MILOŠ VERK: ZorkaArtič-Sekirnikova. Zadnii zvoki naerobirce so se kakor ^&siTSfka mepla raz^nbili nreko zidov. lcri^ev tia v ffozd- nlavali so ':ki »oKočna tica ^rez Roea?j^c. Ąor\čan ie bil obred. — mra^'lo se ie, mcela nas ie oviiala v svoi vedno wV\ ^usti olašč na vendar nisrno šli vsak n?- svioi kr^t obstali snio in strm.M. Pred i*ml za nami. na desno in levo so sameV3'i križi in snomeniki na aše oko iih ni ^'delo zrlo ie. le v iamo. v erob. v stras?to in n.usni;!iet_n žrelo. naiorozneiše sai^p mu moraM oravkar žrtvovati mlado *'e bitie nolno up^ov in liubezni. Potee™ sem z.rolvo črez če!o v nadi. da saniam. 'a iz ^ozda >e odmevalo ntičie netie. kro_ jnene ?.a so bili liud^e resni in tožni: žalost !|a obiski žalost v očeh. Bila ie torei mrzla .j1 trDka resnica. da smo nostlaln tiale v ]^nati fcrevet večno nostelio naši Zorki! mi ,na^a Zorka »miada in cvetoča. zatis- la ie svoie mile oči usalinila ie rožic v issenskem mrazu. oovesiia ie elavlco In v ' >rnih letih odiDOt__vala s trudivim (korakwn v ilovnato zemHo. Zorka. na?a Zarka za!rai si zaorla svriie saniave očf zakai so u^haHa Tvoia čthiiaioča usteca? Ali ne vidiš svoie-ffa drao-effa ki Ti te bil in nai bi b;l ostal votlnik v živHeniu. da ?a tare obiio da <t želi za Teboi? Mar Te te uža!i! Tvoi dobri očka? Ne. ne! Tudi on. siv in resen naš tovariš strmi ob Tvoii iami. nieo-ova resne. na dobrovoline oči se konaio danes v solzah. Ne. naš Šima ie imel svoio Zorko rad 'n ce bi nioarel svorio bofest izraziti v solzah. tekle bi oi tekle! Torei Marta. Milica in brata! Tu.di ne! Dobrn čutiio da ie umrl biaTOdnneč s^las iz liarmon'čiie_-a sneva diružinske^a živHenia. Bridko nlakafa «b prohu sestrici. brata. kličero Te domov. a Ti si _luha? Pa nisi niti ¦onmisl.Ia niti na mamica? Usckala s) ii rano v srce. ki ne bcx_e celila. ki bode Krvavela dan na dan. dckier Ti ne sledi. Pa vendar si §la! Ne, Zorka. ne očitamo Ti ničesar. Liubila si svoie^a moža ki Ti io bil diruže še-le nekai mesecev in Vaterl Ti ie v zavest: dolžnost. prenil smrtn; boi r,k!p^>n_la si se s Dravo liubeznito svoiih dr*<'ih v Oaberiu. Le žal. usoda Ti ie po- il-elila. za voliko liubezea prešibko naravo. S i>reveliko: vneijnf) si oasvetila sveše moči rarod.i sloveiiskemu. žrtvovaia si se vzeairi niladine. Tam i.od Bočem v Kostrivnioi tarn k?er nirnalo smi:sla za šolo in vzm\o otrok tam si morab zastaviti svoie n^oči. N:si rnislila- nisi se bala. vendar Te ie tudi v srorski kotlini našlo ordkletstvo našecra stanu — ietika. Dolco si se botievala % neusm:f?eno raziedalkn svoieca mlad^^a živlierr.a sledniič Ti fe otrnnilo srce Piistiti si nTorala skrorrmo. a leoo nf.vico svote^a delovaitfa komai načeto. puPb'ti nretežiko v\ nerndnr, kovan' plu? Je !' kovač dohrs> vedel. <!;. so Tvoie roke sibke? Zamrto ie Tvoie dobro srce in v Tvoii ?lav:ci ni rna-.čevalne rnisli. Pa ta eirob Tvoi erob! V sebi hrani nežno bitie. naravnost ^-•'»ti nebu na odnira svoie žrelo. Hoče nas li še več? — Niesrov nemn srlas VDiie v nebo. kliče nroki^tstvo na -lave onih ki se ne zavedaio. da ie velik ereh nsbo^ati _iaie_nn;kom nretežka dela. Smilila r.i se nam ko si hirala. obiokuiemo Te ko snavaš oreO naml Pa še v zadniem hipu si lahko imela zavest. da ie Tvoia smrt sTirt mučenice. da bnde in mora iz Tvoiesra in Tvo>iih vtstjijc erobov vzkliti lepša doba nasepa stanu. katerr^a si se obkle-¦ala s srčno liuibezniio. Večna Ti oomlad!