove učne ure v šoli. »Včasih je težko prenašati glasbenike, ki igrajo visoke tone, a je treba prenesti, saj tudi mi konstantno vadimo eno in isto skladbo, in to na glas, saj moraš slišati, kaj igraš in tipk ne smeš zato božati,« pravi Teja. Družni sta v mnenju, da smo Slovenci, če drugega ne, gotovo narod pevcev in za petje ni potrebna izobrazba. Dodajata, da bi notno lestvico sicer moral poznati vsakdo, ostalega pa se ni treba naučiti. »Saj tudi v trgovini ne rabiš enačb!« Ne zdi pa se jima prav, da kaki učitelji petja ali glasbe otroka kar na hitro ožigosajo, da nima posluha. Majhne otroke je treba dati najprej v zbor, da se dokažejo, potem se pa vidi, iz kakega testa je otrok. Neja in Teja bosta torej skladateljici in upata, da bosta nekoč dobili toliko naročil, da jima bo življenje zato lažje. Dolga pot bo še do tja, a bo hitrejša, ker dekleti razumeta snov, ki se je sicer ne da naučiti ali zanjo imeti ‘plonk’ listka. Glasba je kot matematika, vse se vrti okrog intervalov in pravega takta. V melodijah je treba iskati pravila in jih nato upoštevati. Največ melodičnosti najdeta pri Beethovnu in Čajkovskem in se uvrščata v kategorijo tistih glasbenikov, ki jim sodobna glasba sploh ni všeč. Alenka Pahuue foto Jerneja Čemažar S KOLAŽEM RAZPRES KRW DOMIŠLJIJI SiPSčBS a razstava e 2009 Rešeto Viteška dvorana na gradu Turjak je 19. novembra začela gostiti likovno razstavo osrednje Slovenije. Do 13. decembra se bo predstavljalo 51 ljubiteljskih umetnikov, ki so od septembra na območnih razstavah po posameznih izpostavah Javnega sklada za kulturne dejavnosti ustvarjali na temo kolaža. Tehnika kolaža praznuje 100 let, umetnikom pa omogoča sproščanje domišljije v vseh ozirih. Anamarija Stibilj Šajn, ki je strokovno ocenila vse izdelke, opaža, da se ustvarjalci pri iskanju motiva vse bolj vračajo k naravi, sicer pa je med ocenjevanjem območnih razstav naletela na povsem raznolike nivoje kakovosti. Nekatere so presenečale s številnimi likovno dovršenimi in izvirnimi rešitvami, druge so postregle le z nekaj zavidljivimi primerki, ki so močno izstopali iz poprečja. Tisti najboljši bodo sedaj imeli možnost predstaviti se tudi na državni razstavi, ki se bo nato selila kar po treh območnih izpostavah, in se postavila ob bok umetniškim delom. V kolažu se je uspešno preizkusila tudi Katarina Drobnič iz ribniške območne izpostave, ki se je lotila izdelave triptiha in na odprtju razstave pritegnila veliko pozornosti. A. Pahuue 5' STANE KAVČIČ - POLITIK, KI JE UPAL TITU REČI NE Janez Škrabec prvič javno spregovoril o svobodni katedri mesec pred priprtjem Janeza Janše Zgodovinarja dr. Božo Repe in dr. Jože Prinčič sta v knjigi Pred časom - portret Staneta Kavčiča celovito predstavila in ovrednotila delo enega vodilnih slovenskih politikov dvajsetega stoletja. Kavčičeve prodorne ideje, njegov dolgoročni plan, Kavčiča kot izstopajočo, pogumno osebnost in ključne momente za njegovo odstavitev sta orisala tudi zbranim v skednju Škrabčeve domačije 19. novembra. Neprecenljivi dodatek večera pa so bila pričevanja Nika Kavčiča, moža, ki je Igorju Bavčarju in Janezu Janši predal politikov Dnevnik, Janeza Škrabca, ki je vodil svobodno katedro ob izdaji Dnevnika leta 1988, ter Toneta Lampiča, soustanovitelja obrtne zbornice leta 1969 in pričo ob odstavitvi Kavčiča leta 1972. torialne obrambe v Sloveniji in akcija Vrh. Od prisilnega odstopa ga je vse do smrti nadzorovala Služba državne varnosti. A tudi po prisilni upokojitvi je nadaljeval svoje delo, pronicljivo je analiziral politično dogajanje v Sloveniji in skrivaj pisal dnevnik, v katerem je ocenjeval politične razmere in svoje politične sodobnike. Ostal pa je tudi poslanec skupščine, glasovanja za novo slovensko ustavo leta 1974 se je udeležil, ni pa razpravljal. Njegov Dnevnik, ki ga je zaradi tajnosti zakopal celo na svojem vrtu v Strunjanu, so hranili različni ljudje, tudi družina Mira Cerarja. Stane Kavčič je umrl leta 1987. Nazadnje je bil Niko Kavčič tisti, ki je Dnevnik izročil Igorju Bavčarju in Janezu Janši. Slednja si politikovega dnevnika nista upala izdati v knjižni izdaji, bila bi takoj kaznovana. Ko je Janez Škrabec videl Mesec dni, preden so zaprli janšo, je Janez Škrabec ORGANIZIRAL SVOBODNO KATEDRO Pogovor je vodila dr. Ljerka Bizilj, televizijska voditeljica, urednica in avtorica filma Moč in nemoč slovenskega liberalizma, predvsem pa dobra poznavalka politike tedanjega časa. Knjiga, ki je izšla pri založbi Modrijan, je bila napisana z namenom obeležiti 90-letnico rojstva tega politika. Med letoma 1967 in 1972 je bil predsednik slovenskega izvršnega sveta oz. slovenske republiške vlade. V zgodovino slovenske in nekdanje jugoslovanske politike se je vpisal z zagovarjanjem liberalizacije gospodarstva, pri čemer je izhajal iz slovenskih razmer in prednosti, ki so bili po njegovem znanje ter krepitve gospodarskih področij, ki prinašajo dohodek. V času njegove vlade so bili v Sloveniji zastavljeni moderni projekti Kavčičevega dolgoročnega plana, na katerih temelji tudi današnja slovenska gospodarska usmeritev: gradnja avtocest, razvoj turizma, usmeritev v intelektualne in servisne storitve, upoštevanje ekoloških standardov, izkoriščanje geografske lege. V tem času je bil podpisan dogovor s Hrvaško o gradnji jedrske elektrarne (leta 1970), ustanovljen je bil računalniški center, ki naj bi informacijsko povezoval Slovenijo, razvijal se je letalski (Brnik 1963) in ladijski promet (Koper kot ena izmed možnih srednjeevrop- skih luk), Slovenija se je odpirala na Zahod. Kakšna ideja pa je bila tudi zgrešena, kot na primer pozidava celotne slovenske obale s hoteli. Kavčič se je zavzemal za delničarstvo, za sožitje družbene in zasebne lastnine, za delovanje tržnih zakonitosti ob močni socialni zaščiti, zavedal se je pomembnosti socialnega in pokojninskega zavarovanja, kar tedaj ni bilo urejeno. Motorizacija, modernizacija v stanovanjski kulturi, oblačenju, prehrani, spremenjeni vedenjski vzorci zaradi upora mlade generacije, vpliv zahodne glasbe in filmov, množični prodor medijev, zlasti televizije, zahteva po slovenskem TV-dnevniku, pospešena emancipacija žensk v družbi - to so le nekatere izmed značilnosti Kavčičevega časa, ki ga je on bistveno oblikoval. Kavčičevo gibanje je bilo v partijskih bojih poraženo. Konec leta 1972 je bil prisiljen odstopiti, pokopale so ga štiri večje afere s političnim ozadjem: cestna afera, obisk političnega emigranta Cirila Žebota v Sloveniji, afera petindvajsetih poslancev ter vprašanje teri- Dr. Jože Prinčič pričujoči Dnevnik, je takoj dobil smelo idejo organizirati na ekonomski fakulteti, kjer je takrat študiral, svobodno katedro. Naredili so jo 20. aprila 1988, pogumno pa jo je vodil prav on. »Povabili smo Igorja Bavčarja, Igorja Omerzo, Bogomira Kovača in ostale pomembne može. O dogodku so govorili celo v špici TV-dnevnika in ga napovedali kot osrednjo zadevo tega dne. Tudi to priča o pomembnosti dogodka. Danes na tem mestu prvič javno govorim o tem. To je bilo mesec dni, predno so zaprli Janeza Janšo, ki je z ženo tudi prisostvoval katedri,« je dejal Janez Škrabec. Z Janševim prijetjem je Služba državne varnosti sprožila afero JBTZ, proces proti četverici. Niko Kavčič, bančnik, kije postavil tudi NLB, pa je o Kavčiču dejal: »Stane Kavčič je bil s svojim prepričanjem smrtno nevaren jugoslovanskemu konceptu, ki je bil ustvarjen v Beogradu. Če bi ga sprejela še Hrvaška in ostale republike, bi padel Kardelj s Titom na čelu. Bil je edini, ki je rušil Kardeljev sistem. Nevarna sta bila dva elementa: volitve in pluralizem, le-tega so se najbolj bali.« Tekst in foto: ZDENKA MIHELIČ Niko Kavčič, mož, ki je predal politikov Dnevnik Kar je bilo, nikdar ne mine, samo obliko menja ... Prispevek k zgodovini trga Ribnica (11. del) Najprej se bomo še nekoliko zadržali pri krojačih in šiviljah, da zaključimo poglavje iz prejšnje številke Rešeta, nato pa bomo nadaljevali s predstavitvijo gostilniške obrti, ki je marsikomu predstavljala pomemben vir preživetja. Gostilna in trgovina sta bili namreč najpogostejši obrti v ribniškem trgu. Šivilje • Frančiška Češarek (63) obrtno dovoljenje od 1927 • Cecilja Pucelj (219) (51) obrtno dovoljenje od 1926 1 • Helena Petelin (139) odobritev 1925 2 • Ivana Pelc (158) dovoljenje 1926 Marija Kompare, doma iz Hrovače 1, se je večkrat selila: v Goričo vas pa v Gorenjo vas pa k Prajerju. Arko (Prajer) je imel na dvorišču nekakšno hišico »Salon«, v kateri je stanovalo kar precej Ribničanov eden za drugim. Potem se je preselila v Gaso na številko Ribnica, 45, potem pa v Prhaus (hiš. št. 13, op. a.). Štefan Lovšin - Zotlarjev je imel delavnico v svoji nizko pritlični hiši, št. 37, z osvetljenim reklamnim napisom »Modno krojaštvo - Lovšin Štefan«. Malo pred vojno je staro hišo podrl in začel zidati novo, enonadstropno. Ta čas je lokal preselil na hiš. št. 47 (Debeljekovi). Delal je tudi uniforme oficirjem stare jugoslovanske vojske in jih imel tudi razstavljene v izložbi. 3 Med prijavljenimi obrtniki krojaške obrti nisem dobila imena France Škrabec, zato sem ga dodala naknadno. Delavnico je imel v stavbi hiš. št. 81. V tej hiši je z družino živel in delal od svoje poroke v letu 1919 do svoje zgodnje smrti leta 1928. Za pomoč je imel vajence, tudi po več. Gostilna - krčma, točilnica in trgovina alkoholnih pijač Ker je bilo v Ribnici veliko gostiln, točilnic in trgovin z alkoholom, ne bom vseh naštela, bom pa zato to obrt podrobneje predstavila. Obrtni red Državnega zakonika iz leta 1907 v svojem 16. členu govori o »gostilničarski in krčmarski obrti«, predstavi obveznosti gostilničarjev ter pogoje za pridobitev 8l'V ♦ ^ r*) dovoljenja za to obrt. Med drugim je zahteval, da je prosilec zanesljiv in neomadeževan, da je prostor, kjer bo obrt opravljal, primeren, da je treba upoštevati cesto, ulico in trg, kjer se nahaja prostor, in možnost policijskega nadzorovanja. Po prvi vojni je moral gostilničar priložiti prošnji za obrtno dovoljenje izjavo okrajnega glavarstva, da je moralno neoporečen. 4 Nekatere gostilne so bile registrirane samo za točenje pijače, druge tudi za ponudbo tople hrane, tretje tudi za prenočišče. Vse troje pa pogostokrat ni zadostovalo, zato so se gostilničarji pogosto ukvarjali še s kakšno dopolnilno obrtjo. Imeli so pekarije, mesarije, trgovine in prevozništvo. Nekateri so imeli registrirane tudi javne tehtnice za tehtanje živali in vozov, s čimer so si pridobili še dodaten prihodek in hkrati povečali obisk v gostilni. Za delovni čas gostiln so skrbeli trški pazniki ali orožniki, ki so vedno obveščali, kako je s policijsko uro. Vendar jim preglavic niso delali le gostilničarji, pač pa pogosteje razgrete glave obiskovalcev, ki so se pogosto tudi ‘zravsali’. Gostilne so praviloma imele svoje stalne goste, to so bili tržani in okoličani, ki so se prišli v gostilno družit, zabavat, politizirat, si izmenjat informacije. Seveda pa so bili stalni gostje tudi domači pijančki. Glede na to, da je bila Ribnica trg, so se v ribniških gostilnah zbirali tudi državni uradniki, orožniki, učitelji, sodniki, obrtniki idr. Katja Zorc Kobi, nečakinja zadnjega ribniškega graščaka, se spominja, kako je hodila v Ribnico s sestro na počitnice. Stari oče je vsak dan dopoldne šel do Cenetove gostilne s prijateljema Antonom Schifrerjem in Pepetom Ančikom. Ko sta bili vnukinji na obisku, ju je vzel s sabo. Prav tako se Ančka Berce (roj. Burger), ki izhaja iz znane ribniške strojarske družine, takole spominja svojega očeta: »Vsak dan ob 9.30 je šu od doma. Najprej k Peterlinu do 11 h potem je šel še v drugo gostilno. Vse gostilne je obšu. Je reku: »Obrtnik mora vse gostilne obit!« 5 Največ dobička so imeli gostilničarji ob semanjih dneh. Takrat je gostilniški prostor postal prostor za kupčije, tu so se sklepali glavni posli, tiste, ki so bili sklenjeni na trgu, pa je bilo potrebno prav »zapečatiti«. Povečan promet so imeli gostilničarji tudi ob nedeljah, ko so ljudje iz vseh okoliških vasi prišli v Ribnico k maši. Nihče, ki si je to lahko privoščil, ni šel lačen in žejen domov. Ob nedeljah in ob semanjih dneh je bila ponudba hrane bogatejša kot sicer ob navadnih delovnih dneh. (Se nadaljuje prihodnjič.) Prihodnjič bomo poskušali, s pomočjo spomina dveh potomcev ribniških družin Irene Arko - Miklove in Janeza Debeljaka - Kramarčkovega, obuditi družinski spomin, vezan na domačo gostilno. Tekst pripravila MARINA GRADIŠNIK, kustosinja ribniškega muzeja Za morebitne dodatne informacije ali popravke se vam že vnaprej zahvaljujem. Muzej Miklova hiša T: 01 835 0376 e-mail: muzej.mh@amis.net 1 V enem zapisuje letnica obrtnega dovoljenja 1927. 2 Obrt je odjavila leta 1937. 3 Marijo Kompare in Štefana Lovšina je opisal Franc Vesel. 4 Ložar, Slavka: Stare gostilne in gostilničarji v novomeški občini. Novo mesto 1991, str. 9. 5 Ančka Berce - Burgerjeva. Intervju iz leta 2003. 77 // Gostilni pri Pakižu so rekli tudi ‘ribniški Parlament’. Fotografija je bila posneta v Parlamentu leta 1937. Prvi z desne je gospodar Emil Pakiž, tretji Franc Picek, poleg njega Ivan Podboj - Cenetov. Na levi strani stoji Janez Debeljak - Kramarčkov. (Fototeka Muzeja Miklova hiša. Original v zasebni lasti.) isecsK/vrx/io *»<> *> eyxi od 91} do 191> sobota zaprto Starc Matjaž s.p. Goriča vas 86, 1310 Ribnica tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590 SERVIS Garažna in industrijska avtomatska vrata na dai/insko upravi/an/e Protipožarna vrata Notranja kovinska vrata Pogoni za vrtna vrata mmMMEM, NEPREMIČNINE Franc TANKO s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša - vila 14x14 m, z gospodarskim poslopjem (kozolec toplar), zgrajena leta 1960, velikost celotne parcele je 3407 m2, možna je odmera treh gradbenih parcel, v izmeri ca 850 m2. V hiši je CK na olje in trda goriva. Hiša je delno obnovljena in z manjšim vložkom vseljiva takoj. Cena je 229.000 EUR. RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m2, začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 13 x 9 m, dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 117.000 EUR, možnost zamenjave za stanovanje. KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m2, dokumentacija urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše, cena 153.000 EUR. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10x9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri 451 m2, el., voda v hiši, takoj vseljiva, in ca. 5000 m2, zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvedena. Cena za vse skupaj je 299.500 EUR. RIBNICA - strogi center, starejša meščanska stanovanjska hiša, zgrajena okrog leta 1920, velikost 175 m2 tlorisne površine, pritličje s poslovnim prostorom in nadstropje - stanovanjski del, ograjen vrt v izmeri ca. 200 m2, CK na olje, delno opremljena, takoj vseljiva, cena 235.000 EUR. RIBNICA - center, stanovanjske hišica, 9,30 x9.45 m, izdelana do III. gradbene faze, začetek gradnje 2002, velikost parcele 212 m2,CK še ni izdelana, ostale inštalacije izdelane, dokumentacija urejena, cena je 95.000 EUR. LJUBLJANA- Orlova ul., starejša večstanovanjska hiša, zgrajena leta 1935, v izmeri 161 m2, dvorišče v izmeri 183 m2, stavbišče v izmeri 36 m2, brez obremenitev, vsa infrastruktura, cena 395.000 EUR. PORTOROŽ- Sveti Peter, stanovanjska hiša, ca. 130 m2, zgrajena leta 1986, parcela v izmeri 1100 m2, vsa infrastruktura, takoj vseljiva, lepa, mirna, sončna lega, vaška idila, cena 370.000 EUR. ŠKOFLJICA - Gorenje Blato, gradbena parcela, v izmeri 957 m2, z zgrajeno manjšo hišico, leto izgradnje 1960 (potrebna obnove - nadomestna gradnja), pridobljenim gradbenim dovoljenjem, vsa infrastruktura na parceli, možna gradnja takoj, cena 105.000 EUR. ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v centru, 500 m od morja, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena leta 2000, velikost parcele 600 m2,162 m2, hišne tlorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.200.000 EUR. DOLENJA VAS - center, stanovanjska hiša v izmeri 87 m2, zgrajena leta 1972, z nedokončanim trisobnim mansardnim stanovanjem. Velikost parcele je ca. 600 m2, CK na olje oz. trda goriva, vseljiva takoj, cena 129.000 EUR. STANOVANJA: RIBNICA - strogi center, enosobno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 46.20 mz v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR. RIBNICA - strogi center, dupleks, zgrajeno leta 2007, v izmeri 49.20 m2, v drugem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 85.000 EUR RIBNICA - strogi center. Škrabčev trg, enosobno mansardno stanovanje, v izmeri 39,60 m2, zgrajeno leta 1994, v drugem nadstropju, CK, takoj vseljivo, cena 70.000 EUR. RIBNICA - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 61,79 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma opremljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 79.000 EUR. RIBNICA - center, dvosobno stanovanje, v izmeri 59,51 m2, v 2. nadstropju, zgrajeno leta 1979, popolnoma obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 83.000 EUR. RIBNICA - center, trosobno stanovanje, v izmeri 74,63 m2, v 1. nadstropju, zgrajeno leta 1981, delno obnovljeno, lepo vzdrževano, balkon, vsi priključki. Cena: 103.000 EUR. RIBNICA - center, Prijateljev trg, enosobno stanovanje, v izmeri 44,86 m2, v 4. nadstropju, zgrajeno leta 1980, kompletno prenovljeno, vsa infrastruktura, neobremenjeno, s kletnim prostorom. Cena: 67.000 EUR. CELJE- Ljubljanska ulica, petsobno, nadstandardno stanovanje, zgrajeno leta 2007, v izmeri 379,05 m2, od tega 185 m2 terasa, v šestem nadstropju, z lepim pogledom na mesto Celje, vsa infrastruktura, v kleti dve parkirni mesti, moderna osnovna oprema, takoj vseljivo. Cenaje 530.000 EUR. SODRAŽICA- center, dvosobno stanovanje, v izmeri 58,70 m2, v tretjem nadstropju, zgrajeno leta 1974, potrebno obnove, vsa infrastruktura, CK, vpis v ZK v postopku, cena 56.000 EUR. BOHINJSKA BISTRICA - center, Trg svobode, dvosobno stanovanje, v izmeri 60,03 m2, v drugem nadstropju, s kletjo in parkirnim mestom v izmeri 15 m2, vse zgrajeno leta 2008, vpisano v ZK, takoj vseljivo, cena 139.000 EUR. KOČEVJE - center, dvosobno stanovanje v izmeri 62,02 m2, v prvem nadstropju, zgrajeno leta 2006, etažno urejeno, s parkirnim mestom in kletjo, brez balkona, delno opremljeno, brez obremenitve, takoj vseljivo, cena 84.000 EUR. LJUBLJANA- Ižanska cesta, eno sobno stanovanje, v izmeri 38,14 m2, zgrajeno leta 2008, vsa infrastruktura v pritličju z atrijem 60 m2, takoj vseljivo, uporabno dovoljenje, etažna lastnina urejena, cena 107.000 EUR. LJUBLJANA- Ižanska cesta, trisobno stanovanje, v izmeri 83,28 m2 .zgrajeno leta 2008, vsa infrastruktura v pritličju z atrijem 80 m2, vseljivo v enem mesecu, uporabno dovoljenj etažna lastnina urejena, cena 195.000 EUR. LJUBLJANA - Ižanska cesta, dupleks stanovanje (v prvem nadstropju in mansardi) štiri in pol sobno v skupni izmeri 120,76 m2, zgrajeno leta 2008, vsa infrastruktura, balkon, takoj vseljivo, uporabno dovoljenje, etažna lastnina urejena, cena 260.000 EUR. LJUBLJANA - Ižanska cesta, dupleks stanovanje (v prvem nadstropju in mansardi) šest sobno, v skupni izmeri 145,03 m2, zgrajeno leta 2008, vsa infrastruktura, balkon, vseljivo v enem mesecu, uporabno dovoljenje, etažna lastnina urejena, cena 290.000 EUR. VELIKE LAŠČE - center, dvoinpolsobno stanovanje v 1. nadstropju, zgrajeno leta 1959, v skupni izmeri 72,79 m2 (s kletjo), brez kleti 62,67 m2, dva balkona, takoj vseljivo, brez obremenitve, kompletno opremljeno, cena 77.000 EUR. GRADBENE PARCELE: VELIKE LAŠČE - blizu železnice, 800 m iz centra, zazidljivo zemljišče v izmeri 21.000 m2, s pridobljenim gradbenim dovoljenjem za infrastrukturo, cena za m2 je 75 EUR. TREBNJE - MALE DOLE pri Stehinji vasi, prodamo stavbno zemljišče s porušenimi objekti, dvorišče v izmeri 92 m2, stanovanjska stavba v izmeri 55 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 20 m2 in pašnik v izmeri 1.041 m2, (celotna velikost parcele je 1.208 m2), komunalna ureditev je izdelana, zanimivi kmečka idila in lokacija, cenaje 46.900 EUR. RIBNICA - PODSTENE, neposredno ob cesti Ribnica -Ljubljana prodamo gradbeno parcelo v izmeri 7013 m2, z izdanim gradbenim dovoljenjem za parkirišče tovornih vozil in pridobljenim elektroenergetskim soglasjem, cena za m2 je 72 EUR. STARA CERKEV - KOBLARJI, gradbena parcela v izmeri 913 m2, vsa infrastruktura v neposredni bližini, kraška tla, lepa sončna lokacija, cenaje 34.000 EUR. ORTNEK, Velike Lašče, gradbena parcela z izdelanimi temelji, pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo v izmeri 11,20 x 8,20 m. Gradnja je možna takoj, cena 47.000 EUR. SODRAŽICA- center, na parceli v izmeri 1992 m2, od katere je zazidljivo ca 1000 m2, je zgrajeno gospodarsko poslopje, ki je zgrajeno pred letom 1967, dimenzije 10 x8 m, z elektriko in vodo na objektu. Možna tudi nadomestna gradnja. Cena 64.500 EUR. VELIKE LAŠČE - center, zazidljivo zemljišče, v izmeri 718 m2, vsa infrastruktura v neposredni bližini, cena za m2 je 89,00 EUR. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA-BUKOVICA, pašnik 1667 m2, travnik 3416 m2 in travnik 1355 m2, cena za m2 je 1,24 EUR. VIKENDI: PADOVO pri Osilnici - KOLPA, stanovanjska hišica, 7,88 x 8.86 m2, zgrajena 2003, velikost parcele 516 m2, na lepi sončni lokaciji, 5 min. vožnje do reke Kolpe, vsa infrastruktura, dokumentacija urejeni, takoj vseljiva, cenaje 82.000 EUR. RIBNICA-Dane, vikend je lociran na jasi ob robu gozda, na parceli v izmeri 1752 m2, z izdelano mansardo, je kompletno opremljen, mirna gozdna idila. Zgrajen 2006, velikost 44 m2 (8,36 x 5,21 m).0b zgradbi je še pomožni objekt - drvarnica in garaža, dimenzije 3,80x 2.86 m. Izdelana je še delno vkopana klet dimenzije 3,80x 2,80 m. Vikend je večinoma izdelan iz lesa. Ogrevanje je klasično, el.., voda je kapnica- hidrofor. Ima gradbeno dovoljenje, je brez obremenitve, vseljivo takoj, cena 78.000 EUR. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA- industrijska cona Ob železnici, poslovni prostor za gostinsko dejavnost, v izmeri 282 m2, zgrajen leta 2008, z večjim parkirnim prostorom. Vsa infrastruktura, cena najema 6,5 EUR za m2. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetiyemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodni in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje. i M'tzMJLS ar ixj/vv^six/'v: INOTHERMOV KVIZ Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste nadaljevanje slogana: Vhodna vrata za najzahtevnejše. Ustvarjena z občutkom za varnost, estetiko in ugodje 1. Znova je čas, da malce razgibamo možganske celice in jih zaposlimo z resnimi stvarmi. Za ogrevanje eno lahko vprašanje. Kateri naš oglaševalec je tokrat pokrovitelj kviza? A Inles U Inotherm D Motoman Slovenija 2. Za hitre odgovore boste lahko tudi pobrskali po njihovem spletu. Poizkusite, kateri je pravi naslov oz. pri katerem se vam izpiše: Internet Explorer cannot display the webpage? S www.inotherm.net A www.inotherm.si IMOTLICDIUI* B www.inotherm.com | U I Fl C M IVI 3. V katero leto segajo začetki zasebnega podjetja Inotherm d.o.o.? T 1991 V 1992 P 1994 4. S čim se je začel razvoj podjetja? D s proizvodnjo avtomobilskih vetrobranskih stekel V s proizvodnjo in prodajo termoizolacijskih in funkcionalnih stekel za potrebe industrije fasadnih elementov G z izdelavo palet za sadjarsko dejavnost 5. Vrnimo se na uvodno vprašanje. Kateri naš oglaševalec je zgradil sodobne poslovne objekte v Prigorici, kjer podjetje Inotherm d.o.o. domuje? Š Riko Hiše H Blesk 2 A Gramiz 6. Podjetje Inotherm, v katerem je 130 zaposlenih, je izrazito izvozno usmerjeno. Kateri državi sta največji partnerici? E Moldavija, Azerbajdžan A Danska, Nizozemska R Avstrija, Nemčija 7. Zakaj bi se zadovoljili z manj, če imate lahko najvišjo kakovost? Aluminijasta vrata Inotherm so vrata, za katera se odloča ... A predvsem gozdarji J najzahtevnejši N lastniki vikendov 8. Inothermova vhodna vrata zagotavljajo popolno varnost, opremite jih lahko s pettočkovnim zapiranjem, kombinirate z električnim in dodatno vgrajenim mehanizmom. Opremite jih lahko celo z bralnikom prstnih odtisov... drži ali ne drži? I Ne E Da C Pojma nimam 9. B V N Podjetje Inotherm ima tudi svojo športno moštvo, ki se imenuje ... Jadralni klub Prigorica Šahovsko društvo Lavrič & Šenk Inotherm racing team INOTHERM 10. Katero blagovno znamko to moštvo predstavlja oz. s katero tekmuje? Z Yamaha M ChessBase A Elan K6+7+8+9+51 Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 15. decembra. Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali 5 lepih nagrad, 5 paketov, ki vsebujejo majico, copate, mizarski meter, skodelico, kemične svinčnike z lučko. Poklanja jih naš oglaševalec INOTHERM d.o.o., Prigorica 98, DOLENJA VAS. KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH Besedilo: KUPON ZA NAGR, Rešitev:. Ime in priii Ulica: < Pošta: MALI OGLASI PRODAM V Beli Krajini prodam vinograd v izmeri 1600 m2, lepa lokacija, do parcele speljana voda. Elektrika je v neposredni bližini. Na parceli je možnost gradnje vikenda ali brunarice. Cena po dogovoru. Inf. na tel.: 070 848 994. ^6 mirnem EVENTIM PRIREDITVE Turistično informacijski center Ribnica vas obvešča, da lahko v centru Ribnice, na Skrabčevem trgu 23, kupite vstopnice za prireditve iz sistema Eventim. Izbrali smo nekaj vidnejših prireditev, ki bi vas utegnile zanimati meseca decembra 2009. Upravna enota Ribnica na podlagi Obveznega navodila za izvedbo legalizacije orožja, številka 216-112/ 2009 (1333-01)zdne 17. 11. 2009, ki ga je izdala ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, izdaja naslednji JAVNI POZIV K LEGALIZACIJI OROŽJA • IBU 37. svetovni pokal v biatlonu od 16. 12. do 20. 12., v Športnem centru Pokljuka. Cena vstopnice 5,00 EUR. • Josipa Lisac, koncert nepozabnih pesmi unikatne hrvaške pevke, 2. 12. ob 20:00, v CUK Kino Šiška. Cena vstopnice 26,00 EUR. • Vsi moji moški, osebnoizpovedni kabare Ane Marije Mitič, 8. 12. ob 20:00, v Siti teatru BTC. Cena vstopnice 15,00 EUR. • Goran Bregovič & Guča, več kot 4 ure vrhunske glasbe in avtentične atmosfere srbskega festivalskega mesta, 12. 12., ob 20:00, na Gospodarskem razstavišču. Cena vstopnice 33,00 EUR. • DAVOR RADOLFI S SKUPINO RITMO LOGO IN KLARO JELŠA, 18. 12, OB 20:00 V ŠPORTNEM CENTRU V RIBNICI. CENA VSTOPNICE 18,00 EUR. • Ferry Corsten, laserska projekcija, vrhunski zvok in vokal pevke Betsie Larkin 26. 12, ob 21:00, na Gospodarskem razstavišču, Cena vstopnice 27,00 EUR. • Uroš Perič, a tribute to Ray Charles, novoletni koncert v Grand Hotelu Union, 31. 12, ob 20:00. Cena vstopnice 35,00. V prodaji so tudi vstopnice za Mestno gledališče ljubljansko. Vse prireditve si lahko ogledate na www.eventim.si Za vse informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 836 93 35, elektronski pošti: turizem.hbnica@siol.si ali pa nas enostavno obiščite! PEPIKERSKI SALON NätBSä (medicinska pedikura) Težave z otiščanci, kurjimi Nataša KAVČIČ s.p. T. 01 8361 077 očesi, vraščenimi nohti Vrvarska pot 1A M- 041 870 804 ali pa lepotna pedikura. 1310 Ribnica KNJIGOVODSKO RAČUNOVODSKE STORITVE Gornje Lepovče 3, 1310 Ribnica T: +386 1 8360 059, M: 040 521 195 E: claudi.gorsic.urban@gmail.com kgracunovodskiservis@gmail.com Slikopleskarstvo Peter Bojc,S4>. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 Imetniku, ki poseduje orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, se sme do 14. 2. 2010 izdati ustrezna orožna listina, razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja, in da imetnik izpolnjuje naslednje pogoje iz 1, 2, 3, 5. in 6. točke drugega odstavka 14.člena Zakona o orožju (Uradni list RS, številka 23/2005 - uradno prečiščeno besedilo in 85/2009): - daje dopolnil 18 let; - da ni zadržkov javnega reda; - da je zanesljiv; - da ima opravljen zdravniški pregled; - da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Za osebe, ki že posedujejo veljavno orožno listino in želijo legalizirati še posamezne kose orožja, se pri legalizaciji tega orožja šteje, da izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju. Vloge za legalizacijo orožja, brez istočasnega prinašanja orožja na upravno enoto, se med 14. 11. 2009 in 14. 02. 2010 sprejemajo na sedežu upravne enote v Ribnici v času poslovanja upravne enote. Podajo se na ustreznem obrazcu, ki je na voljo preko interneta ali na upravni enoti. Na vlogi je med drugim potrebno navesti podatke o posameznem orožju, ki se legalizira (vrsta/tip, znamka, model, kaliber in tovarniška številka). Upravna enota bo o podani vlogi posamezniku izdala posebno potrdilo, ki bo imetniku omogočilo prenos tega orožja na pregled k puškarju in na pristojno upravno enoto. Posebej je potrebno opozoriti, da eksplozivno orožje ne prinašajte na upravno enoto ali policijsko postajo, ampak o njem le obvestite omenjena organa, ki bosta poskrbela za strokovno odstranitev in uničenje takega orožja. Janez Henigman, univ. dipl. org. načelnik Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, obvešča, da je v Uradnem listu RS, št. 94/2009 z dne 20. 11. 2009 (stran 2921) objavljena javna dražba za prodajo Poslovno trgovskega centra Ideal oz. nekdanjega doma JLA v Ribnici. Javna dražba bo potekala 10.12.2009 ob 11. uri v prostorih Ministrstva za obrambo, na naslovu Vojkova 55a, Ljubljana. Izklicna cena, pogoji za sodelovanje na javni dražbi, pravila javne dražbe ter ostali podatki o nepremičnini so razvidni iz objave javne dražbe. Občina Ribnica z H Z j H f! L fl U H PODELITEV STATUSA DRUŠTVOM, KI DELUJEJO V JAVNEM INTERESU Državni zbor Republike Slovenije je v letošnjem letu sprejel Zakon o društvih - ZDru-1A (Uradni list RS, št. 61/06 in 58/09), ki ima lahko posledice in hkrati pozitivne učinke tudi na delovanje vašega društva. Zakon o društvih v petem poglavju ureja področje delovanja društev v javnem interesu, zato vam predlagam, da to področje čim bolj natančno proučite, ocenite prednosti in slabosti ter sprejmete po potrebi ustrezne odločitve. Ministrstvo za šolstvo in šport lahko na posebno prošnjo društva, ki deluje v javnem interesu in njegovo delovanje presega interese njegovih članov, v skladu s 31. členom zakona podeli status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa. Društvo si lahko pridobi status društva vjavnem interesu, če izpolnjuje naslednje pogoje: - da njegovi ustanovitelji in člani niso pravne osebe javnega prava, - da ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno v temeljnem aktu, - da je registrirano in deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa, - da je sredstva zadnji 2 leti pretežno uporabljalo za opravljanje te dejavnosti ter da je redno izvajalo programe, projekte ali druge aktivnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu, - da ima izdelane programe bodočega delovanja, - da lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja. Pri tem vas moram opozoriti, da se društvo, ki deluje v javnem interesu na področju športa in mu je z upravno odločbo podeljen status društva v javnem interesu, v skladu s 33. členom zakona prostovoljno podreja strožjemu nadzoru. Društvo, ki si pridobi status društva v javnem interesu, pridobi s tem statusom tudi nekatere prednosti: - oprostitev plačila upravnih taks, - pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, namenjenih društvom, se v merilih, s pomočjo katerih se izberejo prejemniki sredstev, upošteva tudi status društva v javnem interesu, pri čemer upoštevanje statusa ne sme preseči 20 % vrednosti ostalih meril, - davčni zavezanci, ki so rezidenti, lahko v skladu s 142. členom Zakona o dohodnini (Ur. I. RS, št. 117/06) namenijo do 0,5 % dohodnine, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, enemu ali več upravičencem s seznama upravičencev do donacij. Seznam sprejme Vlada RS z Uredbo o namenitvi dela dohodnine za donacije. Oddelek za družbene dejavnosti Nevenka Turk Kraljič, višja svetovalka I • i» e w j i museiim s Mi *4 m m i h mi i) n m s i) muzejska trgovina nbmca Bliža se čas obdarovanj. Kaj podariti sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, poslovnim partnerjem? V naši Muzejski trgovini Ribnica, smo vam pripravljeni priskočiti na pomoč in vas rešiti morebitne zadrege. Oglasite se pri nas, čakajo vas izvirna darila, ki jih bomo lahko oblikovali skupaj. Od nas boste odšli zadovoljni, zadovoljen pa bo tudi vaš obdarovanec. Razpis za delovno mesto direktorja v Lekarni Ribnica Na podlagi 21. člena statuta Javni zavod Lekarne Ribnica objavlja javni razpis za delovno mesto direktor-ja/-ice zavoda. Na razpisano delovno mesto bo imenovan /- a kandidat/-ka, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - ima univerzitetno izobrazbo farmacevtske smeri, - najmanj pet let delovnih izkušenj, - smisel za organizacijo in vodenje, - poznavanje dejavnosti s področja dela zavoda, - državljanstvo Republike Slovenije in aktivno znanje slovenskega jezika. Izbrani kandidat oziroma kandidatka bo imenovan/-a za obdobje 4 let. Kandidati morajo svoje pisne prijave z dokazili poslati v zaprti ovojnici s pripisom - Za razpis, na naslov Razpisna komisija Lekarne Ribnica, Maj ni kova ulica 1, 1310 Ribnica, v roku 8 dni od razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni od dneva izbire. Lekarna Ribnica Z8 ssmsT© BEOGRAD JE PRIJAZNO MESTO, TUDI ZA MOPEDISTE Mopedistična tura APN tour 2009 je tokrat zaznamovala dežele bivše Jugoslavije, predvsem Srbijo z Beogradom. Prav tako pa so ljudje, prijazni, odprti, ustrežljivi in polni smeha, ostali v najlepšem spominu mopedistom, ki so se na svojo turo odpravili že petič. Letos se je na pot, dolgo kar 1320 kilometrov, podalo 18 mopedistov in dva v spremljevalnem vozilu. Mopedistični navdušenci, ki so z mopedi prevozili del Hrvaške, Srbije in Bosne in Hercegovine, so: Tone Dejak, Luka Pintar, Frenk Lovšin, Edi Ilc, Rudi Ilc, Uroš Andoljšek, Igor Šega, Ivan Šega, Leon Prijatelj, Matjaž Petek, Marko Klun, Janez Kljun, Brane Gore, Milan Virant, Jože Dejak, Toni Knavs, Nino Marolt in Janez Kordiš, ki se je ekipi pridružil prvič. Janez Arko in Aleš Radosavljevič pa sta bila tista, ki sta v spremstvu skrbela za jezdece jeklenih konjičkov že prav častitljivih starosti. Pot jih je iz Dolenjih Lazov preko Vinice vodila do Petrinje na Hrvaškem, kjer so prespali prvo noč. Drugi dan so dosegli srbsko mejo in malo naprej od hrvaško-srbske meje, v kraju Šid, zaključili dan. Toda to ni bil navaden zaključek. Lukovi prijatelji iz motorističnega kluba Šid, okoli 20 motoristov, so jih pričakali s starinskimi motorji, vse je posnela lokalna televizija, sledila je dobrodošlica z glasbo dveh ansamblov in slastno jedačo v tamkajšnjem klubu. »Tu smo se zelo dobro počutili, take dobrodošlice nismo pričakovali niti v sanjah. Izredno lepo, zelo gostoljubno. Tu nam je bilo poleg Beograda najlepše,« sta povedala Edi in Frenk. Tretji dan so odpotovali proti Beogradu, kjer so preživeli tudi ves naslednji dan. »Ta dan smo se prepustili mestu, mopedi so počivali. Imeli smo vse organizirano. Ogledali smo si najlepše točke Beograda, center mesta z znamenitostmi, Kalemegdan, pa Dedinje, Hišo cvetja in Titov grob. Tisti večer je bil v Beogradu tudi Madonnin koncert, tako da smo bili tudi tam, sicer le od zunaj, a tudi to je nekaj,« sta razlagala sogovornika. V Beogradu so bili prava atrakcija, med drugim tudi za srbski časopis Blic, ki je z njimi naredil intervju, fotografinja, tudi sama navdušena motoristka težkega motorja, pa je vse dokumen- tirala. Peti dan je sledilo nadaljevanje proti Bjelini, Banji Luki, Tuzli. Spali so v Doboju. Ta dan so imeli tudi neverjeten pripetljaj, kajti 80 kilometrov so vozili po avtocesti. Čeprav tam ne bi smeli voziti, pa jih leteča policija s provido ni zaustavila, le začudeno so jih povprašali kam pa, kam. Po Šerifovem (Tone Dejak) odgovoru, da gredo domov, so jih policaji celo malo pospremili. Šesti dan jih je pot vodila proti Vinici, od koder so zadnji dan krenili proti domači postelji. Za spremembo so imeli letos z mopedi kar precej tehničnih težav. »Imeli smo štiri večja popravila in pet gumidefektov. Vzrok je verjetno v tem, da je bila dolga pot, ravninska, ti tiščiš do konca, potem pa seveda pride do težav. A vse smo rešili, Marko, naš glavni mehanik, je vse popravil. S seboj je imel zelo veliko materiala, nekaj pa smo dokupili še v Beogradu,« sta Edi in Frenk pohvalila Marka. V Dolenjih Lazih pa jih je ob povratku pričakalo presenečenje. »Vse polno ljudi, naših žena in deklet pa ne. To je bilo največje presenečenje. Potem pa se pojavijo, in to s kolesil Pošalile so se, da gredo sedaj pa one na turo, bicikel tour. Za vso podporo se v imenu vseh zahvaljujeva našim domačim in seveda sponzorjem, brez katerih tura ne bi tako uspela,« sta zaključila mopedista, ki pravita, da drugo leto vsekakor bodo nekam šli, kam, pa se še točno ne ve. Zdenka Mihelič, foto Beba Sadra, časopis Blic NA INLESU GORI! POTREBNE VSE GASILSKE ENOTE! 18. novembra ob 16.uri, ko se je vsa Slovenija pripravljala na ogled nogometnega obračuna z Rusijo, je prišlo do vžiga v lakirnici podjetja Inles. Objekt ni ločen na požarne sektorje, zato je obstajala možnost hitrega širjenja požara na sosednje stavbe, ki so med seboj ločene le s prehodi. Ob prihodu prvih gasilskih ekip se je požar že prebil v sosednji objekt, velik problem pri napredovanju enot pa je bil gost dim. Ugotovljeno je bilo, da je do požara prišlo zaradi samovžiga, požarna straža pa je za varnost skrbela do naslednjega dne. Poškodovanih gasilcev ni bilo, rešenih in oskrbljenih pa je bilo šest oseb. Pokazalo se je, da je posredovanje v objektih, ki jih gasilci ne poznajo, močno oteženo, saj nimajo prave orientacije, zaradi dima pa lahko situacija hitro postane neobvladljiva. POŽAR? K SREČI LE VAJA. Da, nogometna tekma je bila, požara pa k sreči ne, in tako je na Inlesu že kar nekaj let, razen več manjših požarov. Je pa to bila največja požarna vaja letos, v kateri je sodelovalo 20 enot in 120 gasilcev vseh društev, ki jih je sklicala Gasilska zveza Ribnica ter jim pripravila tak program, kot ste prebrali zgoraj. Za Inles bodo gasilci pripravili tudi taktični požarni plan, je povedal predsednik GZ Cveto Marinšek, pričakujejo pa, da bo sodelovanje vzajemno - za nujno potrebno delo naj bi dobili nova okna v ribniškem gasilskem domu. Vajo je vodil poveljnik Janez Puželj in ugotovil, da bi se dalo pri notranjem napadu marsikaj izboljšati, saj so gasilci preslabo poskrbeli za svojo varnost in bi bili pri opravljanju požrtvovalne naloge poškodovani. Alenka Pahuue, foto Milan Glavonjič lešero poslančevazAPisNicA: Amandmaji k proračunoma 2010 in 2011 Piše: poslanec SDS Jože Tanko Do konca novembra bo Državni zbor sprejel proračuna za naslednji leti. Vlada pravi, da sta programska in razvojna ter da odgovarjata izzivom in potrebam tega kriznega časa. In da sta pripravljena po novem konceptu. Ko pa akta pobliže pogledamo, ugotovimo, da sta predvsem manj pregledna, ker so končni potrošniki nejasni in skriti v skupnih postavkah. S tem pa je zelo otežena preglednost in posledično poslanski nadzor nad izvrševanjem proračuna. Iz obeh proračunov pa zeva velika rana, 5-procentni primanjkljaj, kar bo posledično izjemno povečalo zadolženost države. Skoda je, ker bo primanjkljaj v veliki meri investiran v neproduktivne naložbe. Vlada torej veliko denarja namenja za take namene, ki ne poganjajo razvoja, ampak državo predvsem izčrpavajo. Zaradi tega smo v poslanski skupini SDS, skupaj s poslanskima skupinama SLS in SNS, pripravili amandma, s katerim bi neproduktivno in nepotrebno porabo države znižali za skoraj 800 mio eur in jo spravili v okvir dopustnega in za evroobmočje dovoljenega 3-procentnega primanjkljaja. Zal ga koalicija na odboru za finance ni podprla. Predsednik vlade, njegovi ministri, poslanci in drugi podporniki stalno ponavljajo, da predlogi opozicije zahtevajo dodatna finančna sredstva, a jih gornji amandma postavlja na laž. Je namreč tak, da izrazito zmanjšuje potrebo po dodatnih (kreditnih) sredstvih in zadolževanju. Take trditve te oblasti postajajo standard in njihova vrednota. V SDS smo predlagali tudi amandmaje, s katerimi bi samo prerazporedili del sredstev za nekatere druge namene, kot jih je predvidela vlada. Tudi izmed teh ni bil podprt noben. Za naše območje so pomembni naslednji predlagani amandmaji SDS: 1. povečanje sredstev za 3. a razvojno os Škofljica - Petrina za 700.000 eur leta 2010 in za prav toliko v letu 2011, ZARES SMO AKTIVNI Koncept aktivnega državljanstva je aktualen iz več razlogov. Že Aristotel je dejal, da aktivno državljanstvo pomeni odgovorno in pošteno sodelovanje državljanov v javno dobro. Center za vseživljenjsko učenje Evropske komisije je aktivno državljanstvo definiral kot participacijo v civilni družbi, skupnosti in/ali političnem življenju, katere osnovni značilnosti pa sta medsebojno spoštovanje in nenasilje, temelječe na zagotavljanju človekovih pravic in demokraciji. Prehod iz pasivnega v aktivnega državljana pa od nas zahteva pridobitev določenih sposobnosti, znanja in tudi zaupanja vase. V Evropi so izvedli merjenje stopnje indikatorja aktivnega državljanstva. Ta Slovenijo žal uvršča med države z nizko stopnjo le-tega, z Italijo, Španijo in Poljsko. Zelo visoke indikatorje imajo skandinavske države. Tam sta zavest ljudi o aktivnem državljanstvu in njihovo sodelovanje pri oblikovanju le-tega že globoko zakoreninjena. Sodobna družba od posameznika pričakuje, da bo po svojih močeh prispeval in poskrbel vsaj zase, medtem ko posameznik še vedno pričakuje, da bo namesto njega zanj poskrbela družba. To se v zadnjem času kaže tudi na trgu dela. Od ljudi, zlasti mladih, se pričakuje veliko samoiniciativnosti. Usmerjalo naj bi se jih v samozaposlovanje, vendar je še vedno najbolj zaželena služba med mladimi v državni upravi. Ker redni izobraževalni sistem ne zagotavlja ustreznih programov s področja aktivnega državljanstva, ima veliko vlogo pri izobraževanju za to neformalno izobraževanje, ki izhaja iz človekovih osebnih potreb. Neformalno učenje zapolnjuje vrzeli na področju individualnih potreb po umetnosti, zgodovini, koriščenju prostega časa, vlogi v družbi ter potrebi po zdravju in varnem okolju. Ta znanja nam omogočajo, da aktivno sodelujemo v svojem širšem okolju. V ribniškem Zaresu smo o tem razmislili in se odločili, da tudi mi aktivno vstopimo v ta proces. Ustanovili smo pet programskih odborov, znotraj katerih razpravljamo in preučujemo možnosti za razvoj Ribnice. Programe smo razdelili na prostorsko urejanje, cestne povezave, možnosti turističnega razvoja, razreševanje problema- 2. povečanje sredstev za modernizacijo kočevske (železniške) proge za 3,4 mio eur v letu 2010 in za 6 mio eur v letu 2011, 3. obvoznica Stari Log - 50.000 eur za začetna sredstva v letu 2010 in 100.000 eur za nadaljevanje v letu 2011, 4. ureditev rudniškega jezera v Kočevju -50.000 eur za začetek projekta v letu 2010 in 100.000 eur za nadaljevanje v letu 2011. Zanimivo je, da koalicija ni podprla prav nobenega amandmaja SDS niti drugih opozicijskih poslanskih skupin. Upam, da bo na seji državnega zbora, ko bomo čez nekaj dni ponovno odločali tudi o teh predlogih, drugače. Da bomo lahko rekli, da smo uspeli nadgraditi svoja prizadevanja iz preteklih let. Sicer se moramo vprašati, kako nadaljevati odpiranje in razvoj Ribniškega in Kočevske, če niti za tako potrebne projekte za naše področje, kot so tu navedeni, ne uspemo zagotoviti širše podpore. Zlasti posebno, ker razmere niso ravno blesteče. V RUBRIKI 'V POLITIČNIH KROGIH' ČLANKI NE ODRAŽAJO MNENJA POSAMEZNIH POLITIČNIH STRANK, TEMVEČ GRE ZA KOMENTARJE. tike otrok in mladine ter spodbujanje socialnega podjetništva. K sodelovanju vabimo vse občane in občanke, ki si želite pri tem sodelovati in o tem razpravljati, kajti le tako bomo spoznali tudi vaše želje. Poleg teh programov smo dali pobudo za ustanovitev zavoda, v katerem bi se združevali občani, ki želimo s svojim znanjem, predvsem pa voljo, izboljšati standard življenja v naši občini. Veseli nas, da je odziv med občani pozitiven, zato si želimo še večjega medsebojnega sodelovanja in vas vabimo, da se nam pridružite s svojimi idejami in izkušnjami. Skupaj lahko aktivno sodelujemo in spreminjamo svoje okolje na boljše. Postanimo odgovorni do svojega okolja in svojih otrok. Andreja Škrabec, predsednica OO Zares Ribnica ribnica@zares.si andreja.skrabec@zares.org, 041 641 302 m 0 P* !j F 3 3Ö ŽELIMO RAZBREMENITI CESTO LJUBLJANA-KOČEVJE Cestna povezava Škofljica-Kočevje-Petrinja je postala zaradi svoje obremenjenosti in slabega stanja ena najbolj nevarnih cest v Republiki Sloveniji. Zaradi neurejene vpadnice v Ljubljano pa je tudi velika ovira zavsakodnevne L l migrante v našo prestolnico. Ker očitno kaže, da je tako imenovani pro-t jekt 3a razvojne osi zopet zastal, je OO SLS Ribnica v Kočevju v sodelovanju z nekaterimi župani in predstavniki civilnodružbenih organizacij organiziral javni posvet, na katerega so bili povabljeni predstavniki ministrstva za promet in ministrstva za okolje in prostor ter drugih pristojnih institucij, in tudi vsa zainteresirana strokovna ter laična javnost. Namen srečanja je bil, da nas pristojne inštitucije, ministrstva in direkcija za ceste seznanijo z aktivnostmi na tem projektu v preteklosti in z možnostmi izpeljave tega projekta v prihodnosti ter z razlogi za njegov zastoj v zadnjem letu. Od pristojnih želimo konkretne odgovore, kdaj bo projekt, predvsem obvoznica Škofljica, realiziran. Vemo, da obstajajo 3-4 trase, s katerimi bi se izognili Škofljici in Lavrici. Naši stranki je vseeno, katera trasa bo "zmagala”, kajti mi se z razliko od drugih interesnih združenj ne borimo za posamezno traso, temveč za čimprejšno rešitev problema. Razmere na omenjeni cesti postajajo za tisoče njenih uporabnikov nevzdržne, zato je prav, da dobimo jasne odgovore. Kolikor se sedaj, po tem posvetu ustavljene aktivnosti, ne bodo nadaljevale, bomo izvedli državljansko nepokorščino s protestom in zaprtjem ceste, za kar imamo že podporo nekaterih županov, ki jih omenjena cesta prav tako obremenjuje kot nas. Želimo, da vlada vidi, da mislimo resno. Nova Generacija, podmladek SLS, v sodelovanju z Zvezo paraplegikov Slovenije izvaja tudi akcijo Rezervirano za rumeno! Glavni namen te akcije je izboljšati kulturo voznikov. Po Sloveniji poteka akcija tako, da se voznike, ki brez dovoljenja parkirajo na prostorih, rezerviranih za invalide, opozori z letakom, ki je bil izdelan posebej za to akcijo. Na letaku so napisani ključni razlogi, zakaj se na tovrstne prostore ne parkira. Tudi v Ribnici smo se odločili za to akcijo, vendar pa smo jo malo priredili. Na invalidske parkirne prostore smo postavili panoje v obliki A-ja in nanje dali lepak. Tako bodo panoji dlje časa opozarjali voznike na invalidske parkirne prostore in upamo, da bodo dobro služili svojemu namenu. Akciji se je pridružil tudi Ribničan Slavko Ivančič, le K, sr IDEALNE STRANKE NI, A V NSI NAJDEM NAJVEČ POZITIVNEGA, pravi Janez Merhar iz Sajevca, ki ribniško Novo Slovenijo (NSI) vodi od začetka letošnjega leta. Nesebično prizadevanje je zanj zelo pomembno, prav tako pa mu je lažje, ker v stranki ne išče koristi, doda. Že po osamosvojitvi Slovenije se je vključil v stranko, a najprej v SKD, ko pa je prišlo do združitve s SLS, pa je odšel k Peterletu v NSI, ker je v njem videl več poštenosti. Prej je bil povezan tudi v krščansko gibanje PocoIare (Marijino delo). Po njegovem je dolžnost kristjana, da gre na volitve in se vključi v družbo, pri tem pa mora upoštevati moralne vrednote. Žal mu je, da mladi ne čutijo te odgovornosti, razlog pa najde v dejstvu, da so ljudje nasploh razočarani. Žalostno se mu tudi zdi, da preveč ljudi politiko vidi le kot priložnost, da si napolni žepe. V NSi je našel ljudi, predvsem vodstvo, ki so verodostojni in vredni zaupanja, hkrati pa se zadev lotevajo s socialnega vidika. ki kot paraplegik na svoji koži spoznava, da v Ribnici ni dobro poskrbljeno za invalide. Poleg parkirnih prostorov težave predstavljajo tudi dostopi do določenih stavb, kot sta Miklova hiša in občinsko poslopje, v zdravstvenem domu pa ni ustreznih toaletnih prostorov. Slavko Ivančič se tudi izven akcije trudi za izboljšanje razmer v Ribnici in naša stranka mu bo tudi v prihodnje nudila vso podporo. Do sedaj smo z akcijo Rezervirano za rumeno v Ribnici zelo zadovoljni, saj vandali niso uničili panojev, prav tako pa nismo opazili kršiteljev. Predsednik OO SLS Ribnica LUKA ILC VPIS V RIBIŠKO DRUŽINO Ribiška družina Ribnica obvešča vse, ki jim gibanje in sprostitev v naravi, še posebej ob vodi, ni samo tema pogovora, daje zadnji rok za oddajo vloge za sprejem v članstvo 31. 12. 2009. Izjema so samo mladinci, ki se lahko včlanijo v ribiško družino med celim letom. Pristopnine ni. Vloge oddajte na naslov: Ribiška družina Ribnica Knafljev trg 2 , pp 37 1310 Ribnica Odgovore in pojasnila boste prejeli po pošti najkasneje do 31. 1. 2010. Lep pozdrav! Predsednik RD Ribnica Pri Merharju je socialni čut precej izražen in ga je tudi že tepel, ko se je potegoval za pravice Inlesovih delavcev. Šest let je nato pravico iskal na sodišču, ker je bil zaradi sindikalizma odpuščen. »Pa vseeno sem čutil veliko zadovoljstvo, ko sem po izključitvi šel mimo Inlesa in slišal, da stroji vseeno tečejo in da podjetje ni šlo v stečaj.« Ribniška NSi ima sedaj 35 članov, a večinoma starejših. Na županske volitve bodo najverjetneje odšli s svojim kandidatom, čeprav so interesno precej povezani s SDS. Merhar si kot predsednik stranke povezave želi tudi s SLS, spoštuje pa tudi druge stranke in »sem za pošten dialog«. Pošten dialog in pošten pristop, poudarja. »Videti je treba, kaj je možno v okviru možnosti in se obljub držati.« Na lokalnih volitvah se nameravajo dosti angažirati, svojo zagnanost pa so pokazali že na evropskih, ko so bili 2. najbolj prepričljiva stranka. V ribniškem občinskem svetu si ponovno želijo 3 in ne le dveh predstavnikov, kot sta sedaj, skrbi pa jih, da se na volitve odpravlja vse manj ljudi. Tekst in foto A. PAHUUE HTEOIS RIBNIŠKI SKAVTI SKOZI TENTERO VSTOPILI V NOVO SKAVTSKO LETO OBELEŽEVALO SE BO 200 LET PREŠERNOVEGA PRIHODA V RIBNICO > M Prihodnje leto bomo Ribničani obeleževali 200 let prihoda Prešerna k nam in v našo šolo. Je že res, da slavni Gorenjec menda tu nikoli ni bil rad, a njegovi pesniški podobi in vlogi se mora pokloniti vsak Slovenec. Ribnica razmišlja, da bi na njegov prihod semkaj spomnila celo državo, in osnovna šola je tako zbrala učitelje, učence ter ostale institucije (muzej, občino, glasbeno šolo in javni sklad za kulturne dejavnosti), ki bodo od jeseni 2010 pa vse do februaija 2011, ko je načrtovana sklepna slovesnost v Športnem centru, pri tem sodelovali. Pred tem bodo vključeni akterji pripravili likovno razstavo, dramske uprizoritve, publikacijo, uporabniki spletnih strani bodo lahko reševali kviz, zvenela bo Prešernova pesem, zainteresirani se bodo vključili v delavnico za otroke, izšlo bo tematsko glasilo ... Ideje se v glavah še rišejo in izoblikujejo, v omenjenem obdobju pa se bodo zvrstile prav zato, ker je poet v Štekličkovo hišo učenosti prišel septembra 1810, šolsko leto pa seje vedno potegnilo še v naslednje leto ... A.Pahuue Ribniški skavti smo novo skavtsko leto tudi tokrat tradicionalno začeli z dnevom prehoda, ki je potekal 11. oktobra pri Tenteri v Žlebiču. Sam pomen dneva prehoda je, da skavti, ki izpolnijo določeno starost, napredujejo v naslednjo starostno vejo, s čimer nadaljujejo pot osebne rasti v zrele in odgovorne ljudi ter državljane. Skavtska pot pa ne poteka brez preizkušenj, zato so morali skavti, ki so želeli prestopiti v višjo starostno vejo, simbolično prečkati potok, nato pa po deblu priti na drugi breg. Tam so jih pričakali voditelji oz. celoten steg. Po obredu sprejema smo se posladkali in okrepčali. Nato so se nekateri odpravili na vodeni ogled žlebiške Tentere, tisti, »bolj športni«, pa so se šli igrat roverčka. Pri tej igri med dvema ekipama gre za podajanje in lovljenje okroglega svitka (roverček) iz vrvi na ca. 1,5 m dolgo palico, ki jo vihti lovilec. Tega določi vsaka ekipa in ima v polju svoj predel. Vsi igralci se premikajo prosto po igrišču, razen tistega, ki nosi roverček. Ta ima na voljo le dva prosta koraka, potem mora roverček podati enemu izmed svojih sotekmovalcev. Pri tem ga nasprotniki ovirajo, a brez dotikanja. Točka je dosežena, ko ekipa brez pomoči rok lovilca spravi roverček na palico. Ob začetku novega skavtskega leta bi se zahvalili sponzorjem oz. posameznikom, ki so nam v preteklem letu s finančnimi sredstvi ali kako drugače pomagali pri delovanju stega oz. izvedbi naših aktivnosti. To so bili: Župnija Dolenja vas, Župnija Ribnica, Linear tisk, Tomaž Ilc s.p., Radio Urban, Radio Univox, Komunala Ribnica, G rad metal d.o.o., Šilc d.o.o.- Elektro in klima naprave, Fipis d.o.o. , Petek Ribnica d.o.o., Branko Bojc, Andrej Pucelj, Andrej Mulej. Slovenski ljudski stranki pa velja zahvala za njene prostore, katerih uporabo nam omogoča že polnih 10 let. Celo leto se bomo namreč pripravljali na 10. obletnico začetka delovanja HUDI PREIZKUSI ZA VSTOP V NOVO VEJO skavtov v Ribnici, ki jo bomo praznovali maja 2010. V tem času se je število skavtov našega stega približalo že številki 100. Bodite pripravljeni! Dobrodušni ježek, foto peter cvar Skavti smo bili aktivni tudi v novembru, ko je potekala akcija zbiranja papirja. V decembru pa nas bo razsvetlil prihod Luči miru iz Betlehema (LMB). Sprejem LMB, na katerega ste vabljeni, bo potekal v nedeljo, 20. decembra pri večerni maši v Ribnici. Skupina Metulji je šla 21. oktobra nabirat kostanj v vas Rigelj v Slemenih. Otroke so spremljali vzgojiteljica Agata Ilc in Simona Petek ter starši varovančkov. Na kmetiji Oblak so najprej našo pozornost pritegnili pav, kokoške, jerebice, ob poti pa čisto prave ameriške lame in jeleni. Ob strmih gozdnih robovih so med listjem otroci pobirali še zadnje kostanje. S košaricami kostanja, listov in storžev smo se vrnili na kmetijo, kjer smo se pogreli s čajem, vrtcarji pa so oluščili pečene kostanje. Otrokom je bilo skupno druženje všeč in so pred starši tudi zaringarajali ... Hvala družini Oblak, ki nas je na svojem domu prijazno sprejela in pogostila. Za skupino Metulji LUCIJA IN LUCIJA 3Z Na natečaju pisnih in likovnih izdelkov »Opremljeno kolo, varno kolo«, ki ga je razpisala ob Tednu otroka in Tednu prometne varnosti Komisija za prometno vzgojo otrok in mladine Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ribnica, so sodelovali otroci iz Vrtca Ribnica in učenci iz Osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica. Izdelki nagrajencev in ostali zanimivi izdelki so bili v času Tedna prometne varnosti (od 6. do 13. 10. 2009) na ogled v prostorih hipermarketa Spar v Ribnici. Podelitev priznanj in nagrad je potekala 3. novembra v sejni sobi občine Ribnica. Predsednik komisije za prometno vzgojo otrok in mladine Ivan Šega je v uvodu pozdravil nagrajence, mentorje, starše in ostale prisotne. Pozdravu se je pridružil tudi ribniški župan Jože Levstek. Pogovarjali smo se o prometni varnosti na poti v šolo in iz šole. Župan nam je predstavil tudi investicije v zadnjih letih, ki bodo prispevale k izboljšanju prometne varnosti za pešce. Ivan Šega je navzočim predstavil delo komisije. Povedal je, da komisija prične s svojim delom že pred začetkom šolskega leta, poskrbi, da se ob prometnicah postavijo plakati, ki opozarjajo voznike na ponovno prisotnost šolarjev na šolskih poteh. Med šolskim letom izvede ob sodelovanju z mentorji iz Vrtca in osnovne šole Ribnica ter Policijo še niz prometno-preventivnih akcij, kot so: Ulice otrokom, Teden prometne varnosti, Prva vožnja - varna vožnja, Pasavček, Bodi preViden, Varno kolo. V mesecu maju pa se aktivnosti v šolskem letu zaključijo z akcijo »Kaj veš o prometu?« Sledila je podelitev priznanj in nagrad. Nagrajencem sta nagrade podelila župan Jože Levstek in Ladislav Mate, tajnik SPVCP Občine Ribnica. Na koncu se je Ivan Šega zahvalil vsem, ki so sodelovali pri izvedbi natečaja in prispevali nagrade. Sponzorji nagrad so bili Spar hipermarket Ribnica, Zavarovalnica Triglav d.d. in Policijska postaja Ribnica. Nagrado za izviren likovni izdelek so prejeli: 1. nagrada: Asja Punčuh 2. nagrada: Gašper Mihelič 3. nagrada: Nika Henigman Petan Priznanje za zanimiv in izviren likovni izdelek so prejeli: Kristina Arko, Luka Bojc, Rok Šilc. Nagrado za izviren literarni izdelek so prejeli: 1. nagrada: Zarja Golouh 2. nagrada: Ana Gorše 3. nagrada: Maja Guduraš Priznanje za zanimiv in izviren pisni izdelek so prejeli: Eva Gornik, Anja Blatnik, Adriana Kozina Sponzorji nagrad so bili Spar hipermarket Ribnica, Zavarovalnica Triglav d.d. in Policijska postaja Ribnica. MAŠA KNAPIČ. ŠNO, OŠ dr. F. Prešerna OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica. Ogledali smo si naprave za gašenje, spoznali nekaj zakonitosti uporabe različnih snovi za gašenje pri različnih požarih, si dobro ogledali gasilsko opremo ter spoznali, kakšna mora biti, da vzdrži v požarih ter seveda - spoznali vse zanimive cevi in napeljave, ki se skrivajo v gasilskem avtomobilu. Prisluhnili smo, kako preko odzivnika komunicirajo gasilci z bazo, ki jo dobiš, če pokličeš 112. Učenci POŠ Sveti Gregor, ki obiskujejo vaje v Gasilskem društvu Sveti Gregor in so se uvrstili na državno srečanje, so demonstrirali vaje, ki jih izvajajo na tekmovanjih. Gasilca sta pri igrišču tudi zakurila ogenj in učenci so se preizkusili v gašenju z gasilnim aparatom ter pomagali pri “gašenju" s cevjo. Na igrišču so se učenke in učenci preizkusili v spretnostih na suhem poligonu. Dan je navdušil otroke in prepričani smo, da jih je tudi ozavestil o ukrepih, s katerimi preprečimo požare, ter o pomenu gasilcev za izvajanje pomoči pri različnih nesrečah. Vse učiteljice in učenci se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo PGD Sveti Gregor za tako peseter in zanimiv program. ANA PORENTA, vodja POŠ Sveti Gregor DAN Z GASILCI PGD SVETI GREGOR na V Mesecu požarne varnosti smo Podružnični šoli Sveti Gregor 16. oktobra izpeljali tehniški dan. Poleg predstavitve dela posameznih učencev, izdelovanja hiš in vozil ter evakuacije smo velik del dneva preživeli skupaj z g. Petrom Adamičem in g. Francem Modicem, ki sta pripravila odličen program za vse učence POŠ Sveti Gregor in 2. a razreda Hbšet 1 33 MOJA VAS - NJEN PODEDOVANI OBRAZ Na Velikih Poljanah so v četrtek, 5. novembra, pripravili že sedmo prireditev Lepa, prijazna in urejena vas. Vsako drugo lepo podeljujejo za urejenost tudi pohvale; letošnje leto je ravno vmesno leto. Toda ljudi ni bilo zato nič manj. Vsi so se veselili predavanja in pa slikovnega sprehoda skozi vas, ko se je Janez Zajec sprehodil s fotoaparatom in zabeležil vse tako lepo urejene domačije, hiše, balkone in vrtove. »Za letos in kar nekaj prihodnjih let smo si zadali zahteven projekt, s katerim bi radi ohranili to našo dediščino. Da vsaj na papirju, izdali bomo brošurico, ostane zanamcem. Ker je to zelo zahteven projekt, smo k sodelovanju povabili kustosinjo Muzeja Miklova hiša Polono Rigler Grm. Projekt zbiranja materiala bo trajal najmanj dve leti, če bomo zelo pridni. Šli bomo namreč od hiše do hiše in spraševali, zapisovali, fotografirali, prosili za predmete, itd. Zanima nas kultura življenja nasploh, od materialne do žive dediščine,« je razložila Mara Okorn, predsednica TD Grmada. Projekt so poimenovali Moja vas - njen podedovani obraz. Lahko rečemo, da Poljancem nikoli ne zmanjka idej narediti vas in ta del Doline še bolj prepoznaven in ohranjen našim zanamcem, prav gotovo pa bolj načrtno poseljevati prostor. »Umestitev vasi je določena na podlagi naravnih dejavnikov: podnebja, prsti, vode, kamnin in rastlinstva. Velike Poljane so kulturna krajina, prepletena z naravnogeografskimi dejavniki in antropogenimi vplivi. V njej se zrcalijo naravne razmere, ki so v agrarni dobi narekovale različno uporabo tal. Preplet naravnih in družbenih dejavnikov določa krajino. Kulturna krajina, del naravne in kulturne dediščine, daje podedovani obraz. Naravno krajino, ki jo je človek s svojim načinom življenja, dela, bivanja in kulture preoblikoval v kulturno krajino, določajo kraški svet, je gonilna sila društva in vasi predsednica Okornova. Za uvod sta Andrej Ambrožič in Marjan Andoljšek v skeču pripovedovala o preteklosti in sedanjosti, ko je vas zadnje čase čisto oživela. V predprostoru dvorane nekdanje šole so pripravili tudi razstavo kmečkega orodja, s katerim so včasih delali in čemu so se uporabljala, danes pa komaj še vemo njihova imena. Etnologinja in kustosinja Grmova nas je s predavanjem popeljala v svet naravne in kulturne dediščine Velikih Poljan. Spoznali smo, da se vas prvič omenja leta 1241, ime pa je širše pokrajinsko. Leta 1343 je imel na Velikih Poljanah, gručasti vasi v bregu na prisojni strani Male gore, svoj sedež Ernest “von Polan”, ki je verjetno začel SKRB ZA STAREJŠE V NEMČIJI I. del V oktobru smo se štiri predstavnice Medgeneracijskega društva za kakovostno starost Ribnica udeležile strokovne ekskurzije v severno Nemčijo, kjer so nam predstavili dve zanimivi obliki skrbi za starejše. Ker se mi zdi zadeva zanimiva tudi za naše okolje, bi vam to rada predstavila. V Hildesheimu smo si ogledali neke vrste dom za starejše, ki gaje pred 40-imi leti projektiral mlad arhitekt, ki si je zadal nalogo, da bo gradil tak dom, v kakršnem bi tudi sam želel bivati na starost. Dom je v središču mesta ob zelo prometni ulici. Projekt je zastavljen tako, da je enonadstropna stavba zgrajena okrog čudovitega vrta. V kleti so garaže in drugi pomožni prostori. V prvem nadstropju si starejši lahko najamejo oskrbovano/varovano stanovanje v velikosti od 40 do 110 kv. m. in najemnina za tako stanovanje je od 4,5 do 8 EUR na m2. V nadstropje vodi dvigalo. Okrog in okrog stavbe je hodnik, ki blaži hrup ulice, istočasno pa omogoča gibanje dementnim osebam. Stanovanja so prilagojena invalidom npr. ravna tla v kopalnici (brez tuš kadi), umivalniki, ki omogočajo lažji dostop za tiste, ki so na vozičkih in na več mestih so vrvice za priklic pomoči. V stanovanju je telefon, ki ima rdeč gumb, s katerim stanovalec pokliče ustrezno pomoč. npr. za čiščenje, nego, hrano, drugo, 3U, in zelen gumb, na katerega se mora oglasiti do neke dogovorjene ure v dnevu. Če se do takrat ne oglasi, pride nekdo preverit, ali je z njim kaj narobe. Iz vseh prostorov je izhod na balkon s pogledom na vrt. Ko stanovalec potrebuje še več pomoči, se lahko odloči, da se premakne v pritličje, kjer pa delujejo štiri gospodinjstva. V vsakem gospodinjstvu je od 8 do največ 13 stanovalcev. Najpomembnejša zaposlena oseba je po poklicu gospodinja, ki ves čas preživi s stanovalci. Arhitekt je raziskoval, kje se starejši največ zadržujejo, dokler še živijo sami. Ugotovil je, da je to štedilnik oz. da se velik del življenja giblje okrog priprave hrane. Na podlagi teh ugotovitev je načrtoval tudi ta štiri gospodinjstva. Tako je osrednji prostor v tem gospodinjstvu kuhinja, ki je s štedilnikom obrnjena proti dnevnemu prostoru. Stanovalci si lahko sami izberejo, kaj bodo kuhali. Pri pripravi hrane po svojih močeh gospodinji lahko pomagajo, vonjajo hrano, opazujejo, kaj se za štedilnikom dogaja. Na voziček dajo tudi tiste stanovalce, ki bi sicer samo še ležali v svojih posteljah. Tako tudi ti, namesto da gledajo v strop, opazujejo življenje okrog sebe. Dnevni prostor je projektiran precej razgibano in lahko se stanovalec umakne kam k oknu in opazuje vrvež na ulici, lahko gleda TV, se s kom igra kakšno igro, bere časopis, klepeta ali le opazuje. Iz dnevnega prostora je izhod na pokrito teraso, od tam pa na vrt, ki ima v sredini paviljon. Iz dnevnega prostora je izhod tudi na hodnik, ki se razteza okrog in okrog stavbe. S tega hodnika pa se pride v sobe stanovalcev, praviloma enoposteljne. V njih imajo stanovalci lahko nekaj svojega pohištva in tudi domače živali. Tudi iz teh sob je izhod najprej na pokrito teraso in nato na vrt. Poleg hrane je bila estetika drugo vodilo arhitekta, da bi ustvaril pogoje za prijetno bivanje v domu. Menil je, da lepe stvari dvigajo duha in tako človeka odvračajo od misli na bolezen, starost. Tako je hiša zelo prijetno opremljena in lepo dekorirana. Za dekoracijo v hiši skrbijo prostovoljci. Na prostovoljstvu sloni kar veliko stvari v tem domu. Prostovoljci tudi vsak dan med 14. in 17. uro popoldan kuhajo kavo in sicer za stanovalce, njihove svojce in tudi druge meščane, ki so v domu dobrodošli. Skrbijo tudi za vrt, za izdajanje njihove revije, stanovalce vozijo na sprehode v mesto, jim kaj berejo in še kaj. Če opravijo teh prostovoljnih ur več, so prostovoljci tudi nagrajeni. mag. Majda Vrh Rešaro reliefna izoblikovanost površja; kraška planota, vrtače, podolja, propustna tla, površje brez površinsko tekočih voda, prisojna lega, živalstvo ter poraslost z gozdom, rastlinstvom. Na razvoj krajine vplivajo gospodarske in socialne razmere. Kmetijstvo je bilo tu vedno usmerjeno v živinorejo, sadjarstvo, pa tudi gozdarstvo, lov in obrti. Zanimivo mi je bilo videti orodje za izdelavo Osolnika, kajti da so jih tu izdelovali, smo odkrili šele sedaj,« je razlagala Grmova, poslušalci pa so z velikim zanimanjem prisluhnili, saj so jim bili vas, njen pomen in bogastvo, ki ga skriva v svojih nedrih, predstavljena prvič na tak način. Grmova, ki bo sodelovala pri projektu tudi vnaprej, se je zares potrudila. »Duhovno in socialno raven so zapolnjevala društva, šola, cerkev sv. Jožefa, središče vasi, kapelica baročnega nastanka, trgovina pri Gregoričevih, pa gostilni pri Gregčevih in Mežnarjevih. Manjše samooskrbno območje je omogočilo preživetje in svojstven način razvoja.« Kaj je še na Velikih Poljanah značilno in vredno ohraniti? Grmova je nadaljevala: »To so kašče, vodnjaki, zunanje vzidane niše za Marijo, ganki, hiša, krita s slamo, vhodi v hišo, terilna jama za lan, krasitev kmečkih domov z rožami, travniški sadovnjaki, vaško jedro (nekdaj Štirna) s kapelico. Ta kulturna in naravna krajina pomenita simbolnost, privlačnost, enkratnost in pestrost doživetij, tipološko prepoznavnost in biotsko raznovrstnost, vse pa pravo izjemnost,« je zaključila in navdušila Grmova. Zares lahko pritrdimo misli Bera Saarinena, ki jo je Grmova dala za še dodatno vzpodbudo projektu Moja vas - njen podedovani obraz: »Ker zaupamo v svojo dobo, se lahko zgledujemo po preteklosti in iz nje črpamo navdih, ne da bi posnemali.« Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ SKRBITE ZA ŽIVALI! Redno preberem vsak izvod Rešeta in moram priznati, da je v veliki meri opisano dogajanje v naši občini in okolici. Pa vendar bi rad dodal košček svojega mnenja, ki ga boste, upam, upoštevali, zadeva pa našo skrb do živali, natančneje skrb za naše hišne ljubljenčke. Rad bi, da opozorite ljudi, daje kaznivo dejanje spuščanje živali, ki niso sterilizirane ali kastrirane, kadar se gonijo, v okolico. Daje tudi ubijanje mladičev in zapustitev živali kaznovano z denarno globo. Morda bodo ljudje le tako uvideli, daje žival živo bitje in da so odgovorni za njih. Veterina v Ribnici organizira vsako leto akcije sterilizacij in kastracij po znižani ceni, tako da lastniki lahko poskrbijo za svoje živali. Večkratno obveščanje bi morda pripomoglo, da bi se okrog blokovskih naselij potepalo manj muck z mladički, ki zelo klavrno končajo. Robi TAM STA PREDSEDNICA MARA OKORN IN KUSTOSINJA Polona Rigler Grm držita orodje za izdelavo OSOLNIKA) 7.REVIJA DOMAČIH ANSAMBLOV Dvorana Osnovne šole dr. Ivan Prijatelj v Sodražici je bila 25. oktobra zopet polna do zadnjega kotička. Člani Kluba harmonikarjev “Urška” so v okviru občinskega praznika občine Sodražica že sedmič zapored pripravili Revijo domačih ansamblov. Letos je na oder stopilo devet ansamblov in zaigrali so po tri skladbe. Večina odigranih sklad je bilo lastnih, mnoge pa so na različnih festivalih prejele že kar nekaj nagrad in priznanj. Kar štirje ansambli so iz naše doline, na kar smo lahko posebej ponosni in sicer: ansambel Roka Žlindre, ansambel Riniški pušeljc, ansambel Zdomarji in ansambel Zakrajšek. Pet ansamblov smo gostili iz cele Slovenije. Iz Butaj nove nad Horjulom nam je že petič igral ansambel Jurčki. Ansambel Erazem je k nam prišel s Primorske, Razigrani muzikanti iz Laškega so bili razigrani prav po štajersko, iz Horjula je bil tudi ansambel Čepon. Svoj prvi javni nastop je imel na našem odru ansambel Povratniki doma iz okolice Ivančne Gorice. Za odlične nastope vseh ansamblov je bila prav gotovo največja nagrada bučen aplavz publike iz prepolne dvorane. Kot je že v navadi, so člani Kluba harmonikarjev “Urška" nastopili na začetku prireditve. Prav tako je bila njihova tudi zaključna skladba “Na Golici'V sodelovanju z ansamblom Roka Žlindre in tudi članov iz drugih ansamblov . Revijo domačih ansamblov sva povezovala Marko Modrej in Mojca Štupica. Po prireditvi smo se vsi nastopajoči zbrali v gostilni “Urška" v Zamostcu, kjer se je veselo razpoloženje nadaljevalo pozno v noč. Prav posebej pa se v imenu članov Kluba harmonikarjev “Urška” zahvaljujem predsedniku kluba Francu Lesarju za ves trud pri organizaciji prireditve in čudovito pogostitev v gostilni “Urška”. Mojca Štupica POPRAVEK V prejšnji številki Rešeta je bil na strani 25 objavljen članek z naslovom Formiran odbor za ogrevanje na Knafljevem trgu. V njem so bili navedeni posamezni sklepi s sestanka omenjenega odbora, ki je bil 14. oktobra. Izpuščen je bil sklepni del informacije, ki se je glasila takole: ‘Čas realizacije sklepov je do naslednjega sestanka kot tudi na samem sestanku. Naslednji sestanek naj bi bil v prvi polovici meseca januarja 2010. Ta pisni prispevek podajam kot informacijo o dosedanjem kot tudi planiranem bodočem delu odbora za ogrevanje v naselju KT lastnikom stanovanj in Kurilnice na Knafljevem trgu.’ Uredništvo l.n M fXIJL^« <>«■ FUTSALA V soboto, 24. oktobra, je bilo v Športnem centru Ribnica od jutranjih ur pa vse do večera veselo, igrivo, polno smeha in tudi tekmovalnega, borbenega duha. Skupaj se je Extremovega dne v treh starostnih skupinah udeležilo 140 otrok iz 14 ekip. Gledalci so navijali, otroci so bili zadovoljni, prav tako organizatorji, ki se na vseh tekmah, prav tako na tem turnirju, odločno zavzemajo za fair play. Turnir je bil namenjen otrokom, ki bodo tek- U18 & U21 so zaradi časovne stiske movali tudi na državnem tekmovanju v U13, združili, zato je bila zasedba bolj številčna: U15, U18 in U21. »Namen tega dneva sta KM N Weber (Škofja Loka), KMN Viktorbit bila druženje in igra, ki otroke vsekakor bolj (Ljubljana), KMN Velike Lašče, Extrem motivira kot le samo igranje s sovrstniki,« Sodražica U18, Extrem Sodražica U21-A, je dejal Tadej Levstek, idejni oče minulega Extrem Sodražica U21-B. Vabilu so se odz- futsal dneva in strokovni vodja ŠD Extrem. vale vse ekipe, ki so jih povabili. Odigranih Levstek skrbi tudi za nemoteno delovanje je bilo kar 20 srečanj. V U13 je zmagalo vseh ekip ter za izobraževanje trenerjev in ŠD Kompolje Dobrepolje, v U15 Extrem ostalega kadra znotraj ekip. »Povabili smo Sodražica 1, v U18&U21 pa je zmaga ravno ekipe, proti katerim se nekateri bodo, nekat- tako ostala v domačem klubu, slavila je eri pa se že kosajo v državnem prvenstvu.« ekipa Extrem Sodražica U21-A. V vsaki sku- Pri kategoriji U13 so nastopile ekipe KMN pini so podelili tudi nagrade za najboljšega Litija 1, KMN Litija 2, Extrem Sodražica in vratarja, najboljšega strelca in najbolj korist- ŠD Kompolje Dobrepolje. Pri U15 so imeli nega igralca. Sodniki so bili delavci iz kluba: extremovci dve ekipi, nastopili pa sta še Franc Arko, Dare Mihelič in Miha Poje. KMN Litija in ŠD Kompolje Dobrepolje. Kakšna je podpora futsalu v domačem okolju? »S futsalom delujemo na treh lokacijah: v Ribnici, Sodražici in prvič tudi v Loškem Potoku. Glede na to, da ta projekt dela z mladimi poteka že nekaj let, smo naleteli na zelo dober odziv tako pri otrocih kot njihovih starših. Pa tudi pri sponzorjih in donatorjih, ki nam pomagajo, da delo poteka sistematično in načrtno ter, kar je tudi zelo pomembno, nemoteno.« Koliko otrok in mladine je vključenih v klub ŠD Extrem? »Vsega skupaj 150 otrok in mladine. Iz Ribnice okoli 30, Loškega Potoka okoli 45, Sodražice približno 40, ostali pa so mladinci. V L/18 jih je 15, v U21 pa 16. Za mlajše selekcije v Sodražici skrbita Jani Čampa in Dare Mihelič, v Loškem Potoku Gorazd Knavs in v Ribnici Boštjan Slavec. Za selekcijo U21 skrbi ob moji poškodbi Lado Grgorič, za U18 pa Dare Mihelič.« Da pa vse v klubu poteka nemoteno, skrbijo predsednik Boštjan Mihelič, tajnik Jože Zidar in predstavnika ekip Franc Arko in Stanko Hočevar, za varnost na domačih tekmah pa je zadolžen Fadil O kič. Se otroci še lahko vpišejo na treninge? »Ja, še nikogar nismo zavrnili. Sprejemamo jih od prvega razreda, torej od šestega leta dalje.« Lansko leto so imeli extremovci lepe uspehe, na državnem prvenstvu so bili z U21 na 3. mestu, prav tako z U15, z U13 so bili 4., z U18 pa 2. v MNZ Ljubljana. Kakšne so letošnje ambicije? »Letošnji cilji so: lansko sezono vsaj ponoviti, če ne vsaj za malenkost tudi izboljšati. Se vedno pa je glavni namen tem mladim fantom privzgojiti red in disciplino, ki sta za doseganje boljših rezultatov seveda nujno potrebna,« je dejal Tadej Levstek. Zdenka Mihelič, foto arhiv ŠD Extrem NOVEMBER 2009 Datum: SOBOTA, 5. 12. Kam: na IZLET V NEZNANO Vodja pohoda: Stane Babič, vodnik PZS (informacije: 041/ 415 308) Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ .a Na pohodu na Dovško Babo (1891 m) v soboto, 7. NOVEMBRA, SMO OBČUTILI ŽE PRAVO ZIMSKO IDILO. S SVOJIMI RADOSTMI IN LEPOTAMI NAM JE PRIČARALA OTROŠKO VESELJE IN ISKRICE V OČEH. Nedeljski dobitniki medau na MM Pokal mesta Ceue s trenerjem: Jošt, Maja in Chad. RIBNIŠKI PLAVALCI ODLIČNO ZAČELI SEZONO 2009/2010 V Celju je od 14.-15. novembra potekal močan mednarodni miting, 24. Pokal mesta Celje 2009, na katerem je nastopilo kar 500 plavalcev s Češke, Hrvaške in iz Slovenije. Na mitingu je nastopilo kar nekaj reprezentantov Slovenije. Ribniške plavalne barve so v soboto zastopale Lucija Kous, Veronika Oražem, Zala Žagar in Nika Henigman, v nedeljo pa Maja Guduraš, Jošt Pavlin, Chad Andoljšek, Tim Vesel, Robi Lovšin, Tim Zobec, Ožbe Roje, Matej Radar in Žana Knapič. Že v soboto je odlično nastopila Lucija Kous , ki si je priplavala tri bronaste medalje v disciplinah 50 m, 100 m in 200 m hrbtno. Ostale plavalke so popravile svoje osebne rekorde. Z lepo bero medalj so ribniški plavalci nadaljevali tudi v nedeljo, ko je zlati medalji na 200 m prsno in 100m prosto osvojila Maja Guduraš, nadaljeval je prav tako z zlato medaljo na 100 m prsno Jošt Pavlin, bron pa si je na 100 m prosto priplaval Chad Andoljšek. Na koncu plavalnega vikenda pa je ribniška štafeta 4 x 50 m prosto v letniku 98 in mlajši v postavi Jošt Pavlin, Ožbe Poje, Robi Lovšin in Tim Vesel osvojila še odlično šesto mesto med šestnajstimi slovenskimi klubi, ki so prijavili na mitingu svoje mlade štafete. Prva močna plavalna tekma je za Ribničane odlično uspela, pokazalo se je kvalitetno delo in po izjavah trenerja Korena se forma dobro stopnjuje, vendar pa bo dela še veliko. Plavalni klub Inles Ribnica »Ugar Eguestrian Team« suvereno tudi ob koncu sezone Slovenska konjeniška ekipa s Posestva Ugar »Ugar Eguestrian Team« je zadnji vikend v oktobru na močnem nacionalnem turnirju v uglednem konjeniškem centru Horses Riviera Resort, ki se nahaja v neposredni bližini San Marina, zopet dokazala vrhunsko formo in pripravljenost. Manja Koren se je v treh dnevih tekmovanj postavila po robu hudi konkurenci italijanskih, španskih, argentinskih, nemških in turških jahačev in z veliko bero dobrih rezultatov med njimi zopet pustila močan pečat. V soboto je v konkurenci šestletnih konj z odlično kobilo CONSUELA delila prvo mesto, kar je enkraten rezultat, prav tako se je med sedemletnimi konji odlično odrezal VIRILITY, ki je brez podrte zapreke odlično priskakal na sedmo mesto. Odlično in suvereno kot zmerom pa nadaljuje tudi tandem Manja Koren in Unaniem. Vedno delujeta kot eno in to prikažeta tudi na vseh tekmah. Tako sta v petek na višini zaprek 135 cm dosegla 6. mesto, v soboto na višini 140 cm 7. in v nedeljo na višini 135 cm 5. mesto. Manja Koren seveda ni skrivala zadovoljstva po odličnem nastopu na prestižnem turnirju v preskakovanju zaprek, na katerem se je v treh dneh predstavilo kar 300 konj. Lepo je, ko v močni konkurenci z odličnim nastopom brez podrte zapreke, dobrim časom in prisotnostjo v častnem krogu za zmagovalce dobiš potrditev za vse naporne treninge. Res sem zelo vesela, da mi je zopet uspel dober rezultat«. Simon Kozina Foto arhiv Ugar Manja Koren je z odlično kobilo CONSUELA delila prvo mesto Hbšbto 37 SOTA aktivnost tudi med ribniškimi radioamaterji Šota? Ko se radioamater povzpne na vrh in s tam vzpostavlja zveze s poslušalci Potrebna je izurjenost in kondicija. Letos pa smo radioamaterji iz Ribnice aktivni pri aktivnosti ŠOTA. Kratica pomeni “Summit On The Air” ali “Vrhovi na radioamaterskih frekvencah". Radioamater v teh tekmovanjih Kar nekaj časa je minilo od prejšnje objave v Rešetu in v tem času smo počeli marsikaj zanimivega. Organizirali smo tečaj in usposobili dva nova člana. Mlada člana sta dijaka Miha Kos in Timotej Lukič, ki sta uspešno opravila izpit za radioamaterja. V osnovni šoli smo v okviru krožka Radio predstavili radioamaterstvo. Nekaj članov nas je šlo na usposabljanje na Ig v okviru programa Zaščita in reševanje občine Ribnica. Kljub moderni tehnologiji GSM-a, interneta in televizije smo radioamaterji s svojimi aparaturami alternativa, ko odpove obstoječa telekomunikacijska infrastruktura. Imamo svoj sistem zvez in neodvisno napajanje, ki deluje tudi v primeru naravnih nesreč in podobnega. Radioamaterstvo je bolj individualna aktivnost tehničnega značaja. Poleg nešportnih aktivnosti je zanimiv lov na lisico. To je disci- JANKO PETRIČ Z RADIJSKO TEHNIKO ŠOTA plina, v kateri radioamater v čim krajšem času s sprejemnikom poišče odd- se povzpne na določen vrh in vzpostavlja ajnike na določenem območju. zveze. Namen je uporabljati radijsko tehniko, vzdrževati kondicijo in se hkrati gibati v naravi. Imamo pa tri različne vrste udeležencev: aktivator, potem so lovci na vrhove, ki z njimi vzostavljajo zveze, in pa poslušalci. Aktivator z opremo se mora povzpet na vrh peš, s smučmi ali kolesom, z motornim vozilom pa ne. Za napajanje lahko uporabi baterije ali sončne celice, agregat pa ni dovoljen. V naši bližini lahko oddajamo z več vrhov: s Turna, Kaličnega vrha, Debelega vrha, Črnega vrha, Sten Svete Ane. Lahko pa aktiviramo vrhove tudi drugje. Naša člana Janko Petrič in Jože Mihelič sta aktivirala vse naše in še nekaj bližjih vrhov in celo enega v Švici. Upam, da bo ta nova aktivnost pritegnila še kakega bodočega radioamaterja, da se nam pridruži. V prostorih radiokluba imamo opremljen prostor z aparaturami in učnimi pripomočki. Vsi, ki bi vas zanimalo, kaj počnemo, ste vabljeni. Dobivamo se vsak petek ob 18.uri v Radioklubu Ribnica, Maj ni kova 2 (Športni center Ribnica nad bazenom) Andrej Stupica , foto Jože Mihelič Z ZNANIMI RIBNIČANI NA POT Planinsko društvo Ribnica in Turistično informacijski center Ribnica sta v soboto, 24. oktobra, organizirala tradicionalni kulturno-rekreacijski pohod. Če so se lansko leto odpravili k Sveti Ani in naGrmadoterjim jeob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja družbo delal sam Trubar, jih je letos pot vodila na razgibana Slemena, ki slovijo po čudovitih razgledih. Na poti so se srečali in spoznali z dr. Ivanom Prijateljem, dr. Francem Jakličem in dr. Janezom Evangelistom Krekom. Namen tega kulturno-rekreacijskega pohoda je bil udeležencem obuditi in približati Ribničane, ki so se tu rodili ali delovali, vsi pa s svojim delovanjem veliko naredili za našo Dolino, ponesli njeno ime v svet in nas naredili še bolj prepoznavne. Mednje prav gotovo sodijo literarni zgodovinar in prevajalec dr. Ivan Prijatelj, doma z Vinic, dr. Franc Jaklič, sle-menski duhovnik in nabožni pisatelj, ter poslanec, pobudnik zadružnega in delavskega gibanja ter borec za slovenstvo v avstro-ogrski monarhiji dr. Janez Evangelist Krek. Vse tri znamenite može so udeleženci, skupaj jih je bilo 14, spoznali ob poti, ki so jo pod vodstvom Janeza Cente ubrali iz Ribnice preko poljskih poti do Brež in pod Jurjevico do Vinic, mimo Starega gradu pri Zapotoku ter preko Sinovice in Hudega konca do Slemen. Može so zelo lepo predstavili slavistka Majda Ilc Hussein, ki je diplomirala na temo dr. Ivan Prijatelj, vodja Tl C Ribnica in ena izmed gonilnih sil projekta Helena Vičič ter Metod Jaklič, nečak dr. Franca Jakliča. Pohod so zaključili v Andolu pri Jakličevih s kostanjevim piknikom, toplim čajem in ogledom suhorobarske delavnice, kjer je Metod Jaklič z veseljem pokazal, kako se delajo oboda. Med udeleženci je bilo namreč veliko takih, ki tega niso videli še nikoli. Kljub temu, da vreme ni bilo idealno, ampak je bil to tudi sprehod med kapljicami, pa so bili vsi udeleženci zadovoljni in veseli, da so spoznali delček Ribniške doline in njenih ljudi še na drugačen način. Ljudje iz preteklosti, čeprav so pisali zgodovino te doline in krajev, prehitro izginjajo iz našega spomina. Zato je idejo organizatorjev pričujočega dogodka več kot pozdraviti. Saj če ne bomo poznali zgodovine, tudi prihodnosti ne bomo znali graditi in je ne spoštovati. Drugo leto bo kulturno-rekreaci-jski pohod v soboto, 23. oktobra, točno na občinski praznik, zato že sedaj povabljeni vsi mladi in starejši, otroci, starši, učenci in dijaki, torej vsi, ki ste ponosni na Ribnico in njene ljudi. Projekt je sofinancirala Občina Ribnica. Tekst in foto Zdenka Mihelič Se želite dobro razgibati, obenem še sprostiti, znebiti stresa, bolečin in še marsikaterih sodobnih zdravstvenih težav? Vnesite v svoje življenje več energije, zadovoljstva, zbranosti, harmonije telesa in duha. Pridružite se k redni začetni vadbi v preizkušenem sistemu za vse starosti Joga v vsakdanjem življenju vsak četrtek ob 19.30. V Ribnici poteka v poslovni stavbi na Riku, v Kočevju v Srednji šoli Kočevje. Dodatne informacije na 041 39 77 89 ali 041 316 989. Lepo vabljeni. Edina prava branjevka v Ribnici Marija Košir iz Slatnika Edina prava branjevka v ribniškem koncu je gospa Marija s Koširjeve domačije v Slatniku. Že vrsto let, pravzaprav skoraj celo desetletje, vsako soboto, razen v najhujšem mrazu, pred propadajočo Cenetovo gostilno prodaja domače pridelke, predvsem zelenjavo. Prejšnjo soboto so se na njeni stojnici znašli čebula in česen, korenje, koleraba in radič, kislo in sveže zelje, prav tako repa. Solate pa so že zmanjkale. Poleg stojnice je še nekaj vreč krompirja. »Ko se je začelo, sem začela tudi jaz. Enkrat ali dvakrat me ni bilo, drugače pa sem tukaj vsako soboto dopoldan. Včasih je bil še kdo, sedaj pa vztrajam sama.« Tržnica seje začela približno 10 let nazaj, najprej na Marofu, potem pred cerkvijo, sedaj pa si je našla prostor pred Cenetovo hišo. Običajno vztraja sama, drugi trgovci po navadi parkirajo svoje kombije pred cerkvijo. Pa tisti po navadi niso Ribničani, menda v Ribnici nihče ne prodaja pridelkov na tak način razen gospe Marije. »Prodaja kar gre, včasih boljše, včasih slabše, a vendar gre. V soboto je tod mimo veliko prometa, precej ljudi pa pride tudi namenoma. Ljudje so prijazni in nihče se ne krega. Vesela sem vsakega, ki se ustavi in kaj pove, tudi če ne kupi ničesar.« Na približno 25 arih prideluje raznovrstno zelenjavo, praktično vse, kar zraste v Ribniški dolini. Pri težjih delih ji pomagajo družinski člani, večino dela pa opravi sama. »Dokler bo zdravje služilo, bo šlo.« Za zelenjavo ima malo boljše njive, krompir in pšenico pa goji na preostalih. Redi tudi jato kokoši. Pri gojenju uporablja le malo ali nič umetnih gnojil: »Delam po svoji vesti - česar jaz ne želim v hrani, tega tudi drugim ne privoščim.« Letošnja letina je bila kar dobra, predvsem je bilo poleti dovolj dežja, da ni bilo potrebno pretirano zalivati. Bilo bi dobro, če bi bila vsaka takšna, pove iskriva sogovornica. Prideluje vse, kar, raste v našem koncu, od žit in krompirja v večjih količinah pa do vsakovrstne zelenjave, tako za vsakodnevno porabp kot za ozimnico. Vsako leto pripravlja kislo zelje in repo, posebej je povpraševanje po solatah in v pozni jeseni po bučah. Letos jih je pridelala ogromno in le malo jih je ostalo doma. »Ni toliko dohodka, da bi se dalo preživeti, a vendar le je nekaj malega.« Bolj hobi, ki prinese nekaj malega dohodka, tu ni velikih količin. Morda bi se lotila tudi ekološke pridelave zelenjave, a nihče ne kaže interesa za nadaljevanje. Če bi ga, bi uredila tudi papirje. Sreča, da imamo tudi v Ribnici možnost kupiti domačo zelenjavo; sicer je res, da ima skoraj vsaka hiša malo vrtička in je domača solata pogosto na mizi. Včasih pa zmanjka časa, volje ali energije in takrat nam takšna možnost izbire lahko precej polepša dan. Tekst in foto Primož Tanko DRUŠTVO UPOKOJENCEV RIBNICA obvešča, daje organiziran ogled Andrejevega sejma v Gorici 5. decembra. Odhod bo ob 7. uri izpred Ideala. Cena prevoza in kosila je SO EUR. Silvestrovanje ‘Pri Puglju’ bo letos 20. decembra ob 13. uri. Cena je 16 EUR. Vse informacije dobite na tel. 8361 277 ob ponedeljkih od 9. do 11. ure ali preko mobi št. 031 792 694. Odbor DU Ribnica DRUŠTVO INVALIDOV RIBNICA Društvo invalidov Ribnica obvešča svoje člane: - da organizira v soboto, 5. 12. 2009, celodnevni kopalni dan v Izoli hotel Delfin. - da v nedeljo 20.12.2009 s pričetkom ob 13.00 uri organizira novoletno srečanje v gostišču Pugelj. Vljudno vabljeni! Vse dodatne informacije dobite v pisarni društva v uradnih urah, in sicer; v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ali po telefonu 836-11-69. Društvo invalidov Ribnica predsednik Marjan Zajc PENZ] REŠETO ' II 5883/2009 SPRE< ) Z SL s E| 0 1 gl J 201000895,11 COBISS 0 20 . novembra je bilo v Brežah šegavo, sladko in sončno obarvano, pospremili smo namreč družino Pirnat na njihovo novo pot. Pogumno so odprli gostišče in Penzion Makšar, katerega šefica bo hči Anja Pirnat. Lastnik, oče Janez, je povedal, da je ime Makšar njihovo staro hišno ime. »Sicer pa je penzion razširjena dejavnost družinskega podjetja, kjer izdelujemo plastiko,« je razložila mama Mateja. Za penzion, predvsem prenočišča, so iz evropskih skladov pridobili tudi sredstva v višini 40 odstotkov upravičenih stroškov, to je skupaj 135.000 eur; 20 odstotkov od tega je prispevala Slovenija, 80 pa EU. Vrednost objekta, ki za zdaj znaša 600.000 eur, obsega pivovarno, v kateri varijo lastno temno in svetlo pivo, prenočitve, v šestih sobah je 14 postelj, in pa restavracijo s kuhinjo. »Odprti bomo (glede na potrebe pa bomo umik spremenili) od torka do sobote od Sobe so lično UREJENE, TRI V MARELIČNI BARVI, TRI V NEŽNO ZELENI, VSE PA ZELO TOPLE Z LESENO OPREMO, KI JO BODO DOPOLNJEVALI KLIMA, BREZŽIČNI INTERNET IN TELEVIZIJA. Ena soba ima 4 POSTELJE, PET PA PO DVE. 15. do 22. ure, v nedeljo od 12. do 20. ure, v ponedeljek pa imamo zaprto. Seveda, če so tu gostje, smo ves čas tu,« je razložila vodja gostišča. Zapele so žene ribniškega Društva podeželskih žena, župnik Anton Berčan je penzion blagoslovil, župan Jože Levstek je v govoru poudaril velik pomen projekta za Ribniško dolino in širše področje, svojo hudomušno noto pa je v vlogi Ribn'čana dodal Medard Pucelj. Pr’ Makšarju, kot bodo tudi penzionu na kratko dejali, imajo veliko parkirišče, v dveh jedilnicah, ki ju lahko povežejo v eno Družina: šefica Anja, lastnik oče Janez Pirnat, mama Mateja in sin Rok veliko, je prostora za 150 gostov, tako da lahko upravičeno računajo tudi na praznovanja raznih obletnic in seveda ‘ohceti’. Nekaj drobnih stvari še urejajo, velika skrb jih čaka še z zaposlitvijo osebja, polni načrtov pa gledajo tudi naprej, ko bodo gostom v turistični ponudbi ponudili tudi izposojo koles za kolesarjenje in drugo. Tekst in foto ZDENKA MlHEUČ Iz Likovne zbirke Riko V petek, 18. decembra 2009, ob 19. uri vabljeni v Galerijo Miklova hiša na odprtje razstave izbora del iz Likovne zbirke Riko. Na razstavi bodo predstavljena dela: Sandija Červeka, Sergeja Kapusa, Jaše, Matjaža Počivavška, Ota Rimeleja in Jasne Samarin. Razstavo bo odprla gospa Majda Širca, ministrica za kulturo RS. V Kersničevo kovačnico v Hrovačo vabljeni na ogled kiparskega dela Matjaža Počivavška pol ure pred odprtjem (18.30-19.00). Razstava bo odprta do 31. januarja 2010. miklova h H e r i j a RIKO Galerija Miklova hiša, ŠkrabčevtrgZI, 1310 Ribnica te/ 01 8350 378, fax 01 8350 380, e-pošto galerija@amis.net