DOMŽALE, 28. NOVEMBRA 1997 • ŠT. 11» LETNIK 36 GLASILO OBČ LM POMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE ^ Ne bati se rfcsn.c*, y> spoštovati, pomeni tuđi dajati žalosti, solzam, žalovanju to kar jim pripada. Ne tu ne drugod ni kršćanstvo nikoii zrnanjševalo ali prikrivalo retnićnosti: spričo smrti naše ali drugih, se smes jokati. Jok naj se prosto preteka; kriki - te ne gre 'Iro'i-iic ■ naj se razlegajo, da damo duška bolećini, ki prešinja vse naše bitje vse do najglobljih vlaken. , VHT0R10 MESSORI: *\ IZZIV SMRTI JANEZU jEGUČU - jOHANU V SPOMIN Tud i gora ga je ljubila V daljni Himalaji visoko v nebo kipi silna skalna piramida, odeta v bel pajčolan ledenikov in strmih snežišč. Grozljivo le-pa je, izzivalna in odbijajoča, hladna in nepristopna. Nekje v njenih nedrjih zdaj počiva Jo-han. Gora je njegov mr/li grob in veće n spomenik. Zavijanje in buča-nje orkanskih vetrov, grmenje pla-zov in žuborenje potokov na Nuptseju je lohanova posmrtna koračnica. To je visoka pesem življenja in smrti, nenehnega rojeva-nja in umiranja. Govori o minljivo-sti in nesmrlnosti. lohan je Ijubil /voke narave in raci je v soncu stopa I na vrhove ka-rnnilih velikanov. Užival je v širnih razgledih in iskanju zadnjih meja. Ljubil pa je tuđi življenje, vse njegove radosti in izzive. Ni se bal te-2av in z njimi se je spopadal kot mož. Nadvse rad je imel družbo, vesele prijatelje, še zlasti pa svoje najbližje, ženo in otroke. Zaradi njih je skušal opustiti alpinizem, zi-dal je hišo in kova I dolinske nacrte. Vendar so bile gore njegovo življenje. Brez njih njegovo bivanje ne bi bilo to, kar je bilo, ne bi bilo polno! Gore, plezanje in narava so mu dajali moć, spodbudo. Ga naredili močnega. Žanje je živel in žanje se razdajal. Kot dober organizator je bil vrsto let načelnik al-pinističnega odseka pri domžal-skern planinskem društvu, vzgajal je mlade alpiniste, zadnja leta pa je bila tuđi njegova služba v slovenski vojski povezana s hribi. Načrto-val je umik iz vrhunskega alpinizma, goram pa bi se bolj posvečal kot gorski vodnik in reševalec... Ker ni trpel polovičarslva, je pred tem želei v Himalaji dokončati še eno nalogo, ki si jo je zadal pred leti. lanez leglič se je z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega in svetovnega alpinizma. Bil je med ti-stimi, ki so v naš alpinizem prinesli n«ve poglede. Oral je ledino, ko sta s Silvorn Karom kot prva Jugoslova- na v Ameriki preplezala smer IX. te-žavnostne stopnje, ko sta še s Franč-kom Knezom preplezala prvo smer VIII. ležavnostne stopnje pri nas. Ve liko je prispeval k razvoju in uvelja-vitvi našega športnega plezanja tuđi s svojimi obiski najzahtevnejših sten v Severni Ameriki, njegovi obiski Patagonije na jugu |užne Ame rike pa so krepko prispevali k utrje vanju ugleda slovenskega alpinizma v svetu. Svoje mesto med naj-boljšimi alpinisti sveta je utrdil še z odpravami v Himalajo, še zlasti pa z vzponom prek zahodne stene Ba-giratija III. Bil je najboljši vsestranski alpinist, saj njegovega podviga, ko je v enem letu opravil lehnično iz-jemno težaven vzpon prek zahodne stene Bagiratija, se povzpel na Mount Everest in še preplezal smer X. težavnostne stopnje, ni ponovil še nihče na svetu. Bil je nepremag-Ijiv v hitrostnem plezanju po ledu, odlično se je spopadal s težavami v kopni steni, zelo dobro pa se je po-čutil tuđi na velikih nadmorskih vi-šinah. Bil je prvi Domžalčan, ki je stal na Everestu. Ob tem je leta 1990 na Irentskem festivalu gomi-škega filma s Silvom prejel tuđi nagrado Srebrni encijan za film o vzponu v Patagoniji. Za filme o svojih alpinističnih podvigih je prejel še druga priznanja, njegovi vzponi pa so mu prinesli tuđi Bloudkovo nagrado, naslov najboljšega alpinista leta v Sloveniji in naslov najboljšega športnika leta v občini Domžale. Vsi ti uspeh so lohanu pomenili veliko, vendar je v pogovorih s prijatelji vse bolj pogosto napovedo-val, da bo počasi odstopil mesto na čelu našega alpinizma mlajšim in da se bo bolj posvetil domu. A lohan je v sebi še nosil sliko Nuplseja, njegove zahodne stene. Goro je prvič videl pred sedmimi leti, njenemu izzivu pa se ni mogel upreli. Njena slika se mu je globo-ko vrezala v spomin, vabila ga je in mamila. V mislih si je slikal možne prehode in smer, po kateri bi lah- vez.mi. s^ A NOVEMBER LISTOPAD /lamnik Domžale NADALJEVANJE 32. SEJE OBČINSKEGA SVETA Sprejet dolgoročni prostorski plan občine Domžale V sredo, 29. oktobra in ponedeljek, 24. novembra 199ŽJ so člani Občinskega sveta nadaljevali prekinjeno 32. sejo Občinskega sveta. Sprejem odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale Na začetku nadaljevanja seje so člani Občinskega sveta nadaljevali z obravnavo prekinjene točke dnevnega reda o sprejemu spre-memb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale. K predlaganemu odloku je bilo vloženih pet amandmajev, katere so vložili tako člani Občinskega sveta kot občinska uprava. Zaradi opozoril pripravljalčev gradiva, da sta dva amandmaja (amand-ma o spremembi namenibnosti de-la zemljišč na Rodici v zazidljivo in amandma za zagotovitev prostora za pokopališče v Trzinu) v nasprot-ju s soglasji in zakonom, se je med obravnavo na predlog predsednika Občinskega sveta dr. Miha Brejca sestala Statutarnopravna komisija Občinskega sveta in zavzela stališče do vloženih amandmajev. Na osnovi tega staliSča se o spornih amand-majin ni glasovalo. Po sprejemu ostalih vloženih amandmajev in odloka v celoti so člani Občinskega sveta sprejeli še dodatne sklepe ob sprejemu odloka na predlog Odbora za varovanje okolja in ure-janje prostora ter Odlx)ra za gospodarske javne službe, s katerimi se določa, da bo lokacija odlagališča komunalnih odpadkov določena na podlagi ustreznih strokovnih studij s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale in s prostor-skim izvedbenim nacrtom, ki ga bo sprejel Občinski svet Občine Domžale najkasneje do 31. decembra 1998. Obstoječa lokacija komunalnih odpadkov v Dobu se je s skle-pom opredelila kot lokacija v sanaciji, Komisijo za mandatna vpraša-nja, volitve in imenovanja se je za-dolžilo za pripravo ustreznih aktov o ustanovitvi in imenovanju Komisije za spremljanje postopka iskanja nove lokacije komunalnih odpadkov. Glede na izražen interes in glede na okoliščine pa je bil sprejet tuđi sklep, s katerim se od občinske uprave zahteva, da nemudoma začne s postopkom novih spre-memb in dopolnitev prostorskega dolgoročnega družbenega plana obćine Domžale. Občinska uprava bo pripravila na osnovi sprejetega odloka tuđi spisek vseh zazidljivih parcel v občini Domžale po posa-meznih katastrskih občinah, ki se bo objavil v januarski številki glasila Slamnik. Sprememba proračuna občine Domžale za leto 1997 Proračun Občine Domžale je bil sprejet aprila 1997 v visini 2.240492.000,00 SIT. Realizacija pri-hodkov po stanju I.-VII/97 je pokazala možnost manjšega povećanja proračuna v visini 13.730 mio SIT, hkrati pa je bilo potrebno pri od-hodkih povećati oz. zmanjšati ne-katere postavke ali opraviti delno notranjo prerazporedifev sredstev. S sprejeto spremembo proračuna se je ta povečal za 0,6%, najveć na segmentu splošnih javnih potreb, na področju financiranja družbenih dejavnosti in na segmentu komu-nalno-cestno-energetske dejavnosti. Odlok o ureditvenem nacrtu T-3 Trzin Center Člani Občinskega sveta so sprejeli tuđi Odlok o ureditvenem nacrtu območja T-3 Trzin Center, ki ob-sega površino cea. 7,5 ha. Ureditve-no območje je na jugu omejeno z železniško progo, na vzhodu z Mengeško cesto, na zahodu ga omejuje cesta za hribom ter v nje-nem nadaljevanju struga potoka Pšate, na severu pa rob območja osnovne sole Trzin. S predlogom se je strinjal tuđi Svet KS Trzin. V raz-pravi so ćlani Obćinskega sveta opozorili na nujnost zagotovitve ustreznih povrsin za predšolsko var-stvo na območju ureditvenega nacrta in sprejeli sklep, s katerim za-dolžujejo občinsko upravo in Sklad stavbnih zemljišć, da pri sklenitvi pogodbe o opremljanju stavbnega zemljišća na obm(x!ju ureditvenega nacrta z investitorjem izgradnje sta- Tiho šepetanje, samo... novanj zagotovi hkrati tuđi izgradnjo ustreznih površin za otroškd varstvo. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje naravnih dobrin S sprejemom Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje naravnih dobrin se je nadomestil odlok iz leta 1994 in uskladila njegova vsebina v skladu z odločbo Ustavnega sodišća Republike Slovenije, ki je omenjeni odlok proučilo ter odloćilo, da se 3. in 4. ćlen odloka razveljavita, nju-na razveljavitev pa začne učinkova-ti 1. 1. 1998. Hkrati s sprejemom odloka so ćlani Občinskega sveta na predlog Odbora za gospodarske javne službe in Odbora za varovanje okolja in urejanje prostora sprejeli amandma k besedilu odloka, ki spodbuja izgradnjo naprav za ponovno uporabo vode, ki jo ćrpajo iz industrijskih vodnjakov. Prva obravnava odloka o lokacijskem nacrtu območja avtobusne postaje Domžale V prvi obravnavi je bil članom Občinskega sveta predstavljen lo-kacijski nacrt območja avtobusne postaje Domžale, ki je predmet ur-banistićnih aktivnosti že dalj časa. Avtobusna postaja v Domžalah je locirana zelo neugodno na glavni vpadnici v mesto in avtobusi na tem mestu ob doloćenih urah ovi-rajo promet skozi mesto. Prestavi-tev.obstoječe avtobusne postaje predvideva tuđi projekt enotne vo-zovnice, ki združuje železniški in cestni prevoz potnikov. Obmoćje lokacijskega nacrta je na zahodu omejeno z obstojećo traso železni-ške proge, na vzhodu z obstoječo pozidavo SPB, južno s Kolodvorsko ulico, severno pa z obmoćjem do-sedanjega trgovskega prostora Ku-riva. S predlaganim odlokom bi se lokacija avtobusne postaje prestavi-la v neposredno blizino železniške postaje, kjer se predvideva tuđi par-kirišče za osebna vozila, s tem pa bi se spremenil ludi prometni režim na tem obmoćju. Kljub nekaterim pripombam so člani Obćinskega sveta osnutek odloka posredovali v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Odlok o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesij na področju opravljanja gospodarskih javnih služb »urejanje pokopališč« in »pogrebna dejavnost« v prvi obravnavi Urejanje pokopalisč in pogrebna dejavnost sta z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Domžale opredeljeni kot i/bimi lokalni javni službi, ki ju občina lahko izvaja neposredno ali s podelitvijo koncesije. V predlaganem odloku v prvi obravnavi o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesij na tem področju se predvideva po-delitev koncesije, lavni službi na ce-lotnem območju obćine naj bi pra-viloma opravljal en koncesionar, iz-jemoma pa se izvajanje javnih služb lahko odda već koncesionarjem za posamezno pokopališče, kolikor to ne vpliva na izvajanje javnih služb na preostalem obmoćju občine. Odlok predvideva, da bo s posebno pogodbo občina koncesionarju podelila v upravljanje objekte in naprave, ki so po zakonu prešli v last obćine. Tuđi ta odlok so ćlani Občinskega sveta s sklepom posredovali v 30-dnevno javno razpravo. Predlog odloka bo na vpogled na oglasni deski Občine Domžale in v prostorih krajevnih skupnosti. Informacija o kakovosti tal v občini Domžale Institut za geologijo, geotehniko in geofiziko je za sejo Občinskega sveta pripravil informacijo o kakovosti tal v občini Domžale z name-nom ugotoviti kakovost in morebit-no stopnjo onesnaženosti zemljišč na podroćju občine. Vzorci tal so bili odvzeti na teritoriju celotne občine v enakomernem rastru. Raz-iskava predstavlja preliminarno oceno stanja tal s poudarkom na težkih kovinah, predvsem tistih, ka-terih koncentracije predpisuje zako-nodaja. Raziskava je predstavila tri emisijske vrednosti: kritično (severno od naselja Pšata), opozorilno (na opušćenem odlagališču komunalnih odpadkov na Viru, na Krtin-skem hribu, vzhodno od Ihana) in mejno. Člani Občinskega sveta so se seznanili z rezultati raziskave in podprli nadaljnje raziskave na področju onesnaženosti tal v okviru razpoložljivih sredstev. V prvi obravnavi so člani Obćinskega sveta sprejeli tuđi predlog šestih odlokov o ustanovitvi javnih vzgojnoizobraževalnih zavodov osnovnih sol, ki so na obmoćju obćine Domžale. Pri vsebini teh odlokov gre za uskladitev z obstojećo zakonodajo na tem področju. Tuđi zahtev, pobud in predlogov ćlanov sveta pri obvezni zadnji točki ni manjkalo, njihova vsebina pa se je nanašala predvsem na komunalne zadeve. LOVRO LONČAR 33. SEJA OBČINSKEGA SVETA Sprejetih več sprememb odlokov Po zaključku 32. seje je Občinski svet pričel z novo, 33. redno sejo. Na dnevnem redu so člani Občinskega sveta imeli predvsem predlo-ge sprememb že obstoječih odlokov, predlaganih za obravnavo in sprejem tako po hitrem kot po skrajšanem postopku, in pri večini izmed njih je šio za uskladitev aktov z zakoni. Na prejšnji seji so člani Občinskega sveta sprejeli Odlok o taksah in povračilih za obreme-njevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje naravnih dobrin, sedaj pa so obravnavali in sprejeli odlok o razveljavitvi tega odloka, ki se bo uporabljal od 1. 2. 1998 dalje. Razloge za tovrstni predlog je pojasnil tajnik obćinske uprave, mag. Milan Pirman, ki so v sprejemu Uredbe o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev od Vlade Republike Slovenije, s katero je možno razveljavljene takse pretočiti v ceno komunalnih storitev. Predlagano rešitev so pod-prla tuđi vsa pristojna delovna telesa Občinskega sveta. Sprejeti Zakon o stavbnih zemljiščih je bil povod za predlagano spremembo Odloka o gospodarskih javnih službah. Zakon gospodarjenje s stavbni-mi zemljišči opredeljuje namreč kot obvezno gospodarsko javno službo in obstoječi skladi stavbnih zemljišć prenehajo z delom 31. 12.1997 V skladu s sprejeto spremembo Odloka o gospodarskih javnih službah je bilo potrebno v nadaljevanju sprejeti tuđi spremembo Odloka o organizaciji in delovnem področju obćinske uprave Občine Domžale, s katero se je v Od-delku za prostor in varstvo okolja določila notranje organizacijska enota služba za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Obe spremembi odlokov so člani Občinskega sveta sprejeli. Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Domžale je bil sprejet junija 1996, ki opredeljuje ludi kazni za kršitve tega odloka. Letošnje kilo pa je bil sprejet Zakon o prekrških, ki uvaja možnost, da storilec, ki je za prekršek kaznovan in kazen tuđi plača ta-koj na mestu prekrška, plača le polovico kazni. Ta določba je s sprejeto spremembo sedaj tuđi v občinskem odloku. S sprejemom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalnih taksah v občini Domžale se bo vrednost točke za izračun komunalne takse Težko je biti resen sredi med smejočimi občinskimi svetniki Zaupni pogovor - pol prijateljstva Glasovalni kartonćek žal ni uspel popolnoma skriti obćinskega svetnika Toneta Dragarja. Težkc misli misli občinski svetnik Franci Gerbec (prosio po Antonu Aškercu) 2 Domžale /lamnik NOVEMBER LISTOPAD s 1.1.1998 povećala za 11,7% in bo znašala 6,70 SIT, povišanje pa je v skladu z visino inflacije. V nadaljevanju je bil s sprejeto spremembo Odloka o u redit vi zimske službe za nadzor nad iz-vajanjem odloka pooblaščen komunalni nadzornik Občine Domžale in pristojna inspekcijska služba. Po sprejemu paketa spre-memb obstoječih odlokov so člani Občinskega sveta prešli k obravnavi in sprejemu vrste predlogov odlokov v prvi obravnavi. Glede na trenutno neurejeno stanje organizacije različnih pri-reditev v občini Domžale in glede na predviđen bližnji zaklju-ček obnovitvenih del na Kultur-nem domu Domžale je občin-ska uprava pripravila predlog, s katerim bi se ustanovil javni zavod, ki bi združeval oziroma opravljal već dejavnosti na pod- Nova telefonska številka! Občina Domžale obvešča, da je tel. štev. 721-022 spremenjena. Nova telefonska številka je 720-100! ročju kulture, obenem pa bi se s tako organiziranostjo določila odgovornost za izvajanje programa. Tako so člani Občinskega sveta podprli predlog, da se sprejme Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kulturni dom Domžale v prvi obravnavi. Ustanovitelj javnega zavoda naj Akti, ki jih je občinski svet Občine Domžale spre-jel v nadaljevanju 32. seje 29.10.1997 in 24. 11.1997 ter na 33. seji 24. 11.1997 1. Odlok o spremembah in do-polnitvah Odloka o takscih in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter iz-koriščanje naravnih dobrin 2. Sprememba proračuna Občine Domžale za lelo 1997 in Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 1997 3. Odlok o spremembah in do-polnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988, in prostorskih sestavin družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje občine Domžale, oboje dopolnitev 1996 4. Odlok o ureditvenem nacrtu območja T-3 Trzin-Center 5. Sklep o sprejemu Odloka o lokacijskem nacrtu območja av- . tobusne postaje Domžale v prvi obravnavi 6. Sklep o sprejemu Odloka o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesij na pod- ročju opravljanja gospodarskih javnih služb »Urejanje pokopališč« in »Pogrebna dejavnost« v prvi obravnavi 7 Sklep o sprejemu odlokov o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževal-nih zavodov Osnovna šola Dob, Osnovna šola Domžale, Osnovna šola Preserje pri Radomljah, Osnovna šola Rodica, Osnovna šola Trzin, Osnovna šola Venclja Perka v prvi obravnavi 8. Sklep o sprejemu informacije o kakovosti ta I v občini Domžale 9. Skiep o spremembi visine nado-mestila za delo odgovomega urednika, pomočnice odgovornega urednika in urednikov strani Lukovice in Moravč glasila Slamnik 10. Odlok o razveljavitvi Odloka o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje naravnih dobrin 11. Odlok o spremembah in dopol-nitvah Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Domžale 12. Odlok o spremembah in dopol-nitvah Odloka o organizaciji in de- lovnem področju občinske uprave Občine Domžale 13. Odlok o spremembah in do-polnitvah Odloka o ureditvi cest-nega prometa v občini Domžaie 14. Odlok o spremembah in do-polnitvah Odloka o komunalnih taksah v občini Domžale 15. Odlok o spremembah in do-polnitvah Odloka o ureditvi zimske službe 16. Sklep o sprejemu Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kulturni dom Domžale v prvi obravnavi 17 Sklep o sprejemu Odloka o ustanovitvi Knjižnice Domžale v prvi obravnavi 18. Sklep o sprejemu Odloka o ustanovitvi Zdravstvenega doma Domžale v prvi obravnavi 19. Sklep o sprejemu Pravilnika za vrednotenje športnih progra-mov v Občini Domžale v prvi obravnavi Akti bodo objavljeni v Uradnem vestniku Občine Domžale. - bi bila občina, zavod pa naj bi opravljal mnoge dejavnosti, med drugim: dejavnost arhivov, varstvo kulturne dediščine, kinematografsko dejavnost, izdaja-nje knjig in časopisov, prirejanje razstav, sejmov in kongresov,... V prvi obravnavi sta bila spre-jeta Odlok o ustanovitvi Knjižnice Domžale in Odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma Domžale, pri katerih gre za us-kladitev aktov z novo zakono-dajo. Predlog Pravilnika za vrednotenje športnih programov v ob- Na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, štev. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. list RS, štev. 26/90 18/93, 47/93 in 71/93) in 18. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 10/95 in 21/95) je Občinski svet Občine Domžale na svoji 32. seji dne 24.11.1997 sprejel SKLEP O SPREJEMU OSNUTKA ODLOKA O LOKACIJSKEM NACRTU OBMOČJA AVTOBUSNE POSTAJE DOMŽALE V PRVI OBRAVNAVI Obćinski svet Občine Domžale sprejema predloženi osnutek Odloka o lokacijskem nacrtu območja avtobusne postaje Domžale v prvi obravnavi in ga posije v 30-dnevno javno razgrni-tev in javno obravnavo. Javna razgrnitev bo v prostorih Občine Domžale v II. nadstropju. Javna obravnava bo v sejni sobi v času javne razgrnitve, vodi pristojni oddelek občinske uprave. Knjiga pripomb bo v prostorih urada županje. Obvestilo o javni razgrnitvi in obravnavi se z enim izvodom gradiva dostavi kra-jevnim skupnostim Venclja Perka, Simona Jenka in Slavka Slan-dra. OBČINA DOMŽALE Občinski svet Številka: 01500-124/97-31 Datum: 24. 11. 1997 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA dr. Mlha BREJC, I. r. Na podlagi 32 člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS štev 32/93), 3. in 12. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 9/96) in 18 člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Obćine Domžale štev. 10/95 in 21/95) je Občinski svet Občine Domžale na svoji 32. seji dne 24.11 1997 sprejel SKLEP O SPREJEMU ODLOKA O POGOJIH, POSTPPKI!1INA,MER'L!" ZA PODELJEVANJE KONCESIJ NA PODROČJUOPRAVLJANJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB »UREJANJE POKOPALISC« In »POGREBNA DEJAVNOST« V PRVI OBRAVNAVI Občinski svet Občine Domžale sprejema predlog Odloka o pogojih, postopkih in merilih za podeljevanje koncesij na pod-r°čju opravljanja gospodarskih javnih služb »Urejanje Pokopališč« in »Pogrebna dejavnost« v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno iavno razpravo. O predlogu odloka se ob-vesti krajevne skupnosti v občini Domžale. Javnost se o javni razpravi obvesti v glasilu »Slamnik«. Predlog odloka je na vpo-gled na oglasni deski Obćine Domžale in v prostorih krajev-nih skupnosti Za organiziranje in vođenje javne razprave je odgovoren Oddelek za gospodarske javne službe Občine Dom- Žal6' OBČINA DOMŽALE Občinski svet Številka: 01500-125/97-31 Datum: 24. 11. 1997 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA dr. Miha BREJC, I. r. čini Domžale v prvi obravnavi, kate^ega so člani Občinskega sveta sprejel i soglasno, določa pogoje, merila in postopke za vrednotenje in razdelitev sred-stev, namenjenih za sofinancira-nje športa v občini Domžale. Občina skrbi za razvoj športa v okviru danih možnosti, predlagani pravilnik pa med drugim opredeljuje tište programske vsebine športa, ki se sofinancira-jo iz javnih financ. Pravilniku so priloženi normativi za vrednotenje športnih programov, kjer je vsak program točkovan, na osnovi katerega so mu dodelje-na sredstva. Po obravnavi te točke je predsednik Občinskega sveta, dr. Miha Brejc, v skladu s poslovnikom sejo zaradi dolžine prekinil. V nadaljevanju seje, ki bo 10. 12.1997 bodo člani Občinskega sveta obravnavali še deset točk dnevnega reda, med drugim bodo sprejemali stališča do pripomb in predlogov o osnutku zazidalnega nacrta otoka V5 Papirnica Količevo, obravnavali Pravilnik o merilih in kriterijih za ugotavljanje upra-vičenosti do občinske socialne pomoći... Zadnja seja Občinskega sveta v letošnjem letu bo predvidoma 17 decembra. LOVRO LONČAR Foto: BOGDAN OSOLIN OPOZORILO IN ZAPROSILO Upravnike in lastnike oziroma uporabnike zgradb obveščam, da ste v skladu z 11. ćle-nom Odloka o ureditvi zimske službe v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 7/ 96) dolžni pred svojimi objekti: - odstraniti sneg s ploč-nlkov za pešce v celot-nl dolžini nepremičnine, - odstraniti s streh In žJe-bov ledene svece, - posipati pločnike za pešce ob poledlci, - odstraniti sneg s parkirnih prostorov In dosto-pnih potl. V primeru nespoštovanja določil omenjenega Odlok bom zoper kršilce podal predlog za uvedbo postopka o prekršku, saj za kršitve odloka predvi- deva denarne kazni v znesku do 25.000,00 SIT. Komunalni nadzornik Občine Domžale ALEŠ KERIN BOGDAN OSOUN Fred praznikom vseh svetih (30. oktobra N'JZjje v dnevnem c,i sopisu začelpiliti dnevnik slovenskipisateljAlojz Hebula.')b no vici, da se moj prijatelj lanez ne l>o vrnil iz1 limalaje, ki sem \o i/ vedvl nekaj (.Ini kasneje, sem se zoj>et vrnil k pisateljevim mislim. V njih se Alojz' Kebula <.pominja svojeg,! [>rijalcl/a Kudija, ki y je dal na urob-no ploščo napisati::.:': ■ /■' /;'■' /*/-■ // ■ '., • Ne veni već, koliko krat sem prebral ta na/'/obni napis, ko <>em nek/e yjolx>ko v sebi začu til njegovo ahsolutno resnićnost. Moje ranjeno srte so nekako potola-žile se hesede, ki jih je Aloj/. Rehula zapisal lakoj /a lem: »Saj ti vendar si, pa še kako si, a v tišti nedostopnosti, o kateri sva iolikokral ta/prav ljala v tvoji hiši. Saj ve$, kako sva se yiraievala: zakajprihaja tako strašno malo signalov i/ tisteg,.i onstramkega vesolja, v katero sva oba ver jela? In sva ugibala: morela, ker je Hiti svvt na tako druga< ni ontološki ravni, da bi mi tuđi ne znal nic'esar povvdati o njem, će bi mi zdajle pri šel naproti, saj tistega vesolja oko ni videlo niti srce ob(utilo< Ali pa zašto, ker ne bi bilo treba več verjeti, će bi se nam mrtvi prikazovali, saj je vera mogoča samo vnevidno?« l,>km vrrpmviu <>> >>si.,n> <-} %;»».::?, 'n si"Zivifeijjt-/V Ir'-mi's'i', ##* /n spet je demokracija padla na izpitu. Nerazumljivo? Poglejte, zdi se mi namreć, da većina volivcev sedanjegu predsednika države ni hotela drugačne izbire, kakor da voli prav njega. Menim, da bi jirn bilo najMj všeč, da bi bilo na glasovalnem listu napisano samo njegrj-vo ime, zakaj za druga imena so bili po mojem predvidevanju že vna-prej »slepi«. Kot da jih sploh ni na glasovnici. Ce moje predvidevanje »zdrzi«, to lahko pomeni, Ha seje njihova udele/ba in glasovanje na vseh nedemokratičnib volitvah v[jrejsnjem političnim, t. i. srx:ialistiCnoko-munistićnern sistemu, ko je bilo v većini primerov glasovanje zfjolj »formalnost«, globoko usidrala v njilmvo politično bilje (po Aristotelu). Mislim, da pa je većina volivcev, ki je glasovala za eiiegu od »neizvoljenih« predsednMih kandidatov, kar nekaj c.asa, preden je ila na voliUče, posvetila premfcljenemu tehtanju, koga naj ol)kro/i oziroma kdo bi bil najprimernejii kandidat za iMedsednika Slovenije, ki bi sku-paj z. državljani prestopil v novo listić let je, v nov čas. Še kakravpiset poudirja (želi), da njegovo pismo ni namenjeno za objavo v Slamniku, »ampak le kot dopolnilo vesti o morebitnem poročanju o poplavah v Dobu in okolici«. Mislim, da je prav, da nekaj njegovih misli kot opozorilo pristojnim v KS, občini in državi za morebitne /mbodnje [>odobne naravni' nesreće vsnj povzamem oziroma navedem. »Vem, da sta za le po/jlave krivi ohčina Domžale in KS Dob s svojo ,uspeSno' meliorat ijo in bi bili kot taki dolžni nositi odSkodninsko odgovornost ludi za tište, ki nišo za-varovani,« piše g. K. /..., ki želi biti neimenovan in mu je voda za četrt metra zalila vse stanovanjske prostore, mu lako uničila pod, omare, ite-dilnik, knjige vzahojih, ozimnico, vrata itd. Še vedrio ne nvnem verjeti, da ni bilo nikogar blizu poplavljene hise naiega ol>čana ii i brak a Slanini-ka, da nihće na območju, ki so si ga pristojni možje vendarle ogledali, teh katastrofalnih posledk fX)plave ni opazil. Č.eprav sem na zadnji seji Občinskega sveta, na kateri sem v zadnji točki spregovoril ludi o nedavnih poplavah v Dobu, posluša/ »izmikanje« žup,mje, čei da bi morali prizadeti Ijudje nekako sami [X>iskati pomoć in .<*■ satni obrniti na »oblast«. Kaj ni ćloveška logika drugačnafče kdor koli potrebu/e kakr šno koli pomoć, mu drugi, bližnji in odgovorni Ijudje (ali oblast) lahko nesebično priskočijo na pomoć (ali pa tuđi ne, seveda). Poslušajte: »Vodo sem imel v stanovanju več kot devet ur, potem pa ostal do dru-gega dne brez. elektrike $ polno blata v vseh prostorih, polnih polžev in druge golazni.« Kako hudo! 24. novembra 1997 je bila v novi poročni dvorani Kulturnep doma Domžale podpisana pogodba o rekonstrukciji magistralne tesle M-10 med Črnučami in Depalo vasjo. Pogodbo so podpisali g. Anton Sajna (v sredi) v imenu Direkcije RS za ceste ter izvajalca del g. Ivan Zidar (levo, ) SCT Ljubljana in g. Alojz Kramljak, Cestno podjetje Ljubljana. Već o rekonstrukciji, vredni milijardo in pol, ki bo zaključena v 14 mesecih, v prr-hodnji številki. 3 NOVEMBER LISTOPAD /lamnik Domžale Odsevi... Ko boste brali te odseve, bodo že znani rezultati predsedniških volitev in volitev v državni svet, jaz pa med pisanjem tega kolu-mna (17 11.) lahko samo ugibam o tem, kako se bo vse skupaj raz-pletlo. Osem kandidatov se poteguje za predsedniško mesto. Raz-iični so po starosti, izkušenosti, osebni zgodovini, po videzu, raz-lićne pa so tuđi njihove možnosti, da bi jih Ijustvo spoznalo.. Do-sedanji predsednik Kučan, ki je na oblasti že već kot 11 let, je bil ob veliki podpori televizije in časopisov brez prave konkurence. Vendar Kučan ne bi bil Kučan, če bi mu zadoščala ie podpora nacionalne TV in PoP Ty zato so več kot uro dolgo oddajo o njem kot o predsedniku in »fejst fantu«, o njegovi (verni) družini itd., pred-vajali na kamniškem Impulzu dva dni zapored, takoj zatem pa še, prav tako dva dni zapored, posnetek Kučanovega srećanja s tišti-mi, ki so podprli njegovo kandidaturo. Najbrž ni treba posebej po-vedati, da sta ti dve maratonsko dolgi oddaji o Kučanu krožili po vseh slovenskih lokalnih TV postajali, in prepričana sem, da najbrž predsednik za to ni plačal niti tolarja. Zato se naslovi raznih intervjujev s Kučanom, v katerih v tako rekoč vseh dnevnih in lokalnih časopisih razglaša, da je njegova kampanja skromna, narav-nost posmenujejo volivcem. Se bo mar ponovila praksa izpred petih let, ko je agencija, ki je skrbela za njegovo promocijo, utajila lep kupček denarja? In kako je s promocijo drugih kandidatov? Nekateri so imeli samo mož-nost, da so se pojavili v predstavitvenih oddajah televizije in radia, zato jih je deloma lahko spoznal Ie del tistega občinstva, ki se zanima za politiko, sicer pa so za volivce vsi predsedniški kandidati ražen Kućana in Podobnika v bistvu neznanka. Ko je na predsedniških volitvah na Hrvaškem zmagal Tuđman, so iz ameriških političnih vrhov prišla jasna opozorila, da so bile volitve nede-mokratične, kervsi kandidati nišo imeli niti približno enakih možnosti za to, da bi jih Ijudje spoznali. Pri nas je na žalost prav tako in bojim se, da najbrž drugače ne more biti, saj smo se sele pred šestimi leti zaćeli spre-minjati v demokratično državo, zato Ijudje, ki na vseh najvažnejših me-stih vidijo obraze iz preteklosti, ugotavljajo, da se pravzaprav ni nič spre-menilo. Ali se huje. Te ljudi poznajo iz totalitarnega režima in vedo, česa so zmožni, vedo, da danes živimo v anarhični državi brez pravne varno-sti, zato se jim zdi se toliko važnejša previdnost, pohlevnost in klečepla-zenje. Na previdno ravnanje jih je kar nekajkrat v svojih predvolilnih na-stopih opozoril sam Kučan, ko je govoril o vedno bolj umazanem ozračju, pa seveda ni mislil na vremenske razmere. Sprašujem se, kaj nam je hotel s tem povedati. Ali morda to, da smo mi, volivci, bacili, ki onesnažu-jemo ozračje, ali se mu zdijo drugi kandidati njega nevredni? Prav zaradi starih sil, ki jim Ijudje zaradi strahu in medijske blokade še vedno ne upajo reci »ne«, je toliko pomembnejši zakon o lustraciji ali ka-korkoli se bo že imenoval. Bistvo tega zakona ni v sodnih procesih in hitrih sodiščih, kot skušajo javnost prepričati Kučanovi privrženci, ampak v tem, da se javno opozori vse tište, ki so imeli v prejšnjem sistemu naj-odgovornejše funkcije v državi, tuđi v občini, in so svoj položaj izkori-stili za utrjevanje totalitarnega režima in kršenje človekovih pravic, da se odrečejo svojim funkcijam. Predlagatelji zakona so jasno povedali, da ne gre za kazenski pregon, ampak za moralno obsodbo. Slovenija je edina izmed kandidatk za Evropsko zvezo, ki tega še ni naredila, popolnoma jasno pa je, da takega zakona še zlepa ne bo v Srbiji in Crni gori in njim podobnih državah. Slovenija pa potrebuje moralno očišćenje, državljani potrebujemo jasno vrednostno predstavo o preteklosti, kajti Ie tako borno lahko našli pot do sprave. Mlajše in tuđi moja generacija nima prav nobenih zaslug niti za junaštvo partizanov v narodnoosvobodilni borbi niti ni kriva za poboje v Kočevskem Rogu in drugod. Vse to pa je naša zgodovina in pravico imamo zvedeti, kakšna je bila. Prepričana sem, da je žaljivo in moralne obsodbe vredno, da otroci v šolah spoznavajo dru-gačno zgodovino slovenskega naroda, kot pa jo poznamo starejši in ka-kršna je bila v resnici. Zato sem tuđi prepričana, da je potrebno, da na sim-bolni ravni opravimo nekatera dejanja. Državni zbor bi na primer moral sprejeti resolucijo, s katero bi obžaloval strahotne zločine na eni in drugi strani, obsodil kršitve človekovih pravic v prejšnjem sistemu in se za-vezal, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Kdo bo rekel, da ni pravi tre-nutek za kaj takega, da borno imeli samo še eno resolucijo več itd. Vendar temu ni tako. Zgodovina nas namreč uči, da imajo simbolna dejanja veliko večji pomen, kot se v začetku zdi. Predsednik parlamenta in predsedniški kandidat, Janez Podobnik, pa je predlog zakona o lustraciji uvrstil na dnevni red sele po volitvah. Vidi kdo tuđi v tem kakšen pomen? DADA BREJC je lustracijski zakon potreben? Poslanci Socialdemokratske stranke in poslanci Kršćanskih de-mokratov so v parlament vložili zakon o lustraciji. S tem je bil stor-jen prvi korak, ki so ga že leta prej naredile nove demokratične sile v veliki većini postkomunističnih dr-žav. Socialdemokrati smo prepričani, da je vprašanje, ali bo demokracija v Sloveniji zaživela ali pa žalostno propadla, odvisno od sprejetja ali nesprejetja lustracij-skega zakona. Za kaj pri lustraciji gre? Beseda lu-stracija je latinskega izvora in pome-ni očišćenje. S sprejetjem lustracijske-ga zakona bi tuđi pri nas prišlo do moralnega in pravnega očišćenja slovenske družbe. Bivši režim je namreč s tajno policijo, pravosodjem in celot- no državno upravo kršil človekove pravice in temeljne svoboščine, demokratična država pa je dolžna vsaj moralno obsoditi nosilce prejšnjega totalitarnega režima. V lanskem letu je naša država ratificirala deklaracijo o temeljnih člove- SDS SocialDemokrati Slovenije kovih pravicah Sveta Evrope, tako je deklaracija postala sestavni del našega pravnega sisema. V drugem od-stavku 7 člena piše, da je mogoče iz-dajati zakone oziroma kaznovati tuđi LDS DOB Prijetno s koristnim LDS Dob je v skladu s programom dela v jeseni pripravila tuđi prijetno popotovanje po Primorski in Krasu. Začelo se je v zgodnjih jutranjih urah v Dobu, nadaljevalo pa z vožnjo po avtocesti do Doberdoba, ki smo ga kar hitro našli. Malce teže je bilo najti spomenik, namenjen spo-minu vsem padlim v prvi svetovni vojni, kjer smo si ogledali tuđi kapelo in razstavo, ki vsem obiskovalcem priča, kakšne posiedice je imela prva svetovna vojna. Po ogledu spomeniškega kompleksa smo se vrnili v Slovenijo, tu nas je na po-ti čez Kras že od daleč pritegnil pogled na utrjeno naselje na poboćju griča, ki se dviga na severovzhodnem robu kraške planote. To je Štanjel, eno najstarejših in najbolj slikovitih kraških naselij, ki je bil eden izmed naših ciljev. Ob njegovem obisku smo izvedeli, da je zaradi pro-metno-geografske in strateške lege Šta-njel pomemben že od mlajše železne dobe dalje, naselje pa se je razvilo že v romanski dobi in se naglo širilo |*j s>ri-ču navzdol. Hiše so zgrajene iz kamna, z bogatimi kamnoseškimi elementi, slikovito kraške z ozkimi okni, portali, di-mniki, konzolami in ćelo kamnitimi stre-šnimi žlebovi. Renesančno baročni grad in poznogotska cerkev dajeta Štanjelu svojevrsten pečat. V grajskih prostorih smo si ogledali urejeno zbirko likovnih del slikarja in grafika Lojzeta Spacala. Nato smo se odpeljali proti še enemu kraškemu biseru - Lipici. Tu smo si na kratkem postanku privo-šćili pogled na svetovne znane lipican-ce, potem pa je bil na vrsti ogled jame VILENICE, ki je širše zaslovela po tem, ko v njej vsako leto podeljujejo nagrado za najboljše literarno delo v srednji Evropi. Vse to in še marsikaj nam je na spreho-du po jami povedal prijazni vodič, kate-rega mnenje je, da je Vilenica morda še lepša kot druge jame. Ampak o tem se morate sami prepričati, mi smo se že. Prijeten izlet smo zaključili /. večerjo. Tu je bilo dovolj časa, da smo strnili spo-mine in ugotavljali, da marsikaterega kraja, naravne ali zgodovinske in kulturne znamenitosti tega obmoćja Slovenije, sami ne bi nikoli obiskali, ker se premalo zavedamo, kako lepa je naša država in koliko biserov skriva. LDS Društvo izgnancev Domžale obvešča vse svoje dane, da bo v ponedeljek, 1. decembra 1997 ob 11. uri v CEKINOVEM GRADU v Ljubljani informativna konferenca za potrebe slovenskih izgnancev 1941-1945, na kateri bo dana informacija o ukrepih za izterjavo vojnih odskodnin. Vabljeni! Minister Anton Rop v Domžalah V ponedeljek, 17 novembra 1997 je Občino Domžale obiskal mag. Anton Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve. Njegov obisk ni bil namenjen obravnavi nove pokojninske zakonodaje, temveč se je z Županjo in njenimi sodelavci ter direktorjema Centra za socialno delo Domžale in Doma upokojencev Domžale pogovarjali o problematiki sociale, predvsem o financiranju tega področja, o moznostih gradnje prizidka k Domu upokojencev Domžale, predstavili pa so mu tuđi projekt pomoći na domu, ki ga uspešno izvajamo v obćini. V uvodu je Županja Cveta Zalokar Oražem povedala, da je Občina Domžale socialno zelo naravnana obćina, saj za to področje zagotavlja precej več sredstev, kot bi jih morald v skladu z za-gotovljeno porabo. V občini smo ustanovili Center za mlade, v okviru katere-ga izvajamo preventivne socialne program«?, zlasti na področju boja proti dro-gam. Delujejo skupine za samopomoč starejšim in porazvezne skupine, odprli smo javno kuhinjo, sofinanciramo kosila in prevoze v solo socialno šibkini učencem, dijakom in studentom. Organizirana so javna dela na področju pomoći na domu, pomoći v okviru doma upokojencev in centra za mlade, na področju vzgoje in izobraževanja ter komunalnih dejavnosti, kamor vključuje-mo 30 nezaposlenih oseb, občina skrbi tuđi za brezdomce. Tako občina name-sto 60 mio SIT, kolikor bi jih bila dolžna zagotavljati, v proračunu za leto 1997 za področje sodalnega varstva zagotavlja 83 mio SIT in v celoti pokriva svoj de-lež za sofinanciranje Centra za socialno delo. V okviru možnosti pomaga tuđi Domu upokojencev Domžale. »Zato nas toliko bolj moti, ker se je država odločila, da mestnim obćinam dodeli za to področje po 800 SIT na prebivalca, drugim pa Ie fx> 600 SIT, ćeprav se prav na primeru naše občine lahko ugotovi, da ima skoraj vse dejavnosti, ki naj bi jih sicer država financirala mestnim obćinam, kot npr: javna kuhinja, zametki sodalnega servisa, skrb za brezdomce ipd. in smo tako oškodovani za približno 7 mio SIT, ki bi jih pridobili Ie z nazivom mestna obćina. Država financira kriterij, ne pa vsebine dela obćin oz. dejanske-ga izvajanja programov na socialnem področju,« je poudarila Županja in minister je obljubil, da bo skupaj s pristojni-mi službami merila za določanje kriteri-jev financiranja socialne dejavnosti pre-veril, pričakuje pa tuđi pisne predloge in pobude obćine. Težišće pogovora je bilo namenjeno predstavitvi prostorske stiske domov upokojencev v Sloveniji. Situacija na tem področju je namreč v celoti Sloveniji zaskrbljujoča, saj primanjkuje blizu 4000 postelj, če bi se hoteli približati evropskim standardom. Tuđi v občini Domžale je problem perec, saj je bilo odklonjenih preko 400 prošenj za sprejem v dom. G. Franc Go-stinćar, direktor Doma upokojencev, je ministru predstavi! problematiko dolge čakalne dobe za sprejem starejših obča-nov v dom, posebej pa opozoril tuđi na specifičnost domžalskega doma upokojencev, v katerem je blizu polovica ob-čanov iz drugih obćin. Hkrati pa dom, ki je bil zgrajen predvsem za zdrave stjrej-se občane, vse bolj postaja podaljšek bolnišnice, saj je v njem iz dnev.i v dan već nepokretnih varovancev. Prav zaradi vseh teh vzrokov dom skupaj z obćino načrtuje gradnjo prizidka z dodatnimi 30 posteljami. G. Rop je predstavil program pospe-šenega investiranja države na področju organizirane skrbi za starejše občane, pohvalil odločitev o gradnji prizidka in menil, da ima obćina realne možnosti za pridobitev republiških sredstev za so-financiranje prizidka, obljubil pa je tuđi pomoć ministrstva pri izdelavi projektov novega prizidka. Občina Domžale je ena izmed red-kih v Sloveniji, ki je v okviru Centra za socialno delo celovito uredila podroćje pomoći na domu in v ta namen zago-tavljal 4,2 mio SIT. Ministru Ropu je projekt predstavila ga. Nuša Sink, direktorica Centra za socialno delo Domžale. Dejavnost pomoći na domu so zaćeli intenzivneje organizirati od septembra 1997 ministra pa so opozorili, da obćina za to področje prejema občutno premalo finančnih sredstev, saj je povpraševa-nje po tovrstnih uslugah veliko, so pa zelo drage in si jih većina občanov težko privošći. Minister je pojasnil svoje viđenje vključevanja brezposlenih v javna dela in predstavil spremembe, ki bodo zagotovile še većje vkljućevanje brezpo-selnih v javna dela. Ob koncu obiska pa je obljubil pomoč pri razreševanju problematike rejništva, kjer je Center za socialno delo Domžale eden izmed najbolj obremenjenih v Sloveniji, saj rejništ-vo v njegovem okviru izvaja več kot 100 družin. URAD ŽUPANJE OBČINE DOMŽALE G. Anton Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve, je našo občino obiskal na povabilo Županje Cvete Zalokar Oražem in jožeta Leniča, poslanca v Državnem zboru RS. za nazaj, če gre za dejanja, ki so že v času storitve kršila takrat veljavne temeljne pravice ljudi. Pomembno je poudariti, da kot merilo temeljnih pravic velja takratna zakonodaja demokratičnih držav Zahodne Evrope, kar pomeni, da torej pri nas lahko kaznu-jemo tuđi medvojne in povojne zu-najsodne pomore. Če pogledamo odzive nekaterih politikov in novinarjev, pa na žalost opazimo, da po njihovern rnnenju lu-stracijskega zakona in s tem očišćenja komunistićne preteklosti pri nas ne potrebujemo, ćeš dn naj bi bila dis-kontinuiteta s prejšnjim totalitarnim režimom dosežena že z novo ustavo, plebiscitom in enotnim odporom proti jugoslovanskemu agresorju. S tem ko skušajo javnost prepričati, da so bili zločini, storjeni pred tridesetimi ali manj leti, storjeni torej v nekem drugem času in v drugačnih okoliščinah, za katere ne morejo veljati sedanja pravila, prekašajo sami sebe in doka-zujejo, da se za nobeno ceno ne na-meravajo umakniti. Kako so lustacijo izvedli drugje? Postkomunistične države, Češka, Poljska in Madžarska, torej države, ki so prišle v prvi krog širitve Nata, so že pred časom sprejele lustracijske zakone. Nedemokratične preteklosti so se znebile tako, da so prepovedale opravljati javne funkcije tištim, ki so sodelovali z nekdanjim komunistič-nim režimom. NajcJoslednejši pri očišćenju preteklosti pa so bili Nemci, in sicer z zakonom o dokument ih državne vamostne službe v nekdanji Nem-ški demokratični republiki, ki so ga sprejeli že leta 1991. Bistvo lustracijskega zakona, ki so ga v parlamentu vložili poslanci Soci-aldemokratov in Kršćanskih demokra-tov torej ni v tem, da bi sodno prega-njali vse tište, ki so bili nosilci visokih funkcij v prejšnjem režimu, kot to skušajo prikazati nasprotniki zakona, ampak v tem, da jih konćno javno opo-zorimo, naj se odrečejo svojim seda-njim funkcijam. Ne smemo namreč zanemariti dejstva, da je Slovenija edina izmed kandidatk za Evropsko zvezo, ki tega še ni naredila. D. B. Predvolilni obisk kandidata za predsednika države dr. janeza Podobnika v Domžalah Vol i I no kolesje se je zavrtelo in z delčkom oplazilo tuđi naše mesto. Opoldne v dežju se je v naši občini ustavil gospod dr. Janez Podobnik. Pod nadstreškom pred trgovino Vele je pozdravil kar nekajkrat po dvajset ljudi, jim odgovoril na zastavljena vprašanja, poizkusil dobrote iz kmečke kuhinje in pozdravil našo gospo Županjo in župana občine Mengeš, nato obiskal še oskrbovance Doma upokojencev v Domžalah. Volitve so naše mesto zajele tako kot vsa druga mesta in kraje, s plakatov se nam smehljajo gospodje, ki se Irudijo, da bi nam zbudili zaupanje, da se borno imeli naslednja leta lepše in boljše. Vsi se imamo raje lepše kot slabše, zato je lepo, da smo si na volitvah lahko obkrožili vsak svojega najboljšega, vse-ga zaupanja vrednega gospoda. MARIJA KAVKA Zahvala občanom, ki so podprli kandidaturo T. Peršaka Člani Občinskega zbora Demokratske stranke smo na rednem se-stanku 3. t. m. analizirali zbiranje podpisov za podporo kandidaturi Toneta Peršaka za predsednika republike in ugotovili, da je bila akcija v naši občini zelo uspešna. Zato se želimo tuđi tako iskreno zahvaliti vsem občankam in občanom, ki ste s svojimi podpisi orno-gočili Tonetu Peršaku nastop na volitvah in njemu osebno ter naši stranki tako omogočili ponovno preveritev našega programa in naše sredinske politične izbire. S svojim ravnanjem ste omogočili, da ponudimo Sloveniji kandidata, ki bi kot predsednik lahko uspešno povezal politične sile v Sloveniji za oblikovanje strategije za ohra-nitev pridobitev osamosvojitve in uvedbe demokracije v Sloveniji. Še enkrat: hvala! Predsednik OZ DS: JOŽE CUZAK EPIGRAM Kandidature in volitve Naš Slamnik vse to Čast no je prcspal, ker ni hil čas, da bi kaj »zraven« dal, in novega ni nič - prerokoval. FRANCE CERAR Ženski forum o zakonu o delovnih razmerjih Ženski forum je na svojem pr-vem jesenskem srečanju v oktobru, v Majčevem dvoru, pripravil razgovor o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih. Mirjana Kavćič je v imenu Ženskega foruma pozdravila goste: Anko Tomin-šek, Nušo Šink in Miloša Pavlico in najavila pesnico Miso Shaker, ki je na srečanju predstavila svoji pe-sniški zbirki: »Malo nostaglije, a ne preveč« in »Zvezde v pritličju«. Anka Tominšek je kot bivša sode-lavka Ministrstava za delo sodelova-la pri pripravi prcdloga novega zakona (pripravljali so ga sedem let) in je zakon na srećanju tuđi podrobneje predstavila. Ispostavila je predvsem na novo urejeno pogodbeni) delo in pravice tako imenovanih zaščitenih kategorij, kot so matere, nosečnicc, invalidi. Ženske v novem zakonu šćiti prcpoved diskriminacije; ženske in moški morajo biti en.iko obravnava-ni že v razpisanih pogojih za novo rle-lovno mesto, imajo cnake pravice pri plaći, ravno tako ni mogoče delavko in delavca diskriminirati na podlagi veroizpovedi preprićanja, itd. Nuša Šink je poudarila, da v predlogu zakonu morda nišo vidne posiedice zakona, ki bodo zadele ljudi. V praksi pa pomeni zakon manjšo socialno varnost ljudi. Miloš Pavlica je mcnil, (Ja je z.ikon o delovnih razmerjih najmanj sporen izmed /.ikonov s področja socialnih re-form, ki jih vlada pripravlja. Vlada Ijudem, v želji po reformi socialne države, vsiljuje model nekoga obsedenega stanja v državi, ki ga v resnici ni, mediji pa nas vsak dan bombardirajo z njim. Z reformo soc:i-.llne države želi vlad.i skrčiti pravice brezposelnih, upokojeni ev in drugih socialnih kategorij. Ženske so srećanje nadaljevale v splošni razpravi in se dogovorile, da bodo na naslednjern (novembrskem) srećanju obravnav.ile diskriminacijo žensk na delovnih mestih in spolno nadlegovanjc žensk n.i delovnih mestih. KRISTINA BRODMK 4 Domžale /lamnik NOVEMBER LISTOPAD RAZGOVOR Z ARHITEKTOM KRANJCEM (2) Strokovnost v urejanju prostora V prejšnji slevilki Slamnika sem se v razgovoru z arh. Ivom Kranjcem dotaknil njegove priložnosti osebno spoznati arh. Plečnika, ob katerem se je posebej navdušil za njegovo arhitekturo. Končala sva pri vprašanju, te uporablja Plečnikovo smer pri svojem delu tuđi danes. Tokrat pa me je predvsem zanimala njegova mladost, njegovo gledanje na svet, njegovo delo kot arhitekta in s posebnim poudarkom na delo, ki ga je posvetil Domžalam. Prisluhnimo mu. Njegovo duhovno in poklicno bogato radoznalo življenje in delo borno spoznali v nadaljevanjih. Gospod arhitekt, danes me v prvi vrsti zanima vaša vzgoja, ki vam je legala na dušo doma in v osnovni soli... Menim, da je bila verska.. Če je takšna bila, ali jo lahko poimenu-jete kot solo za življenje oziroma kaj ste odnesli od nje. Verske kreposti so žal danes vedno manj zažclene: ali podpirate verski pouk v osnovnih šo-lah, zakaj da oziroma zakaj nei V osnovno Solo sem hodil v Marijči-nišče na Poljanah. To je bila zelo usmer-jena vzgoja, kaloliška in danes bi temu lahko rekel verouk za vse vede. Moram pa [»udarili, da je bila to šola za (Koterije, pravi odnos do drugega, Ijubezen do bližnjega in vzgoja zavesti. Vrline, ki so lepe, vendar vedno manj zaželene. Kljub temu pa |x>dpiram tište, ki so za verouk v osnovnih šolah, saj kaj takšne-VA drugi (v .SO letih) nišo učili in brez te-fia bi imeli ali imamo to, kar ne želimo. Otroke, med katerimi je vedno več tak-šnih, ki 2e zelo zgodaj jemljejo mamila in ćelo hladnokrvno morijo, otroke brez moralne etike, brez vesti. Res je med našo mladino mnogo problemov, ki nemalokrat vodijo v samouničevanje. Vendar ne problemi kot tak i, ampak reševanje teh. Nadaljevala bi z vašim vzponom po osnovni soli. Prav gotovo ste se med drugim soočili tuđi s poukom latin-skega jezika. Ali menite, da je to prava šola za življenje? Nekoć ste pravili, da ste bili že kot mladenič belo-las, pa me zanima, kakšno vlogo so v vaši karieri odigrali vaši beli lasje. )az osebno imam s svojimi sivimi la-smi bolj slabe izkušnje. Neka plavo-lasa mladenka mije na nekem sreča-nju dejala, da bi se kar poročila z menoj, če bi si redno barval lase... No, to tako mimogrede. Po osnovni soli sem studij nadaljeval na klasični gimnaziji, kjer sem se moral učiti tuđi mrtvega latinskega jezika, ki sem ga dojel sele kasneje v praksi. Jezik, ki je osnova marsikateri besedi tuđi v vsakdanji rabi. To je jezik, ki prisili logično misliti in je torej prava Sola za življenje, čeprav človek latinščine kot jezika v večini poklicev ne potrebuje. Okolišćine po koncu vojne so me prislile presedla-ti [x> mali maturi na poljansko gimnazijo in od tam sem odšel na fakulteto za arhitekturo. Vojna, ki sem jo preživel doma v okupirani Ljubljani, mi je pustila zelo globok vtis in tuđi že kot mladeniča napravila belolasega. Prvi vtis, ki mi je ostal v spominu na fakulteti, je bil v zvezi z mojimi lasmi. Ko smo se zbrali bruci na prvem predavanju na Grabnu, sem sto pil v nabito polno telovadnico in po sredini krenil proti katedru, kjer je bilo se nekaj prostora. Vsi so obmolčali in vstali v pozdrav, misleč, prišel je profesor. Tuđi kasneje v moji karieri so beli lasje igrali pomembno vlogo, predvsem pa vzdrževali potrebno distanco v poslovanju s strankami, ki so bile v vsej dobi mojega službovanja pomemben dejav-nik. Ali ste se tuđi vi navduševali za Karla Maya in še prej kot otrok pre-birali pravljice. Gotovo ste »predihali« obilico strokovnih knjig. Ali ste imeli pri tem kakšne probleme s starši, mislim, če ste brali po-zno v noć. Ob tem mi prihaja na mi-sel knjiga Življenje Nikole Tesle, ta je namreć imel silne bralne skrivalniške probleme. Kot otrok sem hitro prebolel pravljice in pri drugi knjigi Karla Maya prešel na resnejšo literaturo. Knjige sem si izposo-jal v knjižnici ter prebiral najraje poučno strokovno literaturo. Spominjam se, da sem pozno v nof pod odejo, da ne bi motil starSev pri spanju, z baterijo v roki čital, dokler nisem prebral do konca. Gotovo ste se najraje srečevali z literaturo oziroma čtivom, ki vas je zanimalo. Kaj pa v soli? Katere predmete ste imeli najraje in so vam šli najlaže v glavo, kakor pravimo: ab-straktni ali oni drugi. In še: sedaj ste že kar nekaj časa v uradnem pokoju. Kaj vas sedaj najbolj veseli in v katerem delu najbolj uživate? Zelo rad in z veliko vnemo sem prebiral, kar me je zanimalo, in to dobese-dno požiral, kar se mi je zdelo, da ne bom nikoli potreboval, sem ćelo ignori-ral. Na primer predmet kemija mi je bil sila abstrakten in imel sem vseskozi iz-redne.težave, da sem dobil pozitivno oceno. Nasprotno pa mi ni bilo potrebno doma studirati predmetov, ki so zaradi zanimivosti ostali v glavi že pri predavanju, kot opisna geometrija ali fizika. V teh letih, kar sem v uradnem pokoju, nimam nobenega časa, ker delam mnogo tega, kar me veseli in v delu iz-redno uživam. Žal v mojih mladih letih še ni bilo računalnikov, zato sem sedaj v pokoju vse to nadomestil in dokaj dobro obvladam nekaj programov. Za arhitekta nikoli nisi prestar, ker to je poklič za življenje. Sedaj me pa še zanima, ali so bile v vašem času ugodne možnosti za studij in sploh kako ste doživijali studij arhitekture. Ali so bili čaši po vojni naklonjeni strokovnjakom gradbe-ne stroke? Bil sem izredno radoveden in željan znanj? sem v življenju marsikaj delal iz gole radovednosti ali za hobbv. Tuđi de-nar sem si služil z delom na okoli 30 raz-ličnih strokovnih področjih. Včasih ni bilo tako preprosto Studirati, ker je bilo malo denarja in je bilo večkral treba re-Sevati življenjske probleme z delom med Studijem. Kot Student arhitekture sem bil zaposlen v PA, kjer so delali naši najboljši urbanisti kot arhitekti: SaSa Sedlar, Strmec-ki, Bežek, Bohinc, Gvardjančič, ki so bili tuđi moji odlični učitelji. Na področju zdravstvenih ustanov je bil moj učitelj tuđi arh. Lađo Kham. V seminarju na fakulteti sem sodeloval v trojki kolegov, ki smo pridobili prvo mesto v natečaju osemletke na Rakovniku v Ljubljani. V skupini projektantov, ki so delali na prodjektu Ijubljanskega prometnega vo-zla, ta je zmagala na natečaju z ing. Pu-ciharjem, sem pridobil mnogo znanja na prometnem področju kakor tuđi v projektu letališča Brnik, ki so bili nato tuđi realizirani. Čaši po vojni so bili za strokovnjake predvsem gradbene stroke dokaj ugodni. Značilno je bilo tuđi to, da so ceni-li predvsem zunanje izkušnje in vabili tu-je strokovnjake. Ali drži, da je naš strokovnjak uspel le, če je imel tujo prakso? Ste tuđi vi odšli na tuje? Povejte, prosim, kaj o tem. V modi je bilo, da je naš strokovnjak uspel le, če je imel inozemsko prakse Kot ambiciozen arhitekt tega nisem hotel zanemariti in sem odšel za osem let v Avstrijo. Deloval sem pri najbolj znanih arhitektih, kot so arh. Donau in Praschag v Leobnu, kjer sem delal na projektu pošte v Kapfenbergu in natečaju fakultete za arhitekturo v Innsbrucku. V Celovcu sem bil v okviru biroja arh. Nich projektant med drugim poslovne zgradbe AUA in pokopališča z mrliško vezico St. Peter v Celovcu. Pri arh. Ha-asu, ki je bil preclsednik združenja arhitektov, sem imel priliko projektirati »Terassenhotel« urbanistični nacrt rekre-acijskega centra v Veldnu, naselja Fesch-nig v Celovcu, stanovanjsko poslovni blok v Beljaku, da omenim le najpo-membnejSa dela. V trgovski hiši VVar-muth sem bil hiSni arhitekt, odgovoren za vse trgovsko poslovne zgradbe v de-želi Koroške. Imel sem končno tuđi kot prvi jugoslovanski državljan licenco za lastni arhitekturni biro v Celovcu, kjer sem se ukvarjal z mnogimi deli za na-ročnike avstrijske Koroške. Največ mojih del sem lahko ustvaril žal le v Avstri-ji. Ko sem se vmil v Ljubljano (1974), nisem imel pravice odpreti lastnega biroja, še več, nisem smel sicer bogate prakse v Avstriji nikjer niti omeniti. Kako ste doživljali prehod iz kapitalizma, ki ste ga po »zaslugi« raz-mer doživljali v Avstriji, v sociali-zem. Ali ste bili morda vsaj kratko obdobje komunist ali član partije? Če ne, ali ste imeli zavoljo tega kakšne težave in kako vas je vsemogoč- ISKRENE ČESTITKE ZLATOPOROČENCEMA Anica in Slavko Osolin Petdeset let zakona pomeni petde-setkrat po J6.r> dni, če posebej ne šte-|em prestopnih let, z vsem, kar pač sodi v dve v Ijubezni povezani življe-nJi: vsemi vzponi in padci, upi in ra-*očaranji, veseljem in žalostjo. Po| stoletja skupnoga življenja pa hkrati pomeni nič manj kot 18.262 dni skupnega življenja dveh ljudi, ki sta zna-« in zmogfa ludi v viharnih časih voj-"* in pomanjkanja ohraniti življenj-sko vedrino, Ijubezen in razumeva-nje. Vse to in še več sem našla pri zlatopo-fočencih Anici in Slavku Osolinu, ki v pri-Jetni hišici v Spodnjih Jaršah, na (arSki 10 Preživljata jesen življenja in uživata sado-ve svojih skupnih petdesetih pomladi, Z|m in poletij, ki so ju povezala v neraz-družno skupnost. Njuna skupna življenj-ska pot se je pričela 27 oktobra 1947- ko *! si izmenjala prstana in obljubila, da JX>sta skupaj v dobrem in hudem. Oblju-"a drži še sedaj in veliko lepih misli v po-Rovoru z njima jo utrjuje. Skupaj se vrne-mo na začetek njune poti, ko je bila Anica še Habič in ko mlad fant Slavko iz |arš se ni vedel, da bo nekoč v Javorju pri Mubljani srečal dekle, ki l» postala njego va žena. Javor pri Ljubljani je prijetna vasica, v nl! je bila nekoč gostilna 'Pr Špan' kjer sta s svojo Stevilno družino živela Urška in l°*e Habič. Ob gostilni je bila precejšnja knietija, ki je od njiju, pa tuđi od Stevil-ne družine zahtevala veliko dela. 12 otrok se jima je rodilo in Anica, ki je bila peta P° wsti, je prišla na svet 19. julija 1921. le-M- Lepo so se razumeli, radi pomagali sjaršem in ob hlapcu in dekli posegli tu-^1 za težjimi deli, še zlasti ker je večina otrok odhajala v sole in skušala tako najti £°U5i kos kruha. »Moja mladost je bila kljub delu lepa,« pravi gospa Anica, ko *ujava spomine na Solo, ki je bila na rlrugi strani ceste, na ples in pesem, ki je pisti ob večerih odmevala iz hiše, na šo-"»- kjer se je priučila, zaradi obilnega dela 1» ostala (toma, na brata župnika, sestro 'dravnico in starše, ki sta praznovala zla-l() Poroko. Gospod Slavko se je rodil K>. julija 'y^2 v Jaršah mami Mariji in očetu An-*eju, ki sta imela šest otrok: dva fanta in »in dekleta. Oče je bil zidar, sezonski đe-»vec, |,iko je morala mama kar »fajn sparat«, da je preživela stevilno družino. Zlatoporočenca Anica in Slavko Osolin s hčerkama. G. Slavko je zgodaj začel hoditi v »tabrh« in tako pomagal mami; solo je imel čez cesto. O tistih časih pravi, da je bilo flet-no, drugačno veselje in življenje, kot je danes, ko je vsega v izobilju. Tedaj je kruh velikokrat spal, otroci pa so delali doma na majhni kmetiji, ki io je imel stari oče, hkrati pa za kos kruha trdo delali na bližnjih kmetijah. Življenje pred vojno je bilo težko za vse, se spominja g Slavko tistih dni, koje v današnjem LIP za majhen denar skladal deske, izdeloval zaboje, prebiral les, delal tuđi pri »sekolarju« in si želei, da bi se izučil za kakšen poklič. Z mamo sta ves dan iskala po Ljubljani »šlosarja«, ki bi ga vzel v uk, pa ga ni bilo. Nekaj časa je delal pri zi-darjih skupaj z očetom. Gradili so današnji NUK. Zaradi »žleht palirja,« ki je od njega zahteval neprestano pometanje, »tuđi 2 do 3 metle sem »znucal na dan«, pravi, izgubil veselje in ni postal zidar. G. Slavko je zelo rad risal in se odločil za ključavničarstvo, tega se je izučil pri moj-stru Končanu v Domžalah. Vojna leta so bila za oba zakonca, tedaj Se mlada fant in dekle, polna trpljenja, skrbi in strahu. Bil pa je to tuđi čas, ko sta se srečala, saj je mlad fant Slavko po zaporu prišel pomagat k Aničinemu sosedu in zašel tuđi v gostilno, kjer sta se ob novem letu 1941/42 tuđi spoznala in začela hoditi. Čeprav so bile njune poli v vojni različne, se ništa pozabila in kratka skrivna srečanja so Se krepila prijateljstvo in Ijubezen, ki sta ju pripeljala na skupno življenjsko pot. Po vojni se je g. Slavko zaposlil v Induplati in se s kolesom ob koncih tedna vozil v javor, kjer je ga. Anica še vedno pomagala v gostilni. Dobro uro in |X)I vožnje s kolesom, v vsa-kem vremenu, se smeji g. Slavko. 27 oktobra 1947 sta se poročila. Civilno poroko sta opravila v Ljubljani, kjer so se ludi fotografirali. Zaradi »točk« je bilo kar težko priti do poročnih oblek, se spominja ga. Anica, ki je morala biti v modri obleki z rožicami za civilno poroko lepa nevesta, kot je bil tuđi gospod Slavko v temno modri obleki »fejst« ženin. V Ljubljano se je nevesta z očetom pripeljala s kolesljem, ženin in priča pa z vlakom. V nedeljo je bila v cerkvi v |a-vorju cerkvena poroka. Priča ge. Anice, ki je bila tedaj v beli, do tal segajoči obleki, je bil brat župnik Herman, v cerkev pa ju je odpeljal oče in poročil g. župnik Viktor Vojska. Sledila je prava ohcet v domači gostilni in slovo neveste od doma. Novi dom je bil sprva hiša starega očeta, kjer je ga. Anica skrbela zanj in teto. Lepo smo se razumeli, pravi in teta je nekoč rekla, da se še skregati ne da z mano. G. Slavko je hodil v Induplati, kjer je bil strugar in skrbel predvsem za vzdrže-vanje, ga. Anica pa je ostala doma, skrbela za oba ostarela sorodnika, za velik vrt, kjer je pridelala vso potrebno zelenjavo, za dve hčerkici in kaj kmalu imela »prvi« domžalski vrtec, saj je začela varovati otroke. Vsakega posebej sem bila vesela, se spominja, in pove, da jo njeni va-rovanci še sedaj radi pridejo obiskat in se radi spominjajo njenega varstva, ki so ga hvalile tuđi »uradne« vzgojiteljice, saj so bili otroci mame Anice lepo vzgojeni. Stari dom je postal tesen in leta 1954 sta se s hčerkama vselila v novo hišo, kjer živita še danes. Večji del zemlje sta izgubila zaradi novogradenj, ostal jima je velik vrt in sadovnjak, kar zahteva veliko njuneg.1 dela. Zelenjava in sadje sta vedno (lomača in ob obisku je bil na mizi velik kup fižola, ki ga je bilo treba prebra-ti. Imata tuđi kokoši, zajce, pa mućke in dva psa. Spominjali smo se tuđi časov, ko je bila njuna hišica brez vode in elektrike. G. Slavko je tedaj skupaj z g. Peterlinom iz Preserij skušal pridobiti krajane, da bi vodo napcljali s Homca, pa tedanji oblasti to ni bilo povšeči. Kasneje je k njemu prišel g. Iranc Habjan, tedanji predsednik občine, in kljub vodnjaku, ki so ga izko-pali na dvorišču, je gospod Slavko sel znova v akcijo in pridobil krajane zm vodovod, kasneje je prišla tuđi elektrika. Kljub delu v službi, v Induplati je g. Slavko ostal do upokojitve, in doma ler skrbi za hčerki: Dragica, por. Strmole, je v službi na RTV, Bojana, por. Zver, živi na Količevem, dela kot poslovodkinja v Napredku, sla zlatoporočenca videla kar veliko svela. Varcevala sta in skupaj s pri-jatelji obiskala Moskva Benetke, Gross-glockner, bila sta na Ćeškem, kjer ima g. Slavko sestrični, hodita v toplice, prav zdaj sta se vrnila iz Moravskih Toplic. Okrevanje je bilo darilo hčerk ob zlati poroki. Sodelujeta v Društvu psoriatikov, kamor sta se vključila zaradi ženine bo-lezni, starost pa jima lepšajo trije vnuki Uroš, Malej in Andraž, ki s starši velikokrat, skoraj vsak dan, obiščejo stare starše. Zlate poroke »na občini« uradno ništa obeležila, so jo pa drugi toliko bolj, se smejita, ko obujamo spomine na prese-nečenje, ki so jima ga pripravili v društvu. Ob republiškem srečanju, bilo je pri Avseniku v Begunjah, so jima pred blizu 200 člani izročili priložnostno darilo in velik šopek, posebej pa jima je čestital tuđi gospod Avsenik in prav za njiju zaigral Na Golici. Tuđi zaplesala sta, pleseta zelo rada. »Čeprav me noge malo bolijo,« je pripomnil g. Slavko, ga. Anica pa ga je hitro [»pravila, »ampak v nedeljo si pa dobro zaplesal.« Slovesnost so jima pripravili tuđi so-sedje, ki so čisto po tihem postavili mlaj in ju počastili z vrsto daril, za veselje pa poskrbela harmonikarja. »Kaj takšnega še nisem videla,« je še sedaj iskreno vesela ga. Anica. Presenetili so ju tuđi gasilci in v imenu KS g. Marjan Ručigaj. Posebej slovesno je bilo v cerkvi v Grobljah, kamor so ju pospremile tuđi narodne nose in gasilci. Njuni priči sta bila hčerka in zet, poročil pa ju je brat ge. Anice Herman; ta je med drugim dejal: »Bodita prepričana, da je to nagrada in plačilo za vajini žrtvi, za zvesto služenje otrokom, za vso Ijubezen do družine in domovine.« S sorodniki so praznovali pri Kovaču na Količevem. Lepo je bilo. Kaj si želita? ju povprašam. Zdravje, pa da bi še kam šla, pravi gospa Anica, gospod Slavko pa jo potolaži, saj bova šla. Najraje imata domačo hrano, zelenjavo, pa tuđi kakšen golaž prav priđe, se smeji gospa Anica svojemu možu. Oba leta dobro »skrivala« in ob koncu mi na-treseta ćelo prgišče življenjskih resnic, ki so jima pomagale na njuni pet desetletij dolci življenjski [»ti: »Morda že tako bit; vsak mora malo potrpeti; najbolje je, da vse vzameš za dobro; preveč izobilja tuđi povzroča razdore; vse je treba posku-šati zlepa, brez kreganja; če pomagati ne moreš, škodovati ni treba. Iskrene čestitke, spošlovana zlatoporočenca Anica in Slavko Osolin, in veliko zdravja, sreče in zadovoljstva ter pri-jetnih izletov! V. V. Arhitekt Ivo Kranjc v lastnem biroju v Celovcu na komunistićna partija sprejemala kot strokovnjaka? V osmih letih kapitalizma, ki sem ga mimogrede živel v Avstriji, nisem mogel v kratkem ali nikoli pozabiti predvsem pa sprejeti novega oziroma starega načina življenja v socializmu. Ker nikoli nisem bil komunist ne član partije, sem zaradi položajev, ki so bili pogojevani s članstvom, imel velike težave in bil nemalokrat posredno zapostavljen. Ker pa sem imel strokovno izobrazbo, ki sem jo vedno uporabljal v najboljši veri in v korist stranke ne glede na zunanji videz ali mišljenje, nisem imel potrebe za drugačno odskočno desko na dostojni nivo v družbi. Prav zaradi tega sem še vedno rad med Ijudmi, se lahko z njimi pogo-varjam s pogledom v oči, čeprav marsikateri sogovornik tega ne prenese. In sedaj se za danes dotakniva vaše odločitve, da svoje delo posvetite Domžalam. Kdajje bilo to, ali ste pri tem naleteli tuđi na kakšne neprilike? V letu 1975 sem se odločil svoje delo posvetiti Domžalam, ki so bile na pra- gu silovitega razvoja, imele so dobro osnovo na urbanističnem področju v Biroju 71, kjer je delal moj stanovski kolega arh. Kerševan; ta je bil zelo sposoben urbanist. Sprejel sem položaj domžal-skega urbanista na občini kot upravni organ in mi tega nikoli ni bilo žal. V tem času je bil to zame velik iz^iv in obetal sem si svoje znanje v največji meri izko-ristiti. Želei sem studije nadaljevati, kar mi zaradi obilice dela nišo omogočili. Žal se je urbanizem kol najmočnejše strateško orožje za politike moral vedno pokoravati višji sili in s tem postavljati strokovne rešitve često na glavo. Marsi-katera težava ima danes svoj izvor še od tedaj. Gospod Ivo Kranjc, v upanju, da bo vaše razgibano delo in življenje obogatilo naše hralke in hralce ne zgolj v informativnem smislu, se vam tuđi za današnji razgovor pri-srčno zahvaljujem in Bog z Vami. (se nadaljuje) IVAN KEPIC Akademski slikar Danijel Lovro Fugger S prijatelji bom Domžalam dal nekaj dobrega (7) Ni me potrlo dejstvo, da mi je bila fjradbena jama zasuta. Sem f lovck trdne volje. Življenje gledam samo naprej. Ko slikani krajino, moćno po cloživljam stniscl in smeri narav<-\ 'v' tako m.ijhen potor'el' tc'c '..imo 11.1 prej kljub sk.il.im in o/in.iin. S.imo n.iprcj mirno /,>|>iek in f»rfprek proli svoji širini in veličini, ludi j.i/ sem /eM in hreprnel le n.ipre/. Kot prvi akademski slikat l.)om/,il( ,m scin po vrnilvi i/ [iijinc Ici.i 1972, čislo naravno gledano, moral /arlostili velikim likovnim polrcb.im Skup-sčincobčine Domztilo, rlelovnim oij>,,ini/' I l.i)>j,m in |er-nej Lenk). Za dve veliki slikarski kornpo/iriji v rlveh osnovnih Sol.ih v I >>ni/,il,ih, ki sla bili zgrajeni iz samoprispevka, sem i/vedel k.n iz iIikviic;',-' ' asopi-sa, da sem jih poklonil. Večina drugih kupčev se mi je pa kot Domžalčanu priporočala in priča-kov.il.i simbolično f eno. l.iko nisem (inanuio mogel priti nikamor, kljub lemu d.i sem veliko in pošteno ustvarjal. Veliko javnih n.iroćil likovnih del se v Domž.il.ih n.trof'i pii slikar jih v Ljubljani. Jaz pa kol Doin/alčan nisem v Ljubljani rlobil notVncj;.! n.iro'il.i, Vsako leto sem ludi pripravil kulturni (iogodek Domž.ilGinom z.i očinski praznik s svojo slikarsko razstavo. Iako rekoč sem bil prvi, ko sem Iju-dem približal slikarsko umetnost. Izvrševal sem kulturno poslanstvo s statusom samostojnega umetnika v svobodnem pokliču. Toda življenje je teklo naprej. Približali smo se letu 1 la, glasbena šola in treningi aikida. Večnamenski prostor odstopimo tuđi za razne kulturne prireditve, kot je revija pevskih zborov, gledališke predstave kulturnih društev in podobno. Še pred meseci je bilo slišati, da se v večernem času okoli sole zbi-rajo neke mladinske skupine. Ćelo o mamilih so govorili. Mladinske skupine, o katerih govorite, nišo kakšni neznanci, pač pa vaši otroci, ki so že končali šolanje v osnovni Soli in se družijo v našem parku. Stari od 16 do 20 let in v starost-nem obdobju, ko starši nimajo več nadzora nad njimi. Nič ne bi bilo narobe, če bi se ti fantje in dekleta mirno družili. Prav prizadeta pa sem, kadar uničujejo zeleniće, ko se vozijo z motorji, razbijejo prenekatero steklo in nasmetijo park. V enem večeru nam mladi, ki so nekoč sami skrbeli za čistočo v parku, uničijo ves trud. Prosim vse mlade, ki vam dovolimo, da preživite svoje proste ure v parku, da ga ohranjate, saj ga tuđi uporablja-te. V septembru sem zaradi storjene škode najela varnostno službo. Vesela sem, da lahko govorice o mamilih za zdaj zanikam. In še to. V nekaterih šolah po Sloveniji menda posamezniki učence uvajajo v tuja verstva. Ali je kaj podobnega zaslediti tuđi na naši Soli? Ne. Med poukom se ne srne in ne more nihče nepovabljen sprehajati po soli, kaj sele, da bi otroke uvajal ali za-peljeval v nedovoljene dejavnosti. V popoldanskem času so v soli prisotni le tišti otroci, ki imajo krožke, glasbe-no solo, taborniki itd. Po sedmi uri zvečer zapremo glavni vhod in do-stop v solo je možen le prek zadnjega vhoda, ki je pod hišnikovim nadzorom. Za konec. Na stari radomeljski soli sta bila velika napisa: DOBRO VZGOJENA MLADINA - SREČNA DOMOVINA in LJUBITE SVOJ ROD - SPOŠTUJTE SVOJ JEZIK. Se vam zdi primerno, da bi ta dva napisa namestili na pročelje naše sole? Vsekakor sta to reka, ki še kar drži-ta. če bi jih namestila na pročelje? Ne vem. Mislim, da bi se prej posvetova-l.i s šolskim parlamentom - učenci, predstavniki razrednih skupnosti - kaj menijo o ideji. Veste, naši otroci so imenitni, delavni in ustvarjalni. Spoštu-jem njihovo mnenje in se trudim, da bi jim solo čim bolj približaln. Menim, da imajo pravico odločiti, kaj naj piše nad vrati hrama, ki ga vsak dan obi-skujejo. Verjamem, da bi se odločili prav. Hvala za pogovor (k)SfM Ana Ntiš.t Kern je med zgo-dovinarji vidneiša osebnost. Napisala je delovni wzek za zgodovino za 6. razred OŠ. Soavturica pa je Zgodovine za 8. razred z naslovom Naše stole!je. Knjigo je Ireba pohvalili, saj vsehuje vsaj nekaj naprednejših po-gledov na zgodovino tega stolci ja. FRANCE CERAR Izletnik '98 ali lahkih nog naokrog s taborniki Taborništvo je čudovita stvar. Skoraj je ni dejavnosti, v kateri se člani Rodu Skalnih taborov iz Domžal Se ne bi preizkusili. Zagotovo je hoja na izlete ena zanimi-vejših. Pred nekaj leti smo sklenili, da borno do takrat bolj ali manj naključne izlete zaokrožili v celoto. Porodila se je ideja o akciji, ki smo jo poimenovali Izletnik. Začeli smo izdajati knjižico, v kateri so opisani vsi izleti za tekoče leto, v njej pa je ludi prostor, kamor si mladi taborniki lahko vpišejo vtise z izletov, vorlja pa jim udeležbo potreli s podpisom in žigom. In če se tabornik udeleži dovolj izletov, junija dobi našitek, ki ga našije na taborniško sraj-co. Letos smo izdali že peto tako knji- žico, kjer vabimo vse naše člane na trinajsl ra/ličnih izletov. Ti so urejeni po zahtevnosli, tako da vsaka starost -na veja najde njim primerne izlete. Tako gremo z medvedki in čebelicami (otroci do 4. razreda) v Rakov Škoc-jan, okrog Belopeških jezer, v istrsko vasico Pomjan, na Paški Kozjak in Rn-titovec. Z gozdovniki in gozdovnk .1-mi (od 5. do 8. razreda) borno obiskali Borovniški Pekel, Idrijo, Kmico, na Kojnik in Dobrčo, najstarejše popotni-ke in popotnice ter veterane grče pa borno popeljali v mežiški rudnik, na Irdinov vrh ter Dobrčo. Prva dva izleta, v Borovniški Pekel in Rakov Skocjan, smo že izvedli. Obeh skupaj se je udeležilo okrog 280 mladih labornikov, od tega 200 medvedkov in čobelic. Oba izleta sta krasno uspela, pri prvem nam je malo ponagajalo le vreme. A taborniki nismo iz sladkorja, tako da n.is to ni pre-več motilo. In za naslednji izlet smo naročili sonce. PRIMOŽ 6_ Domžale /lamnik NOVEMBER "7 LISTOPAD / VIDA PETROVČIČ Slovenija na pragu 21. stoletja Društvo katoličkih izobra-žencev Franc Bernik Domžale tuđi v jesenskem delu na-daljuje s serijo zanimivih pre-davanj. Tokrat je bila gostja v popolnoma zasedeni Berniko-vi dvorani domžalskega Kul-turnega doma vsem dobro znana novinarka Vida Petrov-čič. Po pokliču je sicer profesorica filozofije in sociologije, vendar dobro pozna našo ekonomijo ter razmere, ki vlada-jo v državi. V uvodnem delu predavanja je /branim pojasnila nekatere vidike in poglede na sodobno ekonomijo 21. stoletja. Po njenih be-sedah je potrebno upoštevati, da je Slovenija majhna država, ki ni-kakor ne more postati neke vrste nova Švica. Smo preblizu Balkana, preblizu potencialnih kriznih žarišč. Pri vstopu v Evropo moramo biti ravno zaradi tega še po-sebej previdni, saj na nas preži precej pasti. Na vsak način si moramo prizadevati, da borno še naprej ohranili našo narodno identiteto. Imamo izredno perspektivne mlade ljudi (generacija, ki je sedaj stara med 30. in 50. leti, v povprečju govori vsaj 2 tuja svetovna jezika), in na njih moramo graditi. Naše gospodarstvo zaradi majhnosti tržišča ni konkurenčno. Naša podjetja so tehnološko zaostala, naša težka industrija je uničena, edino, na kar se lahko opremo, so Ijudje. Del večera je ga. Vida Petrov-čič namenila ludi notranje gospodarskim temam. Zgodba o uspehu, ki jo promovira LDS, se je izkazala za neuspešno. To nam kažejo vsi gospodarski dejavniki. Kajti v naši državi še vedno vlada socializem. Sedaj se sicer imenuje malo drugače, a je na žalost to še vedno socializem in tuđi stopnja korumpiranosti je pri nas prevelika. Še vedno imamo tuđi ogromno državne lastnine in trenutno vladajoča politična opcija ne dopusti, da se razvije pravo tržno gospodarstvo. Do tega bo prišlo sele takrat, ko se bodo olastninile tuđi banke, Mobitel itd., skratka, vsi monopolisti. Tu se vidi, kam nas je pripeljalo liberalno gospodarstvo. Nujno je potrebno zmanjšati obrestne mere, ki so pri nas visoko, visoko, previsoko nad evropskim povpreč-jem. Zanimiva je tuđi zgodba iz ozadja sprejemanja »španskega kompromisa«, je nadaljevala ga. Vida Petrovčič. Španski kompromis je nastal kot posledica povezav nekaterih ljudi v vrhu našega zunanjega ministrstva z Znan obraz s TV zaslonov - Vida Petiovčič med predavanjem v domžalskem Kulturnem domu. Foto: JANEZ STIBRIČ italijansko in srbsko tajno službo. Posledica tega je bila osebno okoriščanje tistih, ki so se »znašli« in končna posledica vseh teh relacij je tako imenovani španski kompromis. Tuđi naša monetarna politika oz. naša fi-nančna osamosvojitev ter notra- nja trdnost tolarja je bolj posledica tega, da bi se ta valuta nekoč, kasneje, združila v neko enotno (evropsko) valuto. Železna zavesa se je odstranila, komunizem je padef - to je bila predvsem odločitev in zasluga nekaj vodilnih politikov v Evropi. Jugoslavije kot večnaci-onalne države ni več, saj je Jugoslavija služila svetu in Evropi zgolj kot nekakšen eksperiment, ki je popolnoma propadel. No-bene možnosti ni več, da bi ponovno prišlo do neke nove po-vezave ali zveze Slovenije z dru-gimi balkanskimi državami, saj tega tuđi Evropa ne bi dopustila. In tuđi dolgoročni cilj Slovenije na pragu 21. stoletja mora biti združena Evropa, drugače nas bo povozil čas. S temi mislimi je svoje predavanje zaključila ga. Vida Petrovčič. Po uradnem zaključku pa so prisotni v nefor-malnem razgovoru o tem in onem lahko pokramljali s tokrat-no gostjo Društva katoliških izo-bražencev Franc Bernik Domžale, ki je tuđi tokrat zadel v polno z izbiro predavateljice in teme. O tem so si bili edini tuđi vsi, ki so se odzvali vabilu na to predavanje. JANEZ STIBRIČ LENČKOVI VEDO, KAJ JE LJUBEZEN Naš Jani Ena izmed nalog Društva invalidov Domžale je tuđi skrb za težke invalide, ki jim skušajo po svojih močeh pomagati. V to skrb spadajo tuđi obiski njihovih članov in tako sem se pridružila predse-dniku Edvardu Završniku in podpredse-dniku Hinku Modlicu, ko sta obiskala Janija Lenčka v Prelogu. Ko se je Jani Lenček rodil, se je njegovim staršem podrl svet. Cerebralna paraliza, mi-krocefalija so naštevali zdravniki in starše-ma, ki sta že imela zdravega sina, nišo ve-deli prav povedati, kaj lahko pričakujeta od drobnega fantiča, ki se je z vso silo boril za življenje. »Kar precej časa smo potrebova-li/ da smo prišli k sebi, da smo se našega Janija navadili, ga vzljubili, takega kot je, in z njim preživeli že 25 dolgih let,« se spomi-nja mama Marta Lenček, sicer učiteljica tret-jega razreda Osnovne sole Ihan. Moč so ji )P dajali mož Janez, sin Bojan in njena mama, brez katere ne bi zmogli. Pomagalo je razumevanje in pomoć sodelavcev, soro-dnikov, prijateljev in znancev, pa tuđi stro-kovnih institut ij. Sprva je bilo najtežje. Vsa-kotedenska telovadba v Ljubljani, kjer so te-(M poizkušali pomagati z Bobatovo metodo, telovadba doma vsak dan dve do tri Urt>, dolgi clnevi, leđni in mesed upanja, da bo fant pridobival gibalnost, da ga bo mo-Koče posedati na voziček in popeljati v na-r;ivo, so st1 počasi razblinjali, ostala pa je Iju-bezen do brezmočnega fanta, ki večino časa preživi v postelji in zvedavo opazuje svet okoli sebe. Starša pa se spominjala mnogih pljučnic, operacij kolkov, otroških hole/ni, šlevilnih pregledov in drugih obi-skov zdravnikov, ki jih je bilo čedalje manj, sznivem materinem glasu se pomiri in nas posluša. Vmes je bila gradnja in vselitev v novo hiso, clelovna nesreča očefa Janeza, ki je bil zaradi pade a in hudih poškodb pet k't doma in je gospa Marta skrbela za oba, še danes pa gospod lanez zaradi teh posle-dic Janija ne more dvigati. »lirez pomeli rT«>je mami ne bi zmogli, ne bi mogli imeti hnija vseskozi doma,« znova zalrjuje gospa Marta, ko se spominja teh najtežjih let, v kadrih skoraj ni bilo noći, ki bi jo prespali. lem so sledila lazja in lepša leta, ko je z roj-stvorn prvega vnuka in nato še drugega po-S|jalo sonce. Jani Lenček ima rad družbo, zato je bil vesel obiska vodstva Društva invalidov Domžale in je prijazno pogledal v fotoaparat, kamor smo ga ujeli skupaj z mamo Marto. Gospa Marta je vseskozi v službi, zadnja leta se z možem »šihtata«, tako da je vedno nekdo pri Janiju. Gospod Janez dela pri Var-nosti v glavnem ponoći. Pohvalila tuđi sina Bojana in snaho Andrejo. Ta je lepo spreje-la svaka Janija, ki ga obiščeta tuđi oba vnuka Klemen in Rok. Za svojega so ga sprejeli tuđi bratranci. Vseh obiskov je Jani zelo vesel in to ludi pokaže, kot pokaže, da rad gleda televizijo in posluša radio. »Tega fanta ni-koli nisva mogla dali v zavod,« pravi gospa Marta, ki so ji njeni učenci dajali moč, da je laže bodila skozi življenje. In to je kljub Ja-nijevi bolezni lepo, le to bi si želela, da bi Jani govoril, da bi ji z besedo povedal, kaj ga boli in kaj si želi. Tako pa lahko le ugibajo, ga skušajo razumeti in mu pomagati, kot vedo in znajo. Vsa hrana mora biti »spasirana«, zaradi poškodovane sluznice mora biti vedno pri roki aspirator. Fizično je Jani odrasel ma- ski, ki potrebuje veliko nege. To olajšuje po-sebej prirejena postelja, ki omogoča dviga-nje, vendar je prav s tem povezana tuđi bo-jazen gospe Marte. Hrbet jo zaradi teže več-krat boli in njena skrb, kako bo s sinom, ko ga ne bo mogla več negovati, je čedalje bolj prisotna. Sedaj ji pri negi Janija pomaga zdravstvena služba Zdravstvenega doma Domžale, zanjo imata zakonca Lenček samo pohvalne besede. Dr. Kovačeva, dr. Vasle in sedaj dr. Grošelj so bili vselej pripravljeni pomagati, enako tuđi medicinske sestre. Sedaj Janija trikrat v tednu obiskuje sestra Sabina, ki jo ima Jani zelo rad, saj se na človeka zelo na-veže. Vendar ne sprejme vsakogar, saj hitro čuti, kdo ga ima resnično rad. Preden odide v službo, ga gospa Marta nahrani, opoldne pomaga patronažna sestra ali gospod Janez, potem je večer in noč, ki jo Jani navadno prespi, pa vendar slarša še vedno poslušala, ali ponoći resnično spi. V pogovoru zakonca Lenček povesta, da si Ijudje težko ali sploh ne morejo predstavljati, kaj pomeni imeti otroka, kot je Jani. Do-kler se sam ne srečaš z njim, ne veš, ne veš, kaj imaš in potrebuješ čas, da to sprejmeš in s tem živiš. Pri premagovanju težav je Lenč-kovima pomagalo tuđi društvo Sožitje, v ka-terega akcije se vključujeta, obiskujeta predavanja, hodita na izlete in srečanja. Žal ji-ma je le, ker tega zaradi gibalnih težav ne more storiti tuđi Jani. Ko je bil še mlajši in bolj gibčen, so se kam odpeljali, hodili na srečanja in se družili v okviru društva, sedaj to delata sama, vendar ne pogosto, saj je težko dobiti varstvo za Janija. Finančno država pomaga, vendar sta morala starša vse korake narediti sama. »Če vse pogledam nazaj, sploh ni bilo tako hudo, saj vse, kar je hudega, hitro poza-biš. Bilo pa je tuđi veliko lepih trenutkov in ti pomagajo, da laže premaguješ pot, po ka-teri stopaš,« razmišlja gospa Marta Lenčko-va in ob koncu najinega pogovora ne pozabi pohvaliti tuđi kolektiva Osnovne sole Ihan, kjer je vedno naletela na razumevanje in pomoć. Hkrati še enkrat ponovi, kako srečna in vesela sta z možem, ker družina sina Bojana lepo sprejema Janija, ludi prav tako dru-žinski prijatelji. Ostaja pa skrb, ki je iz leta v leto večja: kako bo z Janijem, ko njiju ne bo. Hvala, gospa Marta in gospod Janez, zato, da sem lahko spoznala, kako je tuđi dru-gačnost lahko sreća. VERA VOJSKA POGOVOR S PEVKO ALBINO PAVLIČ Ob 60-letnici p repe van ja na domžalskem koru Ob šestdesetletnici prepevanja na domžalskem koru Albine Pavlič in ob prazniku zavetnice cerkvene-ga petja sv. Cicilije, ta goduje 22. novembra, je na pobudo Toneta Juvana, ki sedaj vodi meSani pevski zbor v domžalski župnijski cerkvi, nastal tale pogovor v troje. Beseda je najveć tekla o domžalskem cerk-venem petju. Gospa Albina, znani ste kot odlična pevka. Ali se je v vaši družini veliko pelo, ali so imeli tuđi starši dar petja? V naSi družini je bilo kar nekaj dobrih pevcev zlasli po mamini strani, njena sestrična je bila organistka v mestu Števr, njen bral je bil glasbenik in skladatelj, moja sestrična pa je pela v Kato-liSkem izobraževalnem in podpornem društvu v Domžalah. V naSi družini smo veliko peli. Posebno so mi ostali v spominu prijetni zimski večeri, ko smo se otroci posedli na peči, rekli smo, da smo na koru, in se včasih ćelo prereka-li, kdo lepSe poje. Mama, imeia je pri-jeten alt, je med delom zmeraj žvrgo-lela. Ko sem začela hoditi na vaje, je rekla, da naj le začnem, toda potem petja ne smem opustiti, pozneje mi ni ni-koli rekla, da ne smem k pevskim va-jam. Na koru ste začeli peti že s štiri-najstim letom, to je vendarle zelo zgodaj. Leta 1937 je nekega dne priSel takrat-ni organist Jakob Flis k nam domov in dejal, da je župnik Bernik rekel, da naj bi začela peti pri zboru. Ko smo v Soli pred veroukom večkrat peli, sem župniku pomagala učiti druge učence, tako je vedel, da dobro pojem. Spominjani se, da sem leta 193^ ko je bila birma v Domžalah, že pela pri Skofovern spre-jemu. StarejSi pevci so me lepo sprejeli in sem bila vesela, da sem lahko pela. Takratni pevski zbor je bil maloStevilen, pevce je izbra I župnik Bernik sam. Kljub majhni zasedbi smo izvajali dokaj zahtevna dela. Vaje smo imeli po enkrat na teden, in sicer v petkih zvečer, da me je bilo pošteno strah, ko sem se vračala domov. Tone Juvan pa je se do-dal, da je bil organist Jakob Flis dober organizator takratnega glasbenega življenja v Domžalah, bil je ludi kapelnik godbe, ustanovil in vodil je godalni or-kester, sploh je bil zelo razgledan glas-benik. Kako je bilo med okupacijo, ali je cerkveno petje povsem utihnilo? Ko so Nemci župnika Franca Bemi-ka in kaplana Stojana Novaka pregnali iz Domžal in v cerkvi ni bilo več: svetih maS, smo se ob desetih zbirali k molitvi, tedaj smo tuđi veliko peli. Kakšne razmere so bile po vojni? Ko se je Bernik po končani vojni iz Ljubljane vrnil na župnijo, ni bilo več ti-stega petja kot pred vojno. Domžalski kor je se zmeraj vodil takrat že ostareli Jakob Flis. Bernik se je v Ljubljani spoznal z izredno sposobnim mladim organistom Jožetom Jezerskom, ki je takrat Se Stu-diral na ljubljanski srednji glasbeni Soli, kjer je bil njegov profesor Matija Tome. Jezerska je Bernik povabil v Domžale, hkrati pa je Se Studiral orgle in klavir. Je-zerSka so potem, zato ker je prevzel službo na koru v FJornžalah, izključili iz srednje glasbene Sole. Gospa Albina, kako se spominja-te Jezerškovega prihoda v Domžale? Pevci smo ga bili zelo veseli. Bil je zelo natančen, imel izredno izoštren čut za petje, bil pa je tuđi družaben, tako smo vsi z veseljem prihajali k vajam. Zbor se je v jezerSkovem času Stevilčno precej povečal in je zlasti v kakovost-nem pogledu zelo napredoval. Peli smo kot slavčki. Tone Juvan, ki je na koru začel peti leta 1949, je ctodal, da je bil takrat Jezer-Skov zbor odličen, Albina Pavlič pa je bila s svojim prvim altom nepogreSljiva. V zboru so bili seveda tuđi drugi odlični glasovi. Toda danes je govor o Albini Pavlič, ki smo ji pevci rekli kar Jurč-kova Albinca. Potem ko je oblast zaprla cerkev v Crobljah, so se domžalskim pevcem na koru pridružili pevci iz Grobelj. Jezeršek je bil te pomladitve zelo vesel. Ali se je s prihodom Matije Tom-ca v Domžale na koru kaj spreme-nilo? Profesor Matija Tome je bil z duSo in telesom pri petju. Prihajal je tuđi k pevskim vajam. Kadar je bilo kaj narobe, ni nič rekel, samo z ocrni je pomigal in vsi smo vedeli, da je narobe. Vsi smo zelo pazili, kako usta odpiramo. Posebej smo pazili pri njegovih skladbah. Profesor je večkrat dejal, da daleč naokoli ni zbora, ki bi njegove skladbe tako zapel kot mi. Takrat so se mi njegove skladbe zdele težke, toda če jih sedaj poslušam, so mi vedno bolj vseč, tako pevne so in melodične. Spominjani se, d,i je eno skladbo napisal prav za moj glas, a se ne morem spomniti, katera pesem je bila. Tone Juvan pa je obudil spomin na postavitev Tomčevega Slovenskega božica v Domžalah. Potem ko je ta njegova skladba tik pred drugo svetovno vojno doživela krstno izvedbo v Zavodu sv. Stanislava v Sentvidu nad Ljubljano, je ostala skoraj pozabljena. V letu 1950-1951 sta se-profesor Tome in JezerSek dogovorila, da bi deb obnovili. Slovenski božič je bil obnovljen v koncertni izvedbi. Pevci smo stali pred oltarjem, dirigi-ral je Tome sam, na orglah nas je sprem-Ijal JezerSek. Pri prvi izvedbi je angelčka pel Ločnikarjev Tonček, vlogo sv. Jožefa sem pel jaz, pastirji so bili lože Vojska, Nejko Pirnat, Tine Habjan, sodelovala pa je Se vrsta drugih odličnih pevcev in pevk. Vlogo Marije je pri prvi izvedbi pela NuSa Kristanova iz Ljubljane, pri poznejSih postavitvah, delo smo namreč izvajali več let, je v tej vlogi nastopala Albina Pavličeva, vendar je Tome vlogo priredil za njen glas. Tome je vse nasto-pe dal posneti na magnetofonski trak, potem pa jih je med seboj primerjal, ka-teri nastop je bil boljsl Ali se spominjale kaksne krstne izvedbe Tomćevih del v ćasu Jezerska? Seveda. To so bile njegove Slovenske božje poti, ki so obsegale več kantat, na primer Brezje, Sveta gora, ViSarje, Ptuj-ska gora in Gospa sveta. Peli smo jih tuđi na Sveti gori, v mariborski stolnici in Sekje. Spominjam se tuđi takratnih izletov |x-vskega zbora v razne kraje po Sloveniji, je dodal luvan. Dopoldne smo navadno [»li pri sveti maSi, popoldne pa smo navadno priredili koncert posvet-nih in Tomčevih pesmi. Bilo je prijetno. JezerSek je učil kar tri cerkvene pev-ske zbore, otroSki, mladinski in odrasli. Vsak zbor je pel pri svoji maSi. Na ta način je mlade pevce vzgajal za poznejsi odrasli zbor. Nekaj časa, dokler oblast ni prepovedala, je poučeval tuđi pevski zbor Sindikalnega kulturnoumetniSkega druStva Domžale. Organist lože lezerSek, ki mu po strokovni plati daleč naokoli ni bilo enakega, je leta 1961 mlad umri. Za njim je prisel MiSo Kuraica, kako ste vi in zbor občutili to spremembo? Razlika je bila občutna. JezerSek je bil umirjen. Kuraica pa je po vojni prestal hud zapor, ki je na njem zapustil hude duSevne poslediee, hitro se je razburil, bil tako živčen, da smo se ga pevci kar težko privadili. Bil pa je sposoben organist, zelo dobrega srca. Tone luvan je pripomnil, da je Kuraica kot arhivar na glasbenem oddelku v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani prinaSal novo in sveže notno gradivo ter tako zelo obogatil cerkveni not-ni arhiv. Na ta način je bilo prenekate-ro delo prvič izvajano na domžalskem koru. Profesorju Tomcu je MiSo sproti prinasal najnovejSe novice o raznih do-godkih v Ljubljani in v svetu, ki sicer nišo bile dosegljive. Dodal je Se, da so bile razmere na domžalskem koru v času župnikov Tomea in Pibra ter organistov Jezerska in Kuraice dokaj urejene, potem pa so se posebej pri vođenju zborov začete te-žave, ki nekatere Se vedno nišo odprav-Ijene. Ali ste peli tuđi pri drugih zborih? Po vojni sem najprej peld pri zboru v okviru Sindikalno kulturnoumetniSkega druStva Domžale, pozneje pri Svobodi Domžale, nekaj let tuđi pri ženskem pevskem zboru v lovarni Toko ter pri spevoigrah in igrah s |x-tjem, ki so bile vfiodbenem domu. Letos tako mineva Sestdeset let vašega prepevanja na domžalskem koru in ste se kar aktivna pevka. KakSne želje imate /a naprej? /elim si, da bi mi ljubi Bog do konca življenja ne vzel glasu. Zelo vesela pa bi bila tuđi, če bi vsi pevci redno prihajali na vaje in da bi z domžalskega kora Se naprej odmevalo lepo ubrano petje. Pogovarjal se je STANE STRAŽAR 8 NOVEMBER LISTOPAD /lamnik SS____________________ Domžale Obisk s Krka Pred nedavnim se je v naši obči-ni s sodelavci mudil g. Spiciarie, župan mesta Malinske na otoku Krku, kamor spada tuđi lokacija Domžalskega doma na Krku, ki je letosnje poletje ponovno zaživel. V razgovoru z Županjo Cveto Zalokar Oražem, kasneje se jim je pridru-žil tuđi svetnik jurij Berlot, ki v okviru občine vodi poseben odbor, so skušali najti najugodnejše možno-sti za nadaljnje delo doma. Največ skrbi so namenili ureditvi plaže za potrebe vseh obiskovalcev našega doma na Krku, kakor tuđi dostopa do nje. Pogovarjali so se tuđi o drugih oblikah sodelovanja med obe-ma občinama. V. TISKOVNA KONFERENCA V URADU ŽUPANJE Pestra paleta obravnavanih tem Sredi novembra je Županja Cveta Zalokar Oražem povabila novinarje na tiskovno konferenco, kjer jim je skupaj s svojimi sodelavci predstavila naslednje teme: - gostovanje Domžalskega komor-nega zbora v Argentini - aktivnosti v zvezi s sprejetimi prostorskimi dokumenti - projekt avtobusne postaje v Domžalah - gradnja vrtca Količevo - projekt razsiritve pokopališca v Domžalah - dokonćanje obnove Kulturnega doma Domžale - izbor skulpture za mestni park. Domžalski komorni zbor v Argentino Novinarjem je gostovanje Domžalskega komornega zbora, ki ga vodi dirigent Karei Leskovec, v Argentini predstavila članica gdč. Petra Cerkman. Po-vedala je, da bo gostovanje zbora, ki le-tos praznuje desetletnico in se uvršča med najboljše slovenske zbore, trajalo od 15. novembra do začetka decembra 1997 in da bodo v Argentini prepevali predvsem slovenski skupnosti. Posebej se je zahvalila vsem sponzorjem. Objava zazidljivih parcel v januarski številki Slamnika G. Zoran Vitorovič, načelnik Oddel-ka za okolje in prostor, je na kratko predstavil prostorske dokumente, saj je Občinski svet pred kratkim sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988, in prostorskih sestavin družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za ob-močje Občine Domžale, oboje dopolni-tev 19%. Ob sprejemu tega dokumenta sta bila sprejeta se sklepa, ki sta zelo zanimi-va za bralce, in sicer bodo na njuni osnovi pristojne službe Občinske uprave glede na izražen interes in glede na okoliščine nemudoma začele s postop-kom sprememb in dopolnitev prostor-skega dolgoročnega družbenega plana Občine Domžale. Hkrati pa Občinska uprava Občine Domžale obvešča vse občane, da bo spisek vseh zazidljivih parcel v občini Domžale v skladu s spre-jetim odlokom po posameznih katastr-skih občinah objavljen v januarski številki glasila SLAMNIK. Na vprasanje novi-narja DELA, g. Janeza Petkovška, zakaj objava sele v januarju, je bilo pojašnjeno, da zaradi potrebne uskladitve nekaj sto parcelnih številk po kartah in katastru. C. Vitorovič je predstavil tuđi predla-gano začasno rešitev lokacije avtobusne postaje s spremljajočimi objekti na lokaciji severno od objekta MA)A na mestu obstoječega sotora-skladišča (Napredek Kurivo). Županja je že predlagala Občin-skemu svetu, da osnutek odloka obrav-nava, se seznani s predlaganimi rešitva-mi in jih posreduje v javno razgrnitev in v obravnavo, v kateri naj bi pridobili predloge in pripombe za nadaljevanje postopka. Projekt za razširitev pokopališca v Domžalah O tej temi je celovito in natančno pi-sno informacijo pripravil g. Simon Mav- sar, podžupan. Ta je projekt, za katere-ga so bili potrebni dokumenti, pridob-Ijeni že v prejšnjem mandatu, predstavil tako vsebinsko kot finančno. Ker je bilo v zadnjem času v javnosti precej nepreverjenih informacij, zlasti v zvezi s pokopališkim zidom, objavljamo, da je skupna vrednost rekonstrukcije domžalskega pokopaliSča cea. 350-370 mio SIT. V tej vrednosti so vključeni vsi od-kupi zemljišć, spremembe namembno-sti zemljišč, povečanje ležalnega dela (c 1.380 ležalnih enot), pokopališka ogra-ja, postavitev daljnovoda, celotna hor-tikulturna in zunanja ureditev, izvedba parkirišć (150), dostopnih poti in tuđi poslovilnega objekta (šest poslovnih enot s spemljajočimi prostori, kapelo itd.). in ne le ograja, kot nekateri radi poudarjajo. Predviđeno je, da bo investicija zaključena do konca leta 1999, novopridobljeni grobovi (klasični, žarni, anonimni) naj bi pokrili potrebe za več deset let, podana pa je bila tuđi informacija o pregledu katastra grabov in možnosti pokopavanja umrlih na starem pokopališču v Domžalah. Gradnja vrtca Količevo V zvezi z gradnjo vrtca Količevo je Županja pojasnila, da je bilo po oprav-Ijenih postopkih za izvajalca del izbrano Cradbeno podjetje Bežigrad, ki v teh dneh zaključuje groba gradbena dela na objektu, katerega odprtje je predviđeno v januarju 1998. Novi vrtec bo imel štiri oddelke in njuno potrebne spremljajo-če prostore. Za celotno investicijo je potrebno zagotoviti 100 mio SIT. Del sred-stev v visini 40.300,00 SIT je Občina Domžale zagotovila v letošnjem proračunu, preostali del sredstev, ki zaradi pri-čakovanega sofinanciranja od države še ni znan, pa bo občina zagotovila v proračunu za leto 1998, za kar je že sprejet sklep Občinskega sveta. Kulturni dom Domžale Koncert Okteta bratov Pirnat ob njihovi 40-letnici je bila prva prireditev v obnovljeni dvorani Matije Tomca v Kul-tumem domu Domžale, ki bo sicer ura-dno odprta ob slovenskem kulturnem prazniku - v februarju 1998. S tem se zaključuje več let trajajoča obnova enega izmed najlepših objektov v mestu in občini Domžale, ki naj bi postal središće kulturne dejavnosti. Do ustanovitve Kulturnega doma Domžale kot javnega zavoda bo začasni programski odbor usklajeval prireditve. Hkrati je 22. novembra 1997 v sklopu Kulturnega doma Domžale odprla vrata tuđi nova poroč-na dvorana. Izbor skulpture za domžalski mestni park V sklopu ureditve mestnega parka, za katerga se nekateri starejši Domžalčani spominjajo, da je bil to park zaljubljen-cev, morda pa bo to postal v prihodnje, je na tiskovni konferenci dejala Županja Cveta Zalokar Oražem, je bila načrtova-na tuđi postavitev skulpture. V ta namen je Županja imenovala komisijo, ki jo je vodil g. Crtomir Frelih, akademski kipar, v njej pa so sodelovali: Cveta Zalokar Oražem, Matjaž Brojan, Milan Frelih, Feliks Hribernik, Bogdan Osolin, Tone Pavlin, Štefka Petrič, Vera Terstenjak )o-vičič in Vera Vojska. Komisija je na Med navzočimi novinarji na TISKOVNI KONFERENCI sta bila tokrat pr-vič Janez Kuhar, dopisnik Večera, ter Iztok Colob, novinar Radia Kranj. osnovi natečaja, v katerem so sodelovali: Jurij Smole ter Jože Tonig iz Domžal, Zmago Posega iz Renč ter Drago Ro-zman iz Ljubljane, izbrala najprimernej-šo skulpturo za mestni park. Komisija je izbrala skulpturo aka-demskega kiparja Draga Rozmana iz Ljubljane. Avtor je v opisu navedel, da je namen skulpture predvsem energetsko pozitivno delovanje vode na mesto Domžale v treh bistvenih točkah: iz ze-meljskega nezavednega nivoja se pora-ja vodna moč, opredmetena v vodnem ćurku, ki vedno znova obuja srčno točko. Nad njim se iz kovinskega obroča čelnoočiščenega nivoja izteka prenav-Ijajoča energija vode. Izbor omenjene skulpture je g. Črto-mir Frelih utemeljil z naslednjimi bese-dami: »Drago Rozman je po mnenju komisije od vseh štirih vabljenih avtor-jev najbolje rešil razpisano nalogo: kip - fontana v Domžalskem mestnem parku. Njegovo delo je abstraktna forma brez pripovednih konotacij, vsebina je izrazito likovna. Pri zasnovi nosilne forme je avtor sledil naravni krožni poti vode, ki se v lokih dviga in v jedru pada nazaj na zemljo. Zraćnost in dvo-smernost kamnite konstrukcije je ponovljena z vodnim tokom, ki se v sredini kot curek dviga, ob straneh pa pada kot vodni steber. Dvojno kroženje po-udarja arhetip praelementa vode, ki jemlje in daje, ruši in obnavlja ter na simbolni ravni označuje krožni ciklus vsega živega. Fontana ni zasnovana monumentalno, saj se odreka postavku in se tako povezuje z zeleno okolico. Odprti pristopi k vodnemu viru komunikativno nagovarjajo obiskovalce k so-delovanju. Prepričan sem, da bodo ta nagovor z veseljem sprejel i predvsem otroci, kar je izjemna redkost in zato posebna kvaliteta izbranega projekta. Ob ustrezni izvedbi bodo Domžale pri-dobile dragoceno žarisce humanizira-nega javnega prostora. Stroški postavitve skulpture (avtorski honorar, material in postavitev), ki naj bi bila predvidoma postavljena v mestni park do srede aprila 1998, ko naj bi bil park ob občinskem prazniku svečano odpft, znaša 2 mio SIT. Nove naloge stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije Na povabilo Sveta Evrope se je Županja Občine Domžale, Cveta Zalokar Oražem, kot pod-predsednica Stalne konference lokalnih skupnosti (SKLS) Slovenije udeležila tridnevnega semi-narja v Spanski Sevilli. Osnovni namen srećanja je bil se-znanitev z organizacijo in problemi posameznih nacionalnih združenj, v katere se povezujejo lokalne skupnosti (občine, regije) v vzhodni in srednji Evropi. Preko 20 udeležen-cev je posebno pozornost nameni-lo problemom financiranja tovrstnih združenj ter načinom obvešča nja'in informiranja širše javnosti o svojem delu. Predstavniki zahodnoevrop-skih združenj (avstrijskega, sVedske-ga, portugalskt)ga, italijanskega, franeoskega in španskega) so predstavili delovahje in vlogo združenj lokalnih skupnosti fer posredovali napotke in izkušnje na osnovi dol goletne tradicije omenjenih organi-zac.ij v njihovih državah. Većina združenj v vzhodni in srednji Evropi je nastala po letu 1990 in se srečuje s podobnimi problemi, posebej je bila izpostavljena moćna centralizacija, ki je prisotna v većini omenjenih držav. Procesi v OBISK DVEH DRŽAVNIH SEKRETARJEV O investicijah Konec novembra 1997 je Županja Občine Domžale ga. Cveta Zalokar Oražem z namenom, da se obravnavajo nekatera odprta vprašanja investicij v objekte na področju vzgoje in izobra-ževanje, povabila predstavnike Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Z ministrstva so se razgovora udeležile Te-ja Valenčič in Matjaž Vrčko, oba državna sekretarja na Ministrst-vu za šolstvo in šport, z istega ministrstva pa je bila tuđi ga. Ja-nja Barši, najodgovornejša za področje investicij. Županja je skupaj s sodelavci gostom predstavila problematiko inve- sticij v obćini Domžale, kjer trenutno poteka gradnja vrtca Kolićevo, pripravlja pa se vse potrebno za za-četek gradnje telovadnice ob Srednji soli [Domžale, v pogovoru pa so veliko pozornosti namenili tuđi predviđeni novogradnji osnovne sole v Dragomlju, kjer ministrstvo opravlja vlogo koordinatorja vseh odgovornih za pravočasen začetek gradnje. Upamo, da bodo zagotovila, ki so jih dali v pogovoru, realizirana v re-publiškem proračunu za leto 1998. Ob koncu sestanka so obravnali tuđi problematiko Pravilnika o pla-čilu staršev za program v vrtcih. V. V. Maketa nove fontane v Mestnem parku Domžale. zahodni Evropi pa so ravno nasprot-ni, saj Evropa postaja Evropa regij in vse več pristojnosti prenaša na nižje ravni oblasti. SKLS kot slovensko združenje lokalnih skupnosti je eno najbolj de-javnih in organiziranih med vzho-dno in osrednjo Evropo ter članica Kongresa lokalnih in regionalnih skupnosti pri Svetu Evrope in Sveta evropskih skupnosti in regij pri Evropski komisiji. Za predsednika SKLS je bil po odhodu g. Dimitrija Kupla izvoljen župan Mestne občine Maribor, g. Alojz Krizman. Generalna sekretarka pa je postala dr. Ci-rila Toplak. Med glavne naloge skupnosti, v katero je vključnih 57 slovenskih ob-čin (med njimi je većina mestnih in večjih obćin), sodijo: - vključevanje novih članic, - vzpostavitev SKLS kot informa-cijskega servisa za svoje članice, - poskus neposrednega vpliva na odločitve vlade in parlamenta, - sodelovanje pri decentralizaciji in regionalizaciji v Sloveniji, - pomoć občinam pri vzpostavit-vi mednarodnega sodelovanja in združevanja ter vključevanja in kandidiranja pri mednarodnih projektih in fondih. Županja Cveta Zalokar Oražem je na srečanju v Sevilli predstavila slovensko organizacijo, v svojem prispevku pa posebej opozorila na načine in metode, s katerimi želi SKLS okrepiti svoj položaj na spre- • jemanju zakonodaje in proračuna v parlamentu. Člani SKLS s svojimi predstavniki sodelujejo pri delu odborov in ko-misij pri Državnem zboru, ustanovili pa so tuđi delovne skupine, ki jih se-stavljajo predstavniki občinskih uprav in neodvisni strokovnjaki, ki se ukvarjajo s posameznimi temami, kot so: zakonodaja, financiranje ol> čin in regionalizacija. Pomembno delovanje je tuđi sodelovanje z Via* dno službo za lokalno samoupravo in z župani, ki so člani državnega zbora. SKLS želi postati pomembna' in vplivna politično neodvisna organizacija, ki bo vplivala na odločitve, povezane z lokalno samoupravo in delovanjem ter vlogo obćin. V okviru Sveta Evrope delovanju podobnih organizacij v vzhodni in srednji Evropi dajejo velik poudarek, saj so pomembni člen v razvoju demokracije in procesa evropskih integracij. Prav sodelovanju in neposrednemu povezovanju regij, lokalnih skupnosti (npr. obćin) bodo tuđi v prihodnje namenjali posebno pozornost in tuđi znatna finančna sredstva. V. ŽUPANJA PRVIČ PRIPRAVILA SPREJEM ZA VZORNE VOZNIKE Vzorni vozniki so med nami V času, ko vsak dan znova po-slušamo o prometnih nesrečah na naših cestah, o brezvestnih vozni-kih in neprevidnih drugih udele-žencih v prometu, je prijetno sre-čati ljudi, katerih ena izmed odlik, zanesljivo pa ne edina, je, da so vzorni vozniki. Županja Cvefa Zalokar Oražem je skupaj z g. Bojanom Arehom, predse-dnikom Komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu naše občine, pripravila sprejem za pet občanov, ki jim je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zčt vzorno upravljanje motornih vozil v javnem cestnem prometu, za tovariški odnos do drugih udeležencev v prometu ter varno vožnjo podelil diplome. Sprejema pa se je udeležil tuđi g. janez jeglič, pred-sednik Zveze šoferjev in avtomehani-kov Domžale. Po prisrćnem pozdravu je Županja dobitnikom diplom: voznici Jožici Manevski ter vzornim voznikom Fran-cu Brcarju, Damjanu Grintalu, Pavlu Urbasu in Petru Šarcu iskreno čestitala. Hkrati se je dobitnikom priznanj iskreno zahvalila za previdne in skrbne vožnje v prometu, njihov lep odnos do drugih udeležencev v prometu pa tuđi njihovo skrb za jeklene konjičke, ki so pomemben del njihovega življenja. Zaželela jim je, da jih vselej varno pripeljejo na zelene cilje. Sprejem pa je izkoristila tuđi za čestitko ZŠAM Domžale za drugo mesto, ki ga je nji- hova ekipa v sestavi Štefan Starbek, Salih Velič ter Peter Šarec dosegla na državnem prvenstvu poklienih vozni-kov, in jim tuđi v prihodnje zaželela veliko uspešnega dela, tako pri dopol-njevanju njihovih znanj, kot tuđi pri poućevanju bodočih voznikov in po- klienih šoferjev. Vsi dobitniki diplom so prejeli tuđi posebne izkaznice in knjigo OJ TA SLAMNIK. V prijetnem klepetu se je g. Dam-jan Grintal Županji zahvalil za sprejem, g. Janez Jeglić pa opozoril, da je to prvi tovrstni sprejem v svobodni Sloveniji v Obćini Domžale. Na kratko je predstavil delo ZŠAM in opozoril na nekatere prometne zagate, ki jih člani društva najbolj opazijo v mestu Domžale in tuđi n,i drugih prometnica h. S slavljenci je predlagal tuđi nekatere reSitve, ki jih bo občina upošte-vala v okviru možnosti. Vzornim voznikom Jožici Manevski, Francu Brcarju, Damjanu Grintalu, Pavlu Urbasu ter Petru Šarcu iskrene čestitke in tuđi v prihodnje srečno in varno vožnjo! Vzorni vozniki (od leve): Franc BRCAR, Damjan GRINTAL, Peter ŠAREC, Jožica MANEVSKI in l'nvlc UR-BAS skupaj z Županjo, Cveto Zalokar Oražem, g. Bojanom Arhom, predsednikom Komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu, in g. Janezom Jegličem, predsednikom ZSAM Domžale. Domžale /lamnik NOVEMBER LISTOPAD preje\^° Odprta vprašanja domžalskega urbanizma 1. Občina Domžale je na zadnji seji Obcinskega svela sprejcla Odiok o spremembah in dopulnitvah pro-slorskih sestavin dolgoročnega druž-benega plana za obdobje 1986-2000. Sprememba vključujc 47 li.i 10 a po-segov v 1. območje kmetijskih zemljišč, ki bodo /a vedrio izgubljena za primarno kmetijsko rabo. Vprašanje je, ali je v trenutku, ko OBČINA še nima sprejetih stra-toSkih m/vojnih dokumentov, ki boclo v vseh pogledih opredeljevali trajnostni razvoj tuđi /a lxidoče generacije, smotr-no tako rekoč na pamet z.ipraviti toliko prostora. Predvsem ker gre za posege špekulalivnega kratkoročno profitnega značaja, /ii katerimi stojijo lobiji in stranke v ()lw'inskem svetu. 2. V ureditvenem nacrtu za Radomlje, ki je bil sprejet letos, načrtovalci nišo predvideli ustrezne lokacije za otroški vr-tec, čeprav so bile potrebe po dodatnih zmogljivostih že takrat znane. Tako je OBCINA sprejela najmanj primemo reši-tev novih prostorov v TRGOVSKO PO-SI.OVNO STANOVANISKEM CENTRU, ki v več |)ogledih odstopa od sedaj ve-Ijavnih normativov za izgradnjo predšol-skih varstvenih ustanov: - problematična sta dovoz in parkiranje - neustre/na je severna orientacija igralnic - premajhen je odmik igralnic od par-kiriščnih površin za trgovino - površin za zunanja igrišča je 60"/. pod normativom - ni prostora za zunanje nadstrešnice pred igralnicami - zmogljivost vrtca pri polni zasedeno-sti je po normativih največ 66 otrok, za-hteva pa vse normativno predpisane spremljajoče prostore, kar bistveno po-draži ceno na varovanca - gradnja vrtca je nenamenska: meša-nje varslvenega, poslovnega in stano-vanjskega programa v enem objektu na utesnjeni lokaciji je sporno. Postavlja se vprašanje razširitve obsto jećega vrtca ali iskanje lokacije za samo-stojen, v skladu z normativi in priporocili Ministrstva za šolstvo in šport zgrajen vr-tec; 3. Osnovna šola v Dragomlju bo zaradi blizine avtoceste preseljena na novo lokacijo, med sedanjo medkrajevno cesto Domžale-Šentjakob in bodoćo av-tocesto na vzhodni strani, od katere bo oddaljena manj kot 200 m. Kako si naćrtovalci predstavljajo ustrezno zaščito šolskih prostorov pred škodljivimi vplivi hrupa in plinov, zagoto-vitev primernih prometnih povezav in odpravo nevarnosti pred poplavami? 4. Izdelan je osnutek lokacijskega na-rta za novo avtobusno postajališče v Domžalah. Predviđeno je na sedanjem parkiriSču severno od železniške postaje, brez postajne zgradbe z vsemi potrebni-mi prostori. Pot, ki jo bodo po novem prevozili avlobusi, bo 600 m daljša od dosedanje. Temu primerna bo večja iz-Ruba časa in večja obremenilev stano-vanjskega okolja. Sprašujem se, ali lahko OBČINA sprej-rtie tak dokument lire/ vednosti Sir*1 jav nosti, z eno samo predloženo rešitvijo po poenostavljenem postopku z lokacij-skim nacrtom. Zakaj za tako pomembne posege v mestni prostor ne izdelajo ure-ditvenega nacrta ali pa razpišeje/javen 'latečaj za urbanistične programske rešit-vo? Razmišljanja o odprlih vprašanjih ure- nja prostora v naši občini sem za|)isal v želji, da bi bili oljćani seznanjeni s po- misleki, izrečenimi na sejah Obćinskega sveta. Svetnik ZELENIH SLOVENIJE IOŽE NEMEC Projekt enotne vozovnice na razpotju 1. septembra 1996 sta prevoznika Slovenske železnice in KAM-BUS ob sodelo-vanju občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Moravče in ob podpori Ministrstva za promet in zveze uvedla novo možnost potovanja z vlakom in avtobu-som z namenom, da bi preusmerili potni-ke iz osebnega na javni prevoz in s lem ohranjali čistejše okolje, racionalizirali javne prevoze. Upoštevala sta komparativne prednosti posameznih zvrsti prevoza. S podpisom pogodbe o izvajanju primest nega potniskega prometa iz območij občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Moravče je bila uvedena I.i. enotna vozov nica, s katero smo potniki sami lahko izbi-rali, kdaj in kako borno potovali na delo, v solo, na obiske, po opravkih, torej z isto vo-zovnico smo se lahko peljali z vlakom, av-tobusom ali pa s prestopanjem tuđi kombinirano. Kljub nekaterim začetnim teža-vam je projekt zaživel in potniki smo se na-vadili na novi sistem, ki je že uveljavljen v zahodnih državah. Na pobudo vodje projekta, ge. Fride Pi-tamic iz Slovenskih železnic, je bila konec oktobra sklicana seja Odbora za urejanje primestnega potniskega prometa občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Kamnik, ki je sestavljen iz predstavnikov občin, predstavnikov prevoznikov in predstavnika Ministrstva za promet in zveze; na njem so dani odbora pregledali poročilo o izvajanju pogodile na osnovi enotne vozovnice za obdobje enega leta. Iz poroči-la je razvidno, da so se cilji pogodbenega izvajanja potniskega prometa na osnovi enotne vozovnice le delno uresničili. Med njimi je bil dosežen le ta, da imajo potniki možnost prosto izbirati prevoznika in z isto vozovnico prestopati iz enega prevoznega sredstava na drugo. Vsi drugi cilji nišo bili doseženi. Stevilo potnikov na tem območ-ju se je v letu dni ćelo zmanjSalo. Razlogi za to so med drugim tuđi v sorazrnerno visoki ceni enotne vozovnice, neusklajeno-sti voznega reda med vlakom in avtobu-som, neustrezni povezavi primestnega jav-nega prometa z mestnim prometom, v zastarelem sistemu prodaje listnih vozov-nic, v nesodobnih prevoznih sredstvih. V projektu so bile načrtovane nekatere novo sti, vendar iz različnih razlogov nišo bile uresničene. V poročilu direktor Slovenskih železnic, g. Marjan Rekar, ugotavlja, da je sedanji sistem primestnega prometa s t.i. enotno vozovnico premalo privlačen za večjo uporabo in preusmeritev potnikov iz osebnega na javni prevoz. Projekt enotne vozovnice je potrebno podpreli tako na političnem nivoju kot zakonodajno in fi-nančno. Glede na to, da konec letošnjega leta poteče pogodba o izvajanju potniskega prometa na osnovi enotne vozovnice, je podaljšanje pogodbe s širšega družbenega vidika nujno, v kakšni obliki, pa je stvar podpisnikov kot tuđi države. Zato predla-ga Ministrstvo za promet in zveze aktivno sodelovanje pri projektu in prevzem inici-ative pri izgradnji takSnega sistema primestnega prometa. Člani odbora so se na seji po seznanit-vi s poročilom strinjali, da je potrebno s projektom nadaljevati. Pozvali so prisotne-ga predstavnika Ministrstva za promet in zveze k bolj dejavnemu vključevanju ministrstva v projekt. Za nadaljnjo uspešnost projekta in zaradi bližnjega preteka pogodbe so predlagali takojšen sestanek v organizaciji ministrstva z glavnimi sodelujočimi v projektu, kjer naj se ministrstvo izjasni glede vloge in statusa, ki jo namerava ministrstvo posvetiti v nadaljevanju projekta enotne vozovnice, predvsem v finančnem smislu. Tako naj bi se po možnost i vključi-le v subvencioniranje polniških prevo/ov / namenom, da bodo cene enolne vozovnice čim cenejša. Tako bi dosegli osnovni na-men pogodbe, lo je preusmeritev potnikov na javni prevoz. Tako bo nadaljnja usoda projekta znana v prvih dneh decembra. Odbor nadalje-vanje projekta in njegovo nadgradnjo pod-pira, vse pa je1 v rokah Ministrstva za promet in zveze. To mora dokončno pojasniti, ali podpira projekt ne samo moralno, ampak z ukrepi, ki so v njegovi pristojnosti. Uveljavljanje javnih prevozov bi bilo lahko pomembno tuđi drugod po Sloveniji. Pa 5e to: gradnja ceste M-10 skozi Trzin do Črnuč in gradnja avtoceste se nezadrž-no bliža. Ali se /avedamo, kaj to pomeni za dnevno migracijo prebivalcev občin, vključenih v projekt? In tu je ministrstvo na preizkušnji. Predsednik odbora dr. MARKO STARBEK Moćno deževje in lokalna cesta Dob - Krtina Vsi vemo, da si Ijudje radi poiščemo različne bližnjice. Na zelenici naredimo slc/ico, v diagonali, da ja ne gremo malo naokoli po asfaltiranem pločniku. Če me pol zanesc na koncert na Studene v Poletno gledalište, uberem bliž-njico mimo cerkve in žage v Dobu proti Krtini in potem na cesto proti Studencu. Poleti je cesta suha, luknjasta in prašna. Otrok na poti v Solo ali iz nje ni, kolesarjev le za vzorec. Močno deževje, ki je besnelo nad naši-mi glavami nekaj sobot nazaj in nas poli-valo z obilico vode, je na tej cesti pustilo svoj naravni pečat. Luknja pri luknji, luže globoke, »da ti skoraj kdo ostane v jami«; nikjer pa nobenega znaka, ki bi voznika opozarjal, v kaj se spušča. Po listem »velikem dežju« je bila pri »žagi« v Dobu cesta poplavljena, voda pa visoka nekaj manj kot meter, pa nobenega obvestila vo-znikom, ki to cesto uporabljajo. Prepričana sem, da Ijudje, ki pri Komu-nalnem podjetju Domžale skrbijo za lokalne ceste, problem ceste Dob - Krtina dobro poznajo, vedo, da je prašna, luknjasta, ob velikih nalivih poplavljena, zato se tuđi sprašujem, kako so bile opravljene melioracije. Skratka, cesta z veliko zakaji, cesta, ki jo mnogi občani, krajani uporabljajo, cesta brez cestarja, ki bi jo vzdrževal, sedaj prekopana, da voda odtekla z nje in na pre-kopanem mestu tako prijetno mehka, da bi malčki lahko delali potičke in jih sušili na soncu. In sedaj sprašujem odgovorne za cest-na vprašanja in cestne zakaje tole: kdaj bo cesta Dob-Krtina asfaltirana oziroma kvalitetno vzdrževana, da se bo tišti, ki ne ve za lokalne cestne težave Dob-Krtina, mirno in varno peljal po njej. MARIJA KAVKA Kaj se skriva za denacionalizacijo ali boj za cerkveno premoženje Človek se lahko ustavi, ko se vzpe-nja, ne more pa se, ko pada, je dejal že Napoleon. V parlamentu se ne ukvarjajo s po-membnimi vprašanji. Namesto tega ponu-jajo strahovito široke razprave in goro naj-različnejših neprernišljenih sprememb, ki jih v največji meri terja liberalna demokracija. Opozicijska združena lista je res še bolj radikalna, vendar le z devetimi poslan-ci v parlamentu nima resne teže, da bi ji bilo pošteno pripisati kakšno resnejšo zaslu-go za zagate. Kot je znano, je parlamentarna večina v drugi polovici oktobra, deni-mo, odločila, naj se poslej ne vračajo go-zdovi v kompleksih. In k temu pripisala toliko izjem, da je povsem jasno, da člen pomeni le, naj se ne vračajo velike posesti ka-toliški Cerkvi. Namesto velikih gozdnih kompleksov bi naj Cerkev dobila odško-(Iiiimo. Odškodnine se lahko v posameznih primerih, če se bo politika še na-prej raje ukvarjala z velikanskimi ide-ološkimi temami, povzpnejo v milijar- de tolarjev. S seštevanjem pa v višave, v primerjavi s katerimi so denaciona-lizacijski zahtevki nadškofa dr. Franca Rodela smešen drobiž. Denarja za odškodnino pa se poslanci nišo potrudili določiti. Nameslo tega so odločili, naj Cerkvi plača kar odškodninski sklad, ki nima dovolj denarja niti, da bi odškodnine izplačal vsem, ki so do njih upra-vičeni po že veljavnem zakonu o denacionalizaciji. V sklad je bilo preneseno za približno 800 milijonov mark kapitala pri lastninskem preoblikovanju podjetij, terja-tev, ki bi jih s tem sklad moral pokriti po zakonu o denacionalizaciji iz leta 1991, pa je za okoli tri milijarde mark. Nesorazmerje, ki gre v škodo denacionalizat ijskih upravi čeneev in pomeni, da bodo dobili izplačan le manjši del terjatev, je zagrešil Demos, ko je reforme sprejemal. LDS bi ga, ko bi na odškodninski sklad otiesil še dodatna po-plačila (denimo gozdna), za katera ni pripravljen pristati na državna jamstva (kot so povedali v razpravah); brez vrednosti pa-pirjev še povečal. »Tukaj gre tuđi pri LDS za določeno resno sprenevedanje,« je v parlamentu opozoril ćelo vodja poslanskega kluba ZLSD Milan Potrč, ki denacionalizaciji sicer nasprotuje, se je pa (vsaj pri na-čelih) strinjal s socialdemokrati, ki so na problem opozorili s (kasneje zavmjenim) amandmajem. LDS-ovske novosti so pri cerkvenih kompleksih (in sicer) ustavno sporne skoraj z vseh strani. Čisto neverjetno se zdi, recimo, že, da bi ustavno sodišče pristalo na člen, ki pravico do vračanja (brez ustreznih odškodnin), jemlje praktično le Cerkvi. Načelo enakosti pred zakonom (tuđi ko je subjekt Cerkev) je temeljno v pravni državi. Vsaj toliko kot spoštovanje zasebne lastnine. In to je le začetek lukenj na vseh koncih in krajih. »Najveć krivic izhaja iz ustavljanja izvajanja zakona o denacionalizaciji, to je ključno dejstvo. Kaj se je dosedaj dogajalo v tej zvezi? Bilo je samo nekaj predlogov, ki bi pomenili izboljšanje zakona. Vse druga, večino tega, pa pomeni poskus blokiranja izvajanja zakona, poskus podaljševanja preteklosti in nespošlovanja temeljnih naćel pravičnosti oziroma pravne države,« je brez dlake na jeziku dejal Lojze Peterle. Če bodo rešitve, za katere se bodo najverjetne-je dogovarjali še mesece (in podaljševali dogovor o začasnem moratoriju), na koncu zakonite in pravične, všečne volivcem jn vernikom (ki tuđi ne maramo pretira-vanj), bo to za državo čisto gotovo dobro. Ne pa tuđi način, kako spreminjajo dena-cionalizacijsko zakonodajo. Naj svoj komentar zaključim z novejšo zgodbico: Neki Demosov politik in Bog sta se pogovarjala. Ta je vprašal Boga, kdaj ne bo v Sloveniji več komunistov na ključnih položajih. Bog je odgovornih »Čez petde-set let.« Nato je politik planil v jok. Na vprašanje, zakaj sedaj joka, je odgovoril, da zato, ker ne bo dočakal. Na politikovo vprašanje, kdaj bodo denacionalizacijski postopki dokončno rešeni po načelih pravičnosti in pravne države, pa je Bog začel jokati. »Zakaj pa ti sedaj jokaš?« se je začu-dil politik. Bog pa odvrne: »Zato, ker ne bom dočakal.« Ali je komentar še potreben? IVAN KEPIC Občina na izpitu Predpis ima svojo težo le, če je spo-Stovan in velja za vse enako - brez izjem, dober zgled pa mora dati prav iz-dajatelj sam. Stranke si morajo same poiskati par-kirršče, ker si obćinska uprava strogo ograjuje svoje parkirne prostore. To je slika odnosa uprave do strank in ingo-riranja predpisa, da mora vsakdo, ki posluje poskrbeti za parkirne površine svojih strank. Domžale so poslovno me^to in imajo močno dnevno migracijo, to pomeni izme-njava vozil najmanj dvakrat na dan. Ogra-jen.i parkirišča so v poslovnem času zase- dena z vozili funkcionarjev in zunaj ura-dnega časa prazna ter nedotakljiva. Znane je, da se Ijudje s služilenimi vozili vozijo kai domov in tako ostanejo ta prazna ludi če/ noč. Zaklenjena parkirišča ne rešujejo tega vse večjega problema v Domzalah. Ogra-jevanje in zapiranje parkirišč je nesodobno početje, ki mu ni mesta v poslovnem svetu. Za to so drugačne poti in režimi, ki jih je pač potrebno vzpostaviti. Želim le nami-gniti na vzhajajoč problem, ki bo nastal ta-koj po vpisu etažne lastnine v zemljiško knjigo. Vsako stanovanje ima tuđi svoje parkirno mesto, ki ga bo lastnik hotel ograditi le zase! Vendar o tem super problemu takrat. Kdo bo prouči I vedno večje potrebe po parkiranju? V uradnih dneh je mogoče to pomanjkanje nazorno videti. Občina skrbi torej le za svoje koristi. Že dolgo vrsto let je problem tranzita zelo perec, ker Domžale nimajo pravega priključka na magistralko. Rešitev je že dolgo znana in načrtovana, vendar neizvede-na. Zakaj ne izvedejo odcepa iz magistralne ceste ob mizarstvu Horvat navzdol do križišča »Majhenič«? Ta odcep bi namreč razbremenil Ljubljansko cesto v celoti od Stoba do Kamni-ške Bistrice. Načrtovana avtobusna (»staja na kompleksu Kuriva bi že dolgo morala biti uresničena v korist celotnim Domža-lam. Rok za preselitev začasno lociranega Kuriva je tuđi že davno potekel. Mimogrede je to eden dokazov za tr-dovratnost provizoričnih rešitev. Prostor je za ta namen res predragocen in ne more več dolgo trajati, da se mesto razvije po prioritetnem planu. V tej prioriteti je verjetno prometna ureditev najpo-membnejša, ker Jele potem pridejo lahko na vrsto druge zadeve, kot so paviljončki, klopce in zabava. Seveda pa so tuđi še druge pomembne gradnje, kot tržnica, avtobusna postaja itd. Že dolgo smo lahko priča vedno večjega prometa v mestu, ki vse pogosteje zaradi slabe zasnove ne more več pozirati naraščajočega utripa življenja v kraju. Že pred leti sem opozarjal na zastarelo »prometno studijo«, ki bi jo bilo potrebno novelirati in prilagoditi sedanjim potrebam, vendar brezuspešno. Parkirne potrebe so že pogoltnile domžalski hotel. Za parkirišče uporabljen kompleks Alko bi morali, četudi kot začasno rešitev, urediti tako, da ni potrebno prevoziti po vsem centru zato, da se pripelješ nanj. Takšno parcialno ureditev provizorija tuđi v tak-šnem primeru ne bi smeli dopuščati, ker je mogoče to urediti mnogo praktičneje. Primer sodobne rešitve parkiranja je parkirišče Napredka, ki ve, da je stranka prva in najbolj cenjena ter morajo »domači« parkirati drugje. Zakaj je parkirni prostor na Rodici pra-zen? Kertrgovski center nad magistralko ni prometno organsko ali urbanistično povezan z mestom. Dokaz slabega urbanizma in posledica urbanistične diktature v Domzalah. Rešitve se morajo iskati v natečajih, ki so znak demokrat ičnega procesa urbanizacije naselja. Slepo gledanje na magistralko kot prometno žilo na eni strani in trgovski interesi na drugi pripeljejo do takšnih ne-dognanih rešitev. Čeprav so Domžale politični urbanizem enkrat že preživele, jih ni izučilo, da je urbanizem predvsem kompleksno strokovno delo. Mimogrede moram opozoriti javnost na to, da se ne bi pustila zavajati in slepiti z zvenečim imenom kot je regijska razvojna družba (nedovoljena raba določenih za-ščitnih nazivov), ki z regijo nima nikakršne zveze in s tako družbo ni pričakovati čiste (x>rspektive. Kakšne katastrofe smo se otresli z opu-stitvijo magistralne štiripasovnice do mosta čez Kamniško bistrico, si verjetno nihče ne more predstavljati. Komu bi morali peti hvalo?! Komu gre »zasluga«, da Savsko cesto pozidavajo brez spoštovanja osnovnih ur- banisličnih norm. Ali je lo posledica ne sposobnih urbanistov, ali trgovanja pr formuli »za denar se vse dobi«?! Zidanje na zašćiteni T. kmetpjsk zemlji je vedrio bolj očiten pojav ravno /, objekte, ki dokazujejo, kje je doma de nar. Namreč ,kjer »denarja« ni, je takšne delo represivno onemogočeno ozirom; uničeno. Inspekcija je enostavno pre obremenjena, da bi še lahko sledila tak šnemu porastu nepravilnosti, da jih ne ocenjujem kot gospodarski kriminal. Za-hteva po savski obvoznici lio neuteme Ijena, ker bi morali gradbeno linijo spo-štovati za vsako ceno. Občina (ali posamezniki) ne prevze ma nikakršnih odgovornosti za takšna početja izrabe položaja, četudi jih pod-pisuje in s tem brez odgovornosti odobrava. To je dejstvo, ki se ga vodja urba nizma na občini zaveda, ko priznava, da takšne zadeve podpisuje pa morda nima moči, da bi jih preprečil? Jasno je tuđi da domžalska občina (pa tuđi druge bivše sestavne enote) tolerirajo mahinacije, ki jih vsi obsojajo kot nemoralne, če se lahko nekdo ukvarja z izdelovanjern LD-k kacijske dokumentacije, ki ima v svoji registraciji tuđi nakup nezazidljivih zemljišč (po 1 DEM), ki jih potem povsem legalne, (pogodbenoj oplemeniti skozi sprerninja-nje občinskih osnovnih planskih dokumentov (SDP) in nato legitimno prodajo (za 100 aji tuđi do nekaj sto DF.M) morda že znanim kupcem, za občinske potrebe morda ćelo brezplačno, kot je bilo mogoče brati v ponudbi? Ti krogi pa morda zato smelo spregledajo zakonske predpise. Za vsakim podpisom je povsem določena odgovornost, ki se je člc vek ne more otresti s prertašanjem na druge. Zakaj bi morali lokacisti sklepati zava-rovanje poslov po mnogo višji stopnji, kot jih zahteva zakonodaja? Preventivne ukrepanje je mnogo hitrejše in cenejše, če se pot do teh kriminalnih namer pre-seka, ali bi morda s tem preprečili kakšno jalovo obljubo? Končno, ali so grož-nje v pogodbi le za nekatere od teh, ki nimajo nepoštenih namer? Morda pa so lokacisti dobili napačne dokumente prav namerno, po katerih naj bi »enotno« delali, tuđi to je mogoče. Kočno se danes niti ne ve, kaj je uradno in kaj neuradno, ker so tako in tako dokumenti brez žigov in podpisov, tako po domače, med prijatelji! Arhitekt IVO KRAMjc Voda nagaja in uhaja Lepa vasica Gorica v Moravski dolini je rasla in rasla, iz petih hiš na začetku jih je sedaj nekaj će/ trideset. Ljudje so pridni in delavni, ure-jajo svoj kraj in po napornem dnevu bi se radi osvežili; toda glej ga šmen-ta, že nekaj let ob vikendih i/ pip puha le zrak, malo ropota, vode pa ni in ni. Ljudje so potrpežljivi, pa ne sitna rijo na »komunali«, niti na Občini Moravče, ćakajo, da bo voda pritekla. Voda rabi precej časa - tuđi 16 ur, da najde pot do cevi, ki vodijo v tište hiše, ki so najvišje pod gozdom. Vodo vsi plačajo, takrat kadar je ni, jo tuđi porabijo manj. Torej gospod Tomo Vavtar, kaj naj naredijo Ijudje, ki se po napornem dnevu želijo umiti, skuhati ve-čerjo in še kaj. Sicer so hiše res blizu go-zda, studenci so tuđi še, ampak smo pa tuđi proti koncu 20. stoletja, pa menda ja ne bodo vaščani nosili vodo v vedrih na svoje domove. Menim, da bi se nekaj resilo 7 dobro voljo g. Vavtarja, pa tuđi na Občini Moravće bodo morali odgovorni poskrbeti, da bodo občani snažni in zadovoljni predstavljali Občino Moravče po bližnji in daljni okolici. M. Z. Spominska pot vojne za Slovenijo v organizaciji območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Tri-etapna spominska pot v dolžini 75 km poleka na območju občin Dom-2ale, Kamnik, Lukovica, MengeS in Moravče. Načrl dela območnega združenja veteranov vojne /a Slovenijo iz Domžal je v le-lu 1997 ob šesti obletnici os.imosvojitve ngnili Slovenci-vojaki na služenju vojaškega roka z obmrfja takratnih občin Domžale in Kamnik. Pohod po drugi etapi spominske poti je bil izveden 5. oktobra in je potekal v smeri: Moste pri Komondi-Žejo-CIobavica-Mengeš-grad |able-Trzin-radijski oddajnik Domžale-Oljska gora (kola 40r>)-Sv. |akol> I )ragomelj-v. Pšata. Ta etapa je bila za vse udeležence Se posebno zanimiva, kajli pot je pohodnj-ke vodila in seznanila z okoliščinami, vezanimi na prodor oklepno motorizirane enote JA z Vrhnike, ki je predrla vse postavljene cestne barikade na ko-munikacijah z Vrhnike preko Ljubljane in nadaljevala premik v smeri Črnuce, Trzin, Mengeš, Moste in naprej proti le- tališču Brnik, vendar na svoji poti do-živela tuđi tisto, kar v vojaskem rzra/o-slovju pomeni poraz dela sil ali določe-ne izgube v živi sili in tehniki. Slib gorečega tanka M-84, ki je bil ustavljen in unićen v Mostah pri Komen-di, je obšla svet, objavljena je bila tuđi v takratnih poročilih CNN-a, ob snemanju je bil hudo ranjen avstrijski novinar in druge podrobnosti. Vse to so udeleženci spominske poti slišali v živo od domačina g. Toneta Ravnikarja. Zelo natančno in kronološko je nizal vse podrobnosti do-godka, kjer je bil tank ustavljen in zažgan, zaradi česar je tuđi eksplodirat. Opis bitke v Trzinu je podal udeleženec pohoda in sodelujoči v bitki, g. Bojan Končan, takratni načelnik območnega štaba, ki je vodil in usklajeval ukrepe in poslopke enot TO, v sodelova- Na čelu kolone pohodnikov ob prihodu na cilj na Corjuši je plapolal prapor območnega združenja VVS Domžale, ki ga je združenje slav-nostno razvilo na občinski proslavi dne 24. 6. 1992 pri pomniku Dne-va državnosti v Dobu pri Domzalah. nju s posebno enoto slovenske policije, pod vodstvom Vinka Beznika. Udeleženci pohoda so zvedeli marsika-tero podrobnost trzinske bitke, v katero so bili vojaki in častniki enot TO Domžale postavljeni tako rekoč v trenutku, kar je predstavljalo največje psihološko breme vsakemu posamezniku in enotam. Žal je bil v trzinski bitki smrtno ranjen vojak Edvard Peperko in hudo ranjen vojak Aleš Kodra, ki za posledica-mi poškodbe Se vedno okreva. Vojaški uspeh trzinske bitke je nedvo-mno pripomogel svoj del k nadaljnjim ra/-pletom dogajanj v Sloveniji tište vojne dni. Na mestu spopada v Trzinu je postavljena spominska plošča z datumom 27 junij 1991, simboloma puško in sekirico, vsi pri-padniki enot TO sodelujoči v bitki v Trzinu pa so nosilci spominskega znaka in znaka OBRANILI DOMOVINO. Za tem je kolona nadaljevala pol do ra-dijskega oridajnika v Domzalah, katere-ga so letala |A dne 2. julija 1991 rake-tirala. Izstreljenih je bilo 52 projektilov, ki so močno poškodovali srednjevalovni oddajnik RTV Slovenije, na srečo brez človeških žrtev. Tretja etapa pohoda v nedeljo 19. oktobra je potekala v smeri: Sp. Loke-Limbarskagora-Moravče-Tuslanj-Trojica-Gorjusa. V tej etapi so vođenje pohoda prevze-li člani planinskega društva Moravče, krajani Sp. Tuštanja pa so na poti skozi njihovo vas pripravili vsem udeležencem ćelo gostijo, s hrano, pijaco in glasbo, kar je vsem pohodnikom vlilo dovolj volje in moći za pohod cio končnega cilja spominske poti. Na zaključku '.i. etape na Gorju-ši so udeleženci pohoda zvedeli in slišali, kako so zaplenjena oklepna vozila JA ta- koj ustrezno označili, prebarvali in uspo-sobili za nadaljnjo uporabo. l/polnjen oziroma žigosan pohodni karton za posamezne etape je bil tuđi po-goj za pridobitev ustreznega pisnega priznanja. Tega st> vsi udeleženci prejeli na zaključku tretje etape pri lamarske.m cto-mu na Gorjuši, podelil jim ga je predsednik območnega združenja ZVVS Domžale g. Dominik Grmek. Zaključek pohoda je bil tuđi datumsko načrtovan v času do 26. oktobra, dneva, ko je pred šestimi leti zadnji vojak jugovoj-ske zapustil Slovenijo. Celotno spominsko pot in pripovedi vseh sodelujočih smo posneli. Vide« in slikovno gradivo bo bogatilo »arhiv vojne za Slovenijo« pri ZVVS in prispevalo k sezna-njanju mlajših generacij in vseh domoljubnih Slovencev. Vseh treh etap se je udeležilo % pohodnikov obeh spolov. Najmlajši udeleženec je bil star komaj 9 let, najstarejši udeleženec pa 75. Izrazili so vse pohvale o spominski poti, ki smo jo realizirali v prekrasnih jesenskih sonćnih nedeljah. Zlato priznanje za udeležbo na vseh treh etapah je prejelo 18 pohodnikov. Vsem, ki so kakorkoli prispevali k promociji »spominske poti« in pomagali pri organizaciji pohodov, se v imenu izvršne-ga odbora ZVVS Domžale najlepse zahvaljujem. Posebno zahvalo izražamo »radiu HIT«, ki je bil medijski pokrovitelj pri-reditve in direktorju radia g. Stanetu Cenclju. Vse zainteresirane posameznike, skupine, društva in bralce pa obveščamo, da borno »spominsko pot« organizirali vsako leto! DOMINIK GRMEK J) 10 NOVEMBER LISTOPAD /lamnik Lukovica TELEFONIJA Nove telefonske centrale v občini Od 13. novembra 1997 je celot-no območje Občine Lukovica priključeno na sodobne digitalne telefonske centrale, ki so z optičnim kablom povezane s slovenskim optičnim križem. Centrale imajo na-slednje oštevilčenje KC Lukovica 735-000 do 736-477 RASM Blagovica 734-000 do 734-477 RASM Trojane 733-000 do 733-477 Po zagotovilih Telekoma bodo na-roćniki z območja centrale Blagovica vključeni v omrežje j»stopoma do kon-ca leta 1997 ali še v prvih dneh 1998. Med polaganjem telefonskega in kabelskega omrežja v Krašnji (foto T. Cerar) S Telekomom se dogovarjamo za uvedbo linij ISDN, za katere bo potrebno v centrale vgraditi dodatno opremo za hitrejši prenos informacij (internet). To investicijo bodo izvedli v letu 1998, prav tako tuđi izgradnjo zadnjega, tretjega dela omrežja na območju centrale Trojane. V prihod-njem mesecu bodo zbirali soglasja za prekope zemljišč na območju centrale Trojane, zato vas prosimo za sode- lovjnje pri pridobivanju dokumentacije, ki jo potrebujemo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tako upamo, da bo do konca leta 1998 Občina Lukovica odskočila iz predzadnjega mesta po števi-lu telefonskih priključkov na go-spodinjstvo med tište redke v Sloveniji, ki imajo možnost priključka prav za vsako gospodinjstvo. V. PIRNAT Občina Lukovica na internetu Občina Lukovica se poizkusno predstavlja na spletenih straneh www.lukovica.si Vaša mnenja in pobude prićaku-jemo v elektronskem poštnem pre-dalu obcina.lukovica@lukovica.si IZ KS LUKOVICA Graditev in popravila krajevnih čest V letošnjem poletju in jeseni je KS Lukovica v sodelovanju z Občino Lukovica nadaljevala z graditvijo, popravili in vzdrževanjem obstoječih krajevnih čest. Program je bil obravnavan na svetu KS Lukovica, nato pa so se krajani organizirali po krajih, v delovne skupine, ki so vodile ali sodelovale pri de-lih. Skupna vrednost opravljenih del je okoli 8 mio SIT, v lem znesku znaša delež asfaltiranja okoli 5 mio SIT po začasnih podatkih. Krajani so sodelovali z osebnim delom in prispevki za zemeljska dela in polaganje asfalta, medtem ko je KS v sodelovanju z občino priskrbe-la pesek, cevi, rešetke in betonsko mešanico. Enako je organizirala gradbeno mehanizacijo. Povemo naj, da so opravljena cestna dela in iz-boljšave določenih odsekov bile dol-go let zahtevane in programirane v UREDITEV »CRNE« M-10 Končano križišče Lukovica II Zaradi gradnje avtoceste med Vranskim in Šentjakobom bo magistralna cesta M-10 dodatno obremenjena s transporti mehanizacije in materiaiov. Na prometne razmere bodo vplivali tuđi grad-biščni priključki in občasne zapo-re prometa. V Uredbi o lokacijskem nacrtu za avtocesto je investitor poleg drugih obveznosti ob gradnji avtoceste za-dolžen tuđi za zagotovitev ukrepov na magistralni cesti v tolikšnem obse-gu, da se prometna varnost in pretoč-nost zaradi gradnje avtoceste ne bo-sta bistveno poslabšali. Določene so bile lokacije in vrste ukrepov na odseku med Prevojami in Trojanami. V projektni nalogi je predviđenih 14 lokacij, in sicer: Prevoje, Sentvid, Lukovica, Trnjava, Kompolje, Krašnja, Spodnje Loke, Zgornje Loke, Blagovica, Petelinjek, Podmilj, Šent-ožbolt, Trojane in Podzid. Na teh me-stih so predviđeni prehodi za pešce, na avtobusnih postajališčih in vzdolž dvignjenih pločnikov tuđi javna raz-svetljava. Na nekaterih lokacijah bo- Gradnja križišča na lokaciji Lukovica II (pri Avblju) do oblikovali križisča s pasovi za leve zavijalce. Upravičenost gradnje teh pasov se določa na podlagi predho-dnega štetja prometa levih zavijalcev in ustrezne prometne analize. Dela na M-10 zamujajo. Še vedno namreč nišo zagotovljena državna proračunska sredstva v letu 1998. Osnovni pogoj za ureditev vseh 14 lokacij pa je seveda dokončna iz-peljava pridobitev zemljišć od KS in Obćine po razgovorih - soglasjih z lastniki zemljišć. Trenutno so dela zaključena le na lokaciji Lukovica II, kjer je bilo pred kratkim zgrajeno novo križišće z razširjenim odcepom za Lukov sejem v Lukovici in ne v rokovnjaškem gozdičku na Brdu t Obuditi stare običaje, oživiti sre-dišča ali trge vaši in mest z razni-mi prireditvami, sejmi, dati kraju domačnost in pristnost, to je rdeča nit razvoja turizma na podeželju. Če pa to želiš izpeljati v domaćem kraju, skoraj vedno kljub vloženemu trudu in želji ne uspe. Tuđi 2. Lukov sejem ni bil tišti »taprav«. Biti bi moral v središču - trgu Lukovice, kot je bil prvič. Ponudba bi se morala od prve-ga izboljšati, ne pa da je minil 2. Lukov sejem brez domaćih kmetov, dru-štev, zadrug in podjetnikov. Občina Lukovica Odbor za splosnc zadeve vabi vse literate, zlasti mlade ter vse glasbene poustvarjalce - insturmentaliste, ki bi želeli svoja dela predstaviti na prireditvi ob kulturnem prazniku, da se oglasijo v ponedeljek, 8. decembra, ob 19. uri v sejni sobi Občine Lukovica ali pustjio svoj naslov na tel. stev. v tajništvu Občine Lukovica Društvo podeželskih žena Lukovica se je o tem sejmu pogovarjalo in pripravljalo nanj. Lukov sejem - za nas bi bil ta dan v Lukovici tržni dan, kjer bi vsakdo, kdor kaj prideluje, iz-deluje in pa nudi, lahko prodajal ali kupoval - oziroma barantal! Sodelo-vati bi morali vsi, će pa je doma premalo ponudbe, pa še povabiti zraven druge, tako da bi lahko rekli - sejem bil je živ! Me smo se pogovarjale, d<) bi oce-njevale domaći mošt, pridelovanje kiša..., seveda po naših kriterijih. Za boljše razpoloženje še kakšna harmonika in kozarec domaćega vina, po-tem pa bi se gotovo prodajalo! Kot dopolnilo in popestritev po-nudbe bi se na Brdu" lahko odvijala" kakšna kulturno-turistična prireditev in zapravljivćki z našimi obiskovalci bi se lahko kot vćasih »jara gospoda« popeljali na Brdo in po okolici! Torej želimo si 3. Lukov sejem, ži-vahen, pester, s sodelovanjem vseli društev, fX)sameznikov, skratka, vseh občanov v Lukovici kot znaćilnost starega trga Lukovica! Društvo podeželskih žena Lukovica Prapreče in bodoćim avtocestnim priključkom. To ima svetlobno prometno signalizacijo in je tuđi sicer dobro opremljeno s prometnimi znaki in tal-nimi oznakami. Z njim se je bistveno povećala prometna varnost in s tem varnost za življenje ljudi v tem deki magistralne ceste. Križišće bodo odpr-li v petek, 28. novembra, ob 13. uri. Na predlog Občinskega sveta Občine Lukovica naj bi se v projektno obdelavo vključili tuđi lokaciji Ućak in Lukovica IV. Po novo urejeni in asfaltirani cesti namreć vozi šolski av-tobus na redni progi. Sedanja ureditev križisča pa ne omogoča normal-nega prećkanja z avtobusom. Zavijanje v levo je zelo nepredvidljivo in nevarno. Z ustreznimi ukrepi bi se izognili mnogim problemom in za-gotovili prometno varnost in varnost ljudi, kar je ena od osnovnih nalog lokalne skupnosti. TATJANA S. Odkod ta veter veje Odkod ta veter veje, v jesenski dan, ves siv, meglen na prazna polja, v šop dreves, odkod ta veter veje? Odkod ta veter veje, na rob vaši, na strehah hii povsod ta piš ledeni, v vsaki kraj, na vsaki hrih prišel je dih jeseni. jaz vcm, odkod ta veter veje, ki ne klobuk, ne suknja le offeje. Iz praznih src, iz pustih dui; od tam ta veter veje. M.K. V okviru jubilejneg,i lota prireja KUD Janko Kersnik i/ Lukovice Literarno gledališki prik.i/ Kersnikovega dela KMETSKE SLIKE Premjera bo v soLhiIo, 29.11. TO7, <>b l'J. 30 ponovitev v neddjo, >(). 11, 199/Job 16. uri Prav lepo povabljeni! letnih načrtih KS. S končano izvedbo del v letošnji jeseni je bilo marsikje izpolnjeno dolgoletno prićakovanje v korist krajanov, većje prometne pre-pustnosti in varnosti ter nenazadnje lepšega videza naselij. S tem bo tuđi omogočen lažji pristop za komunalna vozila. Še končni podatek: na 8 lokadjskih oestah v Krajevni skupnosti Lukovica je bilo položeno okoli 4116 m asfalta ter 475 m asfaltnih otJtočtiih kanalov, kar po-meni, za primerjavo, zgraditev 1.6 km dolge in 3.5 m široke ceste, z utrjeno posteljico in urejenim vodnim odtokom. Vsem sodelujočim velja pohvala in zahvala z željo, da se bo tovrstna de-javnost tuđi v naslednjem letu nadaljevala vsaj v takem obsegu. J.M. KS ZLATO POLJE Asfalt do Male Lašne Prav te dni bo minilo leto dni, odkar je Mala Lašna, vas v KS Zlato Polje, dobila zdravo pitno vodo iz novega vodovoda na Mali Lašni, ki ga je skupno s krajani zgradila Občina Lukovica. Prav letos se lahko pohvalimo z novo pridobit-vijo kraja. Obćina Lukovica je namreč uresničila dolgoletno željo vašćanov Male Lašne - cesta iz Obrš do Male Lašne je dobila as-faltno prevleko. V hrib speljana makadamska cesta nam je vsako leto povzročala kup te-/av. Ob poletnih nalivih je voda sproti odnašala material, s tem se je zamanj-ševala prevoznost. Ob uvedbi provoza malolašenskih otrok v solo je bilo potrebno nekaj ukreniti. Vašćani sami (pet hiš) smo veliko prispevali k tej izvedbi. Od ureditve trase, poseka dreves in grmovja, smo tucli sami naredili 15 propustov, oporni zid, skopali smo jarek za odvodnjavanje meteorne vode in poleg finanćnih sredstev še veliko prispevali v materialu (cea 3.000 nV gramoza). Vsa druga zemeljska dela pa je kvalitetno opravil Marko Zupančič, s. p. Pripravljalna dela so potekala skoraj leto dni in datum 03.11.1997 je /godovinski dan, zapisan v Kroniki Male Lašne. Tega dne so pripeljali stro-je za polaganje asfalta (za mnoge, ki imajo asfaltirane ceste že leta, to ni nič posebnega, za nas pa je to izrednega, ćelo življenjskega pomena). Torej, kar naša bivša Občina Dom-žale ni naredila v petdesetih letih, je to uspelo novi lokalni samoupravi, Občini Lukovica. Na koncu bi se zahvalil prizadev-nim krajanom Male liiSno, lukovške-mu županu g. Burji (ker ima velik posluh za prošnje ljudi, ki živijo v hribo-vitih predelih, pa tuđi za tište, ki so bili v preteklosti pozabljeni in od (Domžal nišo pridobili nič), g. Tomažu Cerarju, saj sta oba z županom to zahtevno nalogo sprejela, vodila in ne nazad-nje: tuđi izpeljala. Krajani Male Lnšne borno vsem, tuđi lukovškim svetnikom, ministru g. Smrkolju še dolgo neizmerno hva-ležni M. K. Gorjača graja 5. novembra 1997 so si delavci Ltul.in plina »privosi ili« svojevrstno parkirno mesto za prekladanje plinskih jeklenk kar na zelenici pred Gasil-nim domom v Lukovici, ki so jo uredili prizadevni gasile i PGD Lukovica. ______trn Lukovica /lamnik NOVEMBER LISTOPAD 11 LIKOVNA DELAVNICA V kraju in času pisatelja janka Kersnika Z ra/stavo likovnih del nast.ilih v likovni delavnici konec avgusta in v začetku septembra 1947 se društvo likovnih samorastnikov - Ljubljana v sodelo-vanju s KUD |anko Kersnik in pod pokroviteljstvom obćine Lukovica priključuje proslavi 100. letnice smrti pisalelja lanka Kersnika. Za likovno delavnico so bile razpisane na-slednje teme, katere naj bi zajeli v razstavlje-nili likovnih rlclih: Nekaj informacij o Društvu likovnih sa-morastnikov: •da je društvo ustanovljeno I. lf)70, ki d.v nes šteje nekaj nad 170 članov, eno največ-jih in najstarejših tovrstnih društev v Sloveniji •d.i ima na široko odprta vrata za vse ljubitelji- likovnih umetnosti ne glede na starost in poklič; •da je razstava ena izmed njegovih 1') likovnih prireditev, ki se hodo zvrstile letos ši- • rojstni kraj pisatelja z ruševinami brd-skega gradu; • portreti pisatelja in njegovih likov iz li-terarnega dela Rokovnjači; • starejša vaška arhitektura in motivi vaši iz okolk e I tikovit e iz časa, v katorem je ži-vel in ustvarjal (anko Kersnik. Koliko in kako nam je to uspelo, je preso-dila strokovna žirija pod predsedstvom umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika prof. dr. M. Juterška, ki je izmed 7b, v likovni dclavnici izdelanih likovnih del, 47 sli-karjev in 2 kiparjev izbrala 52 za to razstavo, trem, po mnonju žirije najboljšim, pa pode-lila zaslužena priznanja. O pogledih strokovne Žirije na društveno dejavnost in razstavo Brdo-Lukovica 97 je na prireditvi ob odprtju razstave govoril njen predsednik dr. M. Jutcršek. Sodbo o umetniški vrednosti razslavljenih likovnih del in o razstavi kot celoli, pa so si obiskovak i ustvarili sami na ogledih razstave, ki je bila odprta od 1H. do .«). oktobra. rom po Sloveniji; •da ima svojo likovno solo, v kateri se strokovno izpopolnjujejo člani društva in drugi ljubitelji |xid vodstvom mentorjev-aka-demskih slikarjev; •da upravlja Galerijo likovnih samorastnikov v Črnućah, obenem pa pripravlja društveno razslavno prodajno galerijo v stari Ljubljani; •da izdaja društveno glasilo »Likovna obzorja« in opravlja še vrsto drugih strokov-nih in kulturnih dejavnosti. Tuđi s to razstavo so slikarji izpovedovali svoj odnos do naravne in kulturne dedišći-no. Na razstavi so prevladavali pokrajinski mol ivi. Posebna pozornost je bila namenje-iw vaški arhitekturi in na propadanje obso-jenim objektom. Stari kozoki, kašle in druge propadajoče zgradbe so tako ostale v spominu vsaj nj naših slikah. Med bohotenjem potrošniške miselnosti, za kalem je znaćilno neutrudno pehanje za materialnimi clobrinami, je skrb za našo na ravno in kulturno dedišdno, za razvoj kulturnih dejavnosti in duhovno hogatenje nas vseh, ki ga spodbujajo tuđi Ijubiteljske kulturne prireditve, vredna večje pozornosti. Tisto, ki nas, ki smo svojo mladost preži-veli v teh lepih krajih, vleče nazaj k svojim koreninam, nišo asfaltne ceste, o katerih ta-krat še sanjati nismo znali. To so nepozabni trenutki in dogodki, ki smo jih doživljali v kulturnem oz. prosvetnem domu na Brdu, ob telovadbi in pripravah na gledališke predstave igre in druge prireditve, ob knjigah iz drušvene knjižnice in drugih društvenih ak-tivnostih, ki so nam vtisnile neizbrisen pečat za vse življenje. Zelo spoštovani pokrovitelji in gostilelji te naše skupne likovne prireditve! Naj vam ne lx> žal, Ce ste kak tolar več porabili za leloš-nje kulturne prireditve kot ste predvidevali. O Obdni Lukovica se še nikoli ni toliko sli-šalo in pisalo kot letos. Tisto, kar lahko dvi-gne te kraje nad povprerje zatečene vsakda-njosti, je zagotovo kultura. Te odmevne prireditve ne bi mogli uresni čiti brez vašega prijaznega sodelovanja, predvsem brez vsestranskega razumevanja in podpore organizacijskega odbora za po-častitev 100. oblelniče smrti pisalelja lanka Kersnika posebno njegovega predsednika, podžupana g. Matcja Kolnika, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala gre ludi KUD lanko Kersnik njegovemu predsedniku Tonetu Gosti-ču, posebej pevskemu zboru in njegovemu predsedniku Franciju Capudru za prisrčen sprejem in družabno srečanje na prvi dan likovne delavnice, pomoč pri postavitvi razstave in za nastop fievskega zbora na odprtju razstave ob sodelovanju tenorista Bojana Stanica. Zahvala gre tuđi strokovni žiriji za njeno odgovorno delo, v prvi vrsti pa vsem avtor-jem razstavljenih likovnih del, brez kalerih razstave ne bi bilo. Vsem obiskovalcem likovne razstave Br-do-Lukovica-97 se zahvaljujemo za ogled razslavljenih likovnih del. trag. LOJZE CAPUDER Obnova cerkve na Brdu V zadnjih letih se je v občini Lukovica obnovilo več cerkvenih zna-menj ter cerkva. Tako so obnovili cerkve v Zlatem polju, Rafolčah, Gradišću, Kosezah. Cradbena dela na utrjevanju temeljev na eni naših najstarejših cerkva v Prapre-ćah pa še potekajo. Konćali so z menjavo kritine ter poslikavo sten-ske sončne ure na cerkvi Brdo. Se-veda pa so veliko postorili tuđi sami farani. Tuđi večji del finančnih stroškov so že uspeli zbrati in upa-jo, da bodo do konca leta finanč-no pokrili vse investicije. D.J. ršolskrkofžčekVloiskikotićek*.....^^HMIlilE^^ J Jesenski izlet Za ućence prvih razredov na OŠ Br-*> sva pripravili *c tradicionalni jesenski izlet. Tuđi tokrat sva povabili k sode-■ovanju slarse. V program sva vkljućili več dejavnosti, povezanih s spoznavanjem narave. Učenci so se zato igrivo marsičesa naučili. Kakšno je vreme? Učenci so prvo nalogo resili tako, da so opazovali nebo nad seboj lr> narisali, kar so videli. Rešitve so bile zelo različne; nekateri so videli močno sonce, ki * je pokazalo le za trenutek, drugi strnjene temne oblake. V dolgi koloni smo se odpravili proti go-2du. Ob postanku so učenci v skupinah re-š«^ya(i opazovalne naloge. Ker vsi še ne be-rejo, so jim pri branju navodil, pa tuđi pri redanju nalog priskočili na pomoč: starši. Vsi so v svoje opazovalne knjižice naredili po-snetek lubja določenega drevesa (koštanja, hrasta, smreke, bora) in narisali vejico in sade* istega drevesa. Nabirali smo kostanj, pa tuđi marsikaj anjgega! Učenci so začuđeno strmeli v mojo koša-nco; v njej so bili kamni, listi različih dreves, V(iice, gobe, zelodi, kostanji, lubje, smrcko-vi storži in borovi češarki. Spraševali so me, k'ij nabiram, pa sem jim odgovarjala kar s Poimenovanjcm nabranih predmelov. Zemljevid, ki nas je pripeljal od starta do cilja, V opazovalnih vrečkah vsake skupine se je znašlo precej nenavadnih predmetov, ki jih navadno ne »nabiramo« in ne nosimo do-mov. Naloga: Poišči 10 stvari, je bila zanimi-va ludi za starše. Najti nekaj ostrega, nekaj mehkega, nekaj lesenega, nekaj zivega, nekaj okroglega, nekaj lepeg.i, nekaj šumeče-ga, nekaj belega, nekaj živega ni bilo pretež-ko. Zabavno je bilo ugotavljanje, kaj |e, nekaj popolnoma razvilega. t.epega nasmeha, ki smo ga našli vsi, pa tuđi nismo mogli spraviti v vrečko. Na Gerčarjevem travniku pri Dupeljnah, kjer smo zaključili pohod, se nam je prav pri-legla malica iz nahrbtnikov. Skupini staršev, ki so poskrbeli za peko, smo oddali nabrani kostanj. Učence pa je čakalo še nekaj nalog. Štiri skupine so lekmovale na travniku v prepoznavanju predmelov i/ moje košarice. Vse so bile uspešne. Učenci so prepoznali kostanjev, bukov in hratov list, kamenček, smrekov storž, borov češarek, želod, kostanj, lubje, gobo, borovo in bukovo vejico. Svojo moć so preizkusili pri vlečenju vrvi. Veselje ob izmenični zmagi je bilo veliko. St tri skupine pa so hkrati na drugem terenu v blizini opravljale drugačne naloge. Dve skupini sta se spoprijeli z orientacijo. Po na-risanem »zemljevidu« so morali slediti pravi poti med drevesi. Vsi uspesni tekmovalci so z vpisom ustreznih črk na vsaki označeni postaji pridobili napis JESEN JE TU. Dve skupini sta skušali odkriti predmete, ki ne sodijo v naravo na določeni poti ob robu gozda. Učenci so najdene predmete narisali v svoje knjižice. Voditeljica igre jih je spodbujala k opazovanju, dokler nišo našli vseh pet predmetov. Skupine so se po opravljenih nalogah za-menjale, tako da so vsi učenci reševali vse opisane naloge. Opazovalne knjižice so bile tako skoraj polne. Zadnja stran je bila namenjena risanju in zapisovanju vtisov učencev in staršev, ki so se udeležili izleta. Sproščen in vesel zaključek ob pečenem koštanju je bil prijeten za vse. Učenci so bili veseli in razigrani. Tišti, z največ vzdržljivo-sti, so se spoprijeli se z nogometno žogo. Starši, ki so se izleta udeležili, so bili zadovoljni. S kolegico sva ugotovili, da je bil naravo-slovni dan uspešen in vsebinsko bogat. MARTA PER OŠ Brdo 1<»liko n.is je li'los v I. razredu Nina dela posnetek smrekovega lubja. JUBILEJNO LETO 1997 Kersnik Podlimbarski 1852-1897 1852-1917 V ZNAMENJU JUBILEJNEGA LETA Rokovnjaški tabor '97 Poveljeval jim je čokat, napoleon-sko nizke rasti zelo prizadeven in nadvse strog poveljnik, ki ga je, kot se za tište čaše spodobi, ves čas sprem-Ijala brhka metresa. Vsi Francozi s poveljnikom Silvom Resnikom vred sodelujejo na prireditvi že deset let in so člani turistienega društva »Jelka« iz Spodnjih Lok, imajo pa le eno veliko smolo, da še nikoli nisopremagali rokovnjačev. In tuđi tokrat kljub sijaj-ni oborožitvi nisem verjel, da bo kako drugače, kajti opazil sem, da so jih ti že ves čas od daleć opazovali. Naj-bolj drzen pa se mi je zdel tisli rokov-njač, ki se je smukal le nekaj metrov stran od Francozov, za kamuflažo pa je med veselimi pletiljami iz Krašnje nadvse spretno pletel svojo kito... Prepričan sem bil, da je tako spreten in nkrati drzen lahko le sam Groga, pa sem se motil - klicali so ga Cabrovc. V civilu je, kot sem pozneje zvedel, voznik »kambusa«. Vse to je kazalo, da se nekaj kuha in postaja vse bolj nevarno. Zato sem se pričel vračati. Mimogrede sem obiskal še pečarja, gospoda Francija Avblja, ta je s svojimi sodelavci pridno izdeloval kanliceza krušne peči in kamine, mimogrede pa še druge izdelke iz ilovice. Pri tem mu je sem in tja pomagala še teta Ančka, ki je sicer žena Cerarjevega Franceta, eneg.i najbolj znanih rokovnjačev - konjenikov iz zgodovine rokovnjaškega tabora. Med-lem so koseški fnntje in možje neutrudno in v izvrslnem taktu s cepci mlatili žito; kadar pa jim je pošla sapa, so za cepte prijeke tuđi žene in tako nazorno dokazo-vafe, da mlatenje s cepci ni le moško delo. Pri vhodu na rokovnjaško prizorišće je bila postavljena prava stara šuštarska de-lavnica z originalnim starim orodjem, 5i-valnim strojem in drugo opremo s kopiti vred. V njej je marljivo »flikal« in poprav-Ijal stare čevlje čevljarski mojsler Ivan Omahna. Poleg šuštarije je bila še mladin-ska stojnica, kjer so med drugim proda-j.ili nov zemljevid občine Lukovica in za-jetno Stražarjevo knjigo »Crni Craben«; ta je med drugim neizčrpen vir etnografskih dejavnosti Crnega grabna. Iz nje bodo vrli organizatorji lahko tuđi v bodoče izbira-li še kopico zanimivih in originalnih dejavnosti, domaćih obrti in drugih aktivnosti ter jih nato v živo prikazovali na pri-hodnjih rokovnjaških taborih. Konjeniško društvo Lukovica je ves čas nedeljske prireditve z več zapravljivčki za simbolično ceno prevažalo zainteresirane obiskovalce po prelepem Kersnikovem Brdu - mimo gradu po drevoredu in okoli grajskega bajerja. NajmlajSim obiskovalcem pa je bil brezplaćno na voljo za jahanje krotak poni. In končno se posebna novost na letoš-nji prireditvi. Organizirana (ŠD Krašnja) je bila »Rokovnjaška stavnica«, v kateri je bilo potrebno uganiti vsaj štiri imena med nastopajoće pomešanih vrhunskih slovenskih šporlnikov, ki so se maskirali v oba jubilejna pisatelja, grajskega pisarja, franeoskega invalida, rokovnjaćico, graj-sko gospo in franeoskega generala. Vsa- poćasi pomaknili v naravni amfiteater sredi rokovnjaškega gozdićka. Tam so se z dobrotami okoliških paviljonov in kuhinje ter pijaco iz rokovnjaške kleti na novih trajnih mizah in klopeh za prek 400 oseb, ob zvokih Slovenskega kvinteta zabavali in plesali še dolgo v noč. In kaj naj bi Se pridal? Brez dvoma je ptjtrebno pohvaliti poleg številnih društev in obrtnikov tuđi vseh 200■ nastopajočih in udeležentev pohoda. Predvsem pa ludi Turistirno- kdo, ki je odkril oziroma sppe-stril prireditev, zato letošnji Kokovnjaški tabor že lahko imenujemo Turistićno-et-nografsko prireditev. Posebna zahvala pa velja gospodu Marjanu Štruklju iz Krašnje, ki je ob odlićnem ozvoćenju profesionalno, izvrstno in duhovito povezoval in ko-mentiral celotno nedeljsko prireditev, da je polno zaživela. Prav toliko, će ne še već zaslugza uspeh prireditve pa ima gospod Stane Jemec, ki je z neunićljivo energijo nesebično defoval in garal već: kot teden dni z edinim namenom, da prireditev uspe, in to se je tuđi tokrat zgodilo. Zahvaliti se velja tuđi občini Lukovica, ki je za Rokovnjaški tabor 1997 prevzela pokroviteljstvo in s tem pokrila dobršen del stroškov. CABRIjEL ŽUPANOV GOVOR Ob zaključku slikarske razstave V razburkani reki časa mineva tuđi naše Jubilejno leto, ki smo ga posvetili kulturnim dogodkom ob obletnicah naših zaslužnih rojakov, posebno pisatelja Janka Kersnika. Z zadovoljstvom in zadoščenjem lahko izrečem vsem tvorcem številnih pestrih dejavnosti največjo zahvalo. Naša mlada občina je najšir-še potrdila svojstveno duhovno podobo, opravičila svoj obstoj in postavila temelje prepoznavnosti za novi čas. Akademija sredi naravnega amfiteatra je bila vseslovenska in je še vedno odmevna, naši kraji so bili v septembu in oktobru središče kulturne Slovenije. S tem pa se ne smemo predati samozadovoljstvu in se uspavati do naslednjih jubilejev, kot se to rado zgodi. Med vsemi oblikami praznovanja je posebej in najvi-dneje izstopala likovna ustvarjalnost. Društvo likovnih samorastnikov, iskalcev lepote in harmonije, je opravilo naj-lepše poslanstvo. Pod ćopiti so zaživeli idilični grajski motivi, grajske ruševine so postale zgodovinski pomnik, realistični vsakdan je dobil z vašim duhovnim gledanjem umet-niško poctabo. Čas je ujet v sliki in iztrgan pozabi. Vsaka slika je izpo-ved, je krhkost in mehkoba, zlita v akvarelu. Slike so tople, prepoznavne in naše. Veseli me, da je likovna delavnica tuđi komercialno tako uspela v svojem humanitarnem namenu. Z njo oživlja-mo našjJolg preteklosti in ustvarjamo kulturno podobo nas samih. Želim, da ta izraz postane tradicionalen, saj okolje nudi umetnikovemu oćesu vedno nove motive. Tako borno v naši dolini odprti za nove oblike in borno znali pokazati svoje kulturne in zgodovinsko vrednosti in posebnosti. Gospodarske naloge v skrbi za naš rnaterialni obstoj ne smejo odriniti kulturnega napredka. Človek je namreć toliko vreden, kolikor je v njem duha. Boljše ćase borno gradili samo z boljšimi Ijudmi, ki lxjdo rasli iz kulture srca za človeka. Besede zahvale so skromen izraz. Naj vas predvsem greje zavest vašega enkratnega in plemenitega prispevka k naši lokalni in vseslovenski kulturi. Hvala vsem ustvarjal-cem inorganizatorjem! „ . ŽUPAN A. Ž. BURJA 12 NOVEMBER LISTOPAD /lamnik Moravče 0 B C 1 N A M 0 11 A V C H POROCILO S 35. SEJE OBČINSKEGA SVETA Kdo se ne drži pravil igre? Tuđi 35. seja Občinskega sveta je potekala v dveh nadaljevanjih, in si-cer 22. in 28. oktobra 1997 Na dnev-nem redu je bilo 12 točk. Seje pa se prvič ni udeležil en svetnik, v nada-Ijevanju pa dva svetnika in ena svet-nica. Na|več časa in energije so svet-niki porabili za 4. točko dnevnega reda - obravnava in sprejem Programa priprave za ureditveni nacrt peskoko-pa Kremenovega peska v ležišču Hu-dej - Ples. Zelo produktivni so bili tuđi pri navajanju pobud in vprašanj. Manj naklonjenosti so pokazali do KS Zalog-Kokošnje in vaši Velika vas, ker nišo sprejeli pozitivnega mnenja k predlogu za odcepitev iz občine Moravče v občino Domžale oz. občino Dol pri Ljubljani. Tokrat so svetniki po procedural-nih točkah s časom ravnali zelo racionalno. Zapisnik 34. seje so sprejeli brez daljše razprave. O podjetju Termit Že od ustanovitve občine Moravče se občani vse bolj zavedajo, da je kvaliteta bivanja eden izmed prvih pogojev za uresničitev gospodarske usmeritve občine v turizem in kmetijstvo. Prav zato so bila na sedež Občine in na javnih razpra-vah zastavljena številna vprašanja o legal-nem koriščenju kopov kremenčevega peska. Podjetje Termit ima dokument iz leta 1961, ki je dovoljenje za koriščenje in je v skladu z Zakonom o rudarstvu. Ven-dar pa mora podjetje Termit za legalno korisčenje pridobiti se lokacijsko dovoljenje, ki dovoljuje poseg v prostor. To dovoljenje izda Ministrstvo za okolje in prostor, ker gre na nekaterih področjih za poseg v prvo cono kmetijskih zemljišč in glede na velikost območja (cea 15 ha). Podjetje Termit je na zahtevo Občine pripravljeno pri Projektivnem ateljeju Prostor naročiti izdelavo ureditvenega nacrta, ki bo služil kot osnova za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Svetnik F Avbelj je imel pomislek glede visine sredstev, ki bi jih podjetje moralo nameniti za prekvalifikacijo zemljisča iz kmetijske rabe v namen korištenja. G. Rejc, ki je predsta-vil program priprave za ureditveni nacrt peskokopa Hudej-Ples, je pojasnil, da so sredstva pridobljena na ta način izključ-no deponirana in namenjena sanaciji iz-korisčenih peskokopov. Svetniki so izrazili Se številne pomisleke in vprasanja v zvezi s podjetjem Termit, vendar pa ustreznih odgovorov nišo mogli dobiti, saj se vabilu k tej točki dnevnega reda ni odzval noben predstavnik Termita. Mor-da je tuđi to eden od pokazateljev, kako se ne drži pravil igre v zvezi z aktualno problematiko. Župan se je odločil, da bo delavcem Termita napisal odprto pismo. Povećanje ekonomske cene za vrtec Moravče Na osnovi pregleda dejanskih stroškov v WE Moravče je župan na predlog Osnovne sole Jurija Vege predlagal Ob-činskemu svetu povijanje ekonomske cene za 22%. Svetniki so predlog sogla-sno sprejeli. Glavni razlog za povišanje je znižanje normativa števila otrok v skupini. Tako po 1. novembru 1997 veljajo ekonomske cene za prvo starostno skupino 44.607,20 SIT in za drugo skupino 35.289,10 SIT na otroka. Odcepitev KS Zalog -Kokosnje in Velika vas Svetniki so soglasno sprejeli sklep o negativnem mnenju k predlogu za spre-membo območij občin za naselja Kokoš-nje, Zalog pod Sveto Trojico in \felika vas. Ceprav so krajani to predlagali že leta 1994 in je bil njihov predlog zavrnjen, pri odcepitvi vztrajajo in ponovno predlaga-jo odcepitev. Končno odločitev pa bo sprejel Državni zbor. Informacija o iskanju nove lokacije odlagališta komunalnih odpadkov Na pobudo predsednika Občinskega sveta Občine Domzale M. Brejca so svetniki obravnavali informacijo o iskanju nove lokacije za odlagališče komunalnih odpadkov v bivši občini Domzale. Deponija v Dobu bo ob takšni frekvenci dovoza zadoščala le še za eno leto, zato pred-sednik OS Občine Domzale poziva na iskanje ustrezne lokacije. Župan je pojasnil, da smo se vključili v projekt CERO, ki ureja deponijo za celotno območje Gorenjske, s katerimi bo problem komunalnih odpadkov v občini rešen. Svetniki so v razpravi predlagali, da se v Morav-čah predvidi svojo deponijo za potrebe občine Moravče za primer zaprtja deponije v Dobu in se prične izvajati nacrtna vzgoja prebivalstva za sortiranje odpadkov, ki bi bili primerni za reciklažo. Poročilo o delu občinske uprave Na zahtevo svetnikov so v občinski upravi pripravili poročilo o svojem delu pri realizaciji občinskega proračuna. Ne-kateri svetniki so menili, da je preobsež-no in nepregledno, poudarek naj bi bil predvsem na komunalnem delu in uradu župana. Predlagali so, naj v bodoče pri-pravijo poročilo v obliki informacije o iz-vajanju sprejetih sklepov Občinskega sveta. Zahtevali so tuđi poročilo o delu vod je Kulturnega doma in o sredstvih, zbranih od najema dvorane. Ceste in še ceste Kot kažejo dogajanja pri gradnjah in rekonstrukcijah čest v občini, je to vprašanje, ki zadeva največ občanov. Tokrat so svetniki ob prisotnosti predstavnikov gradbenega odbora Drtija morali poslušati zgodbo o medsosedskih prerekanjih glede trase ceste skozi vas. Le-ta pa so presegla razumne meje in dovolile privatnomu interesu, da se povzpne nad druž-benega. Svetniki so sprejeli moder sklep, da se gradnja ceste nadaljuje kljub zača-sni ustavitvi del. Več sreče so imeli tokrat prebivalci Desna, ki bodo iz sredstev, ki jih pridobi Občina Moravče kot odškodnino za ko-riščenje kamnoloma Ušenišče, asfaltirali še del ceste skozi Desen. Tako so se svetniki odločili tuđi zato, ker so prebivalci Desna najbolj prizadeti zaradi obreme-nitve in razvrednotenja bivalnega okolja kot posledice koriščenja kamnoloma Ušenišče. Izvoljena sta kandidat za člana Državnega sveta in elektor Svetniki so na tajnih volitvah volili kandidata za člana Državnega sveta in elek-torja. Za kandidata za člana Državnega sveta so izvolili svetnika Romana Novaka, ki je s 7 glasovi dobil večino glasov pred drugo kandidatko Katarino Ovco-Smrkolj. Za elektorja sta bila predlagana svetnika Franc Rotar in Peter Janežič ter predsednik OS Jože Razpotnik, ki je bil tuđi izvoljen z večino 8 glasov. Pobude, vprasanja Ob koncu seje so svetniki nanizali še ducat vprašanj in pobud, ki so se nana-šala predvsem na komunalno ureditev kraja, vodovod, označbe krajev, pridobitev projekta za rekonstrukcijo ceste Križate, vprašanje obveznice zaradi pričako-vanega povećanja gostote prometa ter ureditve jutranjega javnega prevoza skozi Stegne, Vrhpolje in Tuštanj. S seje sem poročala BERNARDA MAL SLS PODRUŽNICA MORAVČE Predvolilni obisk predsedniskega kandidata V Kulturni dom se je na ponedelikov večer gnetlo članov SIS, tuđi tistih, ki so se v slovenski poiitiki že uveljavili, njihovih simpatizerjev in drugih obi-skovalcev, ki so želeli predsedniskega kandidata Janeza Podobnika poslušati in spoznati v živo, preden se odlof ijo in svoj volilni glas namenijo enemu izmed osmih predsedniških kandidatov. Že to, da ni bilo prostora za varno parkiranje v blizini Kulturnega doma, je na-znanjalo, da je ta večer drugačen od drugih. Gruče pred kulturnim domom, predvsem mož, so modrovale o političnih do-gajanjih in poiitiki nasploh vse do nastopa Pihalne godbe Moravče, ki je naznanjala prihod janeza Podobnika. Sprejel ga je župan občine Moravče Matjaž Kočar, pred-sednica SLS podružnice Moravče Ivanka Kocjančič, predsednik Občinskega sveta lože Razpotnik in Karol Svetlin. Dobrodošlico so mu članice SLS izkazale tuđi s kupico rujnega. Po kratkem kulturnem programu, v ka-tererrfje poleg godbe nastopil še moški pevski zbor in ansambel Razpotnik, je gosta na oder povabil župan Matjaž Kočar. V predstavitvi je predsedniški kandidat po-udarjal pomembnost vključevanja v evrop- sko unijo za Slovenijo sprejemljivimi pogo-ji, poravnave krivic, denacionalizacijo in oživitev gospodarstva. Tuđi drugih podro-čij ni zanemaril, temveč je podal vizijo. Kot prednost pred drugimi kandidati je imeno-val čisto politično preteklost, mladost, po-gum, zdrav življenjski nazor, poznavanje razmer in življenja v oddaljenih krajih in manjših občinah, ki so nastale po novem Zakonu o lokalni samoupravi, ker je tuđi sam župan cerkniške občine. Po njegovih besedan je kandidat mladih in tistih, ki si želijo varnega in srečnega življenja v Sloveniji. Vprasanja, ki so jih po uvodni predsta-vitvi zastavljali poslušalci, so bila na mestu in so se nanasala predvsem na kmetijstvo in turizem, kot vodilni gospodarski pano-gi v občini, socialno varnost, denacionalizacijo in poravnavo vojnih krivic, šolstvo, zdravstvo... Na mnoga vprasanja je odgo-voril tuđi v avli Kulturnega doma po ura-dnem delu, kjer se je še kar precej časa za-držal med volivci. Koliko le-teh mu je uspelo prepričati, da so mu dali volilni glas, so pokazale volitve in minuli vikend. Vse-kakor je vredno premišljeno in odgovorno voliti, kajti tuđi od tega sta odvisna napre-dek in usoda vseh Slovencev in vsakega [X>sameznika. MAL KRATKE VESTI Bankomat bo! Občani Moravč so že nekajkrat izrazili željo, ki so jo podprli tuđi občinski svetniki, da bi v Moravčah dobili bankomat. Banka Domzale v preteklih dveh letih tem že-Ijam ni mogla ustreči, nova telefonska linija in dodatni skupni razgovori vodstva Občine pa so pripeljali do odločitve banke, ki je zagotovila postavitev bankomata. Le-ta bo montiran takoj, ko ga bodo dobili iz ZDA in ustrezno predelali, kar pomeni v nekaj mesecih. S. V. Poslanska pisama SLS v Moravčah G. Janez Per, poslanec Slovenske ljudske stranke v Državnem zboru, ki je obe-nem tuđi župan Občine Mengeš, bo imel v prostorih Občine Moravče vsak mesec poslansko pisarno, in sicer drugi ponede-Ijek v mesecu med 14. in 15. uro. Na ta način bo omogočen direkten kontakt med občani Moravč in zastopnikom v državnem zboru. SV. Spomin na zamolčane žrtve vseh oblik nasilja Občina Moravče je ob 1. novembru -Dnevu mrtvih počastila spomin na zamol- čane žrtve vseh oblik nasilja z novo ploščo na moravškem pokopališču. Sklep o posta-vitvi obeležja vsem žrtvam nacizma, faši zrna in komunizma je sprejel Občinski svet Občine Moravče. Sicer je komemoracija potekala po ustaljenem redu in progamu, ki velja že nekaj let v Moravćah. Postavitev plošče in enominutni molk na komemoraciji vsekakor ni bil namenjen samo eni strani žrtev, ki so pretrpeli kalvarijo, ampak vsem zamolčanim žrtvam vseh ideologij, ki so vladale v II. svetovni vojni in po njej. ZAMOLČANIM ZKTVAM VSEH OBtIK NASILJA OBČINA MORAVČE V času, koje znova pomembno, kdo da komu volilni glas, smo v uredništvu prejeli odprto pismo občinskega odbora SDS. Ker so pozvali na odgovor, naš časopis pa je mesečnik, se je župan potrudil in odgovor že pripravil. Tako lahko berete oboje in si ustvarite lastno mnenje. Zaradi korektnosti je odprto pismo nelektorirano. Urednica Odprto pismo Občinskemu svetu Moravče in županu Matjaž u Kočar ju Ko v časopisu Slamnik prebiramo članke iz Moravske doline opažamo, da je veliko laskavih prispevkov na račun delovanja občinske uprave. Res je veliko stvari, ki jih lahko pohvalimo, vendar pa se nam postavljajo določena vpraianja in kritike. Pri pogovorih z občani opažamo, da so ti nezadovoljni s številom zaposlenih na občini in njihovo strokovno uspo-sobljenostjo. Tuđi sami ugotavljamo, da zasedajo posamezna delovna mesta dc-lavci, ki ni majo ustrezne izobrazbe, oziroma je njihova izobrazba neprimer-na delovnemu področju, ki ga opravlja-jo. Smo relativno majhna občina in si glede na svoj proračun ne moremo pri- voščiti razsipanja denarja davkoplače-valeev, zato bi bilo smiselno, da hi določena delovna mesta, ki ekonomsko nišo upravičena, opravljali honorarni sodelavci. Med občani se v zvezi s temi vpra-šanji širijo razne govorice in dezinformacije. Da bi jih razjasnili, bi bilo potrebno javno objaviti podatke o Stevilu vseh zaposlenih (redno zaposleni, zaposleni za polovični delovni čas, honorarni sodelavci) v občinski upravi, njihovo izobrazbo, delovno mesto, ki ga opravljajo in mesečne prejemke oz. honorar je posameznikov. Morda ne hi bilo slabo, da bi navedli ludi podatke o proračunskih postavkah in številu zaposlenih ter jih primerjali s sosednjo Občino Lukovica. Da bi s temi podalki seznanili vse občane Ohčine Moravče, vas prosimo, da te podatke nemudoma objavite v časopisu Slamnik. Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Moravće Spoštovani Občinski odbor SDS Moravče Z zanimanjem sem prebral vaši; odprto pismo meni in občinskemu svetu. Zahvaljujem se vam za oceno, da lahko marsikaj pohvalite v občini Moravče. Vaše kritike v pismu pa so nekoliko nerazumljive. Govorite, da ste nezadovoljni s številom zaposlenih na Občini. Pri tem ne navajatn vašega stali-šča, ali jih je po vašem mnenju premalo ali preveč. Prav tako ugotavljate, da niste zadovoljni s strokovno izobrazbo delavcev v občinski upravi. Pa poglejmo, kakšna je: - Kot neprofesionalni župan imam sedmo stopnjo strokovne izobrazbe in trenutno opravljam odgovorne naloge na Mini-strstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. - Tajnica občinske uprave: šesta stopnja strokovne izobrazbe družboslovne smeri z dolgoletnimi izkušnjami v gospodarstvu, sudstvu in državni upravi; v skladu z zakonom ima opravljen izpit iz Zakona o splo-šnem upravnem postopku. - Ocldelek za finance in proračun: dve delavki s šesto in peto stopnjo strokovne izobrazbe. Obe imata dolgoletne izkušnje v gospodarstvu. - Oddelek za komunalo: delavec s sedmo stopnjo strokovne izobrazbe in strokov-nim izpitom. Prav tako dobro po/na gospodarstvo, saj je v njem delal dolgii lola. Administrativno tehnični delavec s peto stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim izpitom iz Zakona o splošnem upravnem postopku, z dolgoletnimi izkušnjami je obe-nem tuđi tajnik občinskega sveta. Toliko glede občinske uprave. Naš občinski svet v sestavi sedanjega mandata praktično pokriva tuđi vse profile od delavca, kmeta, obrtnika, inženirja, zdravnika, magistra znanosti, doktorja znanosti in zato lahko zelo kvalitetno razpravlja in sprejema sklepe kot najvišje »zakonodajno« telo Občine. Kaj vam torej spoštovani Občinski odbor SDS ne usteza pri izobrazbeni strukturi vseh segmentov naše Občine? Ker sem tuđi sam davkoplačevalec in sem si do pred kratkim služil svoj vsakdanji kruh dobesedno z golimi rokami, vem, kaj pomeni težko zasluženi tolar v gospodarstvu ali kmetijstvu. Prav zato vas ne razu-mem, da se nagibate za uveljavitev honorarnih delavcev. Sej vendar veste, da so honorarni, torei pogodbeni delavci vsaj 80 od-stotkov »dražji« kot redno zaposleni. Mogoče imate v mislih naš režijski obrat z dvema delavcema ali pa vodjo kulturnega doma, ali pa mogoče naso snažilko, ki je zaposlena za polovični delovni čas. Prav na področju komunale, ki je sedaj pokrita de-loma s koncesijo deloma pa preko javne službe skupnega Komunalnoga podjetja v Domžalah, ugotavljamo, da bi bilo upravljanje iz vzdrževanje naše komunalne infrastrukture dostikrat ceneje povsem v lastni režiji, z lastnimi domačimi delavci v razšir-jenem režijskom obratu, kar pomeni dva do trije novi delavci. Pozitivni rezultati na področju kulture kažejo na to, da borno morali (»dobno narediti na področju športa. Pri tem imam v mislih upravitelja športnega parka, ko bo leta zgrajen. To delovno mesto se bo moralo v veliki meri pokrivati iz lastne dejavnosti. Razmišljam pa tuđi v smeri podelitve koncesije za tovrstno dclo. St; poseboj homo morali razmišljati o strukturi zaposlovanja, v kolikor nam bo uspelo zgraditi osrednji smu&irsko skakalni center. Tak center bo za-hteval profesionalizacijo, kajti dajštvena de-javnost ne bo mogla v celoti pokriti nalog in obsega dela, ki ga lahko uvrstimo v kategorijo športnih »zavodov«. Vodja kulturnega doma se pokriva iz naslova ndmonskih srcclslcv KS. l'ri /.iračuna-vanju ekonomske najemnine Kulturnega doma (nekatere sosednje občino imajo vpe-Ijan tak sistem), pa bi lahko bil pokrit praktično iz tega naslova. V nbčini smo do Iju-biteljske kulture zavzoli, po moji oceni, ustreznejšo politike >, s,6% proračuna Občini1 Moravče. Ri'dko katora oljčina v Sloveniji ima tako nizek od-stotek porabe. Občinski svetniki v Moravčah dobivajo minimalne sejnine, ki se se zdaleč ne morejo primerjati s sejnimi, ki jih dobivajo svetniki nekaterih sosednjih občin. Kot zanimivost in za primerjavo bi vam želei navesti nekaj podat kov iz sosednje Av-strije, kjer imajo podoben sistem občin. Nekatere so še veliko manjše od občine Moravče in Avstrija je tuđi uradno del sistema EU, v katoro hiti tuđi Slovenija in katere pravila borno morali prov/oli ludi mi. Plače v občinskih upravah v Avslriji lahko dosegajo do 20% celotnega proračuna. Imajo veliko več zaposlenih na število prebivalcev v občini in njihova izobrazbena struktura je veliko nižja od povprečja slovenskih občin. In še nekaj o plačah delavcev občinske uprave Občine Moravče. Plače so izračuna-ne na pocllagi določil Zakona o delavcih v državni upravi. Gledo na zakonsko določena srodstva za plače, imamo rezervo še za enega delavca. Kogar zanimajo količniki za posamezna delovna mesta v sistematizaciji, lahko prido po informacijo na sedež Občine na Trg svobode 4 v času uradnih ur za stranke. Kot konkreten podatek, za lažjo predstavo, lahko navedem, da je najvišja bruto plača delavca brez napredovanja (doslej še nisem odobril nobenega napredovanja) količnik 4,6, ki se množi z republiškim izhodiščem, ki znaša 38.254 Sli Tako dobi-mo bruto plačo. Temu je potrebno odšteti vse zakonsko določene dajatvo (40-50%) in dobite okvirno neto plačo. V vašem odprtem pismu želite tuđi primerjavo z Občino Lukovica. Sosednja občina ima približno 300 prebivalcev več kot naša občina. V občinski upravi imajo zaposlenih voč dolavcev kot v Moravčah. Glede plač pa jih prav tako vežejo zakonsko obveznosti. Ko že govorim o občinski upravi, lahko rečem, da obremenjenost naših delavcev že presega normalne moje, saj morajo opraviti isto delo kot na primer večje občine z veliko večjim štovilom zaposlenih. Zakonske obvezo so namreč za vso obline oivike. Kot župan se zaveclam, di jo idealno stanje težko doseči. Vsekakor pa so naši napori usmerjeni k stalnemu napredku in razvoju. Kako hitro pa borno stopali jxi |x>li tega na-prodka, jo odvisno od vseh nas. MATIAŽ KOČAR, župan Zasedal je otroški parlament Največja želja staršev je, da bi se njihovi otroci dobro počutili v soli, se pridno učili in dobivali dobre ocene. Takšno idealno stanje je težko doseči, vendar pa lahko že s tem, da prisluhnemo otrokovim težavam in njihovim predlogom za odpravo le-teh, pomagamo, da otroci postanejo bolj samozavest-ni, odločni in zaupljivi. 12. 11. 1997 so imeli otroci mož-nost, da javno spregovorijo o svojih problemih, izrazijo svoja mnenja in razmišljanja. V prostorih Osnovne sole Jurija Vege Moravče je potekal otroški parlament, katerega predsednica je učenka Katja Učakar, tajnik Miha Lovše ter članice Anja Vesel, Špela Gi-puder in Helena Mrčun. Tema, ki so jo otroci z glasovanjem izbrali na lanskem državnem parlamentu je bila »Odnosi med vrstniki«. Srečanja so se udeležili najmanj en predstavnik iz vsakega razreda, prav tako ućenci iz OŠ Vrhpolje. Na povabilo so se odzvali tuđi župan Matjaž Kočar, tajnica občinske uprave Šonja Vraz, in predstavnik policije. Po uvodnem govoru ravnateljice Eve Karažija, so ućenci v imenu svojega razreda izrazili svoje zadovoljstvo in veselje v soli, seveda pa tuđi kritike na stvari, ki jih motijo. Ravnateljica je morala odgovoriti kar na številna vprasanja. V ospredju je bil problem ciopoldanske malice, predvsem jedilnika. Otroci imajo raz-lićne želje glede vrste hrane, predvsem želijo hrano, ki je pripravljena po sistemu FAST-FET-COOD. Seveda pa je ta hrana povsem neprimerna, zato je izdelava energijsko in vitamin-sko uravnovesenega jedilnika zelo po-membna. Ena izmed velikih želja učencev so tuđi daljši odmori. Med odmori si želijo gibanja izven sole, kar pa je zaradi nediscipliniranosti nekaterih učencev, neizvedljivo. Učenci so želeli pojasnila tuđi glede nenapovedanih testov, kdaj lahko učitelj to zahteva in kakšne »pravice« ima pri tem učenec, glede ocenjeva-nja in ustnega preverjanja znanja. Župan je obrazložil izpostavljen problem glede prometne varnosti, pločnikov, asfaltiranja čest. S. Vraz je odgovorila na vprašanje glede avtobusnega voznega reda. Za učence, ki so oddaljeni od sole več kot 4 km, je organiziran tuđi prevoz s šolskim kombijem. Tuđi za policista so imeli otroci vprašanje glede parkiranja vozil na pločniku. Predstavili so tuđi izčrpno anketo o odnosih med vrstniki, katere rezultati so kazali na to, da so si med seboj pripravljeni pomagati. Vedeti pa moramo, da otroci ne le kritizirajo, zahtevajo ali izražajo svoje želje, pač pa tuđi pohvalijo svoje učitelje, njihov trud in delo. Sodelovanje v otroškem parlamentu so učenci sprejeli z navdušenjem, obenem pa je tuđi neka povratna informacija za učitelje, celotni sistem šolstva, prav tako pa tuđi za starše. R CORJUP Veseli december Tuđi lelos se veselite z nami in se udelezujte prireditev, ki so namc-njene vašim otrokom v praznićnem mesecu decembru. Za otroke, ki ne obiskujejo WO ali priprave na Solo so namenjene prve štiri prire-ditve s spodnjega seznama. Pricakujemo vas vzgojiteljice VVO in OŠ Moravće Čctrtek: 4. 12. ob 161' Šport no popoldno s PIT klubom Sreda: 10. 12. ob 17'1 Ustvarjalne ddavnice (novoletni okraski) Ponedeljek: l.'i. 12. ob lb1" Lulkovna predstava gledališta ZOOM Torek: 23. 12. ob 17h Mojca Pokraculja Dedek Mraz Plesna skupina 28.11. Ustvarjalne delavnice: Pikapobne 3.12. Ustvarjalne delavnice: Sončki in medvedki 8.12.. 9.12. Pečemo piškote: ježki, Metulji 1. teden Miklavž podarja pravljice 2. teden Okrasimo igralnico, Novoletne čestitke 3. teden Z glasbo in igro v novo leto 4. teden dedek Mraz V/.gojiteljico se ob tej priložnosti vsem stariem, ki ste v jesenskih mesecih pomagali pri urejanju vrtčevskega igrtiča, da bi bili otroci varnejši in se igrali, na lepših igralih, javno zahvaljujemo. Nj _V_J c E rDAT7C1717 TVvrnltE1 Iv/lVJjVC lAJlJIMri Moravče /lamnik NOVEMBER LISTOPAD 13 Župan Občine Moravče g. Matjaž Kočar in avtorica kipa, akademska kiparka Saba Skoberne. ZAKLjUČEK PRAZNOVANjA 30-LETNICE DELOVANJA OŠ JURIjA VEGE V TEj STAVBI Vegov pogled v spodbudo Moravče, 22. oktober 1997 Na ta dan pred trideseti-mi leti je prvič v tej stavbi potekal pouk. Z odkritjem do-prsnega kipa matematika Juriju Vegi, po katerem šola nosi ime, je osnovna šola zaključila sklop prireditev ob tej obletnici. Doprsni kip, ki je izdelan iz gline in je urnetniško delo akademske kiparke Sabe Skoberne, ima v Soli vidno mesto. Postavljen je v prvem nadstropju, tako da ga mora vsakdo, ki se vzpe-nja po stopnicah, opaziti. V krajšem kultumem programu so so-delovali učenci osnovne in glasbene sole ter oba pevska zbora. Progam je pripravila in vodila učiteljica Barbara Fale. Med točkami je največji aplavz zaslužila pesem o Juriju Vegi v izvedbi mladinskega pevskeg.i zbora pod vodstvom učiteljice Mojce Malovrh. Kot slavnostna govornika sta nastopila ravnateljica Eva Karažija in župan Matjaž Kočar. Ravnateljici je v govoru predstavila Vegov življenjepis in poudarila polrel*1 po prizidku k Soli zaradi naraščania števila učencev in zagotavljanja prostorskih normativov za devetletno osnovno solo. Župan je v govoru po-dal zanimivo pobudo, naj bi bil pogled na kip lurija Vege vsem učencem v izziv, da bi se z vestnim Solskim delom, z znanjem in pozitivno samopodobo v bližnji prihodnosti lahko postavili ob bok slavnemu rojaku. Po govoru je številnim obiskovalcem razkril |X)gled na doprsni kip Jurija Vege. Obiskovalci so si po svečanem odkritju lahko ogledali raz-stavo zapisov o Juriju Vegi, sodobne in stare matematične literature ter sodobnih učil, ki se uporabljajo pri pouku matematike. MAL KULTURNI DOGODKI Martinov večer Tako kot je sv. Martin podaril kos svojega plašča reve-2u, tako nam dobrotljiva narava vsako leto podari dobro kapljico, ki jo nekateri bolj, drugi manj spoStujemo in uživamo. Ni čudno, da se je okrog vinskih radosti spletlo tuđi toliko različnih pesmi, anekdot in šal. Mnoge od njih smo slisali na Martinov večer, v soboto, 15. novembra, v Kul-turnem domu v Moravčah. Ta Martinov v(x*er je pripravil moški nonet Vasovalci iz Ži-Jjpvnice pod vodstvom Mojce Legat in po scenariju Valerije Cučnik Grilj. Na domaćem odru v Žirovnici je takšno pazno-vanje že tradicionalni dogodek, kar naj bi postal tuđi v Morav-čah, saj je sv. Martin tuđi naš fami patron. Vasovalci so nam po vsakokratnem uvodnem kramljanju predstavili znane in tuđi •panj zane ljudske in ponarodele pesmi, kot so Od Martina Ke-bra, Majolka, Katrca, 5e posebej pa so poslušate navdušile Žabe, ki so imenitno »zaregljale«. Za hitrejši potek programa je skrbe! igralec )ože Fabjan, saj je pevce in poslušalce nenehno pri-ganjal k hitrejšemu pet ju in ploskanju, samo žene ni mogel pri-Praviti do tega, da bi rodila prej kot v devetih mesecih. Gost večera je bila družina Galič, ki te dve leti nastopa širom po Sloveniji in tuđi v tujini. Poleg mame Ote, ki petje spremlja s citrami, sestavljajo ta družinski ansambel se oče Jo-*e ter otroka Katarina in Marko. Bogat pevski večer, ki bi vsekakor lahko spodbudil tuđi domaće kulturnike k se večji ustvarjalnosti na tem področju. Ob številnih zborih in domaćih glasbenikih tuđi tostranskih idej ne bi smelo zmanjkati. Za začetek je bila moravska le koordinacija in scena, ki jo ie v pravem jesenskem stilu postavilo Tun-stično društvo Moravče. MILKA NOVAK Asfaltna cesta tuđi na Zg. Dobravi 29. oktobra smo slovesno otvorili asfaltirano cesto na Zg. Dobravi. Vaščani smo na to novo pridobitev vaši zelo ponosni. Program je vodil Štefan Ribič, pred-sednik gradbenega odbora Zg. Dobrava. Trak prek no-voasfaltne ceste sta prerezala Veronika Banko in župan Matjaž Kočar, ki sta simbolično predala cesto svo-|emu rumenu. Ob zvoku harmonike, ki jo je igral Mi-lan Resnik, je vzdušje postalo se prijetnejše. Največja zahvala velja podjetju Termit (Moravće) Dom-žale, še posebej direktorici Veroniki Banko. Zahvala velja tuđi Občini Moravče, kjer so bili pripravljeni prisluhniti našim željam in so nas finančno podprli. Zahvaljujemo se tuđi podjetju Lavaco, d. o. o., ki je opravljalo zemeljska de-la, SCT-ju za asfaltiranje ceste in nadzorniku ceste Danilu Cerarju. Slednja zahvala velja Štefanu Ribiču, ki je požrt-vovalno vztrajal za izgradnjo ceste, potrkal na mnoga vra-la in spodbudil vaščane, da so kljub finančnim težavam prispevali svoj delež. Prisrćna hvala vsem. SOVAŠČANKA SUZANA RIBIČ Društvo krajanov Spodnjega in Zgornjega Tu-štanja se zahvaljuje podjetju Termit za pomoć pri izgradnji cestnega odcepa Vrhpolje - Babnik PEČE tfr. A3 Srečanje starejših krajanov V nedeljo, 26. oktobra 1997, so se v gasilskem domu v Pecah zbrali starejši krajani iz Peč in njene okolice na družabnem sračanju, letos že 14. po vrsti, ki ga je kot vsako leto tuđi letos organizirala kra-jevna organizacija Rdečega križa Peče, tokrat v so-delovanju s kulturno skupino Kulturnega in športne-ga društva Peče. Člani Rdečega križa Peče so vsem povabljencem ob prihodu pripravili prisrčen sprejem Pred začetkom kulturnega programa je bilo v dvorani že tisto pravo vzdušje, ki ga znajo ustvariti starejši krajani z obujanjem spominov na le-pe stare čaše, zbralo pa se je tuđi veliko število mlajših obi-skovalcev, ki vedno z zanimanjem in radovednostjo pri-sluhnejo besedi o starih običajih in navadah. Kulturni program, ki vsako leto pridobiva na raznovrstnosti prikazanih točk, je letos Se posebej zaživel z izvirno zamislijo o ot-voritvi stare vaške gostilne. Ot voritev, ki so jo zaigrali člani kulturne skupine Kulturnega in športnega društva Peče, sta popestrila pevski ztor iz Peč in Jožko s harmoniko. Ob koncu kulturnega programa je navzočim spregovo-ril dolgoletni član Rdečega križa Pećeg. Ciril Merčun, srečanje pa se je nadaljevalo s pogostitvijo, ki so jo pripravili člani Rdečega križa Peče. D. BRVAR DRUŠTVO UPOKOJENCEV Enkratno doživetje V sredo, 5. novembra 199^ dopoldne so se v društvenih prostorih Društva upokojencev Moravče seča-li upokojenci iz DU Škofja Loka in Moravče. Skofje-loški upokojenci so svoj izlet organizirali v neznano. Z dvema avtobusoma so se pripeljali tuđi do Moravč. Izletnike sta sprejela predsednik DU Moravče Franc Novak in predsednik komisije za šport in rekreacijo Jože Novak. Presenečeni nad sprejemom v društvenih prostorih so prisluhnili krajši predstavitvi Moravč in Moravske doline. Predsednik Franc Novak jim je po-klonil simbolično darilo - moravškega mućka. V imenu vseh izletnikov se je za predstavitev in darilo zah-valil predsednik DU Skofja Loka. Vse prisotne je v imenu upravnoga odbora in komisije za šport in rekreacijo pozdravil Jože Novak, ki je predstavil delovanje društva in sekcij ter pokazal na kolajne, priznanja in darila, ki so jih pridobili moravski upokojenci z več-letnim skupnim delom. Upokojenke so prijateljem iz Skofje Loke pripravile skromno zakusko s toplim domačim čajem. Kmalu so se poslovili, kajti Škofjeločani so imeli se dolgo vožnjo do cilja nekje na Dolenjskem, koder so se namenili praznova-ti Martina, ki iz mošta naredi vino. Predsednik DU Skofja Loka je povabil Moravčane na obisk v Škofjo Loko. Pova-bilo so Moravčani sprejeli z zadovoljstvom. JOŽE NOVAK Zrtev spovedne molčečnosti poleg pevske kulturne ponudbe se v Moravčah v zadnjem času povečuje tuđi dramska ponudba, ki je lansko leto prebila nekajletni led na tem podrocju in tako sele išče in tuđi nabira svojo publiko. V soboto, 8. novembra, je v Kultumem domu v Moravčah gostovala gledališka skupina Scena iz Železnikov, ki je na Dovabilo KID LIMBAR uprizorila dramo v petih deja-niih Žrtev spovedne molčečnosti. Dramo so popravili letos poleti v okviru duhovnih priprav na novo maso v Ze-leznikih in v dobrodelne namene, saj so zbrane prispev-ke namenili za nakup cvetja in okrasitev cerkve. Zrtev spovedne molčečnosti je župnik France, katere-mu se spove njegov mežnar Lojze, ki je ubil gospo Blan-^rd, si prilastil veliko vsoto denarja, nato pa izginil. Po dol-K«n in mučnem zasliševanju je župnik France obsojen na ^»smrtno ječo. Kazen prenaša vdano in brez obsojanja, teprnv ga drugi k.i/njenc i zasmo-bujejo. Toda pravi ston-l(>' se skosa, prijavi oblastem in tako \c župnik izpuščen. vsi, ki so mu storili krivico, pa ga prosijo odpuščanja. Zal s° v resnićnem življenju to zgodi le malokrat, zato lahko r<-"čemo, d,i je /.iključck Spilmannove drame nekoliko na-iven. V clvcinptjlurni predstavi naslopa kar dvajset igral- cev, kar je za amatersko skupino, kakršna je Scena, velik zalogaj. Vlogo duhovnika je odlično zaigral Matej Subic, izstopala pa sta še Jernej Mohorič v vbgi državnega tožilca in Renato Kuhar, ki je odigral vlogo sodnika Bartelota. Ker so preprosti Ijudje govorili narečno, včasih pa tuđi hitro in nerazumljivo, smo imeli gledalci nekoliko težav z razume-vanjem besedila. Sicer pa velja pohvaliti prizadev.inje vseh sodelujočih, ki zgolj iz veselja do igranja žrtvujejo mnoge ure za vaje in nastopanje, včasih pred polno, drugič pred manj polno dvorano. Moravćani so bili tokrat hvaležno občinstvo, ki se je dobro odzivalo na sporočila drame in je znalo na koncu nagraditi trud celotnega ansambla. MILKA NOVAK Znova vas obvešCam, da svoje prispevke odda-te na sedezu ObCine Moravče ali urednici oseb-no vsak mesec do 10. dne. Opozarjam pa, da ne borno objavljali anonimnih prispevkov. Lahko članek objavite pod psevdonimom, uredništvu pa posredujete naslov. UREDNICA KŠD PEČE Sobotno popoldne malo drugaće Kot da bi želeli podaljšati lepo in toplo jesen, smo se v Pecah odločili, da 13. oktobra letos organiziramo srečanje z Novo Ljubljansko banko - Sekcijo za mali nogomet. To bi se nam skoraj maščevalo, saj je bilo ves teden pred sreča- njem slabo vreme, pa tuđi sobotno jutro ni dajalo prevelikega upa-nja, da se bo vse v redu izteklo. Zato smo postavili manjši šotor. Obiaki so se malo razgrnili in na vlažno nogometno igrišče je posi-jalo tuđi nekaj sončnih žarkov. Kljub temu da je bila sobota popol- dne in da so bila kmećka opravila v polnem teku, se je ob 14. uri, ko je bila napovedana prva tekma, ob igrišću zbralo kar nekaj gledalcev, ki so glasno spodbujali domaćo ekipo. Takšno »srečanje« v dvoje pać ni naj-lepše, zato smo v goste povabili tuđi ekipo malega nogometa iz Moravć. Najprej sta se pomerili gosfujoći ekipi, kjer je zmagalo moštvo LB. Nato pa je sledil spopad domačinov in Moravča-nov, kjer so na veliko veselje navijaćev zmagali domačini. V zadnji tekmi se je ekipa Peč pomerila še z »favorizirano« ekipo LB, ki ima v svojem moštvu tuđi slovenskega reprezentanta in po hu-dem boju v zadnji minuti izgubila z 2:1 Po končanih tekmah smo zma-govalcu podelili pokal ter ob prigrizku in pijaci še malo pokramljali. Gostje so bili prijetno presenečeni nad dobrim in lepo urejenim igriščem v Pecah, saj ga sami nimajo. Obljubili so, da bodo še prišli na kakšen trening, vsekakor pa na turnir, ki ga KŠD Peče namerava organizirati spomladi. Sobotno popoldne je minilo prijetno in razšli smo se v upanju, da bo KŠD še većkrat poskrbelo, da iz prijet-ne vasice prežene mrtvilo in nam življenje naredi prijetnejše. SILVO KOS Uspešen zaključek jesenske sezone V nedeljo, 16.11.199^ so člani nogometnega kluba Termit Moravče igrali zaključno tekmo z ekipo iz Ivančne Gorice. Rezultat sicer ni bil v prid ekipe moravskih nogo-metašev (1:4), vendar pa moram povzeti celotno sezono, v kateri je klub Termit Moravče požel odlične rezultate. V skupni razvrstitvi so se uvrstili na 5. mesto, kar je odličen elan za nadalj-ne zavzete treninge in čimboljše uvr-stitve. V nedeljski tekmi moramo omeniti težke pogoje za igranje na nogometnim igrisuj. I Hiž in blato Sta preprečila marsikatero točno podajo žoge. Tuđi igralci iz ekipe Ivančna Gorica (nekateri izmed njih so igrali na ni-voju državne nogometne reprezen-tance v ekipi kluba Olimpije) so priznali, da so pogoji za igranje resnić-no zelo težki. Zaek.j/. o:-:.::,.",-,r....'' / , •,•„ gi polovici tekme dosegel zadetek ALEŠ KERĆ. V celotni tekmi je bilo videti in ču-titi, da so igralci dobro pripravljeni in zbrani. Za nadaljnje tekme jim želimo obilo Sportne sreće in dobrih rezultatov. R GORJUP Taborniški prostor nad ribniki Letošnja jesen je bila radodarna s sonćnimi in su-himi dnevi. Vsak je lahko opravil jesenska dela na vrtu, polju ter sadovnjaku in tako pripravil naravo za zimski počitek. Tuđi tabornik! rodu Moravske doline ne mirujejo. V začetku jeseni so začeli z deli na novem taborniškem prostoru v Zalogu nad ribniki. Pridobili so si lep, odmaknjen kotićek, primeren za življenje v naravi. Ideja o taborniškem prostoru v naravi je tlela te dalj časa. V letu 1997 se je uresničila. Na tem prostoru bo ureje-na sprehajalna pot, tu bodo možni organizirani pikniki in urejen taborni prostor, namenjen taborjenju v naravi. V avgustu, septembru in oktobru so se delovne akcije na tem prostoru kar vrstile. Najprej so očistili strmine trnja, praproti, rož in grmićevja, nato je buldožer iz podjetja Termit opravil zemeljska dela ter prostor poravnal. Sledilo je sejanje trave in saditev okrasnih dreves, grmićevja in rož. Vse sadike sta prispevala Maja d. o. o. iz Domžal in Seme-sadika Mengeš. Taborniški prostor že kaže prijaznejso in vabljivo podo-bo. Spomladi se bodo dela nadaljevala in pričakujejo, da bodo prostor odprli za javnost s slovesno otvoritvijo v spo mladanskih mesecih. BOJANA DORIČ PD MORAVČE Obiskali smo Veliko planino 18. 10. 1997 so mladi gorniki PD Moravče v spremstvu vodnikov Barbare in Avguština Fale ter mentorice gorniške vzgoie na O. Š. v Moravčah Anice Kokalj obiskali Veliko planino. Pred osnovno solo nas je pozdravilo megleno jutro, ki ni moglo pokvariti naše dobre volje in veselja do na-črtovane ture. S kombiji smo se od-pravili na Kranjski rak in jo nato peš ubrali sprva na Gojško in nato Veliko planino. Pri domu PD Domžale se je megla spremenila v prekrasen dan s čudovitim razgledom. Občudovali smo vrhove Kamniških in Savinjskih Alp, vrhove, ki so se dvigovali iz me-glenega morja in opazovali naravo, ki se pripravlja na spokojnost zime. Obiskali smo tuđi najvišjo točko Velike planine, kapelico Marije Snežne in se nato poslovili od planine, ter se spustili v megleno morje. Mina Poročnik (1992) je zapisal ta-kole: »Ne razumejo nas, ki hodimo po prepadnih gorah, kajti težko je do-umeti in še težje povedati, kaj nas tja žene in kaj imamo od tega. Doživlja človek in čuti, pa ne more povedati, kakor bi rad; beseda je kakor z verigo prikovana. Kdor pa zaide v naš svet, ta nas razume brez besede; ta zve, kaj so raztrgane tistemu, ki skromno in na vse pripravljen pleza po njih; zve to že, dopovedati pa tuđi ne bo znal, ker »komaj za vsako deveto stvar je beseda«. In naj za konec zberem nekaj devetih besed: Razkošje zelenih, sinjih, zlatih, srebrnih barv, otroški nasmeh, ki pravi, da se še srečamo na teh poteh. BARBARA FALE Foto: AVGUŠTIN FALE PABKEZ7AMM B^ Novo postajališče sredi Moravč stoji, a voznega reda na njem ni. Se tujci (in domaćini) jezijo, sredi trga stojijo, si voznega reda srčno želijo. Hg3 Je skala na odcepu za Imenje priletela iz kamnoloma USenišče ali pa jo je, bolj verjetno, kdo namerno izgubil? Le čemu? I£§= Obvoz skozi Moravče zaradi gradnje avtoceste skozi Crni graben zagotovo bo. KAJ PA OBVOZNICA? Cg3 Kje Slamnik se mudi, ko vsi nestrpno ćakamo, da v nabiralniku se dobi. Ima morda še pošta prste vmes? Kg3 Kdo nam lahko zagotovi, da osveščeni onesnaževalci okolja, od-padke loćeno zbirali bi? Že res, da steklo v zabojniku pred trgovino se drobi. Kaj pa plastika, papir in akumulatorji, baterije...? 14 NOVEMBER LISTOPAD /lamnik Domžale Sedemsto let od prve pisne omembe Vira (Nadaljevanje s prve strani) »Upam, da mi ne boste zamerili, če danaSnji slavnostni nagovor začnem z naslednjo ugotovitvijo: začetke našega današnjega slavljenca, naselja Vir in z njim celotne Krajevne skupnosti Vir, je malce nenavaden, saj je povezan z za-beležko o njegovi prodaji davnega leta 1297 Toda vzemimo ta podatek kot znak, da je imel Vir že takrat svojo vre-dnost in ceno, ki pa sta se z uspešnim razvojem do današnjih dni samo še dvigali in povećevali. Zato sem prepričana, da ste na svoj kraj in njegova naselja še posebej ponosni. In to upravi-čeno, kajti vaša krajevna skupnost spada med najbolj razvite v naši občini. K temu pa ste s svojim delom, požrtvo-valnostjo in pridnostjo največ prispeva-li sami Virjani. Mnogi sedite nocoj tu med nami, nekaterih žal ni već. Vsem vam gre zahvala in pohvala, kajti tuđi zaradi Krajevne skupnosti Vir naša ob-čina slovi po svojih uspehih in prodornosti,« je v svojem slavnostnem nagovoru na proslavi ob sedemsto letnici prve omembe Vira, ki so jo praznova-li 15. novembra 1997 na slovesnosti de-jala Županja, Cveta Zalokar Oražem. Tako Podrečje pomeni patriarhovo vas, Količevo je dobilo ime po količih v gozdiču ali na Gmajni na pogosto poplavljenem prodnatem območju vzdolž plitke struge Kamniške Bistrice. Po izročilu so namreč Ijudje količe se-kali in z njimi gradili plotove, da so si obdelovalno zemljo zavaravali pred poplavami. Z vodo je povezano tuđi krajevno ime Vir, saj spominja na ćase, ko je na prodnatih tleh voda povsod privrela na dan. Zato ni čudno in nena-vadno, da je prav z vodo povezano tuđi nadaljevanje uspešnega razvoja gospodarstva na tem območju. Ob Ka-mniski Bistrici so zanj namreč značilni mlini na Mlinščicah, ki so bili osnova za razvoj industrije na tem območju. Le-sena mlinska kolesa in njihovo ropota-nje so se za vedno zapisali v zgodovi-no, pa ne le Vira, temveč je po njih, tako kot po slamnikarstvu, znana celot-na občina Domžale. Prav ugodna prometna lega in industrializacija sta omo-gočili naselju Vir, da je postalo prijazno naselje z dobro razvito komunalno in- frastrukturo, katero so pomagali graditi vsi krajani tako s samoprispevki kot s prostovoljnim delom. Pomembno pa je tuđi, da so znali razvijati prijetno dru-žabno življenje in v tem obdobju oblikovali ćelo vrsto društev, med katerimi je Županja izpostavila zlasti gasilce, kulturno in športno društvo, društvo upo-kojencev, pustno sekcijo in druge. Zato je za prispevek KS Vir ob se-demstoletnici Županja čestitala vsem krajanom in dosedanjim vodstvom KS, g. Milanu Pirmanu, predsedniku Sveta KS, pa izročila spominsko darilo, ki bo vse skupaj spominjalo na jubilejno le-to, prijeten večer in zahvalo za vse, kar so krajani Vira prispevali za skupno dobro in blaginjo. G. Pirman se je v krajšem slovesnem govoru spomnil zlasti zadnjih nekaj de-setletij, v katerih se je območje KS Vir posebej hitro razvijalo. Dejal je: »Kraj se je vseskozi izrazito hitro razvijal, se posebej hitro v zadnjih stotridesetih le-tih, ko je privabil številne nove ljudi in nove gospodarske potenciale. Njihov topel sprejem in nesebično sodelova-nje pa je omogoćilo, da smo postali, to kar smo: krajevna skupnost s skoraj 3700 prebivalci, dobro urejenimi bival-nimi pogoji, urejeno infrastrukturo in največjim deležem delovnih mest na prebivalca v občini. Največji razvojni koraki pa so bili narejeni v obdobju zadnjih tridesetih let, kar pa je zlasti zasluga velikega dela tuđi vas, ki ste na-vzoči na današnji proslavi. V knjigah, ki bodo odprle nov list zgodovine lokalnih dogodkov, bo nedvomno dobila posebno mesto prav ta generacija, saj je storila izredno velike, smele in neponovljive rezultate.« Zahvalil se je vsem sponzorjem in sodelujočim na priredit-vi, hkrati pa posebej iskreno čestital najstarejši krajanki KS Vira ge. Ljudmi-li Hiršman, ter njenim sorodnikom v spomin na sedemstoti rojstni dan Vira izročil knjigo in šopek rož. Častni gost proslave, g. Stane Stra-žar, je polno dvorano Delavskega doma na Viru presenetil s fotokopijo roj-stnega lista - kupoprodajne pogodbe iz leta 1297 ter nanizal najzanimivejše do-godke iz zgodovine Vira. Med te za-nesljivo spada v letu 1724 zgrajen cea C. MILAN PIRMAN, preusednik KS VIR, se je v krajšem slovesnem govoru spomnil zlasti zadnjih nekaj desetletij, v katerih se je območje KS VIR posebej hitro razvijalo, (foto: B. OSOLIN) Obiskovalce slovestnosti na Viru so ob vhodu s priponko pozdravile narodne nose. 150 m dolg most čez Kamniško Bistrico, spopad franeoske in avstrijske vojske na tem obmoćju, mitnica, prispevek pesni-ka Jožefa Virka, lepo darilo Viru ob nje-govem jubileju pa bo po mnenju g. Stra-žarja tuđi nova županija. V kulturnem delu proslave, ki sta ga vodila domaćina Šaša Kosten-Zabret in Franci Sevšek, so nastopili sami Virjani in tako s spletom recitacij, pesmi in ple- sa slavljenoj pripravili resnićno lepo darilo. Napovedovalca sta se z veznim tekstom sprehodila po zgodovini Vira, vmes pa na oder povabila pevce Okteta Tosama, flavtistko Anjo Burnik in citrarko Tanjo Zajc-Zupan, harmonikar-ja Boštjana Pirnata, mlade plesalce Plesne Sole Mickev mouse in dramskoga igralca Borisa Kerća, ki je bil tuđi scenarist in režiser uspele proslave, za katero mu iskreno čestitamo. Tehnićno je prireditev opremil Matjaž Juvan. Tako smo lahko prisluhnili vrsti znanih pesmi in recitacij, med katerimi je bila tuđi pesem Slovensko dekle, Jožefa Virka, ki je bil rojen na Podrećju. Za zgodovino napišimo Se, da je bila proslava v soboto, 15. novembra 1997 ob 19. uri v Delavskem domu na Viru, da je bila dvorana polna obiskovalcev, med katerimi je bilo tuđi precej gostov; da je bila v preddverju postavljena tuđi razstava fotografij zgodovine Vira, proslava sedemstoletnice Vira pa tako lepa in prijetna, da je bila po mnenju nekaterih ćelo »prekratka«. Njen konec pa je dokazal, da se Virjanom za priho-dnost ni bati. V tisočletje, ki prihaja, jih bo namreč pospremila številna mlada generacija, ki je tokrat pokazala, da zna plesati in razveseliti krajane, v priho-dnosti pa od nje seveda pričakujemo tuđi vse drugo. V. VOJSKA Znamnova kapelica na Podrečju Neutrudni domaći kronist Stane Stražar je v svoji najnovejši knjigi Župnija Dob skozi stoletja (1996) o Znamnovi kapelici zapisal na strani 250 tuđi tole: »Ker je kapelica blizu ceste, je bila že većkrat poškodovana, slike pa zaradi vlage načete. Kapelica je lani (1995, op. B. O.) dobila nov železobetonski venec in streho; potrebna pa je nadaljnje obnove.« Kdor si jo je vsaj enkrat ogle-dal od blizu (že prenekateri turist se je ustavil ob njej), se ne more znebiti ob-ćutka kulturnega sramu, ki ti ga povzroći pogled nanjo. Res nas moti brezbriž-nost tistih pristojnih ljudi v občini in državi, ki še nišo do sedaj poskrbeli, da bi kapelica zopet zasijala v vsem svojem kulturnem in umetniškem sijaju. Kdaj se bo torej začela nadaljnja obnova Znamnove kapelice Svete Družine na Podrečju? Tekst in foto: BOGDAN OSOLIN Obisk na Vipavskem in Krasu Tuđi letos smo v prvi polovici oktobra elani Krajevne organizacije ZB -Vir obiskali lepe kraje na Vipavskem in Krasu. Obiskali smo PRŠUTARNO Emona v Lokvah, kmečko turistično kmetijo v Tomaju, pokušali smo novo vinsko letino v pristni domaći vinski kleti v vaši Goće. Za vse to gre zasluga orga-nizatorju izleta tov. Pavletu Koplanu, predsedniku osn. org. ZB-Vir. Zadovoljni z izletom smo se v ve-černih urah vrnili domov. Tekst in foto: IVAN BOLHAR Kaj so nam skuhale sirene! Smo sredi junija in se oglasamo izpred »DREAM STUDIA« Krt v Slra-njah, kjer se dogaja nekaj nenav.tdnega. (je nas sluh ne vara, so to, kar slisimo, ne/ne bo/k'ne melodije.:. Res nenavadno! |unij, kraguljćki, božične pesrni... Vsfopimu in se prepričajmo. 20 deklet v /cio /aprlem pioslorn nekakšni komori - med njimi en sam prirnerek moske vrsle (Toma/ Pirn.il - klaviaturist). Iz drtiščine Se najbolj izstopa neko dekle (Petra (irkman - /borovodkinja), ki v/lr.ijno lovi po /raku insekle, rnediem kn druge / ocrni sledijo njenim gilx>m in v znak presenećenja odpirajo ušla, jim primanjkuje vorle, /raka... nos skrivnoslno? Pa rnenda nišo Ui si.- ori laiiskega božica! Kamrico jim namreč krasi vsaj leto Mara - na sref'n j>l.istic"na bo/k'na jelka. Skozi nepropusno okno jih /amišijeno opa/ujo nek moSki (Dominik Krt) in zdi se, da s slusalkami spremlja njihov utrip srca z nešleto j'iimbi uravnava njihovo dihanje. Dovolj! Zadeva presega naše mentalne zmožnosti. Stvar bi morali prepustili FBI... morda ćelo NAŠI.« Kljub temu se je čez nekaj mesecev uranka resila kar sama od sebe. V izložbah in na policah glasbenih trgovin je kot zvezdica zažarela KA-SFFA »NOČ BOŽIČNA« DFKl.IŠKE PFVSKE SKUPINE »SIRENE« IZ HOM-CA z gostjo NINO KOMPARE. Največja zahvala za izvedbo projekta izdaje kasete gre seveda zbo-rovodkinji Petri Grkman, ki je bila poleg Tomaža Pirnata in Dominika Krta tuđi producentka kasete. Za profesionalno glasbeno spremljavo so poskrbeli Tomaž Pirnat (klavir), Miha Logar (bas kitara) in Fredo Horvat (bobni). Kaseto je ob nepogresijivi pomori gospoda Mijte Zupanćiča izdala in založila Založba DRUŽINA. Zbožičnimi melodijami, ki so na kaseti, si lahko prićarate božič, fx>ln notranjega miru, sreće in Ijubezni. (PS.: Ne prezrite! Kaseta je izvrstno darilo, da se prikupite tašci!) Marta U. Kasete »Noć božična« dekliške pevske skupine »Sirene« i/ Homca lahko dobite na založbi »Družina,« v župnišćih, knjigarnah, vseh Napredkovih Irgovinah ter na Sfudenlskem servisu Domžale in Kamnik. Cena kasete je 1.260,00 SIT. Cerkev na Zgornjem Viru Cerkev na Zgornjem Viru oziro-ma nov pastoralni center že stoji, predvsem pa ŽIVI. Če na navadno nedeljo, recimo na žegnanjsko, priđe k nedeljski maši (k tej spadala dve nedeljski in sobotna večerna) okrog sedemsto vernikov, že lahko rečemo, da tu Cerkev že obstaja. Pojem cerkev pri nas mediji v tisku precej mešajo. Skoraj vsi oba pojma pi-šejo z malo; toda to pomeni stavbo ali zgradbo oziroma prostor, kjer se verni-ki zbirajo. Cerkev, pisana z veliko začetnico, pa pomeni živo tvorbo. Ta ver-ne ljudi združuje in povezuje ter jih na-vaja k delavnemu, dobremu, poštene-mu in plemenitemu življenju. Čudno, da je taka Stvar ločena od država - kaj pa je potemtakem država?! če ne »drži« skupaj vseh razlićno mislečih ljudi oziroma državljanov? Zdaj imajo Virjani in Količani za ve-rouk, maše in druge cerkvene obrede še začasni prostor oziroma kapelo. To je preprosta in prijazna cerkvena stav-ba, ki jo je na veliki Smaren nadškof dr. Franc Rode fx>svetil za bogoslužne namene. Po daljšem obredu posvetit-ve je nadškof vso množico pohvalil ker je s svojo prisotnostjo obogatila in olepšala cerkveno slavje. V šali pa je do-dal: »Kar orng toplar ste skupaj spravili.« (Toplar je dvojni kozolec). Obenem se je zahvalil vsem, ki so prostovoljno de-lali pri gradnji kapele. Ko se je na tej po-svetitvi ljudi kar trio, so številni neverni Tomaži rekli: »Ja saj, okolićane je prignala radovednost, kaj se tu dtigaja.« Da je Cerkev na Viru tako delavna in dejavna, je treba pohvaliti verne Vir-jane in okoličane, še posebno ko je med mladimi veliko veroukarjev in jih toliko prihaja k maši ter drugim obredom. Vse to vodi, usmerja in povezuje prizadeven in prijazen duhovni vod-ja g. lože TomSič. Upajmo, da bo kmaju prišlo do zi-dave nove cerkve. Da bo dovolj velika, naj načrtovalci pridejo kdaj k deveti maši in »vzamejo mero«. Prostora za cerkev in pripadajoče objekte je men-da dovolj. To bo hram, v katerem bodo vzgajali dobre vernike, zavedne Slovence ter pridne in solidarne državljane. S tem bo prišel do veljave sveto-pisemski rek: Dajle cesarju, kar je ce-sarjevega in Bogu, kar je božjega. FRANCE CERAR Iz življenja in dela Društva upokojencev Vir Tuđi letošnje leto smo v DU Vir kar delavni. Ko smo na občnem zboru sprejeli plan dela za leto 199JJ smo se s stem zavezali, da borno morali kar hitro prijeti za delo, da nas ne bo čas prehitel. Tako srno obiskali vse starejše in bolne ter jih obdarili s skromnimi darili v juniju, še enkrat jih borno obiskali v mesecu decembru. Spomladi smo v dogovoru s Centrom za socialno delo posku.šali organizirati krožek samopo-moći, a nam na žalost do sedaj še ni uspelo začeti z delom, borno pa poskušali še do novega leta krožek ven-darle realizirali, da se borno vsi skupaj seznanili, kakšno delo je v takem krož-ku in kako poteka. Organizirali smo pustovanje, sode-lovali na srečanju upokojencev Slovenije v Celju, pravkar smo bili na Marti-novanju. Balinarska sekcija DU Vir je sodelovala na tekmah balinarjev v Ka-mniku in na Količevem. Kolesarji so bili na treh izletih, pešci pa se za zdaj se nismo zbrali, da bi Sli na krajše izlete. Vendar upamo, da bo prihodnje leto tuđi to uresničeno. Na žalost smo se morali za vedno fx)sloviti od nekaterih članov s praporom in žalnimi svećami ter upravičencem turli izplačali društveno posmrtnino. Tuđi to je naše delo in pozornost do preminulih članov in žalujoćih sorodnikov. Največ časa pa smo namenili pripravi ra/stave v počastitev Dneva starej-sih, Tedna otroka in 700-letnice Vira. Z veseljem ugotavljamo, da so bili kraja- ni Vira zelo pripravljeni sodelovati, za kar se jim iskreno zahvaljujemo, še prav posebno g. Hinkotu Modlicu in njegovi ženi g. Tonćki. Na razstavi so sodelovali tuđi: delovne organizacije/ Oljarne, Pekama Vir/ gostinski obrati/ lože Kovač Kloćevo, Rajko Bajec Vir/ ćebeljarji/g. Franc Grajzer in g. Dragoljub Mrdjenovič/ mesnice/g. Gustelj Žagar Vir/ sole/Dob, Rodica, Roje/ ter prodajalna sadja in zelenjave/g. Sadiku Fari ter član našega društva, ki že leta zbira zdravilne rastline, g. lože Vodlan. Skoraj vsi, ki smo jih k sodelovanju povabili, so se vabilu odzvali in pripravili res primerne ter vabljive razstavne miže. Zato in za vso pozornost se jim drugače kot z javno zahvalo v časopisu res ne moremo dovolj zahvaliti, ker z nami resnično dobro sodelujejo. Ob otvoritvi so pripravili skromen, a lep program učenci osnovnih sol Dob, Rodica in Roje ter pevt i okteta TOSAMA in tako smo res slavnostno počastili vse tri jubileje, ki jim je bila razstava name-njena. Otvoritev razstave in razstavo si je ogledal tuđi g. Gobec, predsednik ZDUS Ljubljana. Z našim delom je bil zelo zadovoljen, še posebno je bil na-vdušen, ker tako lepo sodelujemo s krajani, KS Toma Brejca Vir, delovnimi organizacijami, obrtniki in šolami, ter nam zaželel pri našem delu še veliko lakih in podobnih sodelovanj. Dela imamo za letos še kar precej, saj nas caka akc i ja koledarja, sodelova-nje pri prometni varnosti otrok za pot v solo in nazaj. Priprava rednega letne-ga obćnega zbora in še veliko drugih, a nič manj pomembnih opravil. Naj se ob koncu vsem, ki nam pomagate pri našem delu, resnično iskreno zahvalim in izrečeni željo, da bi ludi v prihod-njem letu tako uspeSno sodelovali. BETKA POTOČNIK Domžale /lamnik NOVEMBER LISTOPAD 15 Dragi Janez Ko sem začel pisati tele vrstice tebi v slovo, Janez, se mi je zatresla roka; tista roka, s katero sem nič ko-likokrat stiskal tvojo na vr-hovih po končanih vzpo-nih po vsem svetu. Tuđi ob najinem zadnjem slovesu sva se rokovala. Ti si odha-jal na Nuptse, jaz v Ame-riko. Potem pa me je v Kanadi nenadoma doletela novica, ki je sprva kar ni-sem hotel verjeti: da si se ponesrečil na gori, ki sva jo skupaj občudovala leta 1990, ko smo se vračali z Everesta. Tako seje konča-la tvoja izjemno bogata življenjska pot. Rodil si se leta 1961 v Tuhinj-ski dolini. Odraščal si ob trdem delu na kmetiji in se že kot otrok potikal po Tuhinjskem hri-bovju, ko si pasel živino. Skromno krnečko življenje ti je dalo vzgojo, kakršne je danes le se malokdo deležen. Prav vrline te vzgoje so ti potem v alpinizmu še kako koristile. Kot štirinajstleten fant si leta 1975 prišel v Domžale. V tebi je bilo nakopičeno preveč energije, da bi lahko mirno sedel doma. Zgodaj si se začel ukvarjati s športom, najprej z nogometom. Bil si vratar na tekmi, na kateri je Tuhinj premagal Ka-mnik. Zatem si se lotil smučar-skih skokov v Mostecu, sledila pa je kolesarska kariera pri Rogu (v dveh letih si odfx-lj.il trideset lekem). V tem času si s prijatelji začel zahajati v hrirx\ ki so ti postajali vse bližji. Še preden si se včlanil v Alpinistični odsek, si opravil nekaj zimskih vzponov. Alpinistično solo si začel obisko-vati leta 1979 in že na prvih turah pokazal izjemno kondicijo ter zagnanost. Vojaški rok si služil v^Urosev-cu na daljnem Kosovu. Ko te je obiskal prijatelj, ništa sedla v ka-varno, ampak sta odšla v hribe. Po vmitvi domov si se alpinizma lotil z največjo vnemo. Prvič sva se skupaj navezala 2. novembra 1981 pod južno steno Kogla. Ponovila sva Spo-minsko smer Ceneta Kramarja. Spominjam se, da si mi pravil, da je bil tuđi Gene iz Tuhinja. Šio nama je dobro, odlično sva se razumela, imela sva enake poglede na alpinizem in mnoge druge stvari, pa tuđi enako za-gnana sva bila in oba sva pleza-la s srcem: to naju je v skupni navezi držalo celih deset lel. Plezanje naju je vedno bolj pre-vzemalo. O tem, kako vneta sva bila, mi je za vedno ostal v spo-minu tišti dan, ko sva ob hudem nalivu odšla plezat v Kamniške Alpe v »upanju«, da bo vreme lam lepše. Ker je tuđi v Kamni-ški Bistrici deževalo, sva odšla še naprej pod steno Vezice, toda tuđi tu je lilo kot iz škafa. Toda ker sva že bila pod steno, sva se odločila, da bova vseeno pleza-la, in v hudem dežju sva ponovila Perčičev steber. Plezanje naju je tako privlačilo, da naju je le redko katera stvar lahko odvrni-la od njega. S takšnim poletom sva leta 1982 odšla s plezalno odpravo v ZDA. Čeprav sva imela skromno opremo, sva zmogla veliko zahtevnih vzponov in prav ti vzponi v granitu so nama bili dobra šola za po-znejše podvige. Drug pomemben, čeprav na videz neznaten dogodek, je bil, ko sva odšla v Trbiž kupovat ple-zalne copate. Prodajalec nama je dal poster Fitz Rova in midva sva že na pot i domov načrtova-la novo smer ter prvo odpravo v Patagonijo pod vzhodno steno Fitz Rova. Priprave na odpravo so bile več kot temeljite: devet-najst prvenstvenih smeri v dveh dneh skupaj z najinim učiteljem Frančkom Knezom - imenovali so nas trije muškatirji. Fizt Rov je bil le uvod našega plezanja v Pa-tagoniji. Ko smo se vračali s prve odprave, smo se že odločili, da je naslednji cilj vzhodna ste-na Cerro Torreja. Vmes smo se -leta 1985 - udeležili še himalajske odprave na Yalung Kang, a se nato še istega leta vrnili v Pa-tagonijo. 16. januarja 1986 smo stali na vrhu Cerro Torreja. Spominjam se tvojega navdušenja, (anez: od veselja si vriskal. To je bilo v Buenos Airesu, na poli domov, med spontano zabavo v slovenskem klubu Triglav, ko smo v zgodnjih jutranjih urah končali vsak v svojem hodniku. Bilo je veselo, |anez, znal si se zabavati in veseliti uspeha, kajti natanko si vedel, koliko truda, volje in treninga je potrebno za vsak težji vzpon, zato je bilo tvoje veselje in proslavljanje po-vsem upravičeno. Istega leta smo bili I rije iuu-šketirji znova v Patagoniji. Hitro smo premagali Torre Eger in opravili tretji pristop na to goro. Nato pa sva se leta 1988 sama znašla pod mogočno južno steno Cerro Torreja. Američani, ki sva jih srečavala v baznem taboru, so naju spraševali, kako močan daljnogled imava za iskanje prehodov, in midva sva jim na njihovo začudenje odgo-varjala, da plezava kar »na oko«. Vsi so bili prepričani, da bova odnehala, nama pa je uspelo po treh mesecih prepletati mogočno 1200 m visoko steno in opravili vzpon, ki so ga občudovali po vsem svetu. Sledila je odprava v zahodno steno Bhagiralhija III. Po petih dneh plezanja v alpskem stilu je bil najin napor poplačan z uspe-hom; 7. septembra 1990 ob 9. uri dopoldne sva stala na vrhu. Ni bilo časa za veselje, ob izjemno slabem vremenu sva začela se-stopati po popolnoma nezna-nem terenu. Pozno zvečer sva se vrnila na planino Nan Dan Ban, od koder sva pred sedrni-mi dnevi odšla plezat. To je bila naj ina največja in najbolj dr-zna pustolovščina. Takoj po tej odpravi sva odšla pod Everest. Prvotno smo imeli T°ma* Humar in Janez Jeglić pred vstopom v usodno steno Tragično umrli alpinist Janez Jeglič v nacrtu prečenje Everesta, a se je ekipa kmalu odločila za nava-den pristop. Stopil si na vrh naj-višje gore na svetu; nikoli ne bom pozabil, kako sva se veselila tvojega uspeha in kako sva se v Namče Bazarju napila »do konca«. Dragi Janez! Deset let sva pre-živela skupaj v stenah doma in po svetu, delila sva si dobro in slabo, drug drugega sva poznala do obisti in vse, kar sva počela, sva počela temeljito, pa naj je slo/d barvanje (liiii, likov, iiuii-ranje, plezanje ali veseljačenje. Pokojni Slane Belak-Šrauf je ne-koč dejal, da se takšne na veze rodijo vsakih sto let. Zame je bila posebna sreča, da sva se našla in po svojih najboljših mo-čeh počela tisto, kar nama je bilo dana Najine alpinistične poti so se po tej odpravi razšle, a še vedno sva ostala velika prijatelja. Ponovno si odšel v Patagonijo in s prijatelji splezal še eno novo smer v južni steni Cerro Torreja. Dvakrat si plezal v zahtevnih smereh El Capitana. Bil si vse-stranski alpinist: v ledenem ple-zanju ti ni bil nihče kos. Dragi )anez, pripadal si generaciji alpinistov, ki je naredila največ pri uveljavitvi slovenske-ga alpinizma v svetu. Kljub temu da vrhunski alpinizem za-hteva ogromno časa, si si ga vedno vzel tuđi za svojo družino, za ženo Ireno, za otroka in za prijatelje. Družina ti je bila izre-dno pomembna; ob vsem delu si zanjo sezidal hišo. Toda v vsem svojem izjemnem življenju si zgradil mnogo več, kot le takšno hišo. Zato verjamem, da se po drznem vzponu na Na-uptse nisi ponesrečil, ampak si, ko si že bil tako visoko, prepro-sto odšel še više, v nebesa. Nebesa si si tuđi zaslužil. Ko je slovenski pesnik pisal balado o iskanju nesmrtnosti, v njej modri mož turškemu sultanu odkrije, na kakšen način je mogoče doseči nesmrtnost. Ta-kole mu pravi: »V delih svojih sam boš živel večno.« Dragi janez, s svojimi deli si postal legenda ne le slovenskega, ampak tuđi svetovnega alpinizma. Ljudi, kakršen si bil, se ni veliko rodilo in še ma nj se jih bo. O tem, kaj je izgubila s leboj tvoja družina in tvoji prijatelji, zgo-vorno priča naša globoka žalost in bolečina. Tuđi Slovenija je izgubila človeka, ki bi mu lahko že za življenja postavila spomenik, saj si ga ti s svojimi uspehi postavljal njej. Tvoje življenje in delo je lahko - in tuđi bo - zgled mnogim mladim rodovom. Dragi Janez. Vse, kar ni večno, se spreminja. Ti pa boš v meni ostal takšen, kot sem te poznal v teh dvajsetih letih na-jinega velikega prijateljstva. Vem, da si v nebesih, Janez, toda hudo mi je, ker tvojim bližnjim ne morem dati nobene to lažbe. Lahko le v svojem imenu ter v imenu vseh alpinistov in prijateljev sporočim tvoji Ireni in vsem domaćim, da smo te imeli radi. SILVO KARO janez Jeglič-Johan nepozabno zapisan v zgodovini našega alpinizma 31.10.1997 se je na viharnem vrhu Nuptseja končala življenjska pot Janeza Jegliča-Johana iz Domžal. Johan, ki se je rodil 18. 5.1961, se je s plezanjem začel ukvarjati leta 1978, vendar takrat še na lastno pest, brez potrebnega znanja in izkušenj. Leta 1979 se je vpisal v alpinistično solo pri AO Domžale, kmalu po končani alpinistični soli pa je moral v vojsko v Uroševac na Kosovu. Po vrnitvi se je z dušo in telesom zapisal alpinizmu. Že v prvem letu je opravil 43 vzponov, kar je bilo za tište ćase veliko, že naslednje leto pa je v svoj plezalski dnevnik vpisal že 145 vzponov, in to vseh težavnostnih stopenj - od enke do devetke. Kot perspektiven alpinist se je namreć leta 1982 uvrstil v moštvo alpinistične odprave v Colorado v ZDA. Tam je s Silvom Karom, med drugim v stenah Hudićevega stolpa preplezal prvo smer IX-težavnostne stopnje za takratno Jugoslavijo in seveda tuđi Slovenijo. Člani odrave, v kateri je bil tuđi JANKO HUMAR iz AO TOLMIN, iz domžalskega AO pa še Roman Cerar, so takrat v ZDA preplezali še več smeri VII. in VIII. težavnostne stopnje, kar je bilo za naše razmere nekaj izrednega. Doma je Janez s soplezalci, največkrat Silvom Karom in Frančkom Knezom preplezal ćelo vrsto izjemno težavnih prvenstvenih smeri, med drugim tuđi prvo prvenstveno smer VIII. težavnostne stopnje pri nas - Ključ sreće v Sfingi v Triglavu. Ponovil je praktično vse najzahtevnejše smeri v naših stenah, marsikatero tuđi pozimi ali pa kar sam. Na splošno je skoraj tretjino svojih vzponov opravil sam. Po uspehu v ZDA so se Johan, Silvo in Franček Knez leta 1983 prvič napotili v Patagonijo na jugu Južne Amerike. V mogoćni granitni steni Fitz Rova so preplezali drzno prvenstveno smer, ki je pritegnila pozornost mednarodne alpinistične javnosti. Dve leti kasneje, leta 1985 se je Janez, kot član državne odprave udeležil vzpona na Jalung Kang, vendar mu klasičen odpravarski sistem ni ugajal, zato se je kasneje raje udeleževal manjših, »žepnih« odprav, ki jih je pripravlja! s prijatelji. Še istega leta je skupaj s Slavkom Svetičičem in Silvom Karom opravil 2 ponovitve znane smeri Rolling Stones v Grandes Jorasses. Konec leta 1985 in začetku leta 1986 je bil član zmagovite naveze po prvenstveni smeri v vzhodni steni Cerro Torreja, sledil je Torre Eger (1986), nato spet Cerro Torre in njegova južna stena (1987/88) s Silvom. Dve leti pozneje, leta 1990 je s Silvom najprej preplezal zahodno steno Bagiratija III, takoj za tem pa se je po normalni smeri povzpel še, kot prvi Domžalčan na Everest. V istem letu je preplezal tuđi svojo prvo smer X. težavnostne stopnje v kopni skali. V obdobju enega leta še nobenemu drugemu alpinistu ni uspelo opraviti takšnih podvigov na razlićnih področjih alpinističnega delovanja - v kopni skali, v visoki tehnićno skrajno zahtevni steni in na najvišjem vrhu sveta. Ob tem se je Johan udeleževal tuđi hitrostnih tekmovanj v plezanju v ledu, ki jih vsako leto pripravijo v Bohinju. Osvojil je tri zaporedne zmage, zadnji dve leti pa se je udeleževal tuđi tekem v hitrostnem plezanju v ledu v Courchevelu v Franciji. Letos je bil prvi v vseh disciplinah, lani, ko je tam nastopil prvič, pa je bil prvi le v hitrostnem plezanju. Med bogato bero njegovih vzponov v tujini je treba še zlasti omeniti njegov solo vzpon po vodniški smeri v vzhodni steni Materhorna, njegove vzpone po ledenih smereh na Škotskem in vzpone v ameriških plezališčih, predvsem v Yosemitih. Leta 1993 je v El Capitanu, v eni najbolj znanih sten v ZDA z Mihom Praprotnikom preplezal smer Jollv Roger, leta 1993/94 je skupaj z Mihom Praprotnikom in Markom Lukičem preplezal še eno novo smer v J. steni Cerro Torreja, leta 1995 zahtevno smer Sea of Dreams (VI, 5, 9, A5). Poleg tega je bil Johan vrsto let načelnik AO Domžale, za svoje plezalske podvige pa je prejel tuđi številna priznanja. Med drugim je prejel Bloudkovo nagrado, naziv najuspešnejšega alpinista leta v Sloveniji, naziv najboljšega športnika v občini Domžale, za film o plezanju v Patagoniji pa sta s Silvom Karom na'festivalu gomiškega filma v Trentu osvojila tuđi najvišje priznanje festivala Srebrni encijan. MIRO ŠTEBE Za Janeza Jegliča -Johana 1<\ vse tište, ki bi radi nameMo < v<»;<« (hr i r,/-,o H\M. 16 NOVEMBER LISTOPAD /lamnik Domžale G. Alojz Stražar, predsednik Zveze kulturnih orga-nizacij Domžale, je pcvcem izročil grafike umetni-ka (aneza Boljke. Iskrenim Čestitlve-zuje generacije v spoštovanju in razumevanju njihovih raz- ličnosti, so se predstavili: sopranistka Urška Pavli, ki je tuđi pripravila kvartet, altistka Marija, tenorist Miha Pirnat in basist Roman Pirnat. Po dveh narodnih smo prisluhnili še dvoma zabavnima melodijama, pri njih sta se jima pridružila pi-anist Tomaž Pirnat, za ritem pa je s tolkali poskmel Lojze Pirnat. Najmlajšo generacijo - vnukov sta predstavila flavtistka Jerca Pavli ter pianist Luka Pirnal, spoznali pa smo tuđi druge vnuke, ki so del nastopa svojih dedkov najavili s pesmi-jo Naša četica koraka. Drugi del koncerta je bil predstavitev zakladnice slovenskih ljudskih pesmi, prepoznaven zvok Okteta bratov Pirnat pa sta požlahtnili sopranistka LJrška Pavli Ncćaki Urška Pavli, Marija Trampuš, Miha in Roman Pirnat so dokazali, »da jabolko ne pade daleč od drevesa.« in altistka Marija Trampuš, vse pesmi je priredil g. (anez Moćnik. Ko je izvenela Prelovčeva Ženka mi v goste gre, so ob glasnem aplavzu na oder vsuli številni gostje, ki so želeli čestitati slavljencem ter se jim zahvaliti za iskreno prijateljstvo, za dobro sodelovanje pa tuđi za veselje, da skupaj z njimi delijo njihovo srećo ob visokem jubileju. Med njimi sta bila tucli ga. Draga |eretina-Anžin in g. Lojze Stražar, čestitala sta jim v imenu Zveze kulturnih organizacij Domžale ter jim iz-roćila grafike kiparja in grafika janeza Boljke, čestital jim je tuđi g. Marjan Ručigaj, predsednik Sveta KS larše-Rodica in pevcem izroćil umetniško sliko. Pevci pa so se s spominskim krožnikom tuđi sami zahvalili vsem, ki so jim pomagali ure-sničiti projekt. S tem pa prijetnega večera še ni bilo konec. Po dveh do-datkih smo se s pesmijo Glej, glej, kak mimo gre... vrnili na začetek 40 let trajajoće pevske poti, polne čudovitih rnelo-dij in s|X)minov, saj so se zapisali v srca, mine prijateljskih vezi, ki so se splelle'ob glasbenih srečanjih. Želimo si, da bi Oktet bratov Pirnat še dolgo razveseljeval vse ljubitelje njihovih fx;smi. Ob svoji štiridesetletnici je Oktet bratov Pirnat izdal tuđi zgoščenko, na kateri je 23 pesmi v njihovi izvedbi, vse prijatelje okteta in ljubitelje njihovih pesmi pa še enkrat obve-ščamo, da o življenjski poti bratov Pirnat lahko berete v knji-gi dr. Velimira Vulikiča z naslovom OKTET BRATOV PIRNAT. VERA VOJSKA Oktet bratov Pirnat se za pomoč pri izvedbi jubilejnega projekta ob svoji štiridesetletnici iskreno zahvaljuje njslednjim sponzorjem: Občina Domžale, Ljubljanska banka Dom/ah, Factor banka d. d., SAM d. o. <>., Prelog, Avtn center Lovfe, Krekova banka d. d., Zavarovalnica Triglav, SKB Ranka d. d. Domžale, Tosama, Sla-novanjsko komunalno podjetje Domžale, AS Domžale, servis in trgovina d. o. o., Costišče Kovač Količevo, Medic centerdr. Pirnat, Ljubljana, Usnjarna Crčarj., Dragomelj, Termit Domžale, Hranilno kreditna služba, Rado Pi-žem Avtoservis, Cvetličarna Omers, Restavracija Repovž, Fotostudio Aco Majhenič, Šlckar vinarstvo turizem, ».<$ Snežatno v Coriških hrdih. Najlepša hvala tuđi sponzorjem zgoščenke: Dream STUDIO Krt, Strajne, Herle M&V, Trzin, Dobrave 3, SKB AURUM d. o. o. Ljubljana, Slovenska 66/58, Pučko, cementni izdelki d. o. o. Vrba, Lukovica, Komunalno stano-vanjsko podjetje Domžale p. o. in Žaga, Zg. jarše. * Iskrena hvala tuđi vsem drugim, ki ste nam kakorkoli pomagali! Srečanje mladih domžalske dekanije V soboto, 8. novemba, je od 10. do 15. ure potekalo srečanje mladih domžalske dekanije. Tokrat so se zbrali v zupnišču v Jaršah, kajti gostitelja sta bila Župnija Jar-še in jarški župnik, g. |anez Kvater-nik. Srečanje je bilo sestavljeno iz dveh delov. Prvi del je bil name-njen predavanju in razgovoru o mladin, njihovem času in proble-mih, s katerimi se srećujejo, drugi del pa je bil športno obarvan. Ude-leženci so se pomerili v tekmova-nju med župnijami v košarki, odbojki in badmintonu. Po uvodnem nagovoru domžalske-ga kaplana je gost prvega dela, diakon Jože Gregorič, doma iz Spodnjega Lo-gatca, prisotne najprej seznanil s svojo življenjsko potjo. Tako smo lahko izve-deli, da je že zelo zgodaj (v 2. razredu osnovne sole) začutil klic po duhovni-škem življenju. Po končani gimnaziji se je posvetil delu z mladimi. Obiskoval je mlade po zaporih za mladoletnike ter jim pomagal poiskali pravo pot za vr-nitev v normalno družbo. Pri tem svojem delu je spoznal, kako pomembno je, da se zgodi most zaupanja med pre-stopnikom in prevzgojiteljem. Opisal je nekaj svojih doživetij, kako so ga ti mla-doletni prestopniki testirali, ali mu lahko zaupajo, ali se mu lahko odprejo. Pri tem je opozoril, da obstaja velika razlika v načinih prevzgoje. Pri klasičnih načinih je odstotek uspeha zelo nizek, pri salezijanskem načinu pa se ta odstotek vrti okrog 75%. Seveda pa fakšno delo zahteva celega ćloveka. Ni dovolj, da je prevzgojitelj s prestopnikom samo tistih 8 ur, kolikor traja služba, sale-zijanski način prevzgoje zahteva dobe-sedno 24 urno pripravljenost in delo prevzgojitelja. Zaradi tega je tuđi odstotek uspešnosti precej velik. V nadaljevanju se je dotaknil se ene izredno perece problematike mladih -to je droga. Obstajajo sicer znanstvene klasifikacije drog na mehke in trde, vendar se on s tem ne strinja. Droga je droga, pa naj bo to marihuana (to sedaj kot posledico liberalizacije pri nas sku-šajo ćelo legalizirati) ali heroin. Ne sme-mo si zatiskati oči pred drogami, saj je prisotna skoraj povsod okrog nas. In za-nimivo, na podeželju skoraj nič manj kot v mestih (gledano procentualno). Mladi pogosto pridejo v stik z drogami že v osnovnih šolah, kjer jih lokalni pro-dajalci (dealerji) preprićujejo, tla jim bo potem laže, da bodo problemi, ki jih imajo v soli ali doma, laže rešljivi itd. Drogo prodajajo in uporabljajo v šolah po straniščih, pred šolskimi objekti ler na krajih, kjer se srećuje veliko mladih (diseo klubi, na raznih rave partv zaba-vah itd.) Diakon Jože Gregorić je opozoril tuđi na velik vpliv glasbe in drog - npr. znana je povezava glasbe z drogami (predvsem sintetičnimi - ecstasv), | P%*» Mmm*kM,Mnmii* ¥ MMt&SMfflR aW)^ m oni w< n w. do pre-puščali liberalni miselnosti in brezdelju. /ar.idi l('!j,.i i'' lako [jomembno bili kristjan in živeti ter delati lako. Kajti kršćanstvo nikakorni samo sebi namen. Pri tem cerkveni predstavniki oz. duhovniki lahko na redi jo marsikaj koristnega. Zato je polrebnopritegnili ćim već mladih in jim ponuditi dru-gačno, boljšo mož-nost od drog in ra-ve ali house glasbe. Mladina naj se uk-v.irja s športejm, kulturo in zdravo /ivi. Tuđi zabava vveda mora biti, vendar v okviru normalnih meja in ne s popivanjem. /, ibav.it i se da, tuđi će nisi pijan. Droge in druge produkte liberalno mislečega svela pa naj mladina že v kali zavrača. Kajti ko umremo, s seboj ne borno odnesli nobene malerialne dobrine, nolx'ne hiše, dragega avto-mobila ali kaj podobnega. Takrat (x> mo pred najsvetejšim samo mi sami, s svojimi dobrimi in slabimi deli in samo od nas je odvisna naša nadaljnja uso-da. Diakon Jože Gregorič je v nadaljevanju tuđi pojasnil, zakaj se ne; strinja s sedanjimi prijemi pri /dravilvi narko-manov, kakor lo delajo uradne institucije (namesto droge lako narkomani lahko na |xxllagi |X)sebnega /dravni-Skcga [X)lrdila v lekarnih kupujejo me-tadon). Čv se s trde droge prokle na mehko, nismo naredili nič. l'otrehen je oster rez, popolna prekinilev jomanja drog, popolna spremomba okolja (ludi države, će ne gre drugaće), da je zdravljenje učinkovito. Sam je precej cJ(?lal tuđi z mladimi narkomani in ima lx)gate izkušnje s \tm. Pri tem se je javno vprašal: Kdaj rx>mo v Sloveniji dev živeli javno upepo- m lite;v oz. unićonj«1 drog, ki jih n.r..i polic:ija zapleni v raznih racijah. lo je drugje rx> svi'hi v navadi, pri n.is oć:itno š<; no. In do-kler bo na vladi li beralna domokr.i čija, toga verjelno no lx)mo dcx'iikali. Mlade mor.imo ® pripraviti na /iv ljenje, da boilo pravoćasno zn.ili lcx"iti med dobrim in zlim, med us[x?-šno in neuspošno potjo, ki si jo boflo zacrtali. Tuđi tak-šna srećanja, kot jo to srećanje mladih domžalske dekanije, so sicer maj-________________________ hen, a pomemben Domžalski kaplan in diakon Jože Gregorič med pre-dol mozaika iz- davanjem gradnjo mlađega ćloveka v odraslo osebo. Pri lem ima volik pomen lako družinska vzgoja (kajti loga v šolah enostavno še ni moć pričakovati) kol tuđi aktivno kršćansko življenje, druženje mladih na duhovnih vajah in delo vanje ter življenje po kršćanskih vro-dnotah in v š|x>rtnih igrah. Tako smo uspešno zaključili srečanje mladih domžalsko dekanije. V igranju in poznavanju košarkarskih veščin so jo izredno izkazal ludi domžalski kaplan. To jo očitno ludi pripomoglo predstavnikom iz domžalsko župnije, da so bili v košarki najlx>ljši, saj so promagali vse; drugo ekipo. In kaj lahko /apišem za konec. ludi na mene jo diakon ložo Gregorič nare-dil izjemen vtis in vsi skupaj si lahko le še žolimo, da so bodo takšna srečanja mladih v bližnji prihodnosli še ponovila. Vsem, ki so loga srećanja nišo ude-ležili, jo lahko žal, zato naj nikar ne za-mudijo naslednjega. FOTO IN TEKST: JANEZ STIBRIČ Domžale /lamnik NOVEMBER LISTOPAD 17 NOVE INVESTICIJE NA KOMUNALNEM PODROČJU Preserje, Homec, Dob, Trzin Čeprav je deževno, pa ne preveč mrzlo jesensko vremc, nam omogoča, da se komunalne investicije realizi-rajo v skladu s sprejetim proračunom. Tuđi za tokratno številko Slamnika sva se z g. Primožem Tonklijem z Oddelka za javne gospodarske službe Občine Domžale napotila po občini in za vas zabeležila nekatere investicije. Takole so potekala zaključna dela pri rekonstrukciji in preplastitvi hodnika za pešce ob KamniSki cesti v Preserjah. Takole se vije novoastaltirana cesta na Homški hrib. Lik i semaforja v križišću magistralne ceste Ljubljana - Maribor in Obrtno industrijske tone Tr/in so končno zagorele. Upamo, da resnično pomeni pripravo na za-četek rekonstrukcije magistralke v štiripasovnico. Končno je asfaltno prevleko dobila tuđi osrednja dobska ulica, ki iz starega dela kraja pelje v novo naselje. Župančičeva ulica je bila zadnja, za katere modernizacijo so del finančnih sredstev zagotovi-li krajani novega dela Doba s sa-moprispevkom. Tekst: V. VOJSKA, foto: R TONKLI Iz arhiva komunalnega nadzornika Ob magistralni cesti v starem delu Trzina poteka gradnja vodovodne-ga omrežja. Se bo podrla, ali se ne bo podrla tale lesena baraka, ki naj bi bila drvarnica, se sprašujejo mimoidoči pešci in se sprašujejo, do kdaj bo objekt, ki ni v okras, vzdržal. Kljub dvema kontejnerjema, ki odprta čakata na smeli, je teh povsod okoli njiju polno. Komu v čast in okras? Da ne boste ugibali kje - fotografija je s Kidričeve ulice v Trzinu. Obnovljena mrliška vezica na Sv. Trojici Na dan vseh vernih raj-nih, v nedeljo, 2. novembra, je dobski župnik Vlado Peč-nik v spremstvu kaplana Jo-žeta Tomšiča in udeležbi vernikov, ki so se pred tem udeležili molitev za svoje rajne, blagoslovit obnovi/eno mrliško vezico na Sv. Trojici. Projekt za obnovo je te leta 1995 naredi! g. Franc Pezdirc iz Rov. Le-fos spomladi pa smo se krajani soseske Sv. Trojice odlo-čili, da ob finančni pomoći KS Dob pričnemo z deli. Da je objekt obnovljen v prvot-nem stilu, so bila potrebna precej zahtevna dela. Poleg ohrtniških del so krajani opravili še 572 prostovolj-nih delovnih ur in 12 vo-ženj gradbenega materiala. Gospodi nje pa so za delav-ce pripravljale jedačo in pijaco. Na novo pa je bila potrebna tuđi elektrifikacija, ker jo poprej še ni bilo. Posebej pa velja pohvaliti vaščane naseli) Kokošnje in Zalog pod Sv. Trojico, ki so radi priskočili na pomoć, da smo skupaj resili ta objekt pred propadom. Pa če-prav ga potrebu je človek samo enkrat v življenju. FRANC RAVNIKAR Novov našem mestu Zavod za naravno in kutturno de-diščino iz Kranja je preveril stanje vseh spomenikov in spominskih obeležij in pripravil program obnove najbolj poškodovanih. Eden izmed teh je bil tuđi tale spomenik NOB v centru mesta. Delavci so se takole lotili njegove prenove. V pripravah na novo avtobusno postajo smo polepšali tuđi staro: dobila je novo mestno uro in še dve svetilki. 18 NOVEMBER LISTOPAD /lamnik Domžale POTOPIŠ III. DEL Kalifornija in zlati ameriški zahod V prejšnjem nadaljevanju ste lahko izvedeli nekaj podrobnosti o ameriški zvezni državi Kaliforniji. Pomudimo se še malo v Los Ange-lesu, nato pa sledite mojemu po-potovanju proti slovitemu velike-mu krogu (The Grand Circle). Med drugim ta krog obsega tuđi tako svetovno znane narodne par-ke, kot so Veliki Kanjon (Grand Canyon), Bryce Cahvon in Zion Park. Ti narodni parki so v Arizo-ni in Utahu. Ker pa je bilo dokaj blizu tuđi mesto Las Vegas v državi Nevada, se nikakor nisem mo-gel odreci obisku te svetovne igralniske meke. Nekaj podatkov o Los Angelesu Los Angeles je pravo velemesto. Kdo bi si takrat, v poznem 18. stoletju, ko so Španski kolonialci pričeli množično nase-Ijevati to področje in iztrebljati prvotne naseljence (Indijance iz plemen Navajo, Šošoni in Apači) mislil, da bo sedaj, na pragu 3. tisocletja, v tem mestu, na ob-močju, velikem skoraj kot V2 Slovenije, prebivab kar 9,5 milijona prebivalcev. Od tega 37% belcev, 10% črncev, 11,5% Azij-cev, 41% latinskoameriških prebivalcev (Špancev, Mehikancev itd.) in približno 0,3% potomcev nekdanjih ameriških In-dijancev. Po zadnjem jx>pisu prebivalstva 10. februarja 1997 leta je bilo v Los Angelesu 3,7 mio. ljudi z volilno pravico. Klima v L. A. je za nas, Evropejce, ki smo navajeni letnih časov, dokaj nenava-dna. Tuđi pozimi se živo srebro v po- Senca pod kaktusom z imenom The (asnua Tree v kalifornijski pu-sčavi me je kar prijetno ohladila, saj je vroce pušćavsko sonce kar žgalo in žgalo. vprečju namreč ne spusti pod 18° C, tako da letnih časov tu sploh ne poznajo. Kdor pa nikakor ne more brez smučanja, lahko na bližnjih gorah poišće tuđi tovrst-no zabavo. Nasploh je Los Angeles eden redkih krajev na Zemlji, kjer ćlovek lahko zjutraj smuca, popoldne pa se odpravi na surfanje v sicer ne preveć topcl Tihi ocean (njegova povprečna letna temperatura je okoli 20° Q. O poletjih pa ne bi govoril, saj si jih lahko ogledate v nani-zanki Obalna straža in njej podobnim. Kdor si torej želi sonca (povprećno je 329 sončnih dni na leto), lepih plaž (in deklet) ter velikih valov, ki neprestano butajo ob KULTURNO DRUŠTVO |OŽEF VIRK DOB IN GLEDALIŠČE TONE ČUFAR JESENICE Kosmata žaba Ali ste morda želeli kdaj postati nekdo drug? Če je vaš odgovor DA, potem ste bili precej podobni nezadovoljni žabici, ki so ji tri dobre gozdne vile po-polnoma spremenile zunanji videz. To se je zgodilo v muzikalu Kosmata žaba, ki ga je v nedeljo, 19. oktobra 1997 na povabilo Kulturnega društva |o-žef Virk iz Doba uprizorilo Gledalište Toneta Čufarja z (esenic. Polna dvorana Kulturnega doma v Dobu, je navdušeno spremljala gledališko-glasbeno predstavo. Na koncu je glasno zaploskalo zeleni žabi (in seveda vsem nasto-pajocim mladim igralcem), ki je z dobrohotno pomocjo vseh svojih prijateljev spoznala, da je v resnici najbolje biti to, kar si - zelena žaba. BOGDAN OSOLIN Foto: MIHAEL STARBEK pacifiško mivkasto obalo, je za njega Los Angeles idealen počitniški kraj. Lenarjenje na plaži si lahko polepšate s poslušanjem ene od številnih radijskih postaj, kar preko 60 jih oddaja v Los Angelesu (npr. na frekvenci FM 95.5 Mr Iz -postaja KLOS predvaja popularno rock glasbo, ravno tako podobno glasbo lahko slišite na postaji KQLZ -100,3 MHz in KR(X} -106,7 Mhz). Pop glasbo predvaja najbolj poznani radio KIIS na frekvenci 102,7 MHz, stari rex:k 60 let pa lahko slišite na KOD) - 9.3,1 MHz in KRTH -101,1 MHz. Tutli s časopisi ni težav, saj jih kar nekaj izhaja vsakodnevno (najbolj poznati je verjetno L. A. Today), izhajata pa še dva brezplačna tednika, namenjena (tuđi) turistom - L. A. Weekly in New Times. Večina podjetij, pa tuđi trgovin, bank in poštnih uradov je odprtih med tednom od 9. do 17 ure. Znamka za razglednico stane 50 centov, za pismo 60 centov. Pošta potuje do Slovenije okoli 10 - 15 dni. V trgovinah se na c:eno artikla doda še davek (sales tax), ki v Kaliforniji znaša 7,5% od cene artikla. Razdalje se merijo v miljah (1 milja je 1,6 km), tuđi hi-trost se meri v.miljah. Na avtocestah je omejena v večini primerov na 75 milj (120 km/h). Ko točite bentin, vam podatek ne kaže točenosti v litrih, temveč v galonah (1 galona je 3,8 litra). Stvari, ki jih pri nas kupujemo v kilogramih ali gramih (kruh, sadje, salame ipd.), prodajajo v Ameriki v poundih (lb) ali v ouncah (oz) -1 pound je 04 kg, 1 ounce pa 31,1 grama. Napitni-ne so obvezne (to je pač sestavni del ameriškega načina življenja), navzgor nišo limitne, taksisti pa od vas pričakujejo najmanj 20"/) napitnino od zneska vožnje s taksijem, natakarji tuđi najmanj 20% od zneska računa, nosači kovčkov pa pričakujejo najmanj 1 dolar za vsak kovček, ki vam ga prinesejo oz. dostavijo. Določe-ni predeli mestnih četrti v Los Angelesu, ki so znani kot potencialna žarišča kriminalnih dejanj in kjer za tujce oz. turiste zaradi njihove lastno vamosti ni priporoč-Ijiva hoja ali raziskovanje, so primerno označeni (Don't walk alone in the night, Ket'p an evo on vour belongings, Never leave small children by themselves). Če najamete rent-a-car, nikoli ne ustavljajte šloparjem (tuđi štoparkam ne). Vedno za-klepajto vrata avtomobila. Aha, da ne po-zabim. Še korišten napotek tisi im, ki bo-ste kdaj obiskali Ameriko. Imajo drugać-ne vtičnice in drugačno napetost (110 V 60 Hz), zato so za vse električne aparate iz Evrope potrebni posebni adapterji in vtičnice (na srećo adapterje prodajajo skorajtla povsod). Proti velikemu krogu Iz hotela je bilo potrebno oditi že ze-lo zgodaj, saj me je čakala dolga vožnja od Los Angelesa proti oazi v državi Arizo-na, kjer stoji mesto Phoenix. Do tja me je loćilo skoraj 650 kilometrov vožnje ćez puščavo po moderni avtocesti. Kaj vse ti Amerićani počenjajo na avtocesti?Opa-zoval sem nekatere voznike in voznice in kmalu ugotovil, zakaj v Ameriki prodajo zelo malo majhnih avtomobilov. Zaradi prometnih nesreč. Daljši, ko je avto sprc-daj, manjša je možnost poškodb voznika in sopotnikov. Ker je tuđi v Ameriki čas zlato, nekatori julranje dolžnosti opravlja-jo kar med vožnjo. Ta se v avtomobilu brije, oni čisti zobe (skoraj v stilu mr. Be-ana), lepotica se lišpa, blondinka v me;r-e:edesu si ureja frizuro. Še dobro, da ni već prometnih nesreč. Kmalu sem se na-veličal opazovati voznike, zato sem pozornost namenil naravi, ki je brzela mimo mene. Opazil sem velikanska polja bomba/a (Kalifornija je ameriška država št. 1 v pri-delavi bombaža), ter ćele pokrajine, na katerih so se vrteli mlini na veto. Ker se tu mešata vroč puščavski zrak iz notra-njosti dežele ter vlažen in relativno hlađen pacifiški zrak, na tem podroćju na-stajajo stalni vetrovi. Američani ne bi bili Američani, će tega ne bi izkoristili sebi v prid. Postavili so mline na veter, ti prekri-vajo obmoćje, ki je većje od naše države. Vendar ne meljejo nićesar. Mlini s po-močjo vetra pricJobivajo električno energijo. In to ogromne količine. Pri potova-nju skozi puščavo sem opazil tuđi veli-kanske kaktuse, znane po imenu The Jas-hua Tree. To so res velikanske rastline in ni čudno, da so tako navdušile svetovno znano rock skupino W2, da je ta po tem kaktusu poimenovala ćelo svoj (verjetno) najboljši album. Takoj sem se spo-mnil njihovoga znanoga hita s tega albuma in naslednji verzi njihove uspe-šnice so mi kar sami od sebe prihajali skozi usta -1 havc elimbed the highest mountains, I have run through the fi-elds, only to be with you, only to be with you. I have run, I have cravvled, I have sca led thc-se city walls, only to be with you. Bul I stili have;n found vvhat I looking for... Na dolgi poti proti Phoenixu se je bilo potrebno od časa do časa tuđi ustaviti in »razmigati krake«, kot se temu žar-gonsko reče. Poćivališč je ob ameriških avtocestah precej, na njih pa je vedno dovolj obiskovalcev. V v(>čini primerov so to vozniki velikanskih lovornjakov, ki po-lujejo iz enega konca Amerike v druge-ga. Ko sem že pri tovornem prometu, še ta zanimivost. Na avtocesti je pri preć-kanju ene ameriške države in pred vsto-pom v drugo pripravljen poseben vozni pas za tovornjake. Zapeljati se morajo čez tehtalno napravo, ki je namešćena na tem voznom pasu. Če teža tovornja-ka presega dovoljeno oT)romonite;v avto-ceste, morajo lovor preložiti. Nikakor no smejo preobteženi nadaljevati poli. Zaradi tega so ameriške avtoccsle dobro ohranjene. Kdaj bodo tuđi pri nas spro-jeli kakšen podoben prcdpis, lahko le ugibamo. Ameriške avttx:este so najboljši dokaz za to, da bi to ćelo pri nas obro-dilo sadove, sem razmišljal. Ponovno sem se posvetil vožnji skozi sicer kar ro-dovitno puščavo, posejano z nizkim gr-mićevjem in kaktusi. Za mano je že bila većina poti in v daljavi sem videl obrise velikega mesta. To mora biti Phoenix, sem si dejal. The Colorado River - mejna reka Kolorado, ki loćuje zvezni državi Ka-lifornijo in Arizono. Phoenix, grad Montezuma in Sedona Phoenix je glavno mesto države Ari-zona. V njem živi približno toliko ljudi, kot v Sloveniji (1,9 mio.). Ustanovljeno je bilo leta 1870. Sedaj je svetovno znano po izdelkih iz aluminija, izredno razvi- ta. Potomci prvotnih Indijancev sedaj prodajajo spominke ter se ukvarjajo z drugimi, predvsem lurističnimi dejav-nostmi. O bojevitih in z bojnimi bnrva-mi namazanih bojevnikih ni nobenega sledu več. Kljub temu pa so ohranili nekaj svojih običa)ev še iz časa kavbojev in Indijancev. Te obćasno prikazujejo na- Znaćilni ameriški tovornjaki, parkirani na parkirišču pred okrepčeval-nico na poti do mesta v puščavski oazi - Phoenixu. ta pa je še letalska, tekstilna in kemična industrija. Precej znana sta tuđi dva ko-lidža (Phoenix College in (jrnnd Ginye>n College). Po prihodu v Phex;nix oz. v njegov eminenten prodol Scottsdale, kjer sc;m ss' nastanil v hotelu Radisson Re-sort, sem sprva mislil iti na ogled tega mesta. Vendar pa se mi zaradi izredno visoke temperature to ni ljubilo. Če gre ver-jeti podatku, ki sem ga videl v porot'ilih na televiziji v hotelski sobi, je bilo tišti dan kar 53" C v senci. Žalo sem so odpravil naravnost v hotelski bazen, kjor som kljub visoki vročini in visoki relativni zračni vlažnosti preživel prijelno popoldne. Naslednji dan me jo pol vodila proti Grand Ginyonu. Vmesni postnne'k je bil v gradu Montezuma ler v kraju Sedona. Grad Montezuma (Moniezuma Gistle) je izredno zanimiv grad prvotnih ameriških prebivalcev (toroj Indijancev). Živoli so v plemenski skupnosli na lako rekoć nedoslopnem in nevarnem terenu. Še danos I od kar rnrgoli kać, zato je postavljenih precej svarilnih tabel, naj se turisti držijo samo ustaljenih poti. Seveda sem upošleval ta nasvot, snj nisem žolel poslati plen klopolač ali kakšnih drugih slrupenih zverinic. Po ogledu življenja Indijancev v lom gradu me jo pot vodila proti mostu Sedona. To jo izrodno zanimivo mestece, postavljeno srodi indijanskoga rezorva- vdušonim turistom. Nakupil sem nekaj spominkov, se malo pogovoril z domorodci ler nalo nadaljoval |)ol mimo ()ak Creek Ginvona. Kljub čudoviti nar.ivi in prizorišču snomanj Številnih vvostorn fil-mov so tu nisem dolgo zadržal. Vloklo me je namreč k čudožu naravo, k (irand (iinyonu. Kaj jo tako čarobnoga in en-kratnega v lom narodnom [jarku, da ga obiskujojo Ijudjo z vsoga svela!1 Kmalu sem ugotovil. Vi pa si boslc to lahko probrali v naslednji štovilki Slamnika. (so nadaljuje) Tekst in foto JANEZ STIBRIČ Kaj ne veš? Kaj ne veš, da na hela platna mojih sanj, še vedno rišem tihe stihe zate? Kaj ne veš, da moje dlani še vedno čutijo tvojo toplino? Kaj ne veš, da moje ustnice še vedno šepetajo tvoje ime? Kaj ne veš, da moje srce še vedno želi tvojo blizino? Marija KRONIKA 113« KRONIKA 113« KRONIKA 113« KRONIKA 113« KRONIKA 113« KRONIKA 113 Bliža se konec tega koledarskega leta. Oćitno nekate-ri krsitelji, ki jih opisujemo v tej rubriki, menijo, da preko celega leta statistićno gledano še ni bilo izvedenih dovolj kaznivih dejanj in si sedaj na vse kriplje prizadevajo popraviti to statistično povprečje. Kljub vsemu pa upaj-mo, da jim ta namera ne bo v celoti uspela, saj policisti nikakor ne sedijo križem rok. Oglejmo si povzetek iz njihovih beležnic iz preteklega meseca. Kraje in vlomi v avtomobile ludi sredi belega dne se da ukrasti avto. To je dokazal tat, ki je na parkirišču servisa Rixlex v Rovah pri Radomljah mrtvo hladno se-del v peugeot 406 in se meni nič tebi nič odpeljal, kajti v avtomobilu so bili originalni ključi. Čez dober teden pa se je izkazalo, da tak-šen podvig ne more miniti brez uspesnega posredovanja policistov. V Kamniku so pri svojem starem znancu, 26-lelnem K. M., našli odvzeti avtomobil. Pri podrobnejši preiskavi [>a so policisti odkrili še povezavo z dvoma pajdaštrria, PF in T. K, oba iz Ljubljane. Zoper vse so napisali kazensko ovadbo, ukrn(faii Peugeot 406 pa vmili lastniku. Nekatere tatove avtomobilov pa policisti odkrijejo tuđi zaradi njihovih lastnih naprevidnosti oziroma napak. Tako je sam sebe zašil N. A. z lesenic, ki je v Gornjem Gradu ukradel avtomobil znamke opel kadett. Na poti do doma se je ustavil pri go-stišču Rus na Prevojah. Pijaco je popil, a računa ni poravnal. Zaradi tega so iz tega gostišča poklicali na policijo in policistom prijavili to kaznivo dejanje. Policisti so ga kmalu izsledili, ustavili ter opravili podrobnejši pregled. Pri tem so seveda ugoto-vili tuđi to, da je ta avtomobil ukraden. Poskrbeli so, da se je opel kadett vmil v prave roke, N. A. pa si je prislužil povabilo za obisk pri sodniku. Da kamena doba še ni tako zelo daleć, je dokazal za zdaj še neznani tat, ki si je s kamnom priskrbel pot skozi vetrobran-sko steklo na avtomobilu, katerega lastnica je K. |. Po razbitju stekla je z roko segel v avto ter s sedeža ukradel sicer lahko opazno torbico. To kaznivo dejanje se je dogajalo ob robu gozda v naselju Brezovica pri Dobu. »Kamenjak« je lastnico oškodoval za približno 100.000 tolarjev. Goljut'ije, vlomi in tatvine Domžalski kriminalisti so uspešno zaključili akcijo, pri kato-ri so odkrili več dokazov za sum vlomov v razlićne objekte; to naj bi bili storili štirinajstletni K. D., šestnajstletni Č. A., M. A. in B. Z., sedemnajstletna K. D. in M. E. ter osemnajstlotni M. A. Ome-njoni mladoletni prestopniki naj bi bili vlomili v već objektov (v prostore Smućarskega skakalnoga kluba Ihan, TVD Partizana iz Mengša, Mladinskega informativnega centra v Domžalah, Konje-niški?ga klulia Krumperk, Nogometnoga kluba Ihan, Osnovne sole v Trzinu, vrtca Sv. Dominik Savio v Domžalah tor še v nekaj drugih objektov). Iz njih so v večini primerov izginili najrazlićnojši teh-nični predmeti, kot so radiokasetofoni, glasbeni stolpi itd. Nekaj toh ukradenih predmetov so kriminalisti zastali ter jih vrnili prvotnim lastnikom. Mladenič:i p;i st! lxxlo znašli na Oddolku tožilstv.i v Ljul> ljani, kjer se ukvarjajo s takšnimi mlad)letnimi prestopniki. Zelo mladi so začoli s kaznivimi dejanji, ni kaj. Precej delovnih slrojev je izginilo tuđi (X)nntejner. Neznanec: si je pris-vojil dobrih sedemdese.'t tisoč tolarjev vredno kotno brusilko in pnevmatsko klaeiivo. V Blagovici sta iz |xxk)bnega kontejnerja iz-ginila motorna žiga in električna vrtalka, škexlexxe;njujojo na 60 tisoč tolarjev. Storilce še iščejo. Tuđi za 8(X) tisočakov vrerino delovno (jrodjo, ki je izginib iz terake na grachišču Komunalne'ga [X irijeija f >im-žale rw Kokivcu, fe ni nr jbene^ga slexlu. C iraeH»nci, pazite na sv( ijo oirxIje1! V prodajalni Benetton v Domžalah sta dva mladeniča oropala - lutko. Na tem razstavnem eksponatu je bila namreč na roko zapeta ročna ura, ki sta jo predrzneža izmaknila. Policisti se> rio ne1-kaj dneh skrbneiga iskanja prišli na sled elve-ma ejsumljeneoma, T R. in G. S., oba iz Domžal. Zgodba se še ni (Jo konca razpletla, kajti preiskava o toj tatvini se; še nadaljuje. Tuđi v zdravstvenih domovih ni nihće popolneima varon precJ tatovi. To je ugotovila V. V. iz Vira, a sele takrat, ko je iz ordinacije stopila nazaj v čakalnico. Zaman jo iskala svojo jakno. Na-mesto njene>ga kosa oblačila pa jo tam visela noka druga jakna, ki ni pripadala nikomur izmed prisotnih v ćakalnid. V V lahke) samo upa, da se jo nekdo zmotil in pomotoma vzol njonf) jakno in da bo sve>j kos oblačila kmalu dobila nazaj. V Mengšu pa je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo na Prešer-novi ulici. Tzorila ni monil. Zato so ga odpeljali s s(-'boj, kjor jo preostane^ noći prezivol v prostorih za streznite'v na policijski postaji v Domžalah. Zaradi kršitve javne^ga reda in miru pa so bo moral zagovarjati tuđi pred sodnikom za prekrške. V diskerteki Life v Domžalah sta si skejčila v laso dva najstni-ka, šestnajstlotni). G in se'domnajstle'tni Č. B., ofia iz Ljubljane. |. Cj. je med preterx)m pejgrabil kozare*; in zamahnil z njim proti Č. B.-ju. Kozarec se1 jo razbil na njemu in Č. B. jo dobil lako hu-de ureznine>, da so ga morali odpoljati v urge'ntni blok Klinič-nega centra v Ljubljani. J. (i. so bo zaradi te;ga svojega dojanja zagovarja [)red sodnikom za mladolelnike v Ljubljani. Štiriinlride^e'llotni D. M. iz Jarš jo v zgodnjih julranjih urah vo-zil avtomobil po cesti od Prosorij proti Rodici. Fo sicer no bi bilo nič nonavaelnoga, če ne bi fx> ecsli vozil cikeak. Policisti so prijoli kar ne'kaj telefonićnih prijav in so hitro odpravili na kraj dogodka. D. M. je; kazal ex':itn(' znake alkoholiziranosli, ve;ndar jo alkotest odklonil. Kljub tomu pa jo upo$teval odmdbo poli-cisteiv o prepovodi nadaljovanja vožnje. Zaradi cikeak vožnje pa bo moral kljub vsemu na zagovor k sodniku za pre'krške. V popoldanskem času se je oseminStirkksetlolni S. K. vrnil elomov iz službe v stanovanje na |e'mčovi uliei v Irzinu. Bil je; (X)d vplivom alkohola in znašal so je; nad /eno in sinom. Kot da to ne bi bilo dovolj, jo |)rićol razbijati tuđi inventar. Pri lom svojem dojanju jo razbil nokaj kmžnikov in pomoć policijo jo bih nujno potrebna. Ke> sej policisti prišli, so pijanoga S. K. skušali |x>-miriti, a so ni dal. Zato jim ni preostalo drugoga, ke>l da so ga ocJ-[X>ljali s soboj te;r ga na policijski postaji spravili v prosloro za stro-zntev. Zaradi kršitve; javne'ga reda in miru bo moral S. K. tuđi na zagovor k sodniku za prekrške. Vrex":o je' bilo v VVarslainer pubu v Mengšu. Nokaj pretepa-ćev se je odloćilo preizkusiti svoje rroči. Poseg policistov jo bil potreben, saj so pretepači s svojim dejanjem kršili javni re>el in mir. Ve<:ina so jih jo lakoj po prihodu policislov umirila, lo |. F iz Mongš,i jo imol oćitno »svoj dan«. Kor nikakor ni mogol razume-li, da je^ »zaf),ivo kejnec«, so gii policisti morali odbijati s soboj in pre^ostanok noči jo iirožive'l v pre^pj hladnih prostorih ndo morali [X)iog |. F-ja o te'm dogodku sodniku za pre'krške' povodali ludi ne'k.ilori drugi udoložonci logodalkov o materiaini škodi tor vzroku za lo ekološko katastrofo. Bagorji so izrodno ložki (Movni stroji, in če jim od|X>v<-do zavore in hidravlika, se' lahko f>rif»-Ii marsikaj. VČošnjie.ih |>ri Mo-ravč.ih so jo zgodila nesreća s l.ikšnim dolovnim stroje;m, vendar samo z materialno škoelo. Si rojnik R. F.., ki jo upravljal s tem de'lovnim strojom, j<; izvajal zomoljska dola. Nonadoina se> od-fx)vodalo zavore; in hidravlika in bager je' prk'cl drse'li [X) strmini navzdol. Po dobrih 30 motriti so jo skupaj z R. E. prcvrnil če'Z betonsko šk.irpo in padol naravnost na tam parkiran avtomobil znamke; hvurvfai .ic< enl, lasl K. M. iz Čošnjic. Uovoških žrlev ali poškodb na sroi'o ni bilo, [X)licisli pa šo ugotavljnjo, zakaj so od|x> vodalo zavore' in hidravlika na dolovnom stroju. Policisti so pri svojem (Hu naleteli n.) proeoj lopo ne'govan nasad indijsko konopljo na površini med M.ilo loko in Studo. Kdorkoli je' žo z.isadil ta nasad in ga skrbno nogov.il, no lx> mo-gol uživati njegovih s.idov, Polieisti so ga namreć prohiteli in pred njim poželi tor uničili lei rasllinjo. Nasad skor ni bil velik, vendar pa je zaskrbljujoćo dojstvo, da jo lakšnih nasadov iz leta v loto več. Letošnja bora odkritih nasadov jo namreč prose-gla lansko, vendar policisti upajo, ela ho kmalu prišlo do osipa takšnih in podobnih kaznivih doj.inj, kjor so vmos m.imila.m JANEZ STIBRIČ Domžale /lamnik NOVEMBER LISTOPAD 19 PREDSTAVLJAMO Boštjan Lekan, predsednik sveta KS Ihan G. Boštjan Lekan spada med najmlajše predsednike svetov krajev-nih skupnosti v Obćini Domžale. Krmilo KS Ihan je prevzel pred dobrim letom in poprej ni imel izkušenj z delom v KS. V letu in pol sku-paj z desetimi ćlani sveta, ki prihajajo iz vseh naselij KS, ki je po površini najvećja v obćini, skrbi za celovit razvoj tega območja. O prvih viisih, ludi učinkih dela, razvoju in jutrišnjemu dnevu tega območja je povedal naslednje: Sprva sem se kar malo lovil, ccio laval, saj je bil prevzem funkcije pred-sednika Svela KS ltwn /amo cisto nekaj novega, do tedaj sem se lekmoval-ikj ukvarjal s Sportom. Vendar sem kmalu spozruil, da so na olieh področjih slične ločkf•, ('eprav je tuđi ogromno razlik. Povsod spoznavaš in delaš z ljudini in povsod je potrebno izpolnjevali obveznosti. Moj cilj je skupaj s dani Svet aKS /družili ljudi v prizadevanjih za boljšo infrastrukturo in jim prepre-ćiti, {\a bi Sli vsak za«?, vsak v svojo stran. Opravljam tuđi delo tajnika KS, z nakupom raćunalnika rni je. olajšano delo. Sle s sodelovanjem članov Sveta KS zadovoljni? f najst nas je, prihajamo z različnih koncev KS (Bišće, Brdo, Dobovlje, Ihan, M,il,i I oka, Prelog, Selo) in imamo vsak svoje probleme, vsi pa isti cilj: razvijati KS Ihan kot ((•loto. Zato včasih laže, vćasih tete, na koncu pa vedno sku-paj sprejmemo odlocitve v korist ct'lotne KS, v okviru možnosti pa vedno upoštevamo predvsem velikost in nujnost rešitve problema. Sestajamo se na-vadno enkral v mesecu, n.ijvečkrat pridemo vsi. (Jeprav so območja naše KS različna, od skoraj mestnih do hribovilih, skusamo |x>magati in razvijati ee-lotno KS. So krajani s tvojim delom zadovoljni? Sam to težko kalerih potekajo komunalni vodi, pa njihovi lastniki še vedno plačujejo dajalve. lo je tuđi za nove investicije velika ovira, saj glede na izkušnje krajani ne dajejo soglasij /a zemljišča, ki bi |ih potrebovali npr. /.) pločnike. To bi morali nujnci čimproj resili, će hoc'emo n.idaljevali z zacrtanim programom za lelo W(J. Na kratko lelo 1997. investicije za leto 199«? V li.'lošnjem letu srno nadaljevali z rekonstrukcijo hodnika (pločnika) ob ((■sli Ihan Selo. Vsako lelo us|iemo izgradili i()0 do 40(1 rnelrov pločnika, upam, da tomukončali v letu 2000.Ob tem urejamoludi javnorazsvetlja-vo. To smo letos uredili turli v Selu pri Ihanu, KS pa je z lastnimi sredstvi v visini 1,1 mio firunt irala obnovo pokopališća (obnova zidu, llakovanje ca 75m' pristop.) do zoril na leZave v zvezi z pilno vodo za obmoć-je Goro|K>č, kjer vodo gospodinjslvom se vedno dovaZajo s (islemami. Plan je obširen, vse naštele invesli( ije niijno polrel>ne, žalo pričakujemo uslrezen deleZ sicmIsIcv iz ohc'inskega proračuna, del sredstev pa borno zagotavljali sami. Največji zalogaj l)» /accli'k gradnje kanalizacije. Kanalizacija pomeiii izboljšanjc- /ivljenjskih raznier krajanov; li bodo /A gradnjo kanalizacije prispevali znalna (inančna sredstva. Projekt kanalizacije je piipi.ivljen /a naselji Ihran in Prelog. ('Jede na slanje na terenu predvi-devamo samogiaclnio fc'kalne kanalizacije, ki bo speljana na (( N. Odvod meleornih voda ostane se vedno vezan na ponikalnic o. l'rojekl ol)sej;a i c a 10.0(10 m primarnih in sekundarnih kanalov, glavno čr-p.ilišče in hi lokalna črp,ilišča. V pivi stopnji je piedvidenih S.iO hisnih pri-kljuckov. Sislem na osnovi hidivivličnega izračuna ornognfa [>riklju(ilev tu-(Ji drugih n,iseli| (Selo, (loričicaj. I okac ijska dokumenlacija je bil.i •/<• razgr-njen.i.'pripombr, prcdloge in pobude borno skusali U[ioslevati, predvidoma pa borno v dec embiu piipravili zlioi krajanov. Predlagale zaćetek gradnje lelovadnice in prizidka pri vrtcu v Ihanu /ačelek gradnje olieli objeklov je nujen. I !čeii( i < A Ihan, blizu 100 jih je, imajo lelov.idbo na proslem, v slalieni vrenienu in pozimi pa v preurejenem la/redu, kjer ni mc;žnosli /a resno lelov.idbo, inanjkajo pa ludi sanilanje s lekoc'o vodo in ijauleiobo. Novci lelov.lclnic <) pa bi niijno polreliovah ludi vsi naši klubi, ki s'edaj jiostujejo po ra/ličnih krajih. Na potivbnost prizidka k vrle u lanko /aradi |iovećevan|a šlevila prebivalcev opo/arjamo /e dl|(> časa. Dgol.ivljamo, da so naši kraji zanimivi /,\ novograditclje, najbr/ ludi zaradi blizine odcepa avlocesle. Znani ste ludi po Stevilnih zelo dejavnih druSIvih? V naSi KS dela kar osem (Jrušlev, ki vsako na svojem področju skrhi|o za bolj peslro Življenje v KS. Pohvalil bi vse po vrsti in jim /aželel, da bi tuđi v pnhoclnje lako usf)ešno sodelovali. Svel KS bo ludi v prihodnievsem druSt-vom v okviru možnosli pomagal. C )b lem naj pohvalim ludi več kol uspe-šno s< h lelov.inje z Osnovno Solo Ihan in Vricem Janko. Imale zelo /animivo druSIvo Fantovski večer. Kaj pravzaprav dolale? V drusivu lanlovski večer nas zdru/uje [irijateljstvo in Zelja, cl.i or ganizirauio dejavnosli, ki jih imamo radi. lak je vsakolelni innogoboj, pii kaleiem vsak od članov organizira eno ali več disc iplin (mel kopja, mel krogle, mel eleklric'ne);,! pikada, l)i Ijaicl, balinanje, košarka, nogomet ipil.), skupni pohod na Iriglav, redn.i ledensk,] rekreac ija, pa ludi vsakolel-ni občni zbor, kjei irem najbolj za-sluznim podelimo pii/n.inja. Vaša žolja /a lolo, ki prilnija? /aclovoljni krajani, /a kalere '.e I)O Mio ludi v prihodnje In idili, da bi i.iz !''šili |s,h največ njiliovih velikili, pa III dl diolinih zadev; /''lim M ludi v pri boduje u\|)esno sorlelov.inje, prav vseiu p,i ludi veliko srecC in zdiavj.i v piiliaja|(x'cm letu. VERA VOJSKA V ZAŠČITNO REŠEVALNE AKCIJE VKLjUČENIH VEČKOT100OSEB Poplave tuđi v naši občini 8. novembra 1997 je zaradi obilnih padavin gladina Kamniške Bistrice ter njenih pritokov moč-no narasla in na nekaterih mestih preslopila bregove. Aktiviran je bil Občinski štab za civilno zasči-to pod vodstvom poveljnika g. Franca Anžina, ki je vseskozi vodil zaščitno reševalno akcijo, gasilske enote ter delavci Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale. Tako je bilo v jutranjih urah ugotovljeno, da je v Nožicah pri žagi nad jezom Kamniška Bistrica prestopila desni brejj in ogrozila celotno območje Nožić, v Radomljah je manjši potok popla-vil območje Šlandrove ulice (10 hi«), na južneni območju občine je bilo poplavljeno območje med Ihanom in PSato, najbolj kritično pa je bilo stanje v Dobu, kjer je v okolici žage Srebotnjak poplavlja- la Rovscica (20 his, pokopalisće in kmetijske površine). Na vseh poplavljenih območjih je gladina vode presegla pol metra, v kleti pa je vdirala tuđi podtalnica. Na podlagi ogroženosti je bil v Nožicah nad jezom vode dodelan nasip, s katerim so preprećili izliv vode v naselje, v Radomljah, v Dobu, Ihanu in Pšati je bila iz zalitih kleti izčrpana voda, izpraznjeni so bili tuđi zamašeni odtoćni jaSki, v Dobu pa je bila obe-nem prekopana cesta Dob-Krtina, kar je omogodlo sprostitev vodnega toka proti nenaseljenim površinam. Občinski štab je po umiritvi vodostaja in izboljšanju vremenskih raz-mer v sodelovanju z gasilskimi društ-vi odredil stalen nadzor stanja, vzpo stavljena pa je bila tuđi pripravljenost na domu. Skupaj so bile v zaščitno reševalne akcije vključene 103 osebe (gasilci, ci- Najbolj kritično je bilo stanje v Dobu, kjer je voda takole poplavila eno izmed ulic in v celoti zalila 20 hiš. vilna zaščita, komunalno stanovanj-sko podjetje Domžale, dva zasebni-ka z mehanizacijo) ter naslednja vozila in mehanizacija: tri osebna vozi- la, 9 gasilskih vozil, manjše tovorno vozilo, dva buldožerja, rovokopać, 13 potopnih ćrpalk ter ročno reševalno orodje. PRAZNIK KS JARŠE-RODICA Odprtje Volfove ulice Praznično petkovo popoldne je v križišče ob gostišču Bunkež pri-vabilo veliko krajanov Krajevne skupnosti Jarše Rodica, ki tradicionalno slovesno vsako leto pra-znujejo 24. oktobra krajevni praznik. Letošnje leto so ga združili z odprtjem dveh rekonstruiranih ulic, že pred osrednjo slovesnost-jo pa je delegacija KS obiskala Coičaj in se v imenu krajanov poklonila spominu na padle domači-ne. Vsako leto se več ljudi /.bere na tej osrednji slovesnosti, tuđi letos so jo popestrile številne narodne nose. Te so bile deležne še posebej prisrčnega pozdrava g. Marjana Ručigaja, pred-sednika KS, pozdravil je tuđi vse dru- • nekaj trenutkov in Volfova ulica bo uradno odprta. ge, med katerimi so bili predstavniki vseh društev, številni nastopajoči in krajani, ki tuđi tako izražajo svojo pripadnost krajevni skupnosti. Po himni pevcev Kulturnega društva Groblje, ki je naznanila začetek uradne slove- snosti, smo prisluhnili Pevskemu zborčku OŠ Rodica in njihovi Mrzel veter tebe žene. Nato je v kratkem nagovoru g. Marjan Ručigaj predsta-vil dosežke leta 1997 v KS. Ti so najbolj vidni prav v novo urejeni Volfo- 100 LET NAŠE POŠTE - RADOMLJE Prisrčna razstava V petek, 7. novembra ob 17 uri, je bila uradno odprla zgodovinsko za-stavljena razstava ob 100-letnici pošte v Radomljah, ki je bila odprta za ogled vse do 23. novembra 1997 v Kulturnom domu v Radomljah. Ob tem so pripravili krajšo kulturno pri-reditev. Za presenečenje je poskrbel zbiralec starih glasbil in lajnar, go-spod Zdravko Debeljak, ki je nazna-nil dogodek z igranjem na svojo, 114 let staro lajno. Učenci 2. b razreda OŠ Preserje pri Radomljah so srčno in prikupno prebrali lastne spise / naslovom: NAŠ POŠTAR, to so bili Barbara, Jerneja, Petra, Šaša, David, Tevž in Uroš. Mladi meSani pevski ztor SVEŽINA, ki že nekaj let deluje v sklopu kulturnega društva Mlin v Radomljah, je blagozvoč-no »[X'l dve pesmi, ki sta tuđi gotovo stari te svojih 100 let. Spise in pesem na temo: NAŠA POŠTA učencev višje stop-nje OŠ Preserje pa je prebral član in predsednik KD Mlin Radomljc, Igor Jerel ina. Zanimivo, kako znajo mladi opazovati poStarje, pošto in vse podrobnosti, ki jih mi te ne vidimo več. To se je videlo iz spi-sov in seveda iz otroških risb, ki so sprem-Ijajoči del razstave. V preddverju in na hodniku pred malo dvorano KD je raz-stavljenih 28 risb učencev OŠ Preserje na temo: POŠTAR IN HIŠNI LJUBIJENČKI, ki jih je oribral in razporedil akademski slikar Črt Frelih iz Radomelj. Trije med njimi, jure Pezdire, Miha Grilc in Tadej Šinko-vec, pa so dobili na prireditvi priložnost-na darila in nagrado. Njihove risbe so na-mreč že junija letos na Pošti Slovenije s pomočjo akademske slikarke Vide Slivni-ker-Belantič izbrali kot najboljše, jih uokvirili in jih več kot dva meseca razstavljali v preddverju glavne pošte v Ljubljani. Se-daj so na pošti v Radomljah. Ravnateljica OŠ, gospa Nuša Kern, ki je nagrade izro-čila, je pohvalila otroke, ki so res pridno sodelovali za primerno predstavitev 100-letnice pošte, prav tako njihove mentorice, profesorice risanja in razrednike. Izrazila je upanje, da bosta šola in KS Radom-Ije še naprej lako zgledno sodelovali. Direktor pošte, poslovne enote Ljubljana, gospod Ciril Bec, je opravičil odsot-no.st generalnega direktorja Pošte Slovenije in pohvalil organizacijo in aktivnosti KS in odbora za pripravo razstave. Ra-domlje so namreć edini kraj v Sloveniji, ki je ob 100-letnici pošle poleg praznovanja, ki ga kar ne morejo pozabiti, pripravil tuđi razstavo. Radomlje živijo s svojo pošto, in kdor enkrat zaide sem, bi se kar vračal. Skupaj s predsednico KS Zlatko Levstek, ki je prireditev tuđi povezovala, sta razstavo uradno odprla. Razstava prikazuje 28 risb učencev OŠ Preserje v preddverju kulturnega doma o poštarskih ležavah, v mali dvorani pa je zgodovinski prikaz nastanka in delovanja poštnega urada v Radomljah od maja leta 1897 dalje. Obiskovalec ima občutek, kot da bi stopil v pravi pravcati poštni urad v prejšnjem stoletju, z vsem pohišt-vom, predmeti, aparati in uslužbenci. Pa-noji ponazarjajo stare vaške hiše, v kate-rih je delovala pošta skozi čas. Posebej so razstavljeni tuđi stari telefoni, kot dodatna zanimivost naše preteklosti. Za prist-nost in originalnost postavitve ima največ zaslug višja kustosinja poštnega muzeja, Tehniškega muzeja Slovenije iz Ljubljane, gospa Ljudmila Bezlaj - Krevel. Razstavo urada in risb je domiselno dopolnila s cvetjem Cvetličarna Erika Radomlje. Radi bi se zahvalili vsem, ki so sodelovali pri organizaciji, pripravi, postavitvi in izpeljavi razstave, še prav posebno gospodu Janezu Kosmaću in gospodu Draganu lerebu ter vsem sponzorjem, ki so razstavo 100 let naše pošte, Radomlje 97 omogućili. S priložnostnim žigom ob otvoritvi razstave so se lahko žigosala pisma in pošiljke na pošti Radomlje vse do 2.3. novembra 199Z In kot je dejal novinar Matjaž Brojan, da je v času, ko je pošta že skoraj tako hi-Ira kot misel, zgodovinsko zastavljena razstava resnično vredna ogleda. Na svidenje v Radomljah ZLATKA LEVSTEK vi ulici, kjer so dobili tuđi kanalizacijo in javno razsvetljavo. Zahvalil se je izvajalcem del, krajanom in tuđi občini, ki je prispevala del sredstev, nato pa sta s podpredsednikorn svečano predala modernizirano cesto v uporabo in zaželela vsem varno vožnjo. Njuni želji se je pridružil tuđi jar ški župnik g. Janez Kvatemik; ob blagoslovu ceste in iskreni želji za božje varstvo pred vsemi nesrečami je tuđi poudaril, da morajo biti udele-ženci v prometu odgovorni drug do drugega. O cesti je govorila tuđi recitacija učencev OS Rodica, po pe srni Tam, kjer pisana so polja, ki jo je zapel Oktet bratov Pirnat, pa so se udeleženci napotili v dvorano Maj-čevega dvora, kjer je bil drugi del slovesnosti. Tuđi tega so obogatili s svojimi pe-smimi številni nastopajoči, podeljene so bile letošnje nagrade in pokali za najbolj urejene domačije, o katerih smo pisali že v prejšnji številki, pre-brano pa je bilo tuđi pozdravno pismo Županje, Cvete Zalokar Oražem. Prijetno slovesnost so zaključili z dru-žabnim srečanjem. HUM©R Za res čudno Dedek Jaka pripoveduje vnuku o svojih podvigih pri partizanih: - Ko sem ustrelil s svojim mitraljezom po švabih, so tako bežali, da se do Berlina nišo ustavili! - Dedek, ali te lahko nekaj vpra-šam? - Seveda. - Kaj so pa |xjlem počeli drugi partizani v vojni, če si vse ti sam naredik Gorenjska Siromak priđe k Gorenjcu in ga prosi: - Dajte mi sto tolarjev za kruh. - Najprej pokaži, če imaš kruh! Zaporniška Zapornika se srečata pod vislicami. Prvi je ukradel uro, drugi pa kravo. Drugi zaničljivo vpraša prvega: - Koliko je ura? - Čas je za molžo! Nedolžnost Hčerka je izgubila nedolžnost, zato jo mama krega: - Ali ti nisem rekla, da moraš v vsa-kem primeru reci ne? - Saj sem, ampak fant me je vprašal, će imam kaj proti! Spoznanje Žena vsa solzna pravi možu: - Vem, da si me vzel samo zato, ker sem imela denar. - Kje neki, ljubica, vzel sem te samo zato, ker ga jaz nisem imel... Vegeterjanska Miha sreča v gostilni prijatelja Petra, ki je vegetarijanec: Miha: Kako pa to, da ješ meso? Peter: Danes imam post. uredil: SIMON STIBRIČ 20 NOVEMBER LISTOPAD /lamnik Domžale Otroška olimpiada V športnem društvu Trzin so prišli na idejo, da organizirajo »OTROŠKO OLIMPIADO«. Pa to ne bo kakršna koli olimpiada, to bo otroška olimpiada, ki se bo zavzemala, za športnega duha podobne prireditve. Vsa Čast jim! Uredili sovse: datum 19.9.199^ ura ob 16-ih kraj: igrišče pred osnovno solo Trzin, določili so panoge: tek, skok v daljino, mladi gasilci, met na kos, preskok gredi, prevali..., natisniti so dali majćke za tekmovalce, po Trzi-nu so poiskali prostovoljce, ki bi pomagali pri izvajanju olimpiade, seve-da pa so se verjetno kar pošteno naho-dili, da so pridobili ćelo vrsto sponzor-jev. Najboij so jim Sli na roko sponzor-ji: MC DONALDS, RADIO HIT (ogla-šanje v živo), RAM-PEK, VVRIGLEV, zlatarstvo LOPARIČ. Bilo pa je se mnogo drugih sponzorjev: trgovina Ku-ku Domžale, trgovina Hani Mengeš, Sito-tisk Kamnik, Napredek Domžale, Don donats, Coca-Cola, pekama Jurček in bife pri |určku, trgovina Unitap, me-sarija Kmetič, zavarovalnica Triglav, OŠ Trzin, KS Trzin, KUD Trzin, Biring Tekavec, Zastopnik, Bonsai d. o. o., )an bar, Glorija bar, Čep bar, pri Matičku, Orhideja, Baron bar, Skerca bar, vrtec »Žabica« -Trzin, vrtec Domžale, salon pohištva Masko d. o. o., KK Domžale, Tavbi tenis Trzin, Pevc d. o. o., Ram-les, mizarstvo Dušan Kralj. »Juhuuhuu, sedaj borno imeli tuđi mi olimpiado«, so se oglasili otroci. »Organizatorji so pripravljeni, mi pa tuđi«, so vzkliknili najmlajši iz trzinskega vrtca »Žabica« in otroci iz domžalskega vrtca »Zasavska«. Vse skupaj se je začelo nekaj čez šest-najsto uro z uvodninii besedami voditeljice Nataše Vrhovnik-lerič. Nato so se otroci preoblekli v barvaste majčke, takt na kita-ro sta jim dajala mlada glasbenika iz Dom-žal. Otroci so se razdelili v skupine in te-kmovanje se je pričelo. Vsaka skupina se je napotila k eni panogi. Gimnastični del: skakanje iz kroga v krog, noja po gredi, preval ter plezanje skozi kroge. Večinoma smo bili zelo uspe-šni, nekaterim pa se je malo ponesrećil preval, ali pa smo bili nekoliko neradni pri plazenju skozi kroge. Zelo se nam je mudilo pri vožnji s sa-mokolnico. Kako je bilo grozno, će je kdo spregledal zamah z roko za zaćetek. Tako se je prvo mesto takoj izmuznilo iz rok. Ker smo bili tišti dan zaradi te prireditve tako srečni, nam je bilo vseeno. Vsekakor pa se nam je najboij mudilo pri teku na 60 m. Iz sebe smo iztisnili vse moči. No skoraj vse, kajti sledile so še ne-katere panoge. Za mlade gasilce so organizatorji priskr-beli dva gasilna aparata, dve vedri, ki sta bila obrnjena na glavo ter dvakrat po tri lončke. Potem pa smo bili zopet na vrsti mi, naša spretnost in tuđi nekaj sreće. S ćurkom vode smo morali kar najhitreje zbiti lončke. Tuđi pri skoku v daljino nismo bili kar tako. Skočili smo zelo daaalleeč. Tako. Zdaj smo utrujeni in zato si lahko pri-voščimo poćitek. Tuđi na ta čas organizatorji nišo pozabili. Najprej malica, ki so nam jo priskrbeli sponzorji, nato pa Pika nogavička z vso svojo družbo (iz Loke), kotalkarski klub Pirueta in karateist David Tekavec. Sledil je nastop Adama in Eve Oblak. Napovedani so bili tuđi kulturniki iz Trzina, ki pa jih nismo doćakali, vsi pa smo uživali ob gledanju trzinskih gasilcev pri vaji. Sledila je podelitev nagrad. Vsak ude-leženec: je dobil balon, zastavico, senčnik, dude, kemični svinčnik in se kaj se je našlo. Ampak olimpiada se se ni zaključila. Ko smo tekmovali otroci, so za nas navijali starši, zdaj pa so se na igrisče postavili starši. Ko so slišali, kaj dobi zmagovalec - zlat prstan ali zlat obesek (zlatarstvo Loparić), so se tako pognali, da se je kadilo za nji-mi. Pomerili pa so se tuđi v metu na kos. Rečemo lahko, da so naši starši še kar v »formi«. Na koncu pa smo lahko preizkusili se, kako je stati na odru z mikrofonom v roko in odpirati usta. Za najboij korajžne so sledile karaoke in seveda nagrade. Med tem pa so se lahko starSi in ostali obiskovalci okrepčali z dobrotami, za ka-tere so poskrbeli Tomaž Dane, Albin Ko-lec in Tina Cotman. Potem pa smo končali. Pa ne u zme-raj. Vidimo se naslednje leto, konec maja 1998 ali na začetku junija. Organizatorji se bodo naslednje leto se bolj potrudili kot letos, saj so si nabrali veliko izkusenj. Dobrodošle pa bi bile tuđi vaše želje in ideje. Tekst in foto: URŠA MANDEL|C Jesenovanje na Pohorju Po deževni in hladni nedelji smo se v ponedeljek zjutraj z 32-imi otroki odpeljali na Pohorje, kjer smo preživeli pet čudovitih in nepozabnih dni. Sončno vreme nam je omogočilo, da smo se vse dni potepali po naravi, jo spoznavali in občudovali njeno obarvanost v jesenske barve. Uživali smo v sprehajanju po gozdu, prevzelo nas je šelestenje listov, z njimi smo se tuđi obmetavali. Nabirali smo kostanj, pekli smo ga zvečer ali popoldne, in sladke borovnice. Opazovanje narave in življenja v njej je bilo nadvse zanimivo, saj smo vsak dan odkrili, doživeli nekaj novega. Prepoznavali smo vrste dreves, spoznali modrozeleni lišaj in materino dušico. Z razglednega stolpa, do katerega smo hodili ćelo dopoldne, smo občudovali pre-lepo pokrajino Pohorja. Peljali smo se na Osankarico, kjer smo si v gozdu, postlanem z listjem ogledali grobišce padlega Pohorskega bataljona, pa tuđi pot do Črnega jezera, od koder je naša fotografija, je bila zanimiva. Nočnega sprehoda z baterijami in iskanje skrite-ga zaklada verjetno nihče od nas ne bo pozabil. Enega od večerov nam je popestril čarovnik, drugega pa Pohorjan, ki nam je z diapozitivi prikazal in predstavil življenje ljudi in njihove običaje na Pohorju ter ži-valLki tam domujejo. Časa za igro in druge dejavnosti je bilo skoraj premalo, saj so nam dnevi, zapol-njeni z življenjem in dogodki v naravi, kar prehitro minevali. Po včasih kar napor-nem in pestrem dnevu smo zvečer radi poklepetali, si pripovedovali pravljice, peli pesmi in se »crkljali«. K vsemu temu sta seveda svoje prispevala Črt in Samo, ki sta nas povabila na Pohorje in ga nam prijetno, sproščeno in zanimivo predstavila. Se en prijeten trenutek pa smo doživeli na koncu našega druženja. To je trenu-tek, ko so malćki skozi okno avtobusa poiskali svoje starše in jim zadovoljni, polni novih vtisov in spoznanj, stekli v naročje. MOJCA, ANKA IN DAR|A Z OTROKI IZ DOMŽAL, MENGŠA IN RODICE Vzgoja dobrega otroka Staršem v pomoč Imeti otroka je res sreća. V današnjem času nas psihologi, peda-gogi in podobni strokovnjaki usmerjajo v načelo, da otroku nudimo vse najboljše. Otroka naj demokratično vzgajamo. Otrok je enakopraven član družine... In ko naredimo največ za otroka, mu nudimo čas in materialnih dobrin već kot potrebuje; včasih postanemo v službi našega veličanstva OTROKA. To pa nas kljub vsej Iju-bezni do otroka preveć utruja in utesnjuje. Morda se tedaj vpraša-mo: »Kaj je tu narobe? Ali sem usposobljen za starševstvo? Sem dober vzgojitelj?« Nekaj na relaciji starši otroci nas ne zadovoljuje in osrečuje. Kako naj si pomagani? Starsi, morda bi zaciostovala že pri-merna literatura. Sama sem vzgojite-Ijica in kljub temu rada posežem po knjigi o vzgojnih strategijah in povem vam, vedno izvem še kaj novega in uporabnega. Iz svoje izkušnje in tuđi po pripovedovanju poklicnih kolegic, ki prakticiramo napotke v službi in doma, vam lahko priporočim odlično knjigo: VZGOJA DOBREGA OTROKA, avtorice )udy McFadden (regionalni izobraževalni center Radovlji-ca). Knjiga je namenjena staršem, ki imajo otroke, stare od štirih do dva-najstih let. Iz knjige izvemo, kako pri-vzgojiti otroku odgovornost za svoja ravnanja, samozavest, kako si prido-bi in ohrani prijatelje, kako otroka naučiti lepega vedenja in ne nazadnje, kako mu pokazati, da mislite resno, ko kaj rečete. Knjiga je primema za vse starše, ki si želijo olajšati vzgajanje in imeti prijateljsko razpoloženje z otrokom. Je prijetno berljiva in razumljiva. MIRA MATIČIČ-JAMNIK Nekaj utrinkov iz vrtca Janko Ihan Za nami sta meseca september, oktober in poćasi se pripravljamo na prednovoletna doživetja. Jesen je bila za nas pestra in zanimiva. Marsikatero dopoldne in popoldne smo preživeli na kmetiji, na travniku, v gozdu, na izletu. Obisk gledališča v Ljubljani, galerije in ustvarjanja v likovnih delavni-cah, sprehod po ljubljanski tržnici, vse to so bila za nas posebna doživetja. Še posebej navdušeni smo bili, ko smo si ogledali tropske ptice pri gojitelju ptić v Prelogu. Tuđi kosta-njev piknik ob veselih igrah je bil prijeten dogodek. Z velikim navduše-njem so otroci prićakali g. gasilca Nandeta Starina, ki je otrokom predstavil delo in pomen gasilcev. Ogle-dal si je risbice ter pobarvanke na temo gasilec in otroke nagradil s knjiž- KLEMEN nimi nagradami. Povabil nas je v ga-silni dom, kjer si borno vse tuđi ogledali. S pridom obiskujemo solsko knjižnico podružnične sole v Ihanu in v njej dvakrat mesečno pripravljamo uro pravljic za naše otroke. V mesecu oktobru je uspešno stekla popoldanska delavnica IGRAJMO SE GLEDALIŠČE. Vanjo so vključeni otroci iz vrtca, pa tuđi tišti, ki ga ne obiskujejo v dopoldanskem času. Vse to in še kaj v novembru, decembru... Kdor se potrudi otroke navdusiti, jim dati ustvarjalen zanos, jim raz-burkati domisijijo, dobi vse to povr-njeno s pristnostjo, prepričljivostjo in izvirnostjo. Ti trenutki so trenutki sreće za otroke, pa tuđi za starše in vzgojite-Ije. VILMA ROMŠAK Živ - žav v vrtcu Urša Jeseni, ko v gozdu kostanj dozori, na dvorišču pred URŠO se živ - žav razživi. Od treh pa do petih se zberemo vsi, če mraz je ali sonce nam sploh važno ni. Vsak se zabava kot ve in zna, saj možnosti res veliko ima. Izdelki razlićni bolj ali manj lični, po tolarčkov sto za med gredo. Umazane roke ne motijo nas, saj kostanj pečen odlično gre v slast. S Špelo plesati krasno se da, frizer tuđi dosti dela ima. Kdor pa ustvarjati si želi, v različnih delavnicah se zaposli. HVALA vsem, ki ste prišli, otrokom dan polepšali. vzg. TATI ANA CAMBIROŽA ROCK KONCERT V SOTOBO 29. NOV. 97 OB19. URI V DELAVSKEM DOMU NA VIRU PRI DOMŽALAH NASTOPA)O: EMBRIO PEN CAP CHEVV FIKUS ŠRAUFI PRODAJA VSTOPNIC: STUDENTSKI SERVIS DOMŽALE CENA 300 SIT V PREDPRODAJI, NA DAN KONCERTA 400 SIT SPONZORU: VILART, GINKO, MINI GALERIJA, MIC, MASTERPLAST, INTELEKTBIRO FRANCELNOVA MAMA IZ RADOMELJ JE PRAZNOVALA VISOK ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Zinka jerman V krogu svoje številne družine je Francelnova mama iz Radomelj pra-znovala 90. rojstni dan. To je bilo le-po praznovanje, kjer ni manjkalo dobre volje in pesmi, saj je Zinka Jerman vesela in še polna življenj-skih moči, vendar so ji misli uhaja-le tuđi nazaj na prehojeno pot. Leto 1907 je bilo čudno leto. Pozi-mi je zapadlo već kot 1 m snega in tako hude zime Ijudje nišo pomnih, poletje pa je bilo deževno z nevihtami in avgusta je padala kot golobja jajca debela toća. Zmanjkovalo je hrane, Ijudje in živina so bili laćni. 15. 10. 1907 se je v Mlekarjevi hiši v Radomljah rodila materi Rezki in oče-tu Francu - Ahćanovemu iz Laz pod Sv. Trojico - hčerka Zinka. Bila je drugi otrok od enajstih. V solo je hodila v Radomlje, učila pa sta jo g. Krištof in ga. Plevelova. Otroška leta so bila takrat za vse kmečke otroke kar precej enaka, treba je bilo zgodaj prijeti za vsako delo. Leta 1927 se je omožila z Cirilom Jermanom in prišla za »ta mlado« k veliki družini, ki se je hitro povečeva-la, saj sta imela z možem osem otrok. Tako številno družino je bilo težko preživljati na majhni kmetiji, zato je mož Ciril hodil na delo k Souvanovim v Volćji Potok, bil pa je tuđi vaški mesar, klavc so mu rekli. Spominja se velikih žeht, ki jih je oprala kar na potoku blizu hiše in ponosno pove, da so vsi njeni otroci spali na rjuhah, kar pri je bilo takrat na kmetih še redkost. Prišla so težka vojna leta in glas ji zadrhti, saj se spomni vsega hudega, kar je morala njena družina prestati. Opravičilo Tajniški škrat je v prejšnji številki v naslovu Človek ćloveku volk... latinsko besedo lupus spremenil lo-pus. Avtorju članka Francetu Cerar-ju se za to opravićujemo. Uredništvo Bratje so odšli v partizane in trije se nišo nikoli vrnili domov. Bilo pa je tuđi veliko lepega in ve-selega v njenem življenju, posebno kadar je mož Ciril zaigral na harmoni-ko. Veselje do glasbe so podedovali tuđi vsi njeni otroci saj so dobri pev-ci in glasbeni instrumenti jim nišo tu-ji. Rada se spomni tuđi veselih trenut-kov, kadar sta se z možem oblekla v narodno nošo in odšla na gasilska in druga vaška praznovanja. Posebno spoštljivo hrani obleko -narodno nošo - svoje mame, ki jo je Ie ta kupila leta 1929. Ko je bila leta 1977 ovdovela, se je preselila k svoji hćerki, ki pa je zaradi hude bolezni že pokojna. Sedaj živi z vnukom Dušanom in je že već kot pet let priklenje-na na posteljo. Vnuk je pravi izumitelj, napravil ji je bolniško posteljo, ki jo lahko sama dvigne in spremeni v udo-ben sedež. Kljub bolezni pa je vedno dobre volje, kvaćka prekrasne prte in zelo je vesela vsakega obiska. Najrajši pa ima, da so vsi njeni okrog nje, posebno enajst vnukov in deset pravnukov. Ob visokem jubileju so jo obiskali tuđi predstavniki ZB NOV in čestitali predstavniki KS. Želimo ji, da bi bila še dolgo med nami. V. POGAČAR IZDELOVALCI IN LASTNIKI JASLIC NE PREZRITE! Razstava jaslic, v likovnem razstavišču Ker je bila razstava jaslic v lan-skem prazničnem času prijetna popestritev božičnega in novolet-nega raspoloženja v našem mestu, Komisija za turizem Obćine Domžale tuđi letos načrtuje razstavo jaslic, ki naj bi bila od 16. do vkljućno 23. decembra v Likovnem razstavišču v Domžalah. Ge ste svoje jaslice izdelali sami ali pa menite, da so zanimive tuđi za druge in bi jih želeli pokazati, pokliči-te 721-321 v Urad Županje Obćine Domžale. Vaš klic: prićakujemo do 5. decembra 1997 Dobrodošli razstavljalci iz vseh koncev naše domovine! V vrtcu »Kekec« v Radomljah smo pripravili sadno kupo Oktober je mesec, ki nam ponudi obilo sadja. V sa-dovnjakih je takrat veliko dela. Kar nekaj dela smo imeli tuđi v sadovnjaku, ki obkroža naš vrtec. Obrali smo ja-bolka in natrgali kar nekaj grozdja. Babica enega od naših malčkov se je ponudila, da nam iz grozdja pripravi sok. Še danes smo ji hvaležni. In kaj smo naredili z jabolki? Pripravili smo sadno kupo. Otroci so od doma prine-sli še drugo sadje: hruške, slive in tuđi nekaj južnega sadja. Da si nismo umazali oblaćil, smo si naredili predpa-snike. Sadje smo umili, nato pa je sledilo se umivanje rok. Pridne gospodinjc so narezale sadje Veseli smo se lotili dela. Nekaj otrok je pecljalo grozdje, drugi pa so na majhnih deščicah rezali sadje na koščke. Vse skupaj smo nato zmešali v večji posodi. Otroci so zelo uživali. Seveda smo sadno kupo na koncu tuđi pojedli. čeprav se v našem vrtcu izogibamo sladkorja in sladkarij, smo naše sadne kupe okrasili s smetano in čokoladnimi mrvica- Mmm..., kako nam je teknilo! JANA LJUBI 1'%'- i ife*«, 2 grozdjem smo se pa kar zamudili Domžale /lamnik NOVEMBER LISTOPAD 21 PREMIERA KULTURNEGA DRUŠTVA JOŽEF VIRK DOB Danes borno tiči V zgodovini Kulturnega drušva Jožef Virk Dob, ki je že praznova-lo svojo devetdesetletnico, skoraj ni bilo gledališke sezone, v katerih Clani društva ne bi bili pripravili vsaj ene gledališke predstave. V zadnjih letih sta to navadno dve: ena bolj za otroke, druga pa za vse ljubitelje njihovega igranja. Tuđi letos je bilo tako. Spomladi so se najmlajši predstavili v prisrćni pravljici Volk in sedem kozličkov, v nedeljo, 16. novembra 1992 pa je bila premiera »za odrasle«, in sicer so se tokrat odločili za komedijo DANES BOMO TIČI (Ne-starov-Železnikar), ki jo je za do-mačo gledališko skupino priredil Miloš Starbek. Bil je tuđi scenarist in režiser te uspele predstave. V obnovljeni dvorani, v kateri je zlasti polepšan oder, so se nam predstavili člani družine principala Plavca (Miloš Starbek), trgovca v malem me-stu, ki se ženi s trgovko Globočniko-vo (Mojca Kerč). Oštro nasprotuje svoji strasno spodobni nećakinji (Maja Orehek), da bi se poročila z Mirkom zamenjevali sceno (izdelal jo je Dar-ko Stupica, postavil pa Stojan Ivanšek) in že smo bili z Bobkom in Matičkom v Ljubljani, kjer sta se srečno izogiba-la svojemu gospodarju, malo manj srečno, pa zato bolj častitljivo, Fani, služkinji trgovke Globočnikove (Ema Starbek). Srečanje z gospo Ostrižniko-vo (Vera Orehek) pa se zasuče tako, da je Bobek kar naenkrat njen mož, ki Se niti dve minuti ni poročen, pa se je že povsem privadil na izpolnjevanje ukazov. Trgovka Globočnikova se zakonske sreće svoje prijateljice iskreno veseli, malo manj je vesela Matičko-ve pozornosti, vsi skupaj pa ob gla-snem smehu dvorane konćajo v ka-varni, kjer so gostje natakarja (Borut KurmanSek). Vmes spoznamo Stu-denćnika (Mitja Kokalj), Plavčevo sva-kinjo (Jelka IvanSek), ki zaradi slabe iz-kuSnje podpira Minko pri njeni Ijube-zni do Mirka, in njeno služkinjo (Ana IvanSek), ki ni preveč navduSena nad stalnim obujanjem spominov na razdrto romanco svoje gospodarice. Nerodne zapetljaje Bobek in Matiček tuđi ob pomoći prevozčka (Simon Re-berSek) sreCno rešita in v začetku tret-jega dejanja ćelo ujameta roparja (Pe-ter Starbek in Ambroz Šlibarj. To pa je le uvod v srećen konec, ko je na vrsti trojno slavje, saj bo Plavec vzel trgov-ko, Mirko postane bogat dedič in dobi Plavčevo dovoljenje za poroko, Bobek pa se bo uradno poročil z Ostriž-nikovo, saj se za družabnika, spodobi, da je poročen. Čas, ko so bili TIČI, jih je sedemkrat spravil v zadrego, ve-likokrat v smrtni strah, zato za noben denar se enkrat ne bi hoteli biti TIČI. Predstava je prijetno tekoča, poživ-Ijajo jo kostumi (Gordana Schmidt, Irena Keš) ter razsvetljva (Pavle Ore- Danes borno tiči - igralci se predstavljajo (Foto. V. Majhenič) (Tomaž Kurmanšek), ker se ni zanes-IjiVo, če bo ta dedič bogate tete. Pred odhodom k bodoči nevesti poviša svojega pomoćnika Bobka (Tone Ro-gelj), ki prisega na oliko in prijaznost, katere del je tuđi, da vsaki »babnici« reče srček, da le kaj proda, v družabnika. Vajenec Matiček (Andrej Starbek) postane pomoćnik, oba pa varu-ha trgovine, ki pa jo bosta zapustila in odšla za gospodarjem v Ljubljano, saj bi bil zlasti Bobek vsaj en dan rad TIČ. Spoznamo hišno Jero (Pavla Starbek) ter novega slugo Melhiorja (Boštjan Kurmanšek), ki bo v Ljubljani »klasično« vse pripravil za gospodovo udobje. Ob prijetni glasbi (avtorska glasba Lađo Jakša, za ton je skrbel Tomaž Orehek) so igralci kar pred gledalci hek), pa tuđi pestra scena, ki se ne-nehno spreminja, igralcem pa omo-goča, da ne le z besedami, temveč tuđi z značilnimi besednimi zvezami, predvsem pa gibanjem po odru v zabavo gledalcem povzroćajo smešne situacije. Pohvalo zaslužijo vsi sodelu-joći, ki so se resnično potrudili, da smo gledalci uživali, pa vendar je treba posebej pohvaliti g. Miloša Starb-ka v njegovi večkratni vlogi: glavnega igralca, scenarista, režiserja in se kaj bi se našlo. Komedijo DANES BOMO TIČI si boste v Kulturnem domu na Močilni-ku še lahko ogledali in se sami prepričali, da gredo vsem sodelujočim »TIČEM« obeh spolov iskrene čestitke. V. VOJSKA Povabilo Vse organizacije različnih prireditev obveščamo, da bo tuđi letos Tu-ristićna zveza Slovenije v sodelovanju s Centrom za promocijo turizma Slovenije pripravila koledar prireditev za leto 1998. V koledarju priredilev bodo objavljeni osnovni podatki o prireditvah s pod-ročja kulturne dedišćine in folklore (sejmi, turistićno gastronomske prireditve, kmečki prazniki, turistični dnevi in tedni, gledališke, literarne, glasbene, plesne in filmske prireditve, festivali, razstave ipd.) Če želite, da bodo vaše prireditve objavljene v omenjenem kofedarju, do 10. decembra 1997 posredujte v Urad Županje Obćine Domžale, 1230 Domžale, Ljubljanska 69, naslednje podatke: naslov prireditve vrsta prireditev, kraj, datum, organizator prireditve, kdo daje informacije (naslov, telefon). URAD ŽUPANJE Novoletni Videomeh bo! Dan za Novoletni Videomeh -priljubljeno televizijsko oddajo tuđi mnogih bralcev Slamnika -je letos sobota, 20. december. Takrat se bo na »glasbeno romanje« v kamniško športno dvorano napotilo spet veliko Domžalčanov. V veseli družbi obiskovalcev iz domala vse Slovenije si bodo privoščili dve urici dobre glasbe in humorja. Ker boste letos prvič, lahko vsto-prnce za snemanje Novoletnega Vi-deomeha od začetka decembra na-prej kupili tuđi v trafiki blagovnice Vele v Domžalah, smo se o pripravan na NOVOLETNI VIDEOMEH pogovorili z dolgoletnim voditeljem in scenaristom te oddaje Borisom KOPITARJEM, ki je doma v Ihanu in že kar lep čas ve, koga vse borno lahko videli in slišali na letošnjem »predsilvestrovanju« v Kamniku. Ta-kole jezačel: - Menim, da je tuđi letos kot vsa leta do sedaj seznam nastopajočih pester in zanimiv. Na Novoletnem Videomehu se bo našlo veliko do-brega za ljubitelje narodnozabavne glasbe, na račun pa bodo prišli tuđi ljubitelji bolj modernih ritmov. N.istopili bodo: ansambel Ptujskih 5, Rok n'band, Korado in Brandv, ansambel Franca Miheliča, Slapovi, Vesele Štajerke, ansambel Bratov Poljanšek, ki bo po snemanju oddaje skrbel tuđi za »žur do jutranjih ur«, citrarka Tanja Zajc-Zupan, ansambel Mira Klinca, ansambel Vrt-nica, Alfi Nipić in njegovi muzikanti, Nataša Mihelič, plesali pa bodo folkloristi iz Bohinja. Za humor bo po-skrbel Klobasekov Pepi v vlogi Mira Klinca. - Zakaj je Novoletni Videomeh že kar nekaj let zapored v Kamniku? Je morda prićakovati, da bo kdaj tuđi v Domžalah? - Bili so čaši, ko so se Videome-ha vsi otepali. V teh »kriznih« časih sem naletel na izredne entuziaste, združene v nogometnem klubu »FLOK« iz Komende, ki so bili pripravljeni prevzeti organizacijo Novoletnega Videomeha v Kamniku. Ker je prvič uspelo, smo uspeh ponovili še trikrat. Kar pa zadeva idejo o Novoletnem Videomehu v Domžalah... jaz PTUJSKIH Ansambel PTUJSKIH 5 bo letos že tretjič gost na NOVOLETNEM VIDEOMEHU bi bil prvi za. Takoj ko borno v Domžalah dobili novo večnamen-sko dvorano, ki bo sprejela kakšnih 1500 do 2000 obiskovalcev ob mi-zah, se bom z velikim veseljem odzval vabilu in pomagal organizirati tako prireditev. V Domžalah so zelo sposobni in marljivi organiza-torji, zato menim, da bi bilo prav, da bi tako dvorano dobili v kar naj-krajšem času, saj sta dovolj prostora in dober program osnovna po-goja za kakovosten televizijski po-snetek. Vem, da je taka dvorana iz-jemno zahteven investicijski zalogaj - ampak - v Domžalah vendar »Hotenja zmagujejo«, zato mislim, da tak objekt ni nedosegljiv. Vem, da ga borno slej ko prej dobili. Tež-ko čakam ta dan... Do takrat pa vsem Domžalćanom in okoliča-nom, ki so že leta redni gostje NOVOLETNEGA VIDEOMEHA, kličem - na veselo snidenje v soboto, 20. decembra 97 ob 19. uri v Kamniku. Kot vsako leto, bo tuđi letos za vstopnice gneča - zato - kdor prej priđe, prej melje. Po 1. decembru se podvizajte do trafike blagovnice Vele. VERA VOJSKA OD 1. JANUARJA 1998 V DOMŽALAH Energetsko svetovanje Gradite? Obnavljate? Razmišljate, kako bi najbolj ugodno resili energetski problem svojega stanovanj-skega objekta? Se vam ob tem zastavlja ćela vrsta vpra-šanj, na katera ne znate odgovoriti? Niste znali, kajti odslej bo drugaće... Energetski svetovalci vam lahko strokovno poma-gajo pri vaših težavah. Vsi so usposobljeni za kako-vostno informacijsko pomoć iz celotnega spektra energetskega svetovanja za občane. Nikoli ni prepo-zno; tuđi če ste hišo že zgradili in v njej živite, stanovanje že kupili in opremili, pa vas pestijo problemi, vam pomoć ponuja EN SVET - ENERGETSKO SVETO- VANJE. Pri njih lahko dobite brezplaćne nasvete, s katerimi boste privarćevali denar, povećali zadovoljstvo in ugodje bivanja in morda odpravili svoje te-žave. In kako do EN SVETA? Najbližji EN SVET za interesente iz naše obćine je bil doslej v LJUBLJANI, od 1. JANUARJA 1998 pa se boste z energetskim svetovak em, g. Kendom, lahko sre-ćali tuđi v prostorih Obćine Domžale. Već o ura-dnih urah v prihodnji številki SLAMNIKA, vaša vpra-šanja in prijave pa že sprejemamo na tel. štev. 721-321 - Urad Županje. POMACAITE OTROKOM Z NAKUPOM BOŽIČNO-NOVOLETNIH VOŠČILNIC Za obnovo • mladinskega zdravilišča in letovišča RKS Debeli rtič Rdeči križ je pripravil humanitarni program prodaje božično-novo-letnih voščilnic, ki je namenjen za obnovo in posodobitev Mladinskega zdravilišča in letovišča Debeli rtič, kjer vsako leto letuje prek 10.000 otrok iz socialno ogroženih družin oz. otrok z najrazličnejšimi zdrav-stvenimi težavami. Komplet voščilnic je sestavljen iz šlirih voščilnic z različnimi motivi, tiskane so v štirih barvah ter pakirane po štiri v lično vakuumsko embalažo. Cena kompleta štirih (4) različnih voščilnic je 600,00 sit. Prosimo občane, sole, podjetja, ustanove, da nas podprejo v tej akciji z naročili na telefon 721-246, pismeno ali se oglasite v pisarni RK na Ljubljanski 34 (stari dom upokojencev-Radio HIT). 4. A in 4. B OS Rodica v soli v naravi Letošnjo letno solo v naravi so učenci in učenke OŠ Rodica preživeli v Pa-cugu, zalivu med Strunja-nom in Fieso. Na posnetku so učenci 4. a razreda sku-paj s tovarišico. V spomin in opomin 30. oktobra je bila na Viru pri spomeniku žrtev nacističnega nasilja komemoracija v spomin in opomin, da njihova žrtev ni bila zaman ter da je le njih zasluga, da živimo danes v svobodni domovini Sloveniji. Priložnostni govor je imel tov. Iva-netič, nastopili pa so tuđi učenci Osnovne sole Rodica z recitacijami in petjem. Naj tuđi mladi rod ohra-ni spoštovanje in spomin na junaštvo in trpljenje našega naroda med NOV. IVAN BOLHAR JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA VOĐENJE GOSTINSKIH STORITEV V LOKALU KULTURNEGA DOMA DOMŽALE I. Naročnik: Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale II. Predmet razpisa: Oddaja prostorov gostinskega lokala v Kulturnem domu Domžale v najem za zagotavljanje gostinskih uslug za potrebe naročnika. III. Kraj izvedbe: Domžale, Ljubljanska 61. IV. Predviđeni rok oddaje: januar 1998. V. Trajanje medsebojnega razmerja: 5 let VI. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik: • da je registriran za opravljanje gostinske dejavnosti, • da razpolaga z zadostnim kadrom, • da zagotavlja gostinske storitve po potrebi naročnika (v času porok, kulturnih prireditev, sprejemov in drugih prireditev). VII. Dokazila, ki jih mora priložiti ponudnik: • dokazilo o registraciji, • ponudba s predlogom storitev in cen ter pokrivanje stroškov, • visina najemnine, • dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti, • dokazilo o kadrih, • BON 1, BON 2, oziroma za samostojne podjetnike, potrdilo o plaćanih davkih, • reference, • dodatne ugodnosti naročniku. VIII. Razlogi za izbor: •raznolikost in cena storitev, • reference, • posebne ugodnosti, • visina najemnine (najvišja ponujena najemnina ni razlog za izbor). IX. Posebne okolišćine: Ponudnik zagotavlja gostinske usluge po predhodnem naročilu naročnika v času porok, kulturnih in drugih prireditev, sprejemov oziroma obratoval-nem času po predhodnem dogovoru z naročnikom. Naziv lokala bo imenovan v-soglasju z naročnikom. X. Lokal bo deloval predvsem v obliki zaprtega tipa. XI. Svojo ponudbo z zahtevanimi dokazili lahko ponudniki oddajo najkasne-je do 11.12.1997 v zaprti kuverti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Ljubljanska 69, 1230 DOMŽALE, s pripisom: NE ODPIRAJ JAVNI RAZPIS KULTURNI DOM GOSTINSKI LOKAL. XII. Prostore si lahko ponudniki ogledajo po predhodni telefonski najavi pri ravnatelju Glasbene sole g. Savniku, telefon: 061-721-419, do izteka razpisne-ga roka. XIII. Javno odpiranje ponudb bo naslednji dan po izteku razpisa. XIV. O izboru bodo ponudniki obveščeni najkasneje 30 dni po izboru. OBČINA DOMŽALE 22 NOVEMBER LISTOPAD /lamnik Domžale Srečanje gasilskih veteranov v Žejah Gasilska zveza (GZ) je po dol-gih letih dne 7. novembra letos v Žejah pripravila družabno srečanje za svoje veterane. Med te šte-jejo moški, starejši od 63 in ženske nad 50 let starosti. Tako se je v dvorani domaćega Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) zbralo okoii 120 veteranov, med katerimi je bilo videti tuđi nekaj veterank. Torej pravsnje število, ko jo je lah-ko lepo okrasena in ogrevana dvorana sprejela. Srečanje so načrtovali v oktobru, mesecu požarne varnosti, zaradi ne-katerih nujnih obveznosti Zveze pa so ga morali za nekaj tednov preložiti. Lepo je bilo videti še vedno živahno starejšo generacijo gasilcev, ki so nekoć orali ledino na polju organiziranja gasilstva, usposobljanja gasilskega naraštaja in skrbi za požarno var-nost. To je tuđi v slavnostnem nagovoru z veseljem poudarili nadvse aktivni predsednik Zveze, gospod Mar-jan Slatnar. Po razdelitvi nekdanje zveze na nove obđne, 1. marca letos, ima sedaj domžalska zveza 14 PGD z nad 2000 članov. Iz predsednikovega izvajanja se da sklepati, da so gasilci imeli letos dosti dela. Naj omenim le nekatere. Izvedli so tri tečaja - dva za gasilce in enega za gasilske sodnike. Načrtuje-jo še dva tečaja za naziv gasilec. Opravljene so bile številne društvene, meddruštvene in sektorske vaje. Med temi je izstopala zahtevna občinska vaja na Krnetijskem posestvu Pšata. Ponosni so s doseženimi uspehi na meddruštvenimi, občinskimi in držav-nimi gasilskimi tekmovanji pionirjev, mladincev, članov in veteranov. Na njih je sodelovalo okrog 100 enot s preko 1000 članov. Zlasti so bili veseli zlatega odličja, ki so ga dosegli dob-ski gasilci na gasilski olimpiadi na Danskem. Srečanje, ki ga je otvoril gospod Franc Pirnat, tajnik in duša domaćega društva, je navzoče pozdravil predsednik komisije za veterane in zgodovi-no gasilstva pri GZ, nam dobro znani dobski društveni delavec, gospod Ale-ksander Rihtar. Ob prijetnem razpoloženju, dobri kapljici in okusni jedači, ki jo tako zna pripraviti Vinko Cencelj v beiem predpasniku, so veterane z glasbo in s petjem zabavali domaćini: Čajževi (Ravnikarjevi) bratje, Uroš Pirnat in Uroš Krizman. Tuđi na tem srečanju sta postregla s domačimi krofi (120 jih je bilo) velika prijatelja in dobrotnika gasilcev, za-konca Marija in )ože Rape iz Zaborsia pri Domžalah. Pomenek veteranov pred prićetkom programa Ob koncu programa je predsednik Slatnar podelil simbolične nagrade najstarejšemu udeleženemu veteranu Ivanu Hribarju iz PGD Ihan, naj-starejši veteranki Ivanki Orehek iz PGD Žeje-Sv. Trojica, zlatoporoćencu Slavku Osolinu iz PGD larše-Rodica in, kot rečeno, dobrotnici gasilstva Mariji Rape. Kot je bilo slišati, imajo naši gasilci veliko već vaj in tekmovanj kot pa in-tervencij pri gašenju rdečega petelina; to nas lahko samo veseli. Veteranke in veterani iz razlićnih krajev naše občine so imeli torej pri-ložnost, da si ob vzorni organizaciji srečanja izmenjavajo gasilske izkušnje in obudijo spomine na leta svojega aktivnega gasilstva. V. VULIKIĆ PRIJETNA JESEN V pričakovanju rešitev Lepi jesenski dnevi so kot nalašć za izlete in obiske manj znanih delov Slovenije. Tako je Društvo izgnancev Domžale v oktobru v skladu s programom pripravilo za već kot 100 članov izlet v Prlekijo, kjer so bile glavne postaje: Ptujska gora, Ptuj, Ormož in Lju-tomer. Zgodnje jesensko jutro je bilo mrzlo, a smo se po kratkem postanku na Trojanah, kjer so nas prijazni gostinci pogostili z znamenitimi krofi, za kar Gostinskemu podjetju Trojane in di-rektorju Bojanu Gasiorju iskrena hvala, ogreli in po novi avtocesti odbrzeli proti Ptujski gori. Tu nas je čakalo pravcato presenečenje, saj smo od prijaznega patra izvedeli vse o zgodo-vini te božje poti. Brez |X.'smi ni šio in naš gostitelj je kar hitro ugotovil, da ubrani glasovi pač ne morejo biti dru-gačni, saj prihajajo iz župnije, kjer je nekoć služboval prof. Mafija Tome, slovenski skladatelj. Veseli pohvale smo prisluhnili še pesmi g. Jožeta Le- KNJIŽNICA IN ČITALNICA DOMŽALE Novosti na mladinskem oddelku Dnevi postajajo čedalje krajši in hladnejši, zato je lepo ostati zvečer doma, na toplem, se lepše pa je, če nam te prijetne jesenske večere krajšajo knjige. Založbe so poskr-bele za številne novosti. Najmlajšim otrokom bodo starši lahko prebirali pravljice. Andreas Giles je pisec pravljice Leo kralj Ijubezni z ilu-stracijami Davida VVojtovvvzca. To je očarljiva zgodba o levčku, ki ni bil kr-voločen kot drugi levi, govori o Ijubezni in pravici do drugačnosti. Po resnić-ni zgodbi z obale Severnega morja je nastala slikanica Mali slepi potnik, pri-poveduje o dečku, ki se skrivaj vkrca na ladjo. Avtorica je Theresa Tomlin-son, ilustratorka pa Jane Brovvne. Lepo jesensko pravljico o treh vevericah Rdeče jopice je napisal in ilustriral |a-ponec Ivvamuro Kazuo. Ponovno je prišla med nas priljubljena pravljica Svetlane Makarovič Pekama Mišmaš, tokrat z ilustracijami Gorazda Vahna. Dvaindvajset kratkih pravljic za lahko noć pa je zbrano v knjigi Ervvina Mo-serja Dobri sosedje, avtor je hkrati pisec in ilustrator. V živalski vrt pa nas popelje knjiga Miloša Macoureka Zof-ka z ilustracijami slovitega praškega umetnika Adolfa Borna. Založba DZS pa nam je tokrat ponudila predvsem slovenske novitete za mlade, odraščajoče bralce. lanja Vid-mar je napisala Moj prijatelj Arnold, mladinski roman po istoimenski TV-nadaljevanki, ki jo borno imeli prilož-nost videti v decembru. Druga novite-ta je Moj Danijel Iva Zormana, zgodba, ki je nastala po resnićnih doživet-jih. Tretja noviteta, Krokarji viteza Era-zma pisatelja Ivana Sivca, je napeta Ljubljanska 72, DOMŽALE Tel/fax 714-875, tel. 721-726 OB ŽALNEM TRENUTKU VAM NUDIMO: * DEKORACIJO VEZICE * VENCE * ARANŽMAJE: IKEBANE IN ŠOPKI * PAKETE SVEČ * DOSTAVA S KUPONOM KORISTITE 10% POPUST. F KUPON:~i6% "POPUŠf ' I________^M^TUČARNA _OMERS_ j zgodba o iskanju zaklada Erazma Predjamskega. Pri isti založbi je izšla še knjiga pesmi Neže Maurer Sloni v spaćku z ilustracijami Nevenke Gre-gorćić. Zahtevnejšemu odraščajoćemu bralcu je namenjena noviteta Alme Karlinove Modri mesec, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. To je njen zadnji objavljeni roman (1938) in opisuje popotovanje mlade Rine Klausner vodmaknjen tibetantski samostan, po-tovanje v duhovni svet. Med poućnimi knjigami je astronomija pridobila Velik pok-zgodba o vesolju, avtorjev Heat-herja Couperja in Nigla Henbesta, pri-povedujeta zgodbo vesolja, od njego-vega rojstva dalje. Novost Neverjetno potovanje v središće atoma avtorja Trevorja Dava in ilustratorja Alessandra Rabatta vsebuje med platnicama kar dve knjigi, to je potovanje od nepojmljivo velikega k neverjetno majhnemu; iz vesolja k delcem, ki sestavljajo atom. O zemlji, o vulkanih in potresih, ki obli-kujejo naš svet, govori knjiga Vulkani, ki jo je napisala Šussanna van Rose. Novost na podroćju spolne vzgoje je priroćnik Pogovoriva se o seksu! Pi- sec teksta je Robie H. Harris, ilustrator pa Michael Emberlev. Mlaclostniku za-nimivo pripovedujela o odrašćanju, spremembah v telesu, o spolnosti... Področje tehnike je pridobilo na-slednje novosti: Vlaki avtorja Juliana Hollanda, LetalAndrewa Matt-hewsa Bodi srečen: s sedemdesetimi ilustracijami avtorja. Največ novih knjig smo vpisali na področju verstva, med njimi tuđi delo Michaela Paula Gallaffrerja Vera in mladostno upanje, ki govori o veri, kršćanstvu in kršćan-skem življenju med mladimi. Ekonomske znanosti in gospodarstvo so pretekli mesec pridobili knjigo Manfreda Oiniga Mednarodno finančno sleparstvo: navidezno bančnistvo: organizirani sleparji povzročajo milijardne izgube. Avtor razpravlja o financah in kaznivih de-janjih, investicijah, bankah, pranju denarja, finanćnem, gospodarskem in mednaro-dnem kriminalu. Področje prava je bogatejse za već novih del Amnesty International in priročnik MarteKlampfer Nekoga moram odpustiti!: vse o prenehanju delovnega razmer-ja: kako odpustiti delavca, ki govori o delovnih razmerjih, delavcih in delodajalcih ter pravicah delavcev. Vzgoja in izobraževanje sta pretekli mesec pridobila kar precej novih del, med njimi knjigi Jane Bluestein Vzgoja brez stresa: nasveti za učitelje, vzgojitelje in star-še in Robija Krofliča Avtoriteta v vzgoji. Ekologija je na oddelku za odrasle bogatejša za novo knjigo Zemlja 1997: poro-čilo Instituta VVordvvatch o prizadevanjih za trajnostno družbo in prinaša nove informacije o socialni ekologiji, naravi, okolju, onesnaževanju voda in podnebja, ekosistemih, topli gredi in ozonu, pesticidih, energetskih virih ter varstvu okolja. Kemija je pridobila knjigo o poskusih Kemija v domaći kuhinji avtorice Majde Naji. Na podroćju medicine smo vpisali knjigo Irene Dogša Droge? Ne, hvala!, ki opisuje različne vrste odvisnosti in njihovo preprećevanje, narkomanijo, kajenje in alkoho-lizem. Tehnika je bogatejša za pogosto iskano knjigo lozice Bezjak Materiali v tehni-ki. Podrocje vođenja in organizacije poslovanja podjetij je pridobilo kar nekaj novih del, med njimi zanimivo in vedno potrebno knjigo/ Hamiltona fanesa Kreativno poslovno pisanje: 100 vzorcev pišem za vsako priložnost. Založništvo je bogatejše za knjigo Grafično oblikovanje Rogsrja C. Parkerja, ki ponuja osnovne informacije o grafičnem oblikovanju in angleško-slovenski slovar obli-kovalskih in tiskarskih pojmov. Arhitektura je pretekli mesec pridobila novo delo jelke Pirkovič Secesijska arhitektura v Sloveniji. Knjiga je opremljena s fotografijami in zemljevidi. Na podroćju oblikovanja smo vpisali knjigo Tima Forresta Starinsko pohištvo: ilustrirani vodnik po slogovnem pohištvu. Sport je bogatejši za nov priroćnik o tenisu Kako obvla-dati tenis po korakih jima Bnnvna. lezikoslovjf je od oktobra dopolnjeno z novimi knjigami o italijanskem, angle-škem in nemškem jeziku pa tuđi s slovarji. Podroćje geografije smo opremili z novimi izdajami zbirke Dežele in Ijudje in knjigo Bogati smo, ker se zavedamo, kaj vse imamo: podoba obćine Moravske toplice, ki priaiSa fx>datke o Moravskih toplicah, Prekmurju in njegovi kulturni /godo-vini. Biografije so bogatejše za novo delo o princesi Diani avtorja Petra l)onncllyja Di-ana, princesa ljudskih množic ter knjigo Velimirja Vulikich Bratje Pirnat. Tuđi tokrat smo seveda nanizali le nekaj novih knjig, po|K>lne informacije o novo-stih ter drugem gradivu in prireditvah, ki jih organiziramo, pa so našim obiskovalcem na razpolago v domžalski knjižnici med uradnimi urami in na straneh interneta. BZO kana in se odpeljali do ptujskega gradu. Većina izletnikov si je pod stro-kovnim vodstvom kustusov podrob-neje ogledala lepo urejen grad in ob-čudovala zlasti zgodovinske zbirke, nekateri pa so bili navdušeni tuđi nad zbirko glasbenih instrumentov. Najstarejše slovensko mesto, ki ga nekateri klićejo tuđi zakladnica tisoć-letij, nas je pričakalo v soncu. Većina obiskovalcev je urico prostoga časa iz-koristila za sprehod po starem delu mesta in kratke postanke pred neka-terimi spomeniki, drugi za malico, vsi skupaj pa smo občudovali skrb me-ščanov za ohranjanjo naravne in kulturne dedišćine. Naslednja postaja je bil Ormož, tu so si najbolj navdušeni ljubitelji zgodovine ogledali grad, tišti manj navdušeni pa modemejše stav-be, ki jih v tem mestu ni malo. Po dalj-šem postanku v eni izmed zidanic na Kogu, ki se lahko pohvali z najbolj znanimi slovenskimi vinarji, in obisku Ljutomera, je bila na vrsti večerja, po njej pa vožnja proti domu. Izletnik! so bili nad obiskom tega dela Slovenije navdušeni, saj so se mnogi prvič sprehodili po Ruju, ob-ćudovali lepoto Ptujske Gore in pri-merjali pridnost ljudi z našega ob-moćja z delom v vinskih goricah. Srečanje pa smo izkoristili tuđi za pogovore o uresnićevanju sprejete za-konodaje na področju žrtev vojne, saj so bili z nami tuđi delavci prislojnega oddelka Upravne enote Domžale, ki se zelo trudijo, da bi bile zahteve upravičencev ćimprej rešene. Med vsemi upravnimi enotami po odstot-kih rešenih zadev Upravna enota Domžale (skupaj 1047 vlog, rešenih 581 zahtev) spada na 12. mesto, ena-ko mesto pa ima tuđi glede na druge pokazatelje. Žal je potrebno še vedno zelo dolgo čakati na rešitve zadev v okviru pristojnih republiških organov, zato se je društvo pridružilo zahte-vam Društva izgnancev Slovenije, da je potrebno z reševanjem zahtev žr- DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE 1941 1945 1 £\J \ LJUBLJANA tev vojne na drugi stopnji pohiteti. Društvo izgnancev iz našega območja pa sodeluje tuđi na informativnih konferencah, na katerih je bil že obravnavan problem odškodnin pa tuđi škode, ki so jo med drugo sve-tovno vojno povzročili Slovencem av-strijski uradniki in avstrijski vojaki v se-stavi vvehrmachta. Sestalo se je tuđi vodstvo Društva izgnancev Domžale, ki je pripravilo program za leto 1998 in ga posredovalo vsem občinam, hkrati pa spreje-lo sklep, da bo letošnje novoletno srečanje vseh izgnancev z območja ob-čin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravće 18. decembra 1997 v Majče-vem dvoru. V. Člani kluba MAVRICA. vabimo, da si v razstavišču v Kulturnem domu v Radomljah ogledate klubsko pregledno razstavo fotografi] Razstava bo odprta od 28. novembra do 14. decembra 1997 Vabimo tuđi na ogled pregledne državne razstave barvnih diapozitivov za leto 1997 • Projekcija izbranih diapozitivov več kot 150 avtorjev iz 30 slovenskih foto klubov in društev ter iz zamejstva bo 12. decembra 1997 ob 18. uri v Kulturnem domu v Radomljah Prireditelja: Fotografska zveza Slovenije in Foto kino in video klub MAVRICA Radomlje I GRAFOLOŠKl KOTIĆEK Šifra: Črnolaska T>oGDVcrR.. v WOJ£ djdUxku xtmm. , opM'^ocZ; q& cl, #&**$<*" pou^ bc euo jui iđb pipnuo injr ctt^et r*rs* Pred leti so pod geslom nič nas ne srne presenetiti potekale razne reševalne akcije in izobraževanje prebivalstva ob primeru nesreč. Na to geslo pa me je zopet spo-mnilo vaše pismo. Že naslov kaže na osebo, ki si pri-zadeva vzpostaviti blizino. Poleg gra-fološke analize pisave je zanimiva tuđi analiza pisma. Za (»novo ste si iz-brali enega najbolj dekadentnih filozofom Iz njegovega opusa pa tišti odlomek, ki govori o izkustvu blizine. Ni vam dovolj samo formalna blizina; hoćete već. In to je, da vam sogovor-nik postavi ogledalo, v katerem uzre-te svoje misli. Pri vzpostavljanju lakih stikov ste previdni. Levi rob pisave se postopo-ma oži, razodeva premišljeno in pre-vidno osebo. To pa se nevsiljivo uje-ma z ritmom in s taktom v pisavi, ki prepovedujo, da bi se črke prelivale ena v drugo, ampak ostaja vedno enak. Telo je absoiutno pokorno duhu. Večni iskaloc. Pisava šolska in s tem v zvezi tuđi lepa. V ozadju te pisave pa je skrita prikrita samoniklost. V vojski temu re-ćejo pehotna mina, ki eksplodira sele takrat, kadar stopiš nanjo. Sele ko vzpostavite stik in zaupanje, pokažete vso svojo stvariteljsko silo in iznajd-Ijivost. Tu je skrit življenjski zagon, ki vas žene k nenehnemu iskanju. Nazorno plastična globina pisma, kar sama izraza globino pisca, iz katere ve-je duhovno telesna toplina. Vse to je podrejeno estetskomu čutu, ki izraza osebo, na katero se lahko zanesemo. Posebnost te pisave je v oblikovanju. Vsaka ćrka je lik zase. Oštrih pre-hodov sploh ni opaziti. Znaćilnost osebe, ki je pisala, pa se kaže v grilan-dah (ćrka v in u) in arkadah (ćrka m in n). Pisateljica okolico dobesedno pozira vaše, s tem pa nehote presega mejo dobrega okusa. Eden mojih prijateljev je pisateljico oznaćil kot prikri-tega sangvinika. Mogoče je to vaša napaka, ampak ognite se napaknm in zaprli boste pot resnici, cilja pa nikoli ne boste dosegli. ŠTEFAN ROZMAN Domžale /lamnik NOVEMBER LISTOPAD 23 Pisma brakev SLAMNIK 714-599, 721-022 Spoštovanc bralkc in bralcc prosimo, da svoje prispevke podpišete s polnim imenom in navedete točen naslov. Prispevkov brez točnega naslova ne borno objavili. Pišem bralcev, ki bodo daljia od 32 vrstic, zaradi pomanjkanja prostora prav tako ne borno mogli objaviti. S sredstvi Evropske komisije do rekreativnih površin (2) Spostova na Županja,___ zelo lepo od vas je, da skrbite za udobje obćanov. Del tega smo si lahko prebrali tuđi v Slamniku v prispev-ku, kjer si prizadevate, da bi uredili rekreacijsko obnoć je ob Kamniški Bistrici. To seveda ni nit napačnega in ćelo vredno spodbude in pohvale - ce ne bi bilo spornih nekaj stvari. Pri vsaki gradnji ali urejanju okolja ve-Ija pravilo (vsaj veljalo naj bi), da se prič-ne 2 delom, ko je urejeno vse v zvezi z lastništvom. Ravno to pa je tu v tem pri-meru sporno. Javno vas sprašujem, na kak-Sni podlagi pričakujete nepovratna sredstva od Evropske komisije ECOS -OUVER-TURE 1997-99. Na območju, kjer namera-vate urediti rekreacijsko področje (s pomočjo ne|X)vratnih kreditov od zgoraj navedene organizacije), torej na obmocju Kamniške Bistrice, nimate občinske zemlje. Za tisto obmocje so bili vloženi dena-cionalizacijski zahtevki in prav zanima me, će ste bili toliko pošteni in ste ob vlogi za nepovratna sredstva Evropske komisije ECOS - ouverture to napisali. To namreč, da do zemlje, na kateri bi želeli zgraditi rekreacijsko obmocje s pomočjo njihovega denarja, niste upravičeni. Ne sicer vi oseb-no, ampak občina, katero kot Županja predstavljate. Ta zemlja je bila namreč po koncu 2. svetovne vojne s pomočjo ko-munistične diktature ukradena njihovim zakonitim lastnikom - v većini primerov brezodskodnin. Upam, da poznate evro|)ske norme (in da jih boste tuđi spoštovali) ter da si resnić-no Želite v Evropo. Ampak na način in pod Pogoji, kot jih želite (in izvajate) vi, ne homo nikoli uspeli. Uredite najprej, da se lx> do uresničili vsi denacionalizacijski zahtevki na teh obmoćjih, potem pa gradite rekreacijska območja - lahko tuđi na svoji zemlji, nikakor pa ne na tuji. Saj živimo v demokraciji. BOJAN FRANC ŠTEFANIČ __Spoštovani! Pošiljamo vam odgovor na prispe-vek »Prosimo za odgovor«, ki je bil objavljen v oktobrski šfevilki Slamnika. Nepodpisani občani iz Domzal sprasujejo Karitas in Rdeči križ, kakšni so kriteriji za sprejem v prcnoćišće za brezdomce pri Karitas in dodelitcv to-plih obrokov v javni kuhinji pri Rde-cem križu v Domžalah. V imenu Župnijske Karitas odgovarjam na tišti del vprašanja, ki se nanaša na pre-nočišće za brezdomce. V prenočišće za brezdomce sprejema-nio moške (prenočišća za brezdomke ni-mamo), ki nimajo bivališča ter so brez do-hodkov, n<>odvisno od njihove starosti ali svetovnega nazora. Običajno so to obča-ni, ki jim ludi s pomočjo six ialne služi*1 ni Uspelo zadostiti osnovnim preživetvenim Potrebam človeka. Prenočišče za brezdomce obsega manjšo sob) s štirimi pogradi, mizo, stolom in eno omaro, še mnnjšo predsobo ter straniščem z umivalnikom in tušem. To je 2ares skromen proslor, v katerem lahko prenočujejo štiri osebe. Bilo je mišljeno le kot začasna kratkotrajna rešitev za posa-Tieznike, ki so prišli v največjo stisko, iz katere se trenutno ne morejo sami izvle-či. Žal pa ugotavljamo, da posameznik, ko Priđe iz različnih vzrokov tako daleč, zelo težko najde izhod i/ te situacije;, čeprav z njo ni zadovoljen. V |)ismu neimenovani občani ugotav-Ijajo, da nekateri starejši občani nišo delež-ni te pomoči. PoSteno bi bilo, če se bi ob-fani podpisali in bi tako s pomoćjo njih l,i-2p prišli do oseb, ki so pomoči potrebni, Ceprav žal moramo povedati, da so že nekaj časa zasedene vse postelje. Kolikor pa * občani pri tem mislili predvsem na ob-fana L. V, ki je dobro poznan tako social-ni službi kakor ludi Župnijski Karil.is Dom-*ale, moramo obrazložiti, da jeobčan I- V v«" kakor loto čini prebival v prenoćištu za brezdomce in ga je na lastno željo zapu-stil. Po njegovih besedah se bi vrnil v pre-nočišče le pod pogojem, da bi drugi brez-domci odšli iz prenočišča. Njegov problem smo sku|MJ s socialno službo že već-krat reševali, vendar nobena od predlaga-nih rešitev za njega ni bila sprejemljiva. Po njegovem mnenju je edina rešitev, da dobi manjše, poceni stanovanje. Ker je g. L. V lastnik manjšega posestva ter ima sta-rostno pokojnino in ker nimamo na raz-polago stanovanja, bi bila po našem mnenju najboljša rešitev bivanje v domu upokojencev, česar pa psihično ne more sprejeti. Žal Domžale nimajo samskega doma, s pom(x":jo katerega bi lahko ustre-zneje resili marsikateri problem. Apeliramo na občane, ki imajo na raz-polago prazno stanovanje, ali vsaj sobo, da g. L. V pomagajo. S tem bi mu tuđi pomagali, da bi dobil ponovno zaupanje v ljudi. Člani župnijske Karitas Domžale se trudimo, da po svojih močeh in možnostih pomagamo Ijudem v stiski, žal pa vseh stisk ne moremo resiti, ker nas je veliko premalo in so tuđi naše materialne mož-nosti premajhne. Stisk pa bi bilo lahko veliko manj, če bi občani v večjem številu delovali karitativno in ne ostali zgolj opa-zovalci in kritiki. S spoštovanjem Tajnica Župnijske Karitas Domžale dr. MARI|A BIZJAK-SCHVVARZ- BARTl O kriterijih za dodelitev toplega obroka v javni kuhinji Območna organizacija Rdečega križa Domžale trenutuno zagotavlja dnevni topli obrok v javni kuhinji šli-rim občanom preko naročilnice Centra za socialno delo Domžale (edini vir preživljanja) od teh dva brezdom-ca v sobi Karitas. Na prošnjo Karita-sa Domžale dajemo topli obrok oče-tu in sinu z begunskim statusom (do aprila 1998). Po dogovoru z občino pa imamo štiri tople obroke stalno na razpola-go. Te pa izkoristijo občani, brezdom- ci, klošarji, ki nimajo toplega obroka na dan. Območna organizacija Rdećega križa Domžale Odgovor Viktor ju Balažiču Balažič me v 95 vrsticah svojega zapisa, ki je bil objavljen v prejšnji šte-vilki Slamnika, napada, kritizira in mi očita vse nemogoče stvari. Ćelo to m podtika, da sem nacist (citiram njegov stavek: V slogu nacistične antikomuni-slične propagande Stibrič s svojim pi sanjem razveseljuje po mojem mnenju zelo malo bralcev Slamnika; konec citata). Viktor Ralažič, močilo se molite. A poj-dimo lepo po vKli. Pričakujem, da boste dokazali, da sem nacist ali pa se mi hoste javno opravičili. Kajti nisem nacist, drži pa, da sem antikomunist (in tuđi antinacist). Zame sta komunizem in nacizem eno in isto, samo malo drugače sta oblečena; nacizem v kljukasti križ, komunizem pa v krvavo rdečo zvezdo. Obe ideologiji temeljita na neetičnosti, nehumanosti, novinarski manipulaciji, ustrahovanju, grožnjah, pobijanju nedolžnih, zatiranju pravic, zatiranju demokracije itd. Zato se tako komunisti kot ludi nacisti ne bi smeli pojav-Ijati na nobeni javni funkciji. Naši vrli komunisti (pravna naslednica zloćinske ko-munistične partije je ZLSD - katere član ste baje tuđi vi) ne samo, da se nišo umaknili iz javnega življenja, zavzemajo ćelo naj-bolj eminentne in odgovorne položaje v državi (KuCan kot predsednik države itd., ter občini (Cveta Zalokar - Oražem kot Županja itd). Pa naj bo o tem dovolj. Ko sem analizirat vaš prispevek, sem v njem opazil ogromno stavkov, ki so si bili popolnoma v koliziji sami s seboj. Naj omenim samo najbolj očit ne. Tako recimo navajate, da ste kristjan in obenem še član ZISD (torej komunistov). Citiram: Med člani ZLSD kot Stibriču konkurenčni stranki nas je nekaj kristjanov, konec citata. To nikakor ne gre skupaj. Če ta vaša trditev drži, potem ne vem, kako so vas lahko sploh sprejeli v stranko komunistov. In v kateri stranki sem jaz, ko mi očitate, da je ZLSD meni kon-kurenčna stranka? Naj vam zaupam, da trenutm nisem v nobeni. In če ste se vi že uspeli »infiltrirati« vZLSD, upam, da se po vseh močeh zavzemate za to, da se vero-iik vrne kot ohvezen predmet v osnovne sole in da se gozdovi vrnejo prejšnjemu uradnemu lastniku, se pravi Cerkvi - ter da tnste v tem uspeli prepričati svoje stranka rske kolege. Če ste kristjan, potem se lx>stc za to na vsak način zavzemali, če-tudi preko ZISD. Bog vam tx> to zagoto-vo poplačal. Veseli me tuđi, da se strinja-le z menoj, da Županja očitno laže (citiram vaš stavek: Županja je z veliko strpnostjo v odgovoru Stibriču dokazala, dl laže in s tem medijsko manipulira - konec citata). Lepo, da tako mislite o Županji, da ona torej laže in medijsko mani/julira. Verjetno vas lx> pohvalila. Še posebno, ker se ona sama niodzvala na moja vprašanja (očitno semjo pritisni! »ob zid«), temvečste to njeno vlogo zasedli sedaj vi (in to precej nespretiK), po mnenju velike večine bralcev Slamnika). Ko sva že pri bralcih Sla- Servis in trgovina RTV tehnike Na sporedu je moja najljub-&? TV-odtlaja. Kot prikovan se-ditn pred televizorjem in nepre-mično buljim vanj. Zelo se za-havam in nadvse dobro se po-čutim. Ojoj, pokvarit se mi je televizor! Moji dobri obfutki so izginili brez sledu. Na srećo se spomnim na Dušana Hribarja in njegov RTV servis in trgovino. Ali ihij ga pokličem po telefonu (061) 722-752 ali 710-209, ali naj skočim v Domžale na Ljubljansko 110? Dobro vem, da mi bodo hitro in kvalitetno popravili televizor. Morda hi ga kar pokliča! na dom? Izbira je popolnoma moja. Če bo potrebno, pa lahko izbiram še med avdio in video aparati znamke SONV in SHARP. Kupim ni lahko še videorekorder in HI-FI napravo. Ob nakupu, lahko bom plačal tuđi na obroke, mi bodo še strokovno svetovali. Če bom plačal z gotovino, pa mi bodo priznali gotovinski popust. Trgovina je odprta vsak dan od 8 12 in od 14-19, zapr-ta je samo ob nedeljah in pra-znikih. SHARP mnika, naj vam se povem, da se velika ve-čina bralcev z menoj in mojim načinom pogleda na svet, ki bi bil idealen, če ne b, bilo komunizma, strinja. Za tistih nekaj (iz dneva v dan jih je na srečo manj) nasprot no n tislečih, ki imajo od prejšnjega režima velikanske koristi (finančne ali kakšne dru-gači le), pa je samoun levno, da se z menoj ne strinjajo, saj lx>do izgubili bonitete, če se bodo (javno) strinjali z menoj (tiho me pa tako ali drugače podpirajo). Očitate mi nestrpnost do Županje, ne-strpnost in sovraštvo, ki naj bi ga gojil dc nje itd. Viktor Balažić, ponovno vas moram demantirati. Očitno niste brali mojih prispevkov, namenjenih njej, ali pa ste te namenoma spregledali. Kajti napisal sem (in za tem trdno stojim), da proti njej kot osebi nimam nič, imam pa precej prot njej kot Županji; da ne bi našteval vsega, samo na kratko. Videospot, v katerem javno izjavlja, da ne kadi, a jo isti trenutek na seji vidimo s prižgano cigareto v ustih, »podjetniški krediti« brez javnega razpisa in kriterijev, izlet na Mauritius (tuđi na stro-ške domžalskih davkoplaćevalcev, ćeprav prikrilo, preko drugih postavk). Lahko bi še našteval, a bo za prvo silo dovolj. Na koncu pa naj mi bo dovoljeno dat. še dva nasveta. Prvega domžalski Županji Če ne mislite javno odgovoriti na moja vprašanja, potem poišćite vsaj kakšno bolj kompetentno osebo, kot je Viktor Balažić, da to opravi namesto vas. Drugi nasvet pa gre Viktorju Balažiču. Če ste se navelićal živeti v domžalski obćini, ne išćite vzroka za preselitev v meni, temveč v vas samih in v svoji lastni nestrpnosti ter dejstvu, da se niste sposobni prilagoditi okolju. S tem tuđi končujem polemiko z vami. Pa brez zamere. JANEZ STIBRIČ Recimo bobu bob in popu pop Politični barometer in obnovitvena dela v domžalski cerkvi Šio je za zamenjavo tlaka v cerkvi, za kar naj bi odobrili znesek v visini 2 milijona SIT. Ker v proračunu ta izda-tek ni bil predviđen, so domžalski svet-niki naknadno z amandmajem izglasovali omenjeno sofinanciranje. Povze-majoć iz Domžalskih novic so poslan-ske skupine SLS, Zeleni, SNS in SDS amandma podprli o/. so njih vodje bili pripravljeni spregovoriti o tej temi. Za obnovo (laka v domžalski cerkvi pa se ništa strinjali poštanski skupini LDS in DS. O zadevi pa se nišo uspeli, hoteli ali želeli izjasniti vodje poslanskih skupi n ZLSD, SKD in Obrtniki. Jože Ne-mec (Zeleni) je izjavil, da ima cerkev kulturno zgodovinsko vrednost in pri lem opomnil na njeno baročno zasno-vo, na poslikave akademskega slikarja Slavka Pengova, ki imajo kulturno vrednost, ter da se nekaj najde tuđi iz Plečnikove sole. Vse našteto je vplivalo na odločitev Zelenih, da odobrijo sredstva za položitev novega tlaka v cerkvi. Jure Berlot (SLS) je bil še zgovornejši in je pribil, da je med drugim tuđi cerkev ogledalo kraja, zato so z vso odloćnostjo podprli, da se cerkvi nameni 2 milijona to-larjev, podprli bi tuđi večji znesek. lanez Slovnik (SNS) je smelo vzletel iz lelinčiče-vih vezi in se tuđi strinjal za odobritev znc ska v visini 2 milijona SIT, kakor ludi njegova poslanska skupina. Tuđi Roman Kur-manšek in njegova poslanska skupina SDS ništa prezrla kulturno zgodovinske vredno-sti domžalske cerkve in ji namenila dolo-čena sredstva za obnovo tlaka. Toni Dragar (LDS) je bil drugačnega mnenja in je dejal, da so bili pri svojem ne-strinjanju za dodelitev sredstev preglasova-ni od desno usmerjenih strank SKD, SDS, SLS ter njihovih simpatizerjev. Tone Peršak (Demokrati) je izjavil, da se nišo strinjali, da se domžalski cerkvi nakažejo sredstva za zamenjavo tlaka in se pri tem oprl na lo-čitev G'rkve od države, ob tem pa očilno »pozabil« da je po Ustavi RS Cerkev sicer ločena od države (beri: državnega aparata), ne pa tuđi od družbe, katere većinski del je. Kakor bi verjetno volivci LDS većino glasov dodelili Milanu Kučanu (članu ZLSD v mirovanju), tako bi tuđi po vsej verjetnosti Tone Peršak največji delež gla-;pv - poleg DS - dobil med volivci ZLSD. Računica je jasna in zgodba tuđi. Ni pa jasno, čeprav je, zakaj Franci Ger-iec, vodja poslanske skupine ZLSD in Marko Starbek, vodja poslanske skupine SKD, ništa utegnila ali želela odgovoriti na postavljena vprašanja Mojce Podgoršek iz Domžalskih novic. Ćelo Franc Herie, vodja poslanske skupine Obrtniki, je odgovoril z molkom in se pri tem (ne)upravičeno izgo-voril na nestrinjanje z uredniško politiko Jomžalskih novic. Kakor ima vsakdo in vsaka politična skupina vso pravico do svojega mnenja, je le treba razlikovati, katero mnenje je bolj »slovensko«, glede na to, ker Cerkev (v šir-šem smislu) predstavlja dobršen del slo-venskega naroda in vse, kar se postori na lem področju, ostane doma in tuđi, mimo-yede, gozdov ne more nikamor odvesti. Naj zaključim s franeoskim pregovo-im: Kdor preveč gleda, kateri veter piha, ie bo ne sejal ne sadil. IVAN KEPIC IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV »Dobrota ni sirota« V novembru smo praznovali sve-tega Martina, ki je pri nas zelo će-šćen svetnik. V glavnem ga povezujemo samo i vinom in drugimi do-brotami, malo pa se govori o tistem, po čemer je bil sv. Martin zares velik - o njegovi srćni dobroti. Še kot vojak rimske vojske in pogan je pre-zeblemu beraču poklonil pol svojega toplega plašća. Tuđi svetega Mi-klavža, ki bo kmalu prišel razveselit otroke, poznamo po dobroti. Bliža se božični ćas, ko naj bi vsak člo-vek ponovno doživel božjo in ćlove-ško dobroto. Dovolj je torej razlo-gov, da poišćemo nekaj pregovorov o dobroti. V naslovu smo zapisali pregovor, ki ga sicer poznamo v nikalni obliki ali v drugi razlićici, ki pravi: Dober - nor-cem podoben. Prof. Anton Trstenjak je takšno modrovanje odloćno odklanjal. Imel je navado reći: »Resnićna dobrota ni sirota. Daleč od tega! Dobrota je božja; je sled Boga v tem svetu. Človek, ki je dober, a morda ni veren, prej ali slej najde Boga.« Tuđi Kitajci imajo izrek, ki zveni bolj pesmistično, a v trenutku razočaranja nad Ijudmi bi mu marsikdo pritrdil: Samo dva dobra ćloveka sta: prvi je že umri, drugi pa se še ni rodit. Osnovno sporoćilo pregovorov je, da je dobrota nekaj velikega in vredne-ga: Dobrota je već vredna kot lepota. Dobrota je edina plemenitost. Dobrota se nikoli ne poštara. Kdor postane dober človek, je dovolj učen. Ni važno, kako dolgo živimo, ampak kako živimo. Brezsrćnost je najhujša srčna na-paka. Pristna dobrota prav zato ni sirota, ker je dosledno nesebična in sploh ne računa na povračilo in hvaležnost. Edi-no in zadostno »plaćilo« za dobroto je sreća la: Dobrota, ki računa na povračilo, ni dobrota, (kitajski) Dobrota prinasa svoje plaćilo že s seboj. Dobro delo je vedno srečo imelo. Dobrota (krepost) in sreća sta kot mati in hči. Plaćilo za dobra dela je kot datelj: pozno dozori, a je sladek. (Talmud) Bodi prijatelj dobrega in se ti ni treba bati hudega (slabega). Ljudje pozabijo dobro (Jelo, dobrote pa ne, kajti dobrota ostane nepozab-na. Veliki vzgojitelj in škof A. M. Slom-šek, ki je učil ljudi razlikovati med vide-zom in resničnostjo, je zapisal: Kaj po- maga še tako čedna lupina, ako jedro ni dobro. Filozof in duhovnik dr. lanez lanžeković pa je svojo knjigo Smisel življenja povzel v enem stavku: Smisel življenja je postati dober dovek. Pregovori nam povedo, zakaj: Dober človek je več vreden kot ves denar. (ruski) Dober ćlovek je zanesljivejsi kot kamnit most. (ruski) Dober ćlovek je tišti, ki obrani otroško srce (ki ne izgubi otroškega srca), (kitajski) Dobrota seveda ni v mnogih besg--dah, ampak v dejanjih: / Vsi hvalijo dobroto, a le malošte-vilni jo udejanjajo. Ni dovolj vedeti, kaj je dobro (treba je to tuđi storiti). Dobra vaolja (ali: namen) ima hitre noge (pomeni: hitro preide k de-janjem). Dobri nameni nišo dovolj, kajti pot v pekel je tlakovana s samimi dobrimi nameni. Delati dobro in izogibati se slabega je najvišje in najpreprostejše pravilo ćlove-ške in kršćanske nravnosti. Ljudska mo-drost o tem v kratkih besedah veliko pove: Delati dobro ni nikoli prepozno. Kdor ne stori nićesar dobrega, stori že s tem dovolj slabega. Ćlovek ne more nikoli storiti dovolj dobrega. Delaj dobro brez škiljenja (to je: ne glede na druge ljudi), (kitajski) Ko delaš dobro, se ne oziraj na-okoli (to je: ne daj se speljati s prave poti). Delaj dobro in pusti druge, naj govorijo. (franeoski) Delaj dobro in s tem osramoti hu-diča. (angleški) Deset let delati dobro še vedno ni dovolj; en sam dan delati zlo pa je že preveč. Dobrota ni manjša, če pade na nevrednega. Jezusovo naročito, naj ne trobimo pred seboj, ko dajemo milošćino in naj pri tem levica ne ve, kaj dela (daje) desnica, je ljudska modrost prevedla v na-slednje spodbudne misli: Dobro storiti, pa ne okrog zvoniti. Dobrota dela na skrivnem (potiho). Dobra dejanja se tuđi v temi sve-tijo (zato jih ni treba razglabati in razkazovati). Delaj dobro, potem pa to vrzi v vodo (pomeni: pozabi, ne zahtevaj zase ničesar). (kitajski) BOGDAN DOLFNC JEROVŠEK COMPUTERS SUPERSTORE »Računalnik je kot pralni stroj« V pritličju poslovne stavbe )erovšek Computers na Bre/nikovi 17 na Rodici pri Domžalah je poskusno odprta njihova maloprodajna trgovina, ki je v Sloveniji že osma po vrsti. Njeno uradno in slavnostno od-prtje bo v prvi polovici decembra. Kupci raćunalniške opreme obisku-jejo »obloženo« trgovino že sedaj. V njej namreč lahko kupiš čisto vse, kar ti srce »raćunalniško« poželi! Privoščiš si lahko popolni preizkus na-bavljenega računalnika, saj si v (erovšek Computers Superstore sploh ne želijo, da kupite mačka v žaklju. Morda še to: v letošnji številki Mo-nitorja so bili objavljeni rezultati testiranja osebnih računalnikov. So-delovalo je 40 podjetij in v dveh izmed treh kategorij so raćunalniki Je-rovšek Computers prejeli najvišje ocene in s tem priznanje Zlati monitor. Ne čakajte na december, Jerovšek Computers Superstore obišćite že zdaj, in sicer vsak delavnik dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 13. do 18. ure, ob sobotah pa med 9. in 13. uro. Ste se že zmenili am? Pohitite! 24 NOVEMBER LISTOPAD /lamnik Domžale RAZSTAVA AKADEMSKE SLIKARKE HUIQIN VVANG Svitki o slikarkinem iskanju svetovne harmonije Slikarka VVang Huiquin z dvojnim umetniskim poreklom, kitajskim in slovenskim, se je v začetku novembra v Likovnem razstavisču v Domža-lah predstavila z izbranimi svitki, ki so nastajali v letih med 1990 in 1997 Na papirnatih površinah, ozkih, pokončnih formatov, so se pred nami razvrstile krajine, od prividnih, za-senčenih, le z domisljijo prepoznanih namigov na naravne oblike, do prizo-rov, v katerih se združujejo vsi atributi v romantičnem duhu zasnovanih izrezov iz narave: gorsko pobočje, strmo skalovje, v brezno padajoči slap. Čeprav većina obiskovalcev razstave ni vajena zahodno-evropske slikarske izkušnje, so bile razstavlje-ne slike akademske slikarje VVang Huiquin prijetno domaće, saj smo v njih lahko prepoznali tuđi del svoje dedisčine krajinskega slikarstva od časov romantike do osebno oblikovanih prepesnitev današnjih dni. Dr. Nadja Zgonik je na razstavi predsta- Odprtja razstave slikarke Huiqing VVang se je udeležil tuđi ambasador LR Kitajske, njegova ekselenca Wu |un Feng s soprogo. vila slikarko in razstavljene slike. Domaća ter duhovno sorodna se ji zdi tuđi slikarkina želja po povelićevanju narave, ki jo prikazuje kot čarobno in skrivnostno. Ko jo slikarka prenese na papir, preneha bili le izsek vidnega, otipljivega sveta, in postane zrcalo, ki odseva posameznikova osebnostna razpoloženja. Razstavo je odprl ambasador LR Kitajske, njegova ekselenca WU |UN FENG; poudaril je pomembnost kulturnoga so-delovanja med državami in se zahvalil ga. Huiqing VVang za njen prispevek na podroćju sodelovanja Slovenije in Kitajske. V kulturnem programu je s predsta-vitvijo kitajske glasbe nastopila gdč. Nada (>:epek. Po odprtju razstave so pripravili tuđi poskušino tradicionalnih kitajskih jedi, ki jih je pripravila restavracija Kitaj-sko mesto. Huiqin VVang se je rodila 1955. leta v Nantongu na Kitajskem in je najprej diplomirala na Fakulteti za likovno umet-nost na Kitajskem, kasneje pa tuđi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Razstavljene slike pomenijo nekaj no- Koncert Ljubljanskih madrigalistov v grobeljski cerkvi Na jesenski večer, v petek, 10. oktobra 199" smo lahko v grobeljski cerkvi prisluhnili zboru Ljubljanskih madrigalistov pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka. Kulturno društvo Groblje vsako le-to organizira koncert, na katerem se predstavi slovenski zbor, ki je s svojo kvaliteto na poseben način zaznamo-val slovensko in tuje glasbeno prizo-rišče. Koncert Ljubljanskih madrigalistov je bil že peti po vrsti. Kakovost-ni koncerti, kar je pričujoči koncert nedvomno bil, so namenjeni ne le uživanju v lepoti poustvarjene glasbe, ampak imajo tuđi nalogo vzgajati tako publiko kot pevce. Na žalost sta tako domžalska in okoliška publika kot tuđi pevci za take lepote (vzgojo) precej slepi, kakor smo lahko sklepali iz zasedbe občinstva v cerkvi. Program koncerta je bil oblikovan po klasičnem vzorcu, mesanici krono-loškega in tematskega zaporedja. V uvodu smo poslušali pet mote-tov lacobusa Callusa. Dirigent nas je že v uvodu presenetil s svežimi izved-benimi prijemi. Zbor je inventivnosti zborovodje zgledno sledil. V nadalje-vanju programa so sledile sakralne skladbe Mokranjca, Mendelssohna, Ollsona, Kverna in Miškinisa. Skladbe, ki zahtevajo tehnično dobro podko-van zbor in zrelega zborovodjo, so bile izvedene v jasnih dramaturskih lo-kih. Precejšnja fluktacija v zboru ter odsotnost nekaterih pevcev, v določe-nih trenutkih pa tuđi nekaj nezainte- resiranosti pevcev, so bili vzrok za me-stoma nehomogen zvok (predvsem v ženskem zboru). Drugi del je bil zasnovan nekoliko lahkotneje. Uvod je izzvenel v znamenju Sandstromovega sodobnega kolaža, ki obkroža motet M. Praeto-riusa. Ugajal je pevski kvartet, postavljen na drugo stran cerkvene ladje. Program se je nadaljeval z dvema priredbama črnske duhovne glasbe, za-ključil pa z »obveznimi« priredbami slovenskih ljudskih pesmi. Med njimi je najbolj izstopala Lebičeva Pesem od zarje, ki se v već segmentih opira na primarno glasbeno izročilo in s tem popelje poslušalca v čisto druga-čen zvočni svet. Za doda tek so nam pevci poklonili dve slovenski ljudski. Pogostejši posluša Ici tega zbora smo v programu pogrešali kakšno programsko osvežitev, saj velik del programa že kar nekaj časa vztraja na svojem sporedu. Celoten koncert pa je bil vsekakor v znamenju izvirnosti in muzikalne logike zborovodje, ki je z zanesljivo kretnjo vodil zbor. Ljubljanski madrigalisti pa so pokazali, da je zbor lahko v rokah pravega zborovodje za-nesljiv in občutljiv poustvarjalec vsa-ke zborovske partiture. Tomaž Pirnat SABINA HRIBAR Gostilniška ie norec hodi v gostilno, da tam zapoje svojo himno ker v glavi velika je praznina, rad pokaže avto, ženo ali sina. To so uboge kreature, zvečine bivše partijske figure sedaj zamenjali so le kravate in se gredo demokrate. Bivša oblast jim dala položaje, pa tuđi sedaj ne morejo brez kraje, bistrila um jim kranjska je Sorbona, najboijši našli pot so tja do Maribora Oj, preljubi Marko, Tine, ne misli, da si zgrabil za rozine prišel bo še čas streznitve žal prepozno- brali bodo ti molitve vega, nekaj drugaćnega, kot smo vajeni, vendar velja po mnenju dr. Nadje Zgonik poudariti, da ni nakljućje, da nas slikarka vnović spominja na naravo in nas zvab-Ija vanjo. Iz kitajske filozofije namreč pozna njeno kozmićno skrivnost, hkrati pa ve, da je to, kar na Slovenskem vsi naj-globje rioživljamo v svoji notranjosti, prav narava in njen ćudež vedno obnavljajo-ćega se življenja. V. Likovno riazstavišče LJomžale Razstavljal Polde Mihelič V prvih dneh novembra 1997 je Likovno razstavišče Domžale zaprlo vrata za razstavo Poldeta Mihelića, sli-karja, ki ne sodi samo med zanimivejse kamniške sodoh ne slikarje, temveć zavzema vidnejše mesto tuidi na Slovenskem, likovno zelo razgibanem in pestrem prostoru. V njem po mnenju likovnega kritika Mirka Juterška, ki je tuđi predstavi! delo slikarja, izstopa predvsem zato, ker je zelo drugačen in samosvoj in to kljub svoji oćitni navezanosti na evropsko tradicijo. Slikar Polde Mihelič (Olševek f>, 1240 Kamnik), rojen leta 192.3 v Vrhpolju pri Kamniku, je ob odprlju razstave, slikovito, kot zna le on, predstavil tuđi svoje življenje, katerega več-ji del je preživel kot likovni pedagog. Njegova razstava v Likovnem razstavišću je bila že 19. po vrsti, poleg tega pa je razstavljal na številnih skupinskih razstavah in sodeloval v slikarskih kolonijah. Številni obiskovalci razstave Poldeta Miheliča, ki bo vsak čas praznoval svoj šliriinsedemdeseti rojstni dan, smo njegove sliko lahko primerjali z doli naivcev, pri tom pa soglašali z zapisom v katalogu izdanem ob toj priložnosti, (izdala Knjižnica Domžale), da je v slikah Poldeta Miheliča kot pristnost naiva izstopala že v ("asu, ko se o toh likovnih vrednotah v naši državi se ni govorilo in pisalo. Z njo pa slikar živi še danes, se-voda ne voč lako sam, kot je bil nekoč, toda še vodno samosvoj in poglobljen v poetično prikazovanje slovenskega pode-želja polpretekbsti. In v tem romantičnom slikanju dobro znanoga mu domačega človeka in krajine vidi slikar Polde Mihelič tuđi danes svojo poslanstvo. V. DOBRODOŠLA, BELA KRAJINA Večer narodne dediščine Knjižnica Domžale in trgovina Cinko Domžale sta v ciklu predstavitve-nih večerov različnih slovenskih pokrajin 7. novembra 1997 v Domžale po-vabila gostoljubne Belokrajnce iz občine Črnomelj. Začetek je bil lirićen in mehak, g. Marjan Gujtman, direktor Knjižnice, je štovilne poslušalce za katere je bil večnamenski prostor domžalske knjižnice več kot premaj-hen, v prijeten večer uvedel s pesmijoOtona Župančiča: Vsa tanka, vsa mirna, jezarja večerna..., nadaljevala pa ga je tamburaška skupina Dobreč iz Dragatuša, ki je pod vodstvom g. Toneta Grahka poskrbela za prijetno razpoloženje. Skupaj z njimi, ljudskim godcern g. Francem Šutejem-Jazom, ki je predstavil lončeni bas - izdelovalke Vere Vardjan in povedal tuđi prijetni šali, harmonikarjem g. Ivanom, ki je zaigral na 150 let staro harmoniko, ter ostalimi nastopajoćimi smo korak za korakom spoznavali belo-kranjsko pokrajino, se ustavljali ob značilnostih posameznih mest in prisluhnili mehki belokranjski govorici. Pisanice vseh vrst, ki so pred nami nastajale pod pridnimi ro-kami gospe Marije Trdič, Zeleni lurij, številne folklorne skupine v lanenih belih obla-čilih, bele breze in številne belokranjske značilnosti so marsikoga od nas prepričale, da je to deželo vredno obiskati. Piko na i prijetnemu večeru pa so postavile članice društva Krnica iz Velikega Nerajca, ki so poskrbele za predstavitev in pokušino bogate belokranjske kuhinje, še posebej dobri so bili svitki. V. Ga. Marija Trdič nam je pokazala izdelovanje prečudovitih belokranj-skih pisanic, ob njej ljudski eodec g. France Šutej-jazo ter dva člana folklorne skupine z lončenim basom »gudalom«. Mladi domžalski glasbeniki spet uspešni v tujini Že nekaj let učenci Clasbene sole Domžale te-kmujejo na mednarodnih tekmovanjih mladih glasbenikov. V zadnjem času so se udeležili treh natečajev v Italiji. V letošnjem Juliju, ko je veči-na učencev že počitnikovala, so se naši mladi glasbeniki potili v prijetnem turističnem mestecu na Ligurski obali, v San Bartolomeu. Konec oktobra pa so tekmovali v rojstnem kraju največjega violinista Niccola Paganinija - na njegovem konzervatoriju - v Cenovi in dva dni za tem v starem turističnem mestecu Stresi ob Lago Maggore. Te-kmovanja so bila naporna zaradi velikih razdalj, se bolj pa zaradi slabše organizacije, ki je za Ita-lijo tipična. Kljub temu so se mladi glasbeniki iz-jemno dobro uvrščali, kar kaže, da so izvrstno pripravljeni in tuđi v slabših razmerah sposobni doseći odlične rezultate. V San Bartolomeu sta mlada violinista Glasbene solo Domžale, Maja Savnik in Niki Germovšek, osvojila 3. in 4. nagrado. Bivši učenec naie sole, Daniel Savnik, ki je trenutno v .1 lotniku SGŠ Ljubljana pri prof. Igorju Ma-roševiču, je v kategoriji trobente tuđi osvojil .}. nagrado. Menda je to prvi trobentač iz naših krajev, ki je to kmoval v tujini. V Genovi sta tekmovali 6-letna Jelena Ostojič in Maja Savnik. |elena jo v kategoriji najmlajših violinislov do- segla 4. mesto, Maja pa je v konkurenčno najzahtev-nejši kategoriji zmagala oziroma dolila 1. mesto z mladim violinistom iz Ljubljane Markom Radoničem. Oha violinista sta dosegla po 99 točk od 1(X) in osvojila tuđi posebno nagrado Fondacije »Ermma Maria Ferrari«. Violinistka Maja Savnik je v tom letu toroj že drugič zmagala, prvič na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. Po dvoh dneh tokmovanj v Gonovi smo so za riva Mladi glasbeniki z njihovimi mentorji v STRESI. dni preselili na Lago Maggiore. Maja Savnik je skoraj ponovila uspeh iz Gonove, saj je zasedla 3. mesto s 95 točkami takoj za omenjenim Markom (97 točk) in japonko Asami Naka (9f> točk). Pri tem je imela Maja nekaj smole, saj ji je zaradi strgane strune nagaja-la intonacija. Vendar je komisijo uspela prepričati s svojim igranjem tako, da so ji dodelili še 1. nagrado. Tako jo bil izkupičok naših tekmovalcev zelo bogat, tega je bila še posebej vesela mentorica mladih vio-linistov, Anastazija Sešek, in korepotitorka, lasna Jan. Kot zanimivost naj omonim, da je bilo med tekmo-vanjom in po njom v Stresi najbolj živahno v prostoru za zabavo, kjer so se tekmeci na odru sproščeno zabavali z ročnim nogometom, laponci, Slovenci, Ita-lijani, Jugoslovani skupaj v igri, to je bil čudovit pogled ne mlado. TONE SAVNIK Mlada violinistka Maja Savnik med tekmovn-njem HELENA GIACOMELLI Lepote Viševnika Planinci smo kot ptice selivke: poleti nas neustavljiva želja vleče na mo-gočne gore |ulijcev, na raztegnjeno grebenaste Karavanke in po iz postavljenih, zavaravanih plezalnih poteh na najvisje vrhove Kamniških Alp; z jese-njo pa, ko se krajšajo ure dneva, ko se zapirajo visokogorske planinske koće, ko se v mrzlih jutrih v osojnih legah že pojavi zmrzal, se selimo na sredogor-ske vrhove in na nižjegričevnate poti. Z bogastvom doživetij v duši. Ki nam bo svetilo deževnomraćne jesenske in otožno, golodrevesne predzimske dni. Kdo ve, će so macesni nitrati pod Vi-Sevnikom že usuli svoje oranžnoziate iglice? Ob koncu avgusta so bile še zelene, mehke in sveže, kot trava na pašnikih po-kljuških planin. Pripeljale smo se takrat, tri planinske pohodnice, na Rudno polje. Kar bo, pa bo, smo se v Domžalah z optimizmom zazrle v ploščo mraćnosivih obla-kov, ki so prej grozili s plohami kot pa (po večorni in še zgodnjejutranji vremenski na-povedi) obljubljali jasnino. In je bilo - son-ce med kopastimi oblaki na Rudnem polju. • Na jaši se obrnemo desno (levo zaće-njajo triglavski popotniki svoja romanja prek Velega polja), zabredemo v rosnato travo in stoparno \>n lepo speljani steziri ob smućarski vlečnici navzgor (obfutek strmine je relativen pojem: kor je za ene-ga zmerno, je za drugega zelo strmo), si na mehki travnati ravnici zravnamo kolena, da bi se levo (desna steza zaobiđe vrh Viševnika) skozi macesnovje vzpeli na greben. Odpre se pogled, obstane korak: pod nami svetio dno planine Konjščice, nad tri-glavskim pogorjem tesnobno modri oblaki, mi pa še soncu nastavljamo razgreta lira. Stp/ir;i se ra/le/o prck tr.ivn.tiff'.t nn- bočja in se pod vrhom spet zožena uhodi na greben, ki, čo z roba pogledaš na drugo stran, pokaže svoje prepadno skal-nato lice. Lo kako serri mogel tako dolgo odlašnti s potjo nanj? so vprašuješ, zroć v bližnje stone Malega Draškega vrha, na-vzdol na lezerca in na temnozelene širja-ve pokljuskih gozdov s svetlimi zaplatami planin. So ti Kamniške planine preveč pri roki? So drugi julijski vrfiovi, predvsem pa Triglav, tolj vabljivi od 2050 visokega Viševnika, poldrugo uro do dveh hoda nad Rudnim poljem? Ali pa si bil tako zasićen z lepoto (Ijuheznijo) njihovih rxiti, da v tebi ni bilo ne prostora ne želje po spoznavanju drugačnega sveta. Zdaj veš: sestop po kratkem, razgibanem grebenu na Srenjski preval ni enak hoji po drugih grebenih; s soncem obsijana steza po valovitom svetu trat, ruševja in macesnov med Solišni-kom, Debelim in Lipanskim vrhom do Rlejske koče na Lipanci, je enkratna, nik-jer ponovljiva, preprosto lepa. Ta hip, pod našimi koraki, najlepša. V soncu smo poseclle na klop pred kočo, zadovoljne, da se je vreme do tu zve-sto »gor držalo«. Medtem, ko smo pilo čaj, osladkan / zvončkljanjem kravjih zvoncev in z odzdravljanjem prihajajočim in odha-jajoćim planincem, so megle in soparni oblaki postopoma zakrili sonce ler nizko polegli na vrhove. Na obrazu začutimo prve kapljice, nonadna ohladitev pologne iz nahrbtnikov puloverje in vetrovko. Ćelo rokavice nišo odveć. Da bi šle v takem Se na Debelo pe<":? w s[)oglodujemo. K.ij pa bi imela od »tipanja« skozi meglo, zdrslji-ve hoje po mokri travi, nobenega razgleda z vrha? Samo slab občutek in obžalo-vanje, ker bi si s svojo nenasilno željo po »še voč in še višje« spridile turo. In je Debela peč, skrita v oblačni termini nad Lipanco, ostala »neosvojena, naša planinska tura pa taka, kot smo si jo žele-le: svetio in sprošćujoča. Saj je skozi vejev-je že po nekaj korakih po označeni, pre-senetljivo lepi stezi nazaj proti Rudnomu polju znova zasijalo sonce. In pomislim (ko ob avtu odpade z nog teža gojzarjev): za nami je pet ur nenaporne, prijotno spreha-jalne hojo. |e to malo? |e to veliko? Je to rnorda ravno pravšnja mera? Pravzaprav, ali sploh rnoremo meriti globino doživetij v gorah z dolzino prehojenih planinskih poti in količino časa, porabljenega žanje? Narava ti daje toliko, kolikor znaš od nje sprejeti. Dva popotnika ob istem času na isti poti in vendar, vsak s svojim sprejema-njem istih podob, ki jih zaznava oko: pa-šniške trate z vijoličnimi cvetovi sviščev-cjcv, pastirski stanovi, v blizini pas(xii se živina; ruševje z macesni; razgibana greben-ska stezica; gil)aj(jči se oblaki od Bohinj-skega kota do Triglava, zdaj gmotastočrni, zdaj puhasloboli, razgrinjajoć med raztr-ganinami vrhove v soncu; mehka stopinja po gozdni poti, korak od nje gobe - sive, rjave (najbrž neužitne, sicer bi jih gobarji že pospravili v svoje košarice) in rdeče mušnice, čudovite v svoji strufx]ni lepoti... kakšno bogastvo narave. in rta tako »kratki« poti! Domžale /lamnik NOVEMBER O T LISTOPAD Lj Šahovske novice Škofja Loka Šahovska /veza Slovenije in Šahovsko društvo Murka Lesce sta organizirali letošnjo 1. šahovsko ligo - zahod, v kateri se je za vstop v družbo najboljših, to je v 1. super slovensko ligo, potegovalo 8 šahovskih ekip. Tekmovanje je potekalo v dveh delih, in sicer ob koncu tedna od 17 do 19. 10 in od 24. do 26. 10. 1997 Po treh let ih se je po 7 krogih napetih in zanimivih šahovskih spopa-dov v najboljšo slovensko šahovsko ligo uvrstila ŠD Murka iz Lesc, odlično 3. mesto pa je zasedla šahovska ekipa Napredek Domžale, za katero so igrali: MM Branko Stanojević (3 1/2/7), M Ivo Bajec (1/2), M Vladimir Ivačič (51/7), MK Marjan Karnar (3 1/2/7), MK Vide Vavpetič (4 1/2/7), MK Bošt-jan Rebernik (2/5), MK Franci Kosir (0/1), MK Janez Hribar (2 1/2/ 3), MK Boris Skok (V2) in MK Bogdan Osolin (1/2). Iz 1. šahovske lige - zahod se se-lijo zadnjeuvršćeni, vendar izredno borbeni šahisti Starega trga ob Kol-pi. Končni vrstni red: 1. Murka Lesce (12 (27), 2. BMP 10 (25), 3. Napredek Domžale 10 (23 1/2), 4. Vrhnika 9 (27 1/2), 5. Iskra AET 6 (20), 6. Dr. Milan Vidmar 5 (18 1/2), 7. Koćevje 4 (15), 8. Stari trg ob Kol-pi 0 (12). Vide Vavpetič 2235 Dušan Jokovič 2200 1. šahovska liga-zahod 1997 1. e4 c5 2. c3 Sc6 i. d4 e(> 4. d5 exd5 5. exd5 Se.5 6. Sf3 db 7. Sxe5 dxe5 8. Lb5+ Ld7 9. Lxd7+ Dxd7 10. c4 Ld6 11. Sc:3 Se7 12. 0-0 0-0 13. Se4 Sgb 14. Dh5 f6 15. Ld2 b6 16. Taci Tfd8 17 Tc3 Df7 18. Tg3 Td7 19. Te1 Te8 20.1X5 Kh8 21. h4! Tdd8 22. Sg5 Dd7 23. Se6 Lf8 24.1x1 Tc8 25. h5 Se7 26. DO Sg8 27 Te4 Te7 28. Teg4 Tf7 29. Th4 Ldb 30. Tgh3 f5 31. Sg5 Tf6 32. h6! gxh6 33. Se6 f4 34. De4 Tg6 35. b.3 Sf6 36. Df5 Tcg8 37 Txh6 Txh6 38. Txh6 Se8 39. Lb2 Sg7 (Beli v hudi časovni stiski ne vidi mata v eni potezi! Pozicija črne-ga je kljub tej »napaki« popolnoma izgubljena.) 40. Lxe5 1-0. Domžale Najboljša šahista na oktobrskih hitropoteznih šahovskih turnirjih ŠD Napredek Domžale sta bila Bogdan Osolin in Boris Skok, ki sta zbrala 28 točk. Tretje mesto je osvojil Tone Ribič s 27,5 t. Četrto mesto je zasedel Vitomir Janjić 25,51., peto mesto Artur Jack 21,51., šesto mesto Peter Zupančič 19,5 t. itn. Na petih tedenskih turnirjih v oktobru je sodelovalo 17 šahistov. Še skupni vrstni red hitropoteznih šahovskih turnirjev po letošnjih devetih mesecih: 1. Bogdan Osolin 266, 5 t., 2. Boris Skok 256, 5 t., 3. Artur Jack 249 t., 4. Vitomir Janjić 238,5 t., 5. Peter Zupan-Cič 177 t. itn. Mojstrski kandidat Marjan Karnar srečal Abrahama Med mladim po srcu in mladimi po let ih je dolgoletni, standardni in eden izmed najuspešnejših šahistov, Marjan Karnar, član ŠD Napredek JJomžale, praznoval 50. rojstni dan. C-estitkam ob okroglem rojstnem dnevu se pridruzujejo tuđi vsi /vesti bralci šahovske rubrike Slamnika Na črno-belih poljih. Seveda Marja-nu želimo še veliko veselja ob (lajanju »šahmatov«! Urednik rubrike pa je izbral samo njemu v veselje še priložnostne verze, ki mu jih je pred slavnostnim praznovanjem zapisal njegov šahovski »šef« Vide Vavpe-'ic, na »Abrahamovi veselici«, kjer so se /brali njegovi šahovski prijatelji, prebral pa Ivo Bajec, slovenski Šahovski mojster, »stari« in novi član ŠD Napredek Domžale, spodobi pa sp ludi, cia priobčimo še njegovo tanskoletno šahovsko stvaritev iz Skofje Loke. NajAbraham le, Marjan, ne pohodi, še dalje, kot doslej, li / nami bodi, iahiraj, v hribe bodi, note brusi, pri Tončki glej, da bodo sami plusi Marjan Karnar Janez Stupica 2230 2305 1. šah. liga-zahod 1996 1. Sf3 Sf6 2. g3 g6 3. Lg2Lg7 4.0-0 0-0 5. te1 d5 6. d.3 b6 7 Sdb2 Lb7 8. c:3 c5 9. Dc2 Se 6 10. e4 e5 11. a4 Te8 12. exd5 Dxd5 13. Se4 Sxe4 14. dxe4 De6 15. Lf1 Sa5 16. Sg5 De7 17 b4 c:xb4 18. cxb4 Se 6 19. Lc:4 Sd4 20. Dd1 Tf8 21. b5 TacS 22. L.d3 Tfd8 23. h4 h6 24. Sf3 Sc2 25. Dxc2!? a b c d t>. I g li Txc2 26. Lxc2 Lc8 27 Le3 f5 28. Tad1 Txd1 29. Txd1 Lb7 30. Sd2 f4 31. gxf4 Dxh4l 32. Lb3+ Kh7 33. fxe5 Lxe5 34. Kfl Lc8 35. Ke2 Dg4+ 36. f3 Dg2+ 37 Kd.3 Dh3 38. Ld5 Dd7 39. Th1 h5 40. f4 L.g7 41. Sf3 Lf6 42. f5 De8 43. Tg1! gxf5 44. Sg5+ Lxg5 45. Txg5 h4 46. exf5 De7 1-0/ Montecatini-Terme V italijanskem zdraviliškem me-stecu je Slovenija postala srednjoevropski prvak. Z odlično zma-go nad Hrvati 3 : 1 je v zadnjem, 9. krogu tekmovanja med deset im i ekipami povsem zasluženo osvojila srednjeevropski pokal Mitropa. Izjemen uspeh slovenskih šahistov so priigrali novopečeni velemojster Georg Mohr, mednarodni moister Aljoša Grosar, zelo obetavni kandidat za velemojstra Duško Pava-sovič (nagrada za najboljši rezultat na drugi deski) in letošnji državni prvak in najboljši igralec v ekipi Slovenije Marko fratar (nagrada za najboljši rezultat - 7,5/9 - na četrti deski in 22 novih ratinških točk). Končni vrsti red: 1. Slovenija 24, 2. Hrvaška 22,5, 3. Madžarska 20, 4. Nemčija 20, 5. Švica 15, 6. Italija 18, 7 Češka 17.8. Francija 15,5,9. Av-strija 14,5,10. Slovaška 11,5. BOGDAN OSOLIN Z letošnjim šolskim letom se uresničuje večletno prizadeva-nje domaćega Šahovskega društva Napredek za sistematično vzgojo šahistov na drugi stopnji izobraževanja. Drugod po Sloveniji že uveljav-Ijene srednje sole so dale namreč zelo spodbudne rezultate, zato je bil že skrajni čas, da jim sledimo tuđi v Domžalah, saj naši mladi šahisti in šahistke dosegajo že lepe uspehe na regijski, pa tuđi na državni ravni. Za skupino dvanajstih osnovnošolcev deklet in fantov smo našli veliko posluha in razu-mevanja pri vodstvu OŠ Venclja Perka v Domžalah, ki so nam v ta namen enkrat tedensko omogočili učilnico. Triletni program Šahovske zveze Slovenije bo izvajal mednarodni mojster Matjaž Mikac iz Celja, redni šahovski učitelj z večletnimi iz-kušnjami. Za pokrivanje stroškov bo Šahovsko društvo Napredek Domžale pridobilo sponzorje in donatorje, tretjino stroškov prvega letnika pa bodo prevzeli slarši dija-kov. Na Srednji šahovski soli v Domžalah bodo mladi udeleženci pridobili nujno potrebne osnove in siste-matiko za svoj razvoj. STANE LAZNIK MLADI DRŽAVNI PRVAK V DVIGANJU UTEZI Boštjan Peterca »Za dviganje utezi me je navdušil moj očka, saj se je tuđi on pričel ukvar-jati s tem športom, ko je bil mojih let,« mi je najprej zaupal 16-letni težkoatlet Boštjan Peterca, ko sva se zafela po-menkovati v prostorih uredništva Slamnika. Seveda je z njim prišel tuđi njegov oče Ivo Peterca, njegov prvi vzor-nik. Čeprav je njegov oče pred leti pre-nehal z aktivnim treniranjem, ga je že kot 14-lelnega fanta odpeljal v kletne prostore TAK Domžale v HKC, da bi si skupaj z njim ogledal naporne treninge »pravih« težkoatletov. S 15. leti pa je Boštjan Peterca zaćel zares... S prvimi treningi je začel septembra 1996. leta. »Kot vsak zaćetek, je bil tuđi moj težak. Potrebno je bilo veliko dela (vaje za kondicijo, moć ipd.) in treniranja, da sem se naučil tehnike dviganja,« je o začetku svoje ležkoatletske poti spregovoril moj moćni sogovornik Boštjan. Pri tem šporlu moraš seveda poleg tehnike dviganja biti tuđi zelo hiter, zato BoStjan veliko teče (sprinta), kolesari in skače z mesta čez švedsko škrinjo. In šekaj! Njegovi prvi treningi so bili že priprava na njegovo prvo tekmovanje. V novembru 1996 je na državnem prvenstvu v Velenju dosegel dober rezultat in zasedel 2. mesto med mladinci. Zanj je bil prvi športni uspeh velika spodbuda, saj je postal se bolj navdusen za športno dvigovanje utezi. Zaćel se je udeleževati prvih mednarodnih tekmovanj v Avstriji, na Madžarskem in promocijskega tekmovanja v Italiji. Z izjemnim prizadevanjem TAK Domžale, njegovega očeta in s pomoć-jo sponzorja FAL športna trgovina Domžale se je Boštjanu Pelercu uspelo ude-ležiti letošnjega evropskega kadetskega tekmovanja, na katerem je letos avgusta na Madžarskem sodelovalo 27 držav. S tremi »napadalnimi« poskusi v potegu (75-80-85) in tremi v šunku (95-100-KKJ) se mu je uspelo uvrstiti na odlično 12. mesto in novi državni rekord. Temu pomembnemu uspehu nado-budnega težkoatleta Boštjana Peterce sta sledila dva nova njegova in državna rekorda v kategoriji do 76 kg, in sicer 8. novembra 1997 na tekmi 1. slovenske lige v dvoboju med TAK DomZale in TAK Olimpija. Najbrž so najslajši rekordi na domaćem prizorišću. Urednik Slamnika je bil namreć priča Boštjanovim novim izre-dnim tekmovalnim dosežkom. V sobo-lo, 15.11.199? je bilo v Domžalah.državno prvenstvo za mladince. Boštjan Peterca je premoćno zmagal s kar tremi novimi državnimi rekordi: poteg 875 k'g, .unek 1075 kg in olimpijski biatlon 189 kg. Saj ni res, pa je! Prvi mu je čestita I njegov ponosni oče, ki je osvojil tuđi 1. mesto med veterani v kategoriji do 108 kg. »Vesel sem, da so se mi uresnićili do sedanji moji zastavljeni cilji. Upam, da mi bo uspelo do konca letošnje dvigal-ske sezone te rezultate še izboljšati,« je skoraj čisto na koncu najinega pogovora dejai komaj 16-letni trikratni državni rekorder Boštjan Peterca. Prepričan sem, da mu bo to uspelo in da mu bodo na njegovi težki težkoatletski tekmo-valni poti rekordi še padali predenj kot hruške z drevesa. Opsa, saj res, tuđi ja-bolko ne pade daleć od drevesa. Vso srećo, vztrajnost in odmevne vrhunske dosežke ti želim, Boštjan. In hvala za pogovor. Tekst in foto: BOGDAN OSOLIN Uspeh domžalskih karateistov 2. državno sankukai prvenstvo v borbah in kalah v Domžalah V nedeljo 12. oktobra je v veliki telovadnici OŠ Ven-celj Perko potekalo državno sankukai tekmovanje, ki se ga je udeležilo rekordnih 220 tekmovalcev iz trinajstih slovenskih klubov. Tekmovalci in tekmovalke, z izjemo deklic (osnovna šola), so se borili in demonstrirali kate v kategorijah: moški, ženske, mlajSi in starejši dečki. Novost na turnirju je bil nastop moških v kategoriji kat. Tekmovanje se je pričelo s predfinalnimi borbami in nasfopom v katah ob 10.00 uri dopoldan in je trajalo neprekinjeno do 14.00 ure, ko je bilo že znano, kdo bodo dobitniki medalj, le o zmagovalcih še ni bilo odlo-čeno. Na tekmovanju, ki se je do finala odvijalo na treh borišćih, je sodilo 12 sodnikov, med njimi 6 sodnikov Karate zveze Slovenije. Tekmovanje je bilo delno fi-nančno podprto s sirani sponzorjev, ki so za udeležence po končanem tekmovanju poskrbeti tuđi z obroki hrane in pijace. Po otvoritvenem govoru ravnatelja OŠ Vencelj Perko, gospoda Marjana Stoparja, si je obćinstvo lahko ogledalo 12 borb in 12 kat. Iz Karate kluba Domžale je nastopilo okoli 40 tekmovalcev. Na najvisjo stopničko se je povzpel Darko Kotar v borbah za moške z višji-mi pasovi, ki je bil hkrati tretji v katah za moške. V finalnih bojih se je z njim srečal Matjaž (erkič, ki je tako dosegel 2. mesto. Iz tekmovanja je z zlatom odšla še Maja Zupančič, ki je bila najboljša v katah za deklice, drugo mesto pa si je priboril Ervin Vidmar v kategoriji mlajših dećkov. Bronaste medelje so bile podeljene na-slednjim našim tekmovalcem in tekmovalkam: Luki Vrančiću, Simoni Simikič, Kristini Otrin, Barbari Kvas in Francu Bernotu. 2.pokalna tekma Karate zveze Slovenije za malčke in malčice, dečke in deklice v Ljubljani V Ljubljani se je 19. oktobra na OŠ Nove Fužine od-vil turnir za najmlajše slovenske karateiste. V kategorijah je bilo prijavljenih tuđi po već kot 70 tekmovalcev. Peter, Ervin in Maja so pionirji iz Karate kluba Domžale, na katere lahko računamo v prihodnosti. Maja Zupančič, 3. kyu, Peter Zabret 4. kyu in Ervin Vidmar 4. kyu trenirajo v KK Domžale nekaj let. Na rednih treningih so disciplinirani in poslušni učenci. .Poleg rednih treningov se fanta udeležujeta treningov borbene skupine, Maja pa trenira pod vodstvom mojslrice Ma-teje Ravnikar iz KK Forum in samostojno, kadar je telo-vadnica prosta. Ervin Vidmar je na pokalni tekmi osvojili 5.-8 mesto v kategoriji mlajših dečkov do 40 kg. Peter Zabret je prav tako nastopil kot mlajši deček, le v težnostni kategoriji do 50 kg in si priboril bron. Maja Zupančić je demonstrirala kato v kategoriji starejših deklic in se v moćni konkurenti uvrstila v polfinale, na 4.-8. mesto. Vsem tekmovalcem čestitamo! META ŠEPIC Maja Zupančič RADI IMAJO ŠPORT Boris, Šaša in Primož Vilič Tekača Borisa Vilica v zadnjem času već ne videvamo na cestah proti Šumberku, Krumperku, Brezovici in Sveti Trojici, saj mu fežave z zdravjem, predvsem s hrbtenico, preprečujejo, da bi se ukvarjal s svojo najljubšo rekreacijo - tekom v naravi. Pa je bilo še pred kratkim drugaće, saj je rekreacija tekaču Borisu, zaposlenem v Heliosu, sicer pa članu Atletskega kluba Domžale in atletskemu sodniku, po-menila mnogo već kot prijetno preživ-Ijanje prostega časa. Pomenila mu je sprostitev od vsakodnevnih naporov. Ko še ni bilo zdravstvenih težav, ni bilo dne-va, da ne bi tekel po svojih priljubljenih poteh. Njegova Ijubezen do športa se je začela že v osnovni soli, ko je podobno kot danes njegova otroka liči Šaša in sin ELEI/TRO-if l\OTNII\s.P. nudimo izvedbo - el. instalacij - el. priključkov - strelovodov - alarmov - meritve te/.; 735-453, 735-091 - intervencijska odprava napak na vaših elek. instalacijah 24 ur vsak dan te/.; 041-66-88-37 Viličevi: Primož, Boris in Šaša. Primož zmagoval na obćinskih krosih, se nekaj časa poskušal v motokrosu, po-magal otrokom pri vadbi v okviru TVD Partizan, se rekreacijsko ukvarjal tuđi z gimnastike in še kaj bi se našlo. Sčaso-ma je tek postal pomemben del njegovega življenja in ga popeljal na različna rekreativna lekmovanja po Sloveniji, pa tuđi Italiji in Avstriji. Na teke je nekaj časa odhajal z znanim tekačern Milanom Vidmarjem, najraje pa teče sam. »Za 5 km si ne grem obuvat copat,« pravi. Najraje teče 15, 20 km, večkrat je tekel ob nekdanji žici v Ljubljani, je pogost gost različnih krosov, videvamo ga na Teku za krof, tekel pa je tuđi od Celja do Logarske doline. S krosov pa tuđi tekov za krof ima kar nekaj medalj in priznanj, većkrat je bil kot član obćinske repre-zentance tuđi na razlićnih republiških krosih. Vsi teki so zanj po svoje lepi, naj-lepši pa je tišti, ko dobiš medaljo. Am-pak to ni nujno, saj je tek zanj sprostitev, je način preživljanja prostega časa, ki mu ob delu in družini ostane, je pa tuđi počilek in užitek. »Ko priđe čas, grem v naravo in tečem, ne oziraje se na vre-me, največkrat sam ali s psom in tečem,« pravi. Ampak v zadnjem času žal ne - tuđi zaradi operacije kolen, predvsem pa poškodbe hrbtenice. Rad govori o svojih dveh otrokih. O 12-letni Saši in 9-letnem Primožu, učen-cema Osnovne sole lanko Kersnik Brdo, ki ima zlasti z občinskih krosov že kar nekaj medalj, veljata pa tuđi za najboljša športnika med svojimi vrstniki. Se već priznanj pa sta zelo dobra ućenca pridobila z drugimi dejavnostmi, saj oba ob učenju najdeta ćas tuđi za druge aktivnosti, pa naj bo to matematika, tuj jezik rtom, saj Šaša igra tuđi košarko^ Primož pa skupaj z oćetom kolesari. Sport je dober za preživljanje prostega časa, tek v naravi je zdrav, prijeten in poživlja-joč, pravi Boris in želi, da bi čimprej spet tekel po deset in već kilometrov. Ko pa bosta ob njem morda nekoć tekla še Šaša in Primož, bo najbrž Boris Vilič se bolj srečen ćlovek. VSE LASTNIKE IN LJUBITELJE MALIH ŽIVALI OBVEŠČAMO, da lahko pri nas cepite svoje žlvall proti mtekllnl tuđi v popoldanskih urah in ob sobotah. VET. AM. d.o.o. Ambulanta za male živali Slomškova 30, Domžale, Rodica tel.: 714-247 RODICA DOMŽALE Odprto: ob ponedeljka do petka od 10. do 17. ure ob sobotah od 9. do 12. ure ZA VAŠ OBISK SE PRIPOROČAMO! 26 NOVEMBER LISTOPAD /iamnik Domžale PET MINUT ZA ŠPORTNIKA Atlet Klemen Avbelj Malo pred koncem razburljive tekme so Domžalčanom pošle moći (Foto: |anez Stibrič) Košarka - pokal Radivoja Korača Helios Domžale : Maccabi 67:74 Student prvega letnika Fakultete za šport, devetnajstletni Klemen Avbelj je član Atletskega kluba Domžale, v okviru katerega je dosegel že številne lepe uspehe in se z njimi, uveljavil tuđi širše. Z rednim treningom, s katerim pa je začel sele v zadnjih letih, si je ob zaključku srednješolskega prvenstva Slovenije z odličnim tekom na 2.000 m pritekel naslov naj-uspešnejšega slovenskega srednje-šolca-atleta. Preberite, kaj meni o atletiki, o sebi, o prihodnosti. Kaj te je spodbudilo, da si začel z atletiko? Rad imam šport, zato sem se, preden sem začel z atletiko, ukvarjal z razlićnimi športi, najveć z nogometom. K atletiki so me pravzaprav pri-peljali uspehi, ki so prišli sami od sebe. Tvoj prvi uspeh, največji uspeh? Moj prvi uspeh je zlata medalja med učenci petih razredov z občin-skega prvenstva v krosu. Najvećji uspeh mi je uspelo doseći letos v Mariboru, kjer je potekalo finale srednje-šolskih atletskih tekmovanj. V teku na 2.000 m mi je uspelo zmagati z zame zelo dobrim časom 5.40, s tem sem postal srednješolski prvak Slovenije. Katere so tvoje najljubše discipline? Najljubši so mi teki, ker so najzani-mivejši. Se posebej rad tečem razda-Ije okoli 1.500 m, kar mi je za zdaj naj-primernejša disciplina. Od kdaj redno treniraš in koli-kokrat na teden, kje, trener? Koliko km pretečeš? Redno treniram dve leti. Sprva sem treniral pod budnim očesom trenerja Damjana Berdika, največ svojih tre-ningov pa sem naredil na stadionu v Domžalah. Letos spomladi sem iz Kosarkarski klub Helios Domžale se je zaradi lanske uspešne sezone tekmovanja v 1. slovenski kosarkarski ligi uvrstil v medna-rodno evropsko tekmovanje za pokal Radivoja Korača. To je se-veda pomenilo, da bodo v dom-žalski dvorani Komunalnega centra gostovale tuđi eminentne košarkarske ekipe iz ćele Evrope. Tokrat je bil gost domžalskih košarkarjev slavni Izraelski klub Maccabi Rishon. Razpoloženje je bilo že pred te-kmo izredno napeto in razburljivo, saj so gostitelji z znanimi igralci, kot so: Matalon, Katz, Becker, Sellers, Nikolič in )amchy, vzbujali strah in spoštovanje. Domžalski košarkarji pa na renome kluba iz Izraela nišo dali nič ter z odlično igro v uvodu dobesedno paralizirali slavne Izraelce ter poželi ovacije gledalcev. Z nekaj zadetimi trojkami domaćih ter veliko napakami izraelskih košarkarjev tako v obrambi kot tuđi v napadu so Domžalčani vodili ćelo za 8 točk (14:6). Razlika se tuđi v na-daljevanju ni dosti zmanjšala in Pin-has Gershon, trener gostov, ni našel pravega orožja zoper razigrane Domžalčane. Domaćinom je šio vse kot po maslu in njihov trener, Lađo Gorjan, je lahko samo zadovoljno opazoval potek igre. Sele v zadnjih dveh minutah prvega pol-časa so gosti nekako uspeli zmanj-šati razliko, vendar so prvi polčas kljub temu dobili košarkarji Heliosa Domžale z rezultatom 36:34. Na začetku drugega polčasa se je pri gostih izredno razigral 211 cm visok center Sellers. Domaćini kljub temu nišo popustili in većji del drugega polćasa vodili in ćelo noveće-vali prednost. Vse je že kazalo na zasluženo zmago domžalskih ko-šarkarjev. Gosti iz Izraela pa so v končnici tekme dokazali, da so se vedno eno boljših košarkarskih mo štev v Evropi. S tesnim pokrivanjem in aktivno consko obrainbo so razbijali napade domačinov, ki so bili tuđi pod velikim psihičnim pritiskom. Kljub razliki 9 točk - Domžal-ćani so nekaj minut pred koncem vodili ćelo z 61:52, se Izraelci na-mreč nišo dali in z delnim izidom 15:0 rezultat obmili v svojo korist (61:67 za Maccabi). Tako je zaklju-ček tekme minil povsem v znamenju igralcev Maccabija, ki so zma-gali z rezultatom 74:67 Domžalčani so se hrabro borili proti slavnemu tekmecu in resnično bi si zaslužili zmago, saj je bila to do sedaj verjetno njihova najboljša predstava. Vendar pa je neizkuše-nost opravila svoje. Domaći bi morali pri vodstvu za 9 točk verjetno igrati na daljse napade in nato pod obročem izsiliti še kakšno osebno napako ter s prostimi meti obdrža-ti dovolj točk prednosti za zmago. Še kratka izjava trenerja gostov, Pin-hasa Gershona; ta je posebej za Sla-mnik dejal: »Domžalčani so se pokazali kot izredno uigrana in homogena ekipa in predvsem to nam je povzročalo največ težav, saj se nikakor nismo mogli razigrati. Samo njihovi neizkušeno-sti in na drugi strani naši izkuše-nosti se moramo zahvaliti, da smo tekmo končali nam v korist. Pričakovali smo lahko zmago in na začetku očitno preveć podce-njevali naše nasprotnike, ki so imeli tuđi precej glasne navijače. A žoga je pač okrogla, za zmago je dostikrat poleg znanja potrebno imeti tuđi nekaj sreče, saj je ta sestavni del športa.« Izredno zanimivo in razburljivo tekmo je spremljalo okoti 400 gledalcev, korektno pa sta jo sodila so-dnika D'Este iz Italije in Harsanvi iz Madžarske. Še najboljši strelci: pri domaćih R. Trifunovič 16, Žitnik 12 in Tomažin 9, pri gostih pa Jamchv 19, Katz 16 in Sellers 15 toćk. JANEZ STIBRIČ USNJARSTVO BANKO Ljubljanska 76, Domžale Tel: 061/716-575 Del. čas: vsak dan od 15. do 18. ure sobota od 9. do 12. ure Preurejate stanovanje? Potrebujete novo preprogo? Izkoristite decembrski popust v trgovini z dekorativnimi kožami. SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE Smučarji so sezono začeli s plesom Sneg se že vse bolj ponuja in marsikdo že razmišlja o zimskih užitkih na smućeh. Najboljši smučarski tekmovalci so že začeli s tekmovalno sezono, priprave pa se stekajo tuđi pri drugih. Številni zagrizeni smučarji se že pohvalijo, da so že smucali na letošnjem novem snegu. Tuđi v Smućarskem društvu Domžale so priprave na sezono že skoraj končali, treba je poskrbeti še za nekaj organizacijskih zadev -največ preglavic je z zbiranjem de-narja, potem pa se bo začelo zares. Za uvod v sezono so člani SD v so-boto, 8. novembra, pripravili tradicionalni smućarski ples v hali Komunalnega centra v Domžalah. Kot je že postalo tradicija, so se tuđi tokrat izkazali kot dobri organizator-ji, tako da je ples lepo uspel na zadovoljstvo vseh, tako številnih obi-skovalcev kot organizatorjev. Kot že običajno, je bilo poskrbljeno za dobro glasbo, program so popestrili ćelo z modno revijo, obiskovalce pa so spet presenetili z bogatimi na-gradami pri srečolovu. Ker so se za-bavali na večer pred Martinovo ne-deljo, v ponudbi ni smela manjkati tuđi Martinova gos in kar nekaj obi-skovalcev se je odločilo za to spe-cialiteto. S plesom so smućarji želi opozo-riti tuđi druge, da je smučarska sezona pred vrati, se poveseliti in hkrati zbrati nekaj denarja za delo društva, zdaj pa so svoje organizacijske sposobnosti že usmerili v na-slednjo akcijo. V petek, soboto in nedeljo, 12.-14. decembra, bodo v hali KC spet pripravili tuđi že tradicionalni smućarski sejem, kjer bo mogoče kupiti vso za smučanje in druge zimske sporte potrebno [rm mu MANUALNA illitrisv medicina Proti bolečinam v hrbtenici Izkušeni ruski /dravniki - specialisti manualne medicine Vam pomagajo pri odpravljanju glavobolov, vrtoglavic, bolećin v hrbtenici, sklepih, udih itd. Informacije in naručila: 1. Preserje pri Radomljah, tel.: (061) 727-818 2. Ljubljana - Črnuće, Dunajska 433, tel.: 161-25-21 opremo, hkrati pa bo moč prodati ali kupiti že rabljeno smučarsko opremo. Poleti nišo lenarili Za zavzete člane Smučarskega društva Domžale ni bilo mrtve sezone, saj tuđi poleti nišo lenarili. Pri-dno so nabirali kondicijo in moč, imeli so redne treninge in druge priprave, navajali so se na novo opremo in hodili smučat na ledenik Molltal nad Spittalom, v Kaprun, nekateri pa so bili tuđi v Franciji. Največ vaj in treningov so imeli v Domžalah in okolici, bili pa so tuđi na morju. V kratkem razpis za alpsko solo Zdaj, še zlasti v starejših katego-rijah, že začenjajo s tekmovalno vadbo, v kratkem pa bodo objavili tuđi razpis za vkljućitev najmlajših smučarjev v svoje vrste. Gre za t. i. alpsko solo smučanja, vanjo bodo letos vabili predvsem otroke, roje-ne v letih 1989 do 1992. Otroke, ki se vključijo v to solo, naućijo tehnik alpskega smučanja, tište, ki so perspektivni, pa kasneje vključijo v re-kmovalne skupine. Otroke bodo najprej pripravljali v telovadnici, ko bodo snežne razmere zadosti ugodne, pa bodo ob koncih tednov od-hajali vadit na sneg. Spet bodo pripravili množico tekem V klubu se na tekmovalno sezono zavzeto pripravljajo tuđi po organizacijski plati. Že zdaj vedo, da bodo to zimo pripravili eno medna-rodno FIS tekmovanje, 2 državni te-kmovanji, 4 regijska tekmovanja in še ćelo vrsto obćinskih, sindikalnih in drugih tekem. Samo v lanski sezoni so pripravili već kot 20 tekmovanj. Ob tem računajo, da bodo na domaćih smučiščih - na Pustovki in Krumperku, će bo zima dovolj snežena, pripravili smućarske teća-je, med šolskimi poćitnicami pa bodo, kot že već let nazaj, pripravili organizirano smućanje za šolarje z vsakodnevnimi prevozi na katero od slovenskih smučišč. Letos v ospredju mlajši tekmovalci V SD Domžale letos vso pozornost namenjajo mlajšim kategori-jam tekmovalcev, še zlasti mlajšim deklicam in dečkom ter cicibankam in cicibanom, saj želijo okrepiti podmladek. Sredi decembra bodo s tekmovanji zaćeli starejši dečki in deklice - konec decembra bodo pripravili tuđi tradicionalno memorial-no tekmovanje v spomin na pone-srečene ćlane društva, v januarju pa bodo s tekmovanji začeli tuđi cici-bani in cicibanke. Mlajše deklice in dečki bodo nastopali tuđi na državnih fekmovanjih. V vodstvu Smučarskega društva menijo, da je bila lanska sezona dobra, letos pa bi lahko naredili še korak naprej. Na-povedi so sicer tvegane, saj letos na tekmovanjih pričakujejo pravo revolucijo. Zlasti starejši tekmovalci bodo namreć nastopali z novimi smučmi s stranskimi loki, ki bodo prav gotovo krojile vrstni red naj-boljših, ćela vrsta mlajših tekmovalcev pa je tuđi prestopila v višje sta-rostne kategorije, kjer se bodo v boj za točke pognali na novih, daljših smučeh, kot so jih bili doslej vajeni. V društvu so prepričani, da bodo svoje cilje laže dosegli, će jim bo uspelo zbrati zadosti denarja za normalno in nemoteno delo društva. MIRO ŠTEBE Ljubljane dobil povabilo svojega seda-njega trenerja prof. Vujasina. Ker imam rad nove izive in spremembe, zaradi tega sem se tuđi začel ukvarjati z atletiko, sem se kljub nekaterim opozorilom odločil za spremembo. Treniram šest do osemkrat tedensko. Kilometrov ne štejem, jih je pa veliko. Kdo je tvoj vzornik? Življenjski cilj na poklienem področju? Pravega vzornika v atletiki nimam. Za vzornike sem imel svoje strice, ne-kdaj odlične športnike, ki so mi s svo-jimi uspehi dokazali, da se s trudom da doseći marsikaj. Po uspešno opravljeni maturi na gimnaziji sem se vpisal na Fakulteto za šport, življenj-skega cilja na poklienem področju še nimam, denar bi si rad služil s čim za-nimivim, kar bi me veselilo in za to mi daje ta fakulteta lepe možnosti. Katere tekme se najraje spominjat? Zakaj? Medalje, pokali? Najraje se spominjani spomladan-skega obćinskega krosa, ko sem obi-skoval šesti razred in sem si zmago pritekel v zadnjih metrih s pomočjo zelo glasnega navijanja sošolcev in prijateljev, ki so stali le dva metra od proge in me glasno spodbujali. Spominjani se, da me je kar samo neslo proti cilju. V moji zbirki so trije pokali in već kot petdeset medalj z razlić-nih tekmovanj. Kaj delaš v prostem času (če ga imaš)? Prostega časa imam bolj malo, pravzaprav si ga moram vzeti in ta-krat se trudim ćimbolj uživati. Delam, kar mi tišti trenutek najbolj ustreza. Rad grem v kino, rad dobro jem, rad se pozabavam s prijatelji, vendar bolj malokrat, saj časa preprosto ni. Tvoja želja za leto 1998, cilj na športnem področju? Želim si v čimvečji meri izpolniti nacrt treninga in čimmanj poškodb, tako tuđi uspeh ne bi smel izostati. Karkoli, kar bi rad povedal, pa nisem vprašala? Atletika je težak, vendar lep šport, v katerem spoznaš mnogo ljudi, kate-rih najlepši opis je, da so veliki. Hvala! V. VOJSKA MOTOKROS Sezono krojili poškodbi Najboljša motokrosista iz dom-žalske občine, Roman Jelen in Ja-nez Juhant, v letošnji sezoni ništa imela sreče. Oba sta se sredi sezone poškodovala. Roman jelen s Pšate, sicer ćlan AMD Sitar pnevmatic team iz Kamni-ka, je potem, ko je kazalo, da je že vse izgubljeno, postal novi slovenski pod-prvak v razredu do 125 ccm. Na prvih treh dirkah je zmagal skoraj v vseh vožnjah in si nabral 20 točk prednosti pred zasledovald. Potem pa je prišla nesrećna poškodba - na desni ro-ki si je zvil zapestje - zaradi katere ni mogel nastopiti na dveh dirkah. Ko se je na 6. dirki vrnil v tekmovalno areno, je imel 50 točk zaostanka za prvo-uvrščenim. Na zadnjih treh dirkah je zmagal v vseh vožnjah, ražen v prvi vožnji velikega finala v Orehovi vaši, kar ga je stalo naslov prvaka. »Glede na vse okolišćine nisem verjel, da bom lahko posegel v toj za ta naslov. Najlepša nagrada in poplaćan trud st,i bila, da so me uvrstili v reprezentan-co za Pokal narodov, na katerem na-stopajo najboljši trije iz vsake države. Na tekmovanju, ki šteje za neuradno ekipno svetovno prvenstvo, letos je bilo v Belgiji, smo dosegli 12. mesto, na kvalifikacijah pa smo bili ćelo osmi. janez juhant, ćlan AMD Sitar pnev matic teama iz Kamnika, je bil prav tako v igri za najvišja mesta. Odpdjal je štiri dirke v razredu do 250 ccm, po katerih je bil skupno na četrtem me stu. Imel je majhen zaostanek po toč> kah, tako da tuđi drugo ali tretje me- sto ni bilo nedosegljivo. Žal pa si je na dirki za pokal Alpe-Adria konec juni-ja v Slovenskih Konjicah pri padcu zlomil druga vretenca hrbtenice in zanj je bila sezona končana. MIRAN KOKALJ Roman Jelen (Foto: Luka Vesel) Domžale /lamnik NOVEMBER <)7 LISTOPAD Li Stojijo (od leve): Jakob Zanoškar (sodnik), Jože Vodlan, Hanz Vodonč-nik, Jože Horvat, Poldi Oražem, Jože Bolhar, Milan Rutar (trener), Stane Žavbi st. (predsednik kluba); čepijo (od leve) Bogdan (ežovnik, Cveto Lanišek, Stane Žavbi, ml., Robi Poljanšek, manjkala Darko Svetlin in UroS Repanšek. NAJVEČJI USPEH BALINARJEV EIS BUDNIČAR KOLIČEVO Uvrstitev v državno ligo Za Balinarski športni klub EIS Budničar Količevo je letoSnja sezona najuspešnejša doslej. V maju 1997 so začeli z igranjem v 1. ljubljanski območni balinarski ligi in vodili od prvega do zadnjega kola ter konec septembra 1997 dosegli največji uspeh kluba doslej: prvo mesto v I. LOBL in s tem uvrstitev v državno ligo. G. Stane Žavbi, predsednik BŠK EIS Budničar Količevo, je z letošnjo sezono izredno zadovoljen in pravi, da so njihovi balinarji prava klapa, ki s sodelovanjem in vztrajnim treningom dosega uspehe, tako da Balinarski klub EIS Budničar uvr-Sčajo med najboljše slovenske ba-linarske klube. Odlični balinarji s Količevega so začeli pred 24. leti s prvomajskim kresovanjem in budnico, po katerih ju še danes po-znajo tisoči, ki se iz leta v leto odločajo za praznovanje prvega maja na Količevem. Iz teh zagnan-cev se je leta 1976 obi i kova I teda- nji klub, pričenjal je brez pravih iz-kušenj, pa z veliko navdušenja in volje vseh ćlanov, katerih večina prihaja s širšega okoliša Vira, prijatelje pa imajo tuđi drugod. Nekaj let so bal i na I i na odprtem balinišču v slabih razmerah, leta 1987 pa so po nekajletnih prizadevanjih in odrekanjih pripravili pokrito štiri-stezno balinišče, ki je eno izmed redkih v Sloveniji, najbrž pa edino, ki so ga sprva gradili balinarji sami, kasneje pa so jim pomagali spon-zorji in delno občina Domžale. Balinarji Stane Žavbi, ml., Poldi Oražem, ml., Cveto Lanišek, An-drej Vodončnik, Bogdan Ježovnik, lože Horvat, ml., Robi Poljanšek, lože Vodlan, ml., UroS Repanšek, Darko Svetlin, Jože Bolhar so imena tekmovalcev, ki so pripeljala BŠK EIS Budničar v državno ligo. Selektor je bil Jakob Zanoškar, ml., trener pa Milan Rutar; njegova velika zasluga je, da so se balinarji uvrstili v državno ligo. Vsi tekmo-valci so se trudili, največ »točk« pa so prispevali: Stane Žavbi, ml., ki ima četrti do šesti rezultat na dr-žavnem prvenstvu v natančnem zbijanju in je tuđi največ prispeval k uspehu kluba, Cveto Lanišek, An-drej Vodončnik in Jože Horvat. Tekmovalci, jedro ekipe, ki se je uvrstila v državno ligo, trenirajo dvakrat tedensko, enkrat v tednu (v jesenskem času ćelo dvakrat) so prvenstvene tekme, sodelujejo pa tuđi na različnih turnirjih doma in v tujini. Uvrstitev v državno ligo pomeni uspeh, pa tuđi več stro-škov in močnejše ekipe. Vodstvo kluba se skupaj s tekmovalci pro-blemov zaveda, zato vztrajno išče sponzorje in druge oblike pridobivanja finančnih sredstev, kar vse naj bi omogočilo, da bodo svojim tekmovalcem omogočili normalno nastopanje. Treba bo namreč kupiti primerno opremo in tekmovalcem pokriti vsaj osnovne stroške prevozov, prehrane na gostovanjih in opreme, plačati sodnike in seve-da tuđi v prihodnje pridobivati sredstva za vzdrževanje še ne do-končanega pokritega balinišča. Vse to bo tuđi v prihodne zahtevalo od članov in vodstva kluba, da bodo tuđi v prihodnje zavzeto in s pro-stovoljnim delom, zagotavljali na-josnovnejše možnosti za tekmo-valce, ki jih tuđi v državni ligi ne bodo razočarali, saj se lahko po-hvalijo tuđi s tem, da je EIS Budničar edini klub v državi, ki ima v svojih vrstah tri posameznike, ki se s svojimi uspešnimi igrami uvršča-jo v najvišji A razred. Uvrstitev v državno ligo pa je le en od uspehov BŠK EIS Balinar Količevo, saj so uspešno nastopali v Velenju (prvo mesto), v Kastavu na Hrvaškem (tretji), v Postojni in Ilirski Bistrici (drugi), ter s prvim me-stom na velikem mednarodnem turnirju v Matuljah pri Opatiji okronali vse letošnje uspehe. Med te pa moramo šteti tuđi vrsto odlično organiziranih turnirjev. Omenimo le avgustovski medna-rodni balinarski turnir, na katerem je sodelovalo 24 klubov iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Po zanimivih in ogorčenih borbah je zmagala domaća ekipa, ki so jo sestavljali: Stane Žavbi, ml., Cveto Lanišek, Andrej Vodončnik ter Bogdan Ježovnik. Uspešna pa je bila tuđi njihova druga ekipa, ki je za balinarji Virtusa osvojila tretje mesto. Do-mače so spodbujali številni gledaI-ci, med katerimi je bil tuđi g. Milan Pirman, predsednik Sveta KS Tomo tlPA Servis fotokofirimh strojev w fotokofirisica PreŠĆrj£BMechovaW5, 1235 Rađomlje, 9061/727-457, 728018 Novoletna ponudba VELIKA IZBIRA POSLOVNIH DARIL. ZAGOTOVIMO TUĐI TISK. Prepričajte se o naši kvaliteti in nas obiščite v Papirnici LIPA, Pelechova 15, Preserje pri Radomljah. DIJAKI in STUDENT. Studentski Servis DOMZALE Posredovanje dela dijakom in studentom z rednim ali izrednim statusom Ljubljanska 70, nasproti blagovnice Vele, tel.: 711-790 zasluženi DENAR ti za vsa bolJSa podjetja, na željo, nakažemo TAKOJ po prejemu potrlene napotnlce V CELOTNEM ZNESKU I* Naroćanje napotnlc In Inlormaclje o prejetem zaslužku po TELEFONU ali INTERNETU i/ Odprto tudl 0B S0B0TAH od 9" do I2h Odpiranje tekočlh računov na servisu Studentski krediti Izposola kombija KOŽIPNINANIDOVOU., HOMEPflGE:HTTP://www.studentski-s-domzale.sl Brejc Vir, ter tajnik Občinske uprave Občine Domžale, ki je pozdra-vil goste in izročil priznanja naj-boljšim. Med gosti iz Reke je bila tuđi žena reškega župana, ki je balinarje s Količevega razveselila z darilom ter pobudo, da bi sodelo-vanje med BŠK Budničar in BŠK Korensko z Reke razširili tuđi na druga športna področja, morda pa tuđi na sodelovanje med obe-ma občinama. Mednarodni turnir so zaključili s prijetnim družabnim srečanjem, ki so ga omogočili številni sponzorji, med katerimi se po-sebej zahvaljujejo Costišću Kovač Količevo, Elektroinstalacije Skočaj (letošnji glavni pokrovitelj kluba) ter Restavraciji Gregorv Quick Domžale. Prav tem trem sponzorjem ter Plastenki Rađomlje, Občini Domžale, Orpal Vir, Helios Domžale, Obrtni zbornici Domžale ter števil-nim drugim, ki sodelujejo tako pri organizaciji tradicionalnega prvo-majskega kresovanja, to še vedno ostaja najpomembnejša in največja prireditev kluba, kot drugih tekmo-vanj in srečanj, saj ni meseca, ko bi se na balinišču na Kolićevem ne odvija I kakšen od večjih ali manj-ših turnirjev, se za njihove prispev-ke iskreno zahvaljujejo. Saj so prav z njihovo pomočjo organizirali tuđi več državnih prvenstev in med-narodnih turnirjev. Balinarji s Količevega se veseli-jo svojega uspeha, prav tako pa tuđi uspeha balinarjev z Doba, ki jih bodo »nadomestili« v 1. ljubljanski območni balinarski ligi. Čestitajo jim in jim želijo veliko zmag tuđi na njihovem balinišču, hkrati pa tuđi v prihodnje pričakujejo uspešno sodelovanje med obema klu-boma. V. V. ISCG, IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOST1 d.o.o. 1230 Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe za šolsko leto 97/98 * SREDNJE IN STROKOVNE SOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. st.) - trgovska šola (IV. st.) - usposabljanje računovodij (V/1) 400-urni program - ekonomsko komercialna Sola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agroživilska šola (pek, slaščičar, mesar) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - nemščina in anglešćina RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... * USPOSABLJANJE ZA DELO EX SEMINAR - protieksplozijska zaštita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vođenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) tečaj strojepisja tečaj skladlšćnega poslovanja tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi pri- ključki * TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj Prljave sprejemamo na IzobraževaJno svetovalnem centru (prej De-lavska unlverza) vsak dan od 7. do 15. ure, oto ponedeljklh In sre-dah od 7. do 16. ure ali na telefonski števllk) (061) 711-082 In (061) 712-27a NOVO V DOMŽALAH V NAKUPOVALNEM CENTRU BREZA OPTIKA Helena Dolinšek Breznikova 15, 1230 Domžale Telefon: 061/716-436 odprto - od ponedeljka do petka: od 9h do 12h, od 16h do 19h sobota: od 9h do 12h RQDEX PEUGEOT Rova 3a 1235 Rađomlje SERVIS, PRODAJA Pooblaščeni prodajalec Prodai° (°61) 727-798 In serviser vozil PEUGEOT ^™5 '061> 727-010 faks (061) 727-319 UGODNI KREDITNI POGOJh TOM +5°/^ KOMPLET PROGRAM PEUGEOT P-106 BOXER P-406 P-406 COUPE NA ZALOGI NA ZALOCI SKUTER PEUGEOT P-306 NOVI MODEL P-PARTNER AKCIJA -NOVE CENE od 14.800 DEM oci2B£f*tIJEM od 26.500 DEM orB2?«eliEM od 30.500 DEM od 55.000 DEM od 3.500 DEM od:23£e&DEM od 22.500 DEM ^p$yšm&&\ od 17.700 DEM Ž _____________ NOVI MODEL P-PARTNER '^^^^aK.T^" w PEUGEOT 306 VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI RODEX-U RAĐOMLJE 28 NOVEMBER LISTOPAD /lamnik Domžale IN MEMORIAM Betka Kališek, roj. Sever Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. SIMON CRECORČIČ Neki filozof je zapisal: Življenje je tema, ražen tam, kjer je zagon; in vsak zagon je šlep, ražen tam, kjer je znanje; in vsako znanje je prazno, ražen tam, kjer je delo; in vsako delo je jalovo, ražen tam, kjer je Ijubezen. Če k filozofovim besedam dodamo Se apostolove: Kjer je Ijubezen, tam je Bog, nismo obstali z neizgovorjeno be-sedo. Veliko te Ijubezni je v svojem duhovno bogatem življenju uresničevala pokojna Betka, od katere smo se v velikem številu poslovili 20. oktobra 1997 na domžalskih Žalah. Pokojnica ni prezrla Kristusove zapovedi: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe in jo je udejanja-la tako v odnosih do svojih domaćih in drugih sorodnikov, do sosedov, sodelav-cev in sodelavk na domžalski banki, kjer je bila računovodkinja, strokovnjakinja na svojem področju ter tako svetovalka in učiteljica mlajšim generacijam; na raz-polago je bila tuđi po upokojitvi. Razda-jala se je povsod, kjer je videla potrebo, in tako služila tuđi Bogu, ki se je učlove-čil v lezusu Kristusu in smo od njegove polnosti vsi prejeli. Pokojna Betka je vsakemu znala podariti svoj nasmeh, ki je bil odsev njene plemenite duše. Z njim je rušila vse mo-rebitne pregrade, ki se nam včasih po-stavljajo na pot. Nasmeh nas nič ne stane, vendar čudežno deluje. Obogati ti-stega, komur je namenjen, in ne osiro- maši tistega, ki ga poklanja. Zablesti kot sončni žarek, spomin nanj lahko ostane za vedno. Ali ni skrivnost Ijubezni do bližnjega prav v spominjanju in spomin je edini raj, iz katerega nas ne more nih-če izgnati. Naše drage pokojnice blage-ga spomina se borno vedno spominjali z nasmehom na ustnicah. Pokojna Betka na zadnjo pot ni od-šla sama, ampak v druščini dobrih del, ki so krasila njeno zemeljsko življenje. Vrzeli, ki jo pušca za seboj, ne bo lahko zapolniti, zato ob njenem odhodu v večnost toliko bolj ćutimo z vami, Peter, Darja, Martina, Milka, Henrik, Verica... Bog ni ustvari/ oči, da bi jokale, ne jezika, da bi preklinjal, ne srca, da bi obupavalo. Tam zadaj je se drug svet, tam daleč je drugo življenje, je zapisal Ivan Cankar in tja se je na-potila pokojna Betka, tja, kjer ni boleći-ne, ne solza in ne gorja. Draga Betka, se še spominjaš, kako sva pred davnimi leti, ko si bila še doma v Dragomlju, skupaj delala preproge iz ličja. to je torej minilo in tuđi »no, je minila in dan se je približal«, kakor pravi psalmist. Ti že okušaš moč Kristusa Odrešenika in z vso močjo Ti želim, da hitro obćutiš njegovo milost, ker si vanj zaupala. Na zemlji si svetila s svojim zgledom, sedaj pa zvezde na nebu črku-jejo Tvoje ime in se klanjajo pred Tvojim obličjem, želeć Ti polnost vsega nebe-škega blagoslova. Draga Betka, na svidenje pri Bogu, ko se borno tuđi mi poslovili od časovne razsežnosti prostora. IVČEK KEPIC BOGOSLOVEC LOJZE BREZNIK (1919-1943) Žrtev slovenskega bratomora Papež Janez Pavel II. je ob svojem lanskem obisku v Sloveniji osvetili in ovrednotil tuđi tisto plat slovenske zgodovine, ki je bila dolga desetletja zamolčana in prikrojena. Pri maši v Stožicah je dejal: »V zgodovini je bila vaša kršćanska skupnost izpostav-Ijen težkim preizkušnjam, nedavno tuđi grozotam obeh svetovnih vojn. Kako naj bi pozabili na nasilno komu-nistično revolucijo? Trpljenju, ki ga je povzročala tuja okupacija, se je pridružila še državljanska vojna, v kate-ri je brat dvignil roko nad brata. Božji služabnik Lojze Grozde je samo ena izmed neštetih nedolžnih žrtev, ki visoko dvigajo palmo svojega muće-ništva kot neizbrisen spomin in opo-min. Škofe, duhovnike, redovnike in laike so med vojno in po njej zapira-li, jih mučili, izsiljevali in tuđi nasilno morili. Vsi ti zdaj prosijo Boga za spravo, mir in slogo med vsemi člani naroda.« Ena izmed omenjenih žrtev slovenskega bratomora je postal leta 1943 tuđi bogoslovec Lojze Breznik, doma iz Rafolč, iz župnije Brdo pri Lukovici. Njegov daljni sorodnik )anez Bernot, dia-kon in student 6. letnika teologije, doma prav tako iz Rafolč, je napisal diplomsko nalogo, v kateri razglablja o svetništvu in mučeništvu. V drugem delu pa podrob-neje predstavlja usodo in duhovni lik mučenca Lojzeta Breznika. Pričujoči zapis se naslanja na to odlično napisano nalogo. »Če bom ustreljen, nasvidenje v nebesih!« Lojze Breznik se je rodil leta 1919 v Rafolčah očetu Lovrencu in materi Fran-čiški Resnik v kmečki družini z dvanaj-stimi otroki. Lojzetov oče je bil bratra-nec velikega slovenista dr. Antona Breznika, ta je bil doma iz Ihana. Lojze je bil torej tuđi v sorodu s sedanjim nadško-fom dr. Francem Rodetom, ki je nečak dr. A. Breznika. Nadarjenega fanta so starši poslali v gimnazijo, kjer je bil vedno odličnjak. Veliko je delal v raznih katoliških društ-vih in bil član dijaške Katoliške akcije. Stanoval je pri sealezijancih na Rakov-niku pri Ljubljani, le zadnje leto je želei Bogoslovec Lojze Breznik iz Rafolč, umorjen na Turjaku leta 1943, star 24 let stanovati zunaj, da bi se lahko povsem svobodno odločil za pravi poklič. leseni 1.1940 je bil na življenjskem razpotju. Po hudih notranjih bojih se je odloćil za duhovniški poklič. Ker si ga je pridobil s trpljenjem in molitvijo, ga je nadvse cenil. Bil je zgleden bogoslovec in dober student. A mu ni bilo dano peti nove maše. Ko je bil že blizu oltarja, je padel kot žrtev komunizma. Med počitnicami 1.1943 je prebival v župnisču v Škocjanu pri Turjaku na Do-lenjskem, kjer mu je gostoljubni župnik nudil stanovanje in hrano. Po kapitulaciji Italije v septembra 1943 so se v grad Turjak začele stekati posadke vaških straž. Prepričane so bile, da bodo debeli grajski zidovi neosvojljivi. Zato so tuđi Lojzeta odpeljale tja, da bi bil na var-nem. Kakor drugi bogoslovci je tuđi on v gradu opravljal duhovna in telesna de-la usmiljenja: stregel in pomagal je ra-njencem, jih tolažil in pripravljal na smrt. Dva dni pred padcem turjaškega gradu ga je zadel drobec granate. Moral je pustiti svoje delo in leći. Ko so grad s po-moćjo talijanskih vojakov osvojili komunisti, so bogoslovce odpeljali v Ko-čevje, trije ranjeni bogoslovci pa so ostali v gradu. Med njimi je bil tuđi Lojze. Mirno je sprejemal lažne obtožbe. Slutil je, da bo moral umreti. Ko je slišal, da bodo ranjence pobili, je mirno gledal smrti v oči in se popolnoma vdal v božjo voljo. Poslovil se je od svoje sestre Kati, ki je bila z njim. Njegove zadnje besede so bile: »če bom ustreljen, nasvidenje v nebesih.« Vsi ranjenci, tuđi bogoslovci, so bili ustreljeni v tilnik. Duhovni lik bogoslovca Lojze Breznik je bilnajtesneje duhovno povezan s svojo sestro Ivano, ki je postala redovnica - usmiljenka in dobila sestrsko ime Bolemira (1909-1978). Z molitvijo in dopisovanjem je spremljala in podpirala svojega brata v njegovi živ-Ijenjski odločitvi. Postojanke njenega življenja, ki ga je kot medicinska sestra posvetila bofnikom, so bile: Slovenj Gradec, Gradec (Avstrija), Ptuj (8. marca 1948 je bila z drugimi sestrami vred od-puščena iz službe), Beograd (24 let) in Smarjeta pri Novem mestu. Umrla je 1.1978 v Mengšu, stara 69 let. Iz Lojzetovega dnevnika, ki ga je pi-sal tri leta kot bogoslovec, in iz pišem sestri Bolemiri se ookaj jasno zarisuje njegov duhovni lik. Njegova odločitev za duhovniški poklič ni bila lahka. Tuđi v bogoslovju je sprva doživljal notranjo suhoto in dvome in prosil sestro za pod-poro v molitvi. Iz leta v leto je bil njegov sklep trdnejši, da postane svet duhovnik, človek molitve, molka, zatajevanja in zvestobe v malem. V svoj dnevnik je med drugim zapisal: »Bog hoče od nas samo tisto, kar lahko v miru izvršimo. Ostalo bo on nadomestil... Živeti je treba v sedanjosti. Preteklost položimo v božje usmiljenje, prihodnost izročamo božji Previdnosti, ta dan, ki je pred na-mi, pa živimo zavestno s križem, ki ga prinaša.« Lojze Breznik je bil blagoslovec, ki teologije ni le študiral, pač pa živel. Sam je dejal, da je treba teologijo tuđi živeti, ne samo znati. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 49. letu je po hudi bolezni sklenil svojo življenjsko pot naš dragi mož, ati, sin, brat in stric Franc Per iz Moravč Ob boleći izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem Alu Projekta in Heliosa, MNZ, Sektor za usposabljanje pomožnih policistov v Tacnu in ŠD Termit Moravče za vso izkazano pozornost. Hvala vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvalo dolgujemo g. župniku za lepo opravljen obred, g. Slibarju za ganljive poslovilne besede, pevcem ter Juretu za zaigrano Tišino. Najlepše pa se zahvaljujemo Poloni in Andreji za njuno nesebično pomoć ob njegovi bolezni. Še enkrat vsem najlepša hvala. Vsi njegovi Ob, kje si zdaj, naša ljuba žena in mami, kje tvoj veseli in ljubeći glas, ob, kje so zdaj tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas. Če tuđi v hladnem grobu zdaj počivaš, lučka ti v slovo gori, s cvetjem ti tvoj grob krasimo, v Ijubezen trajno in spomin, a v srcih naših je ostalo polno žalosti in Mećin. V SPOMIN Dne 22. novembra 1997 bo minilo eno leto, odkar nas je v 48. letu zapustila in zatisnila oči draga žena, mami, hčerka in sestra Marica Ružnič Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, prižigate svece in postojite ob njenem preranem grobu. Žalujoči: mož Mujaga, sin Ervin, hči Jasmina, mami Štefka Količ, oči Ivan Količ, sestra Bojana, brat Milan V življenju le skrbi in delo si imel, sedaj od vsega truda si zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večen bo ostal spomin. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in stric Jože Moćnik, st. ličarski mojster v pokoju iz Preserij pri Radomljah Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, podarjeno cetje in svece. Zahvaljujemo se tuđi osebju doma počitka v Mengšu, g. župniku za opravljeno pogrebno slovesnost, dr. Ložarjevi za dolgoletno zdravljenje, P G. D. Homec, oktetu bratov Pirnat in g. Antonu Pavliču za poslovilni govor. Hvala tuđi vsem za spremstvo ne njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Kaj je mučeništvo? Mučeništvo je najvišji dokaz Ijubezni do Boga. To je pričevanje za resničnost vere, pričevanje, ki gre prav do smrti. )e-zus svojo Ijubezen do Očeta in do nas s tem, da je dal svoje življenje za nas. Zato nihče nima večje Ijubezni, kakor kdor da svoje življenje zanj in za brate. Nešteto mučencev je v vseh stoletjih Cerkve po Kristusovem zgledu umiralo za resnico. Njihova nesebična daritev je obradila stoteren sad. »Brez žrtvovanja kršćanstvo ne more napredovati«, je zapisal Aleksander Solženicin. Za resnično mučeništvo morata biti po merili Cerkve izpolnjena dva pogo-ja: 1. da je nekdo brez lastnega izzivanja pretrpel smrt, ki mu jo je kdo prizade-jal iz sovraštva do vere ali kršćanske kreposti; 2. da je usmrtitev in morebit-no mučenje prenesel potrpežljivo in zmagovito vztrajal v stanovitnosti do konca. Dokazati je treba, da je moral umreti prav zato, ker je bil kristjan. O bogoslovcu Lojzetu Brezniku to očitno velja, čeprav bi bilo treba za javno raz-glasitev in češčenje potrebno sprožiti uradni postopek. Naše stoletje se je okopalo v krvi mučencev Prva tri stoletja kršćanstva so na go-sto posejana z mućeništvi navadnih kristjanov, diakonov, duhovnikov, ško-fov in papežev. V dvajsetem stoletju pa je Gerkev znova postala Gsrkev mučencev. Preganjanja kristjanov so pustila za seboj obsežno setev mućencev v mnogih delih sveta, in to ne le med katoli-čani, ampak tuđi med kristjani drugih veroizpovedi. Sedanji papež prihaja iz dežele mučenca sv. Maksimilijana Kolbeja in ga je Opravičilo V SLAMNIKU St. 10/97 je v prvem verzu pri zahvali DANICE HUTH prišlo do tiskovne napake. Za napako se opravi-čujemo. tuđi razglasil za svetnika. Zato ob pripravi na dvatisočletnico Kristusovega rojstva zelo poudarja, da je treba iztrga-ti pozabi pričevanje mučencev in zbra-ti vso dokumentacijo o njih. Svetniki našega stoletja so bili ve-činoma mučena. Totalitarni režimi, ki so sredi stoletja prevladali v Evropi, so povećali njih število. Koncentracijska taborišča, taborišča smrti, ki so med drugim izvedla pošastni judovski holo-kavst, so razkrila resnične mućence med katoličani, pravoslavnimi in tuđi med protestanti. Spomnimo le na lik Maksimilijana Kolbeja, Edith Stein in na mučence iz španske državljanske vojne. Na evropskem Vzhodu - v Rusiji, Ukrajini, baltskih deželah in na Balkanu je velikanska vojska mučeniških svetnikov. Papež lanez Pavel II. je pri maši v Stožicah še enkrat spregovoril o mučencih tega stoletja, ko je dejal: »Jezus Kristus je vogelni kamen, ki so ga zidarji zavr-gli (prim. Mt 21, 22). Naše stoletje je močno izkusilo, kaj pomeni graditi na pesku ideologij, ki prezirajo Boga. In mar se ni naše stoletje prav zaradi tega okopalo v krvi nedolžnih in mučencev? Tišti, ki gradijo svet brez Boga, ga lahko gradijo samo proti človeku, proti njegovemu pra-vemu uresničenju in sreči.« BOGDAN DOLENC Hiša prazna je postala, ko nepričakovano si vzel slovo, v seru holečina je ostala, ki prenehala ne bo V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, brat, stric, svak in zet Martin Cerar iz Imenj Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, iskrena hvala. Vsi njegovi Ni te na vrtu več, ne med gredicami, niti na polju več, ne med meglicami, ne med šumenju voda, niti vej, ni te nikjer več, kjer bil si prej. (O.Župančič) ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, brat in stric Jože Šinkovec iz Domžal Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in svece ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in hvala pevcem iz Naklega. Njegovi: žena Ančka, hčerki Barbara z družino in Branka ter drugo sorodstvo Domžale, Moravče, 1. oktobra 1997 ZAHVALA V devetdesetem letu starosti je po dolgoletni bolezni sklenil svojo življenjsko pot naš dragi mož, oče, tast in dedi Ignacij-Slavko Huth iz Domžal Zahvaljujemo se sosedom, znancem, vsem, ki so gn spremili na njegovi zadnji poti, za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in svece v njegovo slovo. Zahvaljujemo se ZB NOV Domžale za poslovilni govor, vsem praporščakom, gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentačema za odigrano žalostniko. Posebna hvala prijateljem, ki so ga med njegovo boleznijo obiskovali, in osebju Zdravstvenega doma Domžale za nuđeno pomoč. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Domžale, 10. novembra 1997 Za tebojje ostala nema žalost in tiha bolečina, a v srcu gori večna lučka lepih spominov ZAHVALA V 78. letu starosti nas je 12. oktobra tiho zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, tast in stric Ciril Colnar iz Depale vaši Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in svece ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, hvala pevcem kvinteta Gorenjci za številne pesmi, izvajalcu Tišine, praporščakom in gasilcem za lepo slovo. Iskrena hvala patronažnim sestram, gospe Tanji in vsem zaposlenim v Domu počitka v Domžalah za vestno skrb in nego v zadnjih mesecih. Najlepša hvala gospe Erni Sikošek in gospodu Franciju Jurca, ki sta pokojnemu podarila toliko svojega srca in prostih trenutkov in mu tako lepšala zadnja leta življenja. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Vsi njegovi Depala vas, Ihan, Cerknica, Sodražica, Koper, Petrovce Domžale /lamnik NOVEMBER LISTOPAD 29 ZAHVALA V ožjem krogu, kakor je želela, smo se dne 14.11.1997 na domžalskem pokopališću poslovili od drage mame, stare mame, sestrične, svakinje in tete Marija-Minke Vrtačnik roj. Vojska Iskreno se zahvaljujemo vsem sororinikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, svece in darove za svete maSe. Zahvaljujemo se dr. Ladislavu Hacetu in dr. Kokaljevi-Limbek za dolgoletno zdravljenje in zdravnikom ter ostalemu osebju na intenzivnem oddelku UKC v Ljubljani za pomoć in nego zadnji dan njenega življenja. Iskrena hvala ge. Anici Velepič za plemenito pomoč v dneh, ki so bili za nas najtežji, njenemu sinu Igorju za organizacijo in izvedbo čudovite glasbene spremljave pogrebnega obreda, gospodu župniku (anezu Kvatemiku za lep pogrebni obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho brez slovesa, si odšla v večni dom. ZAHVALA V enainosemdesetem letu starosti nas je zapustila sestra, teta in botra Alojzija Matjan iz Podmilja pri Blagovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, mase, svece ter izrečena sožalja. Posebna hvala osebju ZD Domžale za veliko pomoč, gospodu župniku ložetu Vrtovšku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Lipa za zapete pesmi in gospe Katji Smrkolj za poslovilni govor ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V šestindevetdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama Vida Bitenc iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, svece in izražena sožalja. Posebno hvala stanovalcem Ljubljanske c. 99, Društvu starejših za samopomoč in Društvu upokojencev v Domžalah. Franci in Mirko z družinama ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, sestre in tete Anice Zalokar roj. Češka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pisna in ustna sožalja, za podarjeno cvetje, svece in denarno pomoč. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Posebej nvala dr. Mušicu za nesebično skrb in nego v času bolezni. Hvala tuđi pevcem Tosame. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož in at i Franc Gorenc iz Vrbe Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, svece ter darovane sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Srce Tvoje zdaj miruje v srcih naiih Žalost kljuje, med nami veC ni Tvojega nasmeha snidenje v nebesih, edina naša je utelia ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene in sorodnice Marije Žunter iz Vira se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju za skrbno nego, gospodu virskemu župniku za tolažilne besede ob odprtem grobu, ZB-Vir za spremstvo na njeni zadnji poti, vsem prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečene besede sožalja ter izraze iskrenega žalovanja. Mož Vinko in drugo sorodstvo /'o svolx>di je hrepenclo, pi> luci, sroči ti srce, k resnici prili je /elelo -i/.polnil Bog li je želji'1. (Simon GreffirCič) V SPOMIN .30. novembra bo minilo leto, kar nas je zapustila naša draga mama Emilija Birk iz Vira Hvala vsem, ki se je spominjale in postojite ob njenem preranem grobu. Vsi njeni ZAHVALA V našem domu je ostal boleć, a lep spomin na našo drago ženo in mamo Betko Kališek Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatleljem, znancem, sodelavcem, sošolkam in sosedom za darovano cvetje in svece. Hvala vsem, ki ste jo spoštovali in jo imeli radi, jo pospremili na zadnjo pot, nam pa v najtežjih trenutkih stali ob strani. Lepa hvala tuđi gospodu župniku lanezu Kvaterniku za pogrebni obred ter gospe Marinki Repič in gospodu Karlu Gradu za poslovilne besede. Kaliskovi V SPOMIN Devet indvajsetega novembra bo minilo eno leto, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, atek in stari at a Lojze Logar Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svece in za trenutek postojite ob grobu. Vsi njegovi ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti se je po dolgi in hudi bolezni od nas poslovila naša draga žena, mama, stara mama, prababica, sestra in teta Pavla Krizman rojena Rebolj, iz KokoSenj Iskreno se zahvaljujemo vsem svojcem, znancem, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in svece in tolažilne besede v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tuđi gospodu župniku Viktorju Primožiču za lepo opravljen obred, g. Vinku Kepicu za fepe poslovilne besede ter pevcem za lepo petje. Posebno se zahvaljujemo dr. Ivu Pevcu in dr. Tomažu Musiču za dolgolelno zdravniško skrb in pomoć. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih ter jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Icsi'n je tu in lisl jp odpada, ,i lehe ni već, druidi manu. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica Jožefa Krizman iz Sela pri Moravčah Zahvaljujemo se dr. Mušicu za njegovo nesebično pomoč, g župniku Vinku Čampi za opravljeni pogrebni obred, pevskemu zboru iz Moravč ter g. Stoparju za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, svece, maše in za župnišče in nam izrekli sožalje. Hčerka Ani z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene in mame Dragice Kruezi roj. Mav se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in svece ter za vso pomoč v težkih trenutkih. I Ivala tuđi g. kaplanu Milošu Koširju za cerkveni obred. Žalujoči: mož Štefan in hčerka Božena Ljubila si zemljo, družino in dom, /jrekmalu zazvoni! li tami je zvon. ZAHVALA V enainosemdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča Mar jetka Bregar roj. Dragar iz Bišč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom za pomoč v najtežjih trenutkih, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, vzpodbudne besede, darovano cvetje, svece, sv. maše, pevcem za ubrano petje in vsem za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za molitve in priprošnje. Hvala tuđi ge. Joži Hribar. Vsi njeni ZAHVALA V večnost je odšel naš skrbni oče Feliks Gerčar Zahvaljujemo se g. arhidiakonu, dr. Ivanu Merlaku, brdskemu župniku, Andreju Svetetu in številnim duhovnikom iz karnniške in domžalske dekanije ter janezovim sošolcem za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se še g. Janezu Bernotu za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za tolažilne pesmi upanja na vstajenje. Iskrena zahvala velja tuđi vsem, ki ste se v velikem številu udeležili pogreba, darovali cvetje, svece, za svete maše in druge namene ter zanj molili. Še naprej ga priporočamo v molitveni spomin. Vsi njegovi Ljubezen ju je združila, da z roko v roki Sla sta skozi življenje. V skrbi za družino in upanju v Boga se pot na zemlji je sklenila, da duši njuni znova je sklenila V SPOMIN Šest let je minilo, odkar nas je zapustila skrbna Bergantova mama, Rozka Gerčar Hvala vsem, ki se je spominjate v molitvi in postojite ob njenem grobu ZAHVALA V 86. letu starosti je ugasnilo življenje našemu dragemu Valentinu Kepa iz Hudega pri Radomljah Vsem, ki ste nam v naši žalosti pomagali in z nami sočustvovali, iskrena hvala. Hvala za podarjeno cvetje, svece in denar. Hvala gospe dr. Jani Plavec, gospodu župniku Janezu Jarcu, radomeljskim cerkvenim pevcem, praporščakom, trobentačema in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nepričakovani in prezgodnji izgubi našega dragega moža, atija in starega ata Jožeta Zalokarja s Količevega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, delavcem Poslovne skupnosti osnovnih sol, ravnateljem in delavcem osnovnih šol in Glasbene sole iz občin: Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravće, ga. Županji Cveti Zalokar Oražem s sodelavci, delavkam Oddelka za družbene dejavnosti Občine Domžale, Zvezi prijateljev mladine Domžale in delavcem Napredka Domžale za podarjeno cvetje, svece, izrečena ustna in pisna sožalja ter darove za kapelo na Viru. Zahvaljujemo se g. dr. Hacetu in ga. dr. Kokaljevi, posebno pa ga. dr. Starbkovi za njeno iskreno pomoč in tolažbo v naših najtežjih trenutkih. Iskrena zahvala velja tuđi g. kaplanu Jožetu Tomšiču za lep pogrebni obred ter poslovilne besede ob slovesu. Hvala tuđi praporščakom in pevcem iz Komende ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Vsi njegovi : RAČUNALNIŠKOIZOBRAŽEVALNICENTER iiB Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 E-poSta: clip@cllp-domzale.sl STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WIND0WS, W0RD EXCEL (20 ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur) Za pogodbeno izvajan|e (skupine) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dljakom in studentom priznamo 20% popusta. XXX Kemijska industrija KAMNIK d.d. Vabimo vas v našo trgovino, kjer lahko izbivate med pestro ponudbo ognjemetov in drugih izdelkov zabavne pirotehnike. Obiščete nas lahko v Kamniku, Fužine 9, tel. 831-011, int. 340, vsak dan od 10. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure JUS-SECURITY Telefon: 7I9-890 rVARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN Telefon/faks: 715-776 INTERVENCUSKA SLUŽBA, d.o.o. Direktor: 041/638-007 Ljubljanska c. 102, DOMŽALE varnost: 0609/638-007 URADNE URE: od 8.-12. in 15.-18. ure AvtoSola: 0609/615-159 AVTOŠOLA »JUS« Prićne v sredo. 1Q. 1Z 1997. ob 1& uri tećai CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za kategoriji B In C Če s seboi prinesete ta oalas. vam nudimo: o BREZPUVČEN TEČAJ CPP o 15% POPUST PRI NAKUPU UR VOŽENJ (tuđi če že imate karton vožnje) o Z VOŽNJO LAHKO PRIČNETE TAKOJ TA PONUDBA VELJA LE V DECEMBRU 1997! KLINIKA ^ ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC, dao. Tesovnikova 27a, Ljubljana Naročila po tel.: (061) 16 83 700 Vsak delovni dan od 8.-20. ure. Ob sobotah od 8.-13. ure Radovan ZajC, dr vet. med. mag. Izidor Trstenjak, dr. vet. med KRZNARSTVO Nevenka Mandelj s.p. Ljubljanska 84, Domžale Tel.:711-502 Del. ćas: delovnik 8.-13., 15.-18.30 sodoba 8.-12. Strankam nudimo nakup, izdelavo in popravila krznene konfekcije. Irena Pogačar Šentvid 33 Tel.: 061/735-500 Doma: 061/735-615 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVI DELOVNI ČAS od 8.30 do 20. ure sobota od 8. do 12. ure NOVAK TRGOVINA ZA LOV - RIBOLOV - ŠPORT IN PUŠKARSKO GRAVIRANJE nudi po ugodnih cenah: lovsko Sibrno in krogelno strelivo, zračne puške, nože, daljnogletle, opremo za lov in ribolov, lovsko konfekcijo,... VELIKA IZBIRA NOVOLETNE PIROTEHNIKE: RAKETE, POKAJOČI IN SVETLOBNI EFEKTI, ŠE IN ŠE. Del. čas: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Tel.: 716-797 SAŠO NOVAK, s.p. Šaranovičeva 25A, Vir-Domžale SLAŠČIČARNA OGER IZ STAREGA TRŽI NA VAS VABI, DA POSKUSITENAŠESLAŠČICE. IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT, POTIČE IN DROBNO PECIVO. STALNO JE NA ZALOG! TORTA ZA DIABETIKE. IMAMO VELIK IZBOR OTROŠKIH TORI TUĐI POPULARNEGA HUGA IN PUNČKO BARBI. ODPRTO IMAMO VSAK DAN OD 7.-22. URE, TUĐI OB PRAZNIKIH IN NEDELJAH. Mengeška 26, Trzin, 1236 Trzin tel.: 715-699 SERVIS GOSPODINJSKIH STROJEV GREGORIČ ANDREJ-GREGOR Vam nudi popravila: * hladilnikov * hladilnih skrinj * električnih štedilnikov * plinskih štedilnikov * električnih bojlerjev * sušilcev perila Gorenje * pralnih strojev Gorenje * izolacije hladilnih skrinj Šolska 22, Domžale Tel.:714-939 Mali oglasi SERVIS šivalni stroj, Kajuhova 15, Preserje (v blizini Kemisa). Tel.: (061) 727-897 Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17 ure, sobota od 9. do 12. ure. ASFALTERSTVO RORC, d. o. o. vam poasfaltira dvorišćfeJBvozno pot, izvršimo tudi'komfiiMJfeope z nasutjem tampona./tel. sfS&Dbi) 883-2fjS;%4fn.: (061) 4?3-15GJgbb.: 0609 613-186. "^ f ES$WMj| KOVINSKE predma*. te, krflffifskSstroje; ograje na terenuj itd. Praznimo greznife, konterjnerski odvozi, drobljenje kamenja na njivah in parcelah. Tel.: (061) 722-056. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon 738-662. UGODNO PRODAM lepoohra-njen globok otroški voziček, hojico, stajic:o in novo otroško posteljico z jogijem v beli barvi. Telefon 712-560, zvećer Priznana gostilna išče na-takarico za strežbo. Prednost imajo kandidatke iz okolice Domžal ali Kamni-ka. Možnost redne zaposlit-ve. Tel.: 727-950 Na izvrstni lokaciji med Domžalami in Kamnikom od-damo 120 m2 poslovnih pro-storov s parkiriSčem, primer-nih za zdravstvo, alternativno medicino ali zobozdrav-stvo. Inform. po tel.: 061/ 811-815 od 8. do 20. ure. PRODA|AM stanovanje v centru Domžal, 72 m', vseljivo takoj. Telefon 722-202 DRVA metrska prodam. Cena 2000 SIT ZA m1. Tel.: 738-975 ZELO POCENI prodam električni radiator, malo rabljen. Tel: 712-503 PRODAM časopis »Slovenec«, (etnik 26, 27, vezan, ilustriran, zelo zani-mive fotografije Gorenjske. Telefon 715-009 DOMŽALE - SPB zunanjo zidano garažo prodam. Tel.: dop.: 175-34-34, pop.: 13-18-148. MATEMATIKO in ANGLEŠČINO za osnovno in srednje Sole instruira absolventka ekonomije. Tel.: 713-047 Opravljamo vse vrste po-pravil pri usnjen konfekciji, menjava podloge, zadrg, krajsanje, ožanje, čišćenje, barvanje. Tel.: 723-429 VRRILS7VO Vido OPARA, ,P. C Radomeyske čete 33,1235 RADOMUE tel.: (061) 727-255 VARJENJE: - nerjavnih materialov - barvnih kovin (Al, Cu, medenima, bron) - lotanje (mehko, trdo) - spajkanje - raznovrstna popravila in obnova avtomobilskih in strojnih delov OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 CEMENTNI IZDELKI Vrba 7 1225 Lukovica IZDELUJEMO: - evetllčna korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnlke - tople grede, kompostnlke - škarpne elemente - vlnogradnlske stebre - kanalske laske z mrežo - peskolove MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT tel.: 061/735-408 od 8.-16. ure pa« ^0 NOVEMBER LISTOPAD /lamnik Domžale Domžale /lamnik NOVEMBER Q r \> LJUBLJANA. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije: PON., SREV ČET. TOR., PET. 13.00-19.00 8.00-13.00 Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122. POMOĆ, NEGA IN VARSTVO NA DOMU ČIŠĆENJE POSLOVNIH PROSTOROV POTREBUJETE VARSTVO, POMOĆ ZASE ALI ZA SORODNIKE, STE SAMI IN NEMOĆNI, STE SAMO OSAMLJENI, ŽELITE S PARTNERJEM NA ZABAVO, PA VAS SKRBI, KAJ BO Z OTROKI? POKLIČITE061 133-01-16, 0609 618 995 ALI 041 618 995 NUDIMO VAM: - NHCiO BOLNIH IN OSTARELIH OD NEKAJ UR DNEVNO PA DO 24-URNE POMOĆI NA VAŠEM DOMU, VSE DNI V MESECU - NEKAJURNO DNEVNO POMOĆ PRI ČIŠĆENJU, NAKUPIH, KUHANJU... - DNEVNO IN NOĆNO VARSTVO OTROK - IMATE KAKŠNE DRUGE ŽELJE IN POTREBE, POKLIČITE IN SKUŠALI VAM BOMO POMAGATI - POSEBEJ OPOZARJAMO MANJŠA PODJETJA IN LOKALE, DA VAM NUDIMO STROKOVNO ČIŠĆENJE PO DOGOVORU DNEVNO, TEDEN-SKO ALI MESEČNO RNA STORITVEd.O.O. Tel.:061 133-01-16,0609618-995,GSM04l618-995 #'<>' SAV Delovni čas: ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota Bistriška 1 1230 DOMŽALE Tel.:061724-319 8-12, 16-19 11-16 8-14 11-16 8-12, 16-19 po naročilu Upokojenci do 10. v mesecu še vedno 20% popust! POHISTVO salon Garnitura JEZERSKO AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ IN JEDILNIH GARNITUR - kuhinje (64 modelov), izdelava po meri! - sedežne garniture iz usnja in blaga, izdelava po meri! dnevne sobe iz masivnega lesa, hrast, jelša, breza - spalnice iz razlićnih barvnih nians (novi modeli - izvozne cene za 4 modele) - otroške sobe IZREDNA PONUDBA -PRILAGOJENO VAŠIM MERAM Pohištvo iz zaloge! - Garnitura Zurich, komplet 176.200,00[SIT dimenzije 2,7 m x 2,3 m samo 128.300,00 SIT - Francoske postelje 160 x 200 64.760,00 SIT nova cena 39.460,00 - Klubske mizice! V salonu: Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, in Ljubljani, Topniška 5. BISTRO K\Vl v Depali vael nudi 0oet'meke ueiuge za zaključene družbe, poroke, obletnlce in oetalo, do 30 oeeb. Depaia vae ZOa, 1230 Domžale Tel.: 061/715-147 POSLOVNE PROSTORE, 145 nr, v Dom/.alah - Sl'B 2/11. nadstropje, oddamo v najcni predvidoma s fcbruarjcm 1998. Farma Ihan, tel. 717-716 emona farma ihan d.d. AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Prešernova 1a, 1230 DOMŽALE TELEFON: 722-107 VfcODAJALNA ° IZDELKOi, gorenje UGODNA PREDPRAZNIČNA PONUDBA: * barvni IV 55 cm, stereo, TTX" 57687,00 63 cm, stereo, TTX 85.558,00 71 cm, stereo, TTX 91.678,00 (Cene so za gotovino, možnost nakupa na 8 obrokov) * pralni stroji od 50.56700 naprej PS simple&logical PS 22 S 108183,00 PS 25 S 122.230,00 * sušilni stroj 42.797,00 * štedilnik 3 plin, 1 elektrika (rjav) 58.495,00 * štedilnik s steklokeramično plošćo (rjav), 50 cm 80.544,(X) * kovinski rezalnik Bosch 1743700 * Bogata izbira bele tehnike: pralni, sušilni stroji, pomivcilni stroji, hladilnozamrzovalni aparati, štedilniki, mali gospodinjski aparati. 15% GOTOVINSKI POPUST in možnost nakupa na več obrokov. BREZPLAČNA DOSTAVA o^V\ NASLOV ZA NAKUP APARArov gorenje ■Bprto od 8. do 1 ^^HJJI^I^^HHI^^B d.o.o. proizvodnja in trgovina SPOŠTOVANI KUPCI! Obveščamo Vas, da smo v mesecih novembru in decembru za popestritev zadnjih dni leta pripravili dva sejma ANDREJEV SEJEM OD 28. 11. DO 6. 12. BOŽIČNI SEJEM OD 15. 12. DO 24. 12 Na omenjenih sejmih lahko izbirate med več kot 18.000 artikli. Poleg adventnih in novoletnih aranžmajev, smrek, božičnih in novoletnih okraskov, daril, suhega in svežega cvetja, Vam v novo odprtem oddelku živil in pijač - Delikatesi, nudimo tuđi bogato izbiro božičnih in novoletnih dobrot. Zato Vas vljudno vabimo na uradno otvoritev Delikatese z degustacijami, ki bo na dan začetka Andrejevega sejma 28. 11. 1997. Vsak Vaš nakup borno v času sejmov nagradili s 5% popustom. Pričakujemo Vas vsak dan med 8. in 19. uro, od 28. 11. dalje tuđi ob nedeljah od 8. do 14. ure. hHSMS d.o.o. trgovina in proizvodnja Masljeva 3,1230 Domžale tel.: 713 -359, faks: 721-432 e-mail: maia@dina.inaia.si www:http://www.maia.si Kuhinja SAVINA mala I" ' "......... -- ' ' ...... ' ...... ■ ............. ........, .....("2^HKMHjjjj^HHH|j^HHMMHe|MMHMM||MM|^HHHWHHHHH|j^H Miklavž že kupuje v NapredKovilwrgovinan I________________&.--------------------------------------------------------------------------;---------------------------------------------------------:_____.....-----------.......-......-------.......... NAPRlDEK Miklavž v blagovnici Vele - tradijcionajni Miklavžev sejem bo od 3. do 5. decembra .- velik ognjemet in obisk Miklavža s spremstvom bo 4. decembra ob 18. urMlk - v blagovnici Vele lahko Miklavž izbi Jitned več kot 3000 različnimi igračami Blagovnica Vele bo vse decemberske sobote odprta do 19. ure. MIKLAVZEVA AKCIJA od 24. 11. do 6. 12.