Dopisi. Iz Slov. Bistrice. (Majhno je še dete), ki se nam je rodilo, pa že pozornost na-se obrača. Mlado je še naše tamburaško-pevsko društvo, pa že je pokazalo dne 12. febr., da se ve kretati in sukati med sličnimi društvi. Omenjeni dan je narareč priredilo društvo prvi slovesni večer z gledališko igro »Eno ui-o doktor« in petje s tamburanjem. Slovenska gledališka igra se je to pot menda prvikrat v Slov. Bistrici igrala. Med tem, ko že delj časa potujoči nemški glumci tukaj nemške igre predočujejo ter isto tako naši Nemci igrokaze prirejujejo, se je na tem polju do zdaj od slovenske strani toliko kakor nič ni storilo. Upamo torej, da se bo od zdaj, ko obstoji novo tamburaško-pevsko društvo, gojilo ne saino petje in glasba, marveč tudi dramatika, kjer se bo gospodu kakor kmetu poljudno pokazalo, kako se razvija priposto kmečko življenje, kako se bojuje pravica s krivieo, kako se ona plačuje in ta kaznuje. Počastilo je ta večer toliko odličnih gostov naš koncert, da je le žal, da za to pripravljeni prostor ni večji. Slov. Bistrica je, bi rekel sredotočje za dravinjske in pohorske Slovence, kjer se naj zbirajo, deloma, ker nam nasprotniki ne nagajajo, če priredimo kako narodno slovesnost, kakor se to žal, godi po drugod. In v to osredje slovenskega življa je tudi v istini prihrumelo obilo odličnega občinstva, ne samo inteligence, ampak tudi kmečkega stanu, od blizu kakor daleč, mlado in staro. Opazili smo goste iz Pbličan, Studenic, Gornje Polskave, Črešnjevca, Ponikve, Cirkovic, Konjic, Laporja, Ruš, celo iz bele Ljubljane. Radovali so se vsi srčno že pri prvi točki, ko se je uprizoril igrakaz »Eno urodoktor«. Istotako dobro izvedli so pevci in tamburaši pevske in tamburaske točke pod vodstvom vrlega g. nadučitelja Polanca. H koneu pa je več gospodov v iskreni besedi navdušenje pokazalo za take narodne veselice, kjer se v sliki in v slovenski besedi pokaže življenje človeško in goji s petjem in glasbo čut slovenski in ljubezen do naroda in domovine, prav kakor nam je kazal napis: »S petjem k srcu in s srcem k domovini.« —te— lz Ribnice. (Zmaga je naša!) Ko so marenberški nemškutarji pri zadnjej volitvi v okrajni zastop videli, da jim gre za kožo, zašumelo jim je, kakor bi jih bil s palico oplazil. »Saprabolt te bindišarje, kar čez noč so nam do ušes zrastli! E, pa mi jih že potlačimo zopet, da nas bodo pomnili!« tolažijo se. Prilika se je kmalu ponudila pri občinskih volitvah v Ribnici. »Nič druga ni treba, drugi razred vzamimo Slovencem, prvega itak imamo, potem smo že na konju«, tako se posvetujejo. Stari general še enkrat razvije obnošeno svojo zastavo, okoli katere se naj zbere vsak, kdor še nekoliko po nemškutariji smrdi. Toda groza! Malo je že tukaj takih prismojencev, ne dosti več, kakor prstov na eni roki. Pa so vara to iunaki, da jih je veselje gledati, posebno kadar agitirajo. Urnih nog kakor plesalka, prijaznega lica kakor nevesta, navrh pa še jeziček tak, da misliš, vse »maže« so na njem. Če to ne pomaga, pa so vam ti strički hudi, kakor sam zlodej. »Če ne greš z nami, gorje ti!« in palica je že po koncu. Tako se }e delalo precej dnij in nočij pred volitvami. Ves trud pa tudi ni bil zastonj, saj so prignali eno zgubljeno ovco v svoj »izvoljeni« hlev, pa še tej je videti, da jo }e sratn nove družbe. IzkuJeni V vojski ravnali so previdno. Videvši v III. razredu, da je kmetov kot listja in trave, razpršili so se kakor ščurki pred lučjo. »Hajdimo v druzega, tam bo bolje!« junačijo se. Toda kadar človeka nesreča preganja, nerada ga zapusti. Štejejo svojce gori in doli, začenši od najdebelejšega do najbolj suhega, komaj šest jih je, med tem ko jih imajo Slovenci sedem. Trudne glave se j;m skesano povesijo, oči pa bliskajo svete jeze. Toliko sramote na enkrat, naraesto slave, ki bi jih za tolik trud imela obdajati! V sanjah so že gospodovali zopet v Ribnici, strahovali uporne »bindišarje« in psovali gg. dubovnike — sedaj se }e vse to razkadilo v nič! In kaj pa bo z veselico? Govorilo se je namreč, da so že nabili možnarje, naročili godbo in najbolj radodarni je obljubil baje polovnjak vina kar na »plac« zvaljati, da ga »požegnajo* na zdravje zmage. Zraven se je omislila baje nova zastava »frankfurtarca«, s katero se bi imel vršiti slavnostni sprevod po vasi, kar bi bilo neizrečeno lepo. Da je veselje popolno, obljubili so baje še nekateri marenberški petelinčki se ga udeležiti, seveda kateri najlepše nemški pojo. Ah, oh! sedaj je pa vse proč! Ni mogoče te zgube prenesti drugače, kakor z jeremijado, katera se začne kaj pobožno, namreč: »Hoch Teufel!« in konča pretresljivo, pa upapolno: »Viva Garibaldi!« Tako se je namreč slišalo iz neke krčme, da so nas kar solze polivale, seveda, če jim še ta >svetnik« odpove pomoč! Pomilujemo jih, za zdravilo pa svetujemo mesto vino hladno vodo, mesto obilue jedi — post, in mesto razgrajanja delo in varčnost. Tako je še upati, da jih sreča kje pamet, katera se jim je sedaj daleč, daleč zgubila. Iz Kamnice pri Mariboru. (Občinske volitve.) Kdor redko pride, prav pride, tako si mislimo, in torej prosimo prostorčka v »Slov. Gosp.« Imenitna je postala Kamnica, ako se sme malo z velikim primerjati — ker ravnati se je začela po glavnem mestu dunajskem in sicer v tem, da se bodo pri nas, kakor na Dunaju, vršile občinske volitve dne 27. februvarija. Duriajčani se branijo slabih gospodarjev, kakor so povsod židi in liberalei — samo za-se ne! Tudi pri nas bi bilo silno potrebno, da bi imeli takega župana in svetovalce, ki ne gledajo samo na svojo čast in korist, ampak na blagor občine. Torej pa je treba takih voliti, ne pa moža, ki samo upije: >Plačaj kinet, vzami, kjer hočeš in če tudi lastno kožo slečeš«! Seveda, tako lahko govori on, ki nima druge skrbi, kakor to, kako bi od mastne penzije odebelil; ki od posestev le samo dobiček vleče, ki mu ga prepusti kako dobra tetka! Takega moža ne potrebujemo v občinskem zastopu, ki hoče, da bi se mu vse uklanjalo in ki surovo zmirja ljudi, ker ne potrkajo, kedar pridejo v občinsko pisarno. Vedeti bi moral, da se v javnih pisarnah sploh ne potrka. Izvolite si torej, Kamničani, može iz svoje sredine, ki sami čutijo, kjer kmeta črevelj tišči! Pridite vsi, kakor eden mož k volitvi, in storite tako, da ne bodo te besede »bob v steno!« Od Radla. (Golaš-predstojnik). Gujte, čujte Slovenei, kako se Nemci v Marenbergu krohotajo in smeiejo, da so pri volitvah v marenberški okrajni zastop zmagali! Znani kramar v Marenbergu je poštenemu Slovencu rekel: »Vašega predstojnika sem dobil za našo nemško stran za eden golaš in pol litra vina«, in se je krhko smejal. Glejte! Tako se zdaj norčujejo in zasmehujejo Slovence, katerl so se dali pregovoriti in ljubi materi Sloveniji hrbet obrnili. Ta dogodek si naj vsaki Slovenec globoko v srce utisne, da ne bo prihodnjič enako najžlahtnejšega bisera, to je Ijube Slovenije, poteptal in sovražniku pete lizal! Tak predstojnik res zasluži priimek »golaš-predstojnik«. Iz Ljutomera. (Gospodarski poduk o trtoreji). Prvo predavanje, katero je imel g. Cerjak v nedeljo, dne 9. febr. v telovadnici Franc-Jožefove šole, bilo je prav dobro obiskano. Gospod Cerjak je podučeval v lepi, prijelni in razumljivi besedi. Nadaljeval bode svoj poduk v nedeljo, dne 23. febr. ob istem času po. večernicah v telovadnici Franc-Jožtfove šole. Pri tej priliki se bode na trtah kazalo, kako se cepijo amerikanke. Zato zopet vabimo vse posestnike in viničarie, naj se v obilnem številu udeležijo tega izvrstnega poduka. Gospodu Cerjaku pa še zdaj izrokamo zahvalo za njegov trud. Tzpred Huma pri Ormožu. (Okrajni zastop) je imel dne 30. dec. m. 1. skupno scjo. Novi načelnik, č. g. V. Venedig, je med drugiin poročal o prošnjah občinskih doklad. Iz poročila je razvidno, da občine  dobro gospodarijo. Le občini Kog (80 %) in Brebrovnik (35 %) sta visoke doklade nastavili. Odbornik Š. se je oglasil, rekši: »Da ni temeljitega uzroka na težo davkoplačilcev doklade povzvišati, in da dosedanje doklade (40% >n 30%) zadostujejo«. In to je obveljalo. Hvala! Govor je bil tudi o slabi središki cesti. Uzrok je isti odbornik navedel ta: Cesta se ne nadeluje po sklepu okr. zastopa (1894) z razcepanim, ampak okroglim dravskim prodcem, zmešanim z blalnim peskom; ne navaža se prodec o pravem času, navožen se ne spravi hitro v prizme, ampak dalj časa leži, kakor se pripelje. 0 tem se lahko vsaki prepriča, če iz Orraoža mimo Fridriha v Središče gre. — Res, kdo tukaj škodo trpi, voznik ali okr. zastop? Največjo škodo trpi občinstvo, katero mora okr. doklade plačevati, zraven pa blato gaziti. G. načelnika naloga bodi. da se te napake odpravijo! Kimovci pa se naj v odločne može spremene! Iz Orehove vesi pri Slivnici. (Zmaga.) Dne 13. febr. se je vršila tukaj volitev v občinski odbor, pri kateri ,je bil c. kr. vladni komisar g. Miiller navzoč, kateri je v lepi slovenski besedi volitev postavno vodil. Menda nikjer v nobeni obeini ni bil tak boj za narodnost, kakor tukaj celih 12 let. Znani Gril nas je mučil, pri vsaki priliki se pokazal kot nasprotnik cerkvi, pri volitvah nam nekaj glasov vsled nepravilnostij uničil tako, da smo večkrat za eden ali dva glasa propali, ter nam zato še »mačkinjo muziko« enkrat napraviti dal. Sedaj so vse moči zopet napeli, da bi bil nemčurski odbor izvoljen, staviti so hoteli 100 gld., da bodo zmagali; pa vse obljube, pijača, grožnje, laži in obrekovanja in naposled mila prošnja niso nič pomagale; naši so se trdno združili, postavili zanesljive može za odbornike, ter tudi v vseh treh razredih častno zmagali. Ko se je po Hotinji in Orehovi vesi zvedelo o častni zmagi, bilo je vse navdušeno in veselo in zagromeli so topiči, kar je bil našim nasprotnikora odzdrav na ovo »mačkinjo muziko« pred kakimi 7 leti. Nasprotniki so poparjeni pobegnili in s 13. febr. jim je v tukajšni občini — upamo, za vselej odklenkalo. Za odbornike so izvoljeni sledeči: Martin Sušec, Frane Pišek, Anton Lobnik, Anton Gojčič, Miha Mahorko, Jožef Dolar, Valentin Mahorko, Franc Falež, Janez Klinc, Jurij Klasinc, Anton Divjak in .lanez Horvat. Sedaj bo v občini spet ljubi mir, celi odbor bo varčno in previdno za blagor občine deloval in vseh odbornikov je geslo; »Vse za vero, dom, cesarja!« Več volilcev.