Ravno polje
Glasilo občine Kidričevo, 3. številka, JULIJ 2011, letnik XIII
Čestitke ob 14. prazniku občine Kidričevo!
JVii osrednji prireditvi ob praznovanju 14, prazniku občim' Kjdričevo je zbrane, v veGkj dvorani restavracije Pan, nagovorit tudi župan JZnton Leskovar. »Spoštovane dame, cenjeni gospodje, občani, občanke, spoštovani povabljeni gostje! Lepo vas pozdra vljam 06 praznovanju 14. praznika občine Kidričevo ter dneva državnosti. 1/ naši sredini je danes tudi gospod -Branko 'Marinič, poslanec 'Državnega zbora 'Republike Slovenije, ter gradonačelnU^ občine Ciffvemca gospod ■Damir •Kukavitm, s katerim smo danes podpisali pismo o nameri za pobratenje obeft občin
'Kp sem razmišljal o današnji prireditvi in o tem, o čem naj govorim, sem se spomnil nef&Urilt govorov, v katerih so govorci ob podobnih priložnostih na dofgo 111 široko opisovali in naštevali stvari, ki i o bile izvedene v okviru preteklega leta. %ot posfušalec sem velikokrat imel občutek,. da listov, s katerih so brali, nikdar ne bo zmanjkalo. Tudi sam sem ob tej priložnosti sprva želel poudari ti vse tisto, kar
14.
je btlo narejeno v letu, kije za nami, pa sem ugotovil, da bi it? večina poslušalcev ob tem najverjetneje dolgočasila. (Pogledi drugih na naše delo in dejanja so pač različni. Neurejeno vaškp naselje moti krajane naselja, ki v njem žtvijo. Tiste, kjer je vašf(ff oziroma krajevno središče že bilo urejeno, pa te zadeve tie zanimajo. Prav tako je npr. nova cestna osvetljava pomembna za tistega, ki uživa v nočnih spreftodift skozi naselje, spet druge pa morda s-vetloba moti in si. želijo, da je ne bi bih.
'Kakorkoli že, o deiu župana 111 občinske uprave se vselej veliko govori, Še posebej ob dogodkih, kpt je današnji. Na žalost se pogosto govori o slabili oziroma rieiz-vedenift projektih, manj pa o stvareh, ki so dobre m bogatijo %afipvost bivalnega prostora, v katerem živimo, %'erjamem, da srno v občini Kidričevo optimisti ki znamo iz vsake stvari potegniti najboljše, začete projekte pripeljati do uspešnega konca tn z znanjem, ambicioznostjo ter vztrajnostjo ustvariti dodano vrednost zase ter za druge. <Bodimo veseli, če ima sosed now) ograjo, ker s tem olepša tudi naš pogled nanjo. 'V svojih prizadevanjih si želim doseči, da bi prav vsak,občan >'" občanka vzef občino Kidričevo za svojo, da bi videli in govorili predvsem o dobrih projektih v občini, kj jih je, verjeli ali ne, kar nekaj, ter da bi se Čim Številčne-je aktivno vključevali v društva in druga združenja, kj so nam na voljo, ter s tem sooblikovali občinski utrip.
06 praznovanju tistega praznika
Za uspešno delo župana tn občinske uprave je pomembno tudi sodelovanje z občani, povratna informacija z vaše strani o tem, kako dobre so naše odločitve, in o tem, kaj narediti, da boste ponosni na dejstvo, da ste občam občine Kidričevo. 1' zadnjem času se nezadovoljstvo nekaterih izraža skpzi razfične obfike civilni it iniciativ. Osebno podpiram vsakp odprto gibanje, ki ima plemenit, realen in jasen cifj, cifj, kije v kpnčnifazi v dobrobit vseh nas. Vendar pa ob tem pričakujem odprt, in odknt dialog, %r zgolj takšen lahko pfodiui reši nesoglasja 111 nezadovoljst vo pri posameznih tematikah. Spoštovane in spoštovani, pred 20 leti smo se Slovenci odločili, da bomo svojo usodo vzeli v lastne roke, izborili smo si samostojno Slovenija Bifi smo enotni 111 pogumni. Ta enotnost in pogum sta Častnosti, ki ju je potrebno prebuditi tudi na lokalni ravni, da se bomo kljub trenutni krizi in finančno težkim časom lahko uspešno spoprijemali z novimi izzivi. Naše želje m načrti za prihodnost so ve-lifji, vendar izven možnosti, k j sijih sami ustvarjamo, ne bomo mogli graditi. Smo občina, ki ima še veliko neizkoriščenega potenciala, ki pa ga je potrebno pametno in preuda rno 1z ko ristit i Dovolite mi, da vam ob 14. občinskem prazniku tn letošnjem dnevu državnosti iskreno m iz srca čestitam. Naj bo to praznik pozitivno in pogumno naravnanih ljudi, k} čutijo svoj k.raj in ki so s ponosom občani občine 'Kidričevo.«
Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2J25 Kidričevo, Odgovorna urednica: Mojca Trafeta Uredniški odbor: Anton Topolovec, Slavko P d I ko, Mateja Krajnc, Angela Vlndiš, Eva Žunkovič, Monika 5ešo Zafošnik, Zvonko Miloštč Lektoriranje: Vesna Voglar Tisk: Ekart design d.o.o. Naklada: 2400 izvodov Spletna stran: www.kldricevo.si Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo.
Obvestilo uredniškega odbora: Prispevke lahko pošljete na elektronski naslov: nnojc3.trafelaiaJyahoo.com s pripisom "Za glasilo" do li. 9. 2011. Uredniški odbor si pridržuje pravico do izbora člankov in fotografij po lastni presoji, skladno z razpoložljivostjo prostora za objavo, ter do preoblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka.
Fotografije na naslovnici: Foto Langerholc
2
% vito polje, julij 2011
14. ofiČinsiij praznif{
i
vse6ina
Praznovanje 14. praznika občine Kidričevo	4
Podpisali smo pismo o namenu med občino Kidričevo in mestom Crikvenica	S
Plaketo občine Kidričevo za lelo 2011 je prejel Štefan T reka	6
Srečanje z občino Slajše	7
Ustanovili smo zveza kulturnih društev občine Kidričevo	7
Zupan sprejel doktorja znanosti 7 Obvestila	8
Pravice potnikov na dlani	9
Kronološki pregled dogodkov na območju današnjega Kidričevega do leta 1945	10
Objekti ob sončnih elektrarnah v Stmišču so zasijali v novih barvah	12
Kmečke igre v 1'ongrcah	12
Razstava 8. likovne kolonije DPD Svoboda Kidričevo »GOZD* 13 Napihljiva igrala v Šikolah privabila številne otroke	13
Turnir v nogometu v organizaciji S D MLADINEC Lovrenc	14
Teniški center Kidričevo organiziral teniški turnir za moške in ženske 15 V Lovrencu na Dr. polju so padali kegli	15
Državna vaja Civilne zaščite v Starošincah	16
Občinsko gasilsko tekmovanje 2011 16 Koncert obetavne mlade flavtistke 17 50-letnka nižje gimnazije v Lovrencu
17
Folklorna skupina Vinko Korže Cirko-vce obeležilo SO let delovanja 17
Travnik kot ga vidijo otroci ob 13. prazniku vrtca Kidričevo	18
Učenci in učitelji iz Makedonije v Cirkovcah	19
Otvoritev tematsko-didaktičnega parka v Starošincah	19
Prevleke za avtomobilske sedeže vodilnih proizvajalcev avtomobilov sešite v Kidričevem	20
Krepitev turizma v regiji s turističnimi geografskimi znamkami	21
Ambulanta Kidričevo ima novo splošno zdravnico	22
Z otrokom na dopust	22
Znate prepoznati metanom?	23

Spoštovane bralke, spoštovani bralci. Izdaja Ravnega polja, ki je pred vami, je namenjena predvsem dogajanju okrog in v okviru praznovanja praznika občine Kidričevo, zato je na mestu, da vam tudi jaz v imenu celotnega uredniškega odbora iskreno čestitam. Prireditve ob prazniku so mimo in moram priznati, da je bilo res lepo videti, da se v občini dogaja toliko različnih stvari ter da se občani v tolikšnem številu odzovejo na povabila organizatorjev. Pred kratkim sem se peljala mimo vrtca Kidričevo in na križišču v smeri nogometnega kluba Aluminij zagledala gredico barvno razporejenih cvetlic, ki so ml kar prikovale pogled nase. Verjetno vas zanima, zakaj na tem mestu pišem o rožicah, ki jih je pod lastno reklamno tablo zasa-
Seseda urednice
dlio podjetje, ki deluje v bližini. Zato ker sem opazila, da je včasih za to, da polepšamo okolje, v katerem živimo, potrebna zgolj malenkost, cvetlična gredica, za katero ne potrebujemo debelih pol projektne dokumentacije, gradbenih in drugih investicijskih dovoljenj, temveč zgolj dovoljenje lastnika zemljišča in nekaj občutka za estetiko.
Na tem mestu naj vas ob teh poletnih temperaturah še enkrat spomnim na ustrezno zaščito pred soncem, zmerno sončenje in veliko količino tekočine, da bo vaš dopust res užitek in ne nočna mora, ki se lahko konča na urgenci. Hvala vsem, ki pomagate s prispevki In fotografijami oblikovati naše glasilo, Vljudno vabljeni, da nam svoje prispevke za naslednjo Izdajo Ravnega polja pošljete do 12. septembra 2011 na elektronski naslov: mojca.trofela@yahoo.com,
3
14. o6čins$i prazni^
Praznovanje 14. praznika
občine Kidričevo
Občina Kidričevo je 26. junija v počastitev 14. občinskega praznika in 20. obletnice osamosvojitve z osrednjo prireditvijo v dvorani restavracije PAN v Kidričevem zaključila z nizom prireditev, organiziranih v okviru praznika občine.
»Pred 20 leti smo se Slovenci odločiti, da bomo svojo usodo vzeli v lastne roke, izborili smo si samostojno Slovenijo. Bili smo enotni in pogumni. Ta enotnost in pogum je lastnost, ki jo je potrebno prebuditi tudi na lokalni ravni, da se bomo kljub trenutni krizi in finančno težkim časom lahko uspešno spoprijemali z novimi izzivi. Naše želje in načrti za prihodnost so veliki, vendar izven možnosti, ki si jih sami ustvarjamo, ne bomo mogli graditi. Smo občina, ki ima še veliko neizkoriščenega potenciala, ki pa ga je potrebno pametno in preudarno izkoristiti. Dovolite mi, da vam ob 14, občinskem prazniku in letošnjem dnevu državnosti iskreno in iz srca čestitam. Naj bo to praznik pozitivno in pogumno naravnanih ljudi, ki čutijo svoj kraj in ki so s ponosom občani občine Kidričevo,« S temi besedami je ob osrednji prireditvi občanom občine Kidričevo čestital župan Anton teskovar. Med prisotnimi v dvorani so bili tudi Branko Marinič, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije, župani občin Rače-Fram, Starše in Podlehnik, častni občan občine Kidričevo Anton Brglez, Marko Drobnič, predsednik uprave Tal uma, vodilni iz podjetja Čisto mesto in Saubermacher, svetniki in svetnice Občine Kidričevo, predstavniki krajevnih odborov ter drugi.
V polni dvorani restavracije PAN v Kidričevem so si prisotni zraven izbranih govorov in podelitve priznanj lahko ogledali tudi bogat kulturni program. Bučen aplavz publike je požel Tamburaški orkester Cirkovce PD Cirkovce z dirigentom Dragom Kleinom, folklorna skupina Vinko Korže Cirkovce ter glasbena skupina, šolski bend Strangers, ki so iz rok župana prejeli nagrado za posebne dosežke. Letošnji prejemnik plakete občine Kidričevo je Štefan Trčko. Čestitke in priznanja za uspešno delo so s strani župana in obeh ravnateljic, Alenke Kutnjak in Ivanke Korez, prejeli tudi Irena Čačič, Mark Drevenšek, Tina Frangeš, Nuša Gregorc, Maja Godec, Katja Hercog, Dolores Ivančič, Vesna Kotnik, Mojca Podgoršek, Tadej Vidovič in Nejc Kupčič, učenci OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce. »S posebnim zadovoljstvom sem opazoval kolega Antona, kako je vesel delil priznanja osnovnošolcem, ko je videl, koliko nasmejanih, pridnih in de-
Miinto pofje, jufij 2011
14. občinski -praznif^
lavnih mladih ima v občini. Dragi osnovnošolci, ostanite takšni tudi v življenju, kajti na vas mladih stoji svet in takšne, kot ste vi, potrebujejo,« je v svojem govoru povedal župan občine Podlehnik Marko Mavčič. t\la slavnostni seji pred osrednjo prireditvijo je bilo podpisano tudi pismo o namenu za dobro skupno sodelovanje z občino Crikvenica. Pismo sta podpisala župan občine Kidričevo Anton Leskovar in župan občine Crikvenica Damir Rukavina. Po slovesnosti se je dogajanje preselilo v prireditveni šotor v Park mladosti na srečanje občanov z ansamblom Svetlin in volom na žaru, s katerim je svoje občane pogostila Občina.
Mojca Trafela foto; Foto Longerholc
Podpisali smo pismo o namenu med občino Kidričevo in mestom Crikvenica
V nedeljo, 26. 6. 2011, sta župan občine Kidričevo gospod Anton Leskovar in g radon a če ni k mesta Crikvenica gospod Damir Rukavina na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Kidričevo podpisala pismo o namenu med občino Kidričevo in mestom Crikvenica. Kot sta zapisala v pismu o namenu, obstaja dolgoročni in trajni Interes za medsebojno sodelovanje in možnost za nadaljnji razvoj, ki temeiji na naslednjih temeljih;
1.	Zgodovinski: zgodovinska povezanost - prebivalci Republike Slovenije so že tradicionalno med najštevilčnejšimi gosti na območju mesta Crikvenice. Že več let so na ozemlju Crikvenice slovenski počitniški domovi in počitniške hiše.
2.	Gospodarski: razvoj turizma in sodelovanje na gospodarskem področju: Na temeljih dosedanjih prijateljskih odnosov obstaja velika možnost za razvijanje turistične dejavnosti ter
sodelovanje na gospodarskem področju v smislu povezovanja podjetnikov Crikvenice in Kidričevega.
3.	Kulturni, športni in izobraževalni: Interes za kulturno, športno in Izobraževalno sodelovanje in izmenjavo med vzgojnimi ustanovami, s katerim bi razvijali znanje, Izmenjavali izkušnje ter učvrstili prijateljske
vezi. Zveza civilnega društva Crikvenica je s Kidričevim že vzpostavila prijateljske vezi, ki se bodo v prihodnosti še poglobile in širile.
4.	Ostalo: izmenjava Izkušenj v vodenju in strategiji upravljanja v lokalni samoupravi, zadeve lokalnega značaja, s ka-
terimi se neposredno urejajo potrebe občanov v skladu z zakoni in mednarodnimi dogovori. S podpisom pisma o namenu so postavljeni temelji za nadaljnje sodelovanje med obema občinama.
Zdenka Frank
14. o6čins$i prazni^
Plaketo občine Kidričevo za leto 2011
je prejel Štefan Trčko
'j	jfl^^ft Občinsko priznanje v obliki plakete je v letu 2011 prejel gospod Štefan Trčko. Na
i	osrednji prireditvi ob praznovanju 14. praznika občine Kidričevo mu jo je slovesno
;	podelil župan Anton Leskovar. Štefan Trčko, rojen 12. januarja 1548, stanujoč v S p.
Jablanah, je človek, ki mu tisti, ki ga poznajo, pripisujejo veliko srce In čut za starejše I ter pomoči potrebne. Usodni da sta si z ženo Marijo izrekla leta 1971. V zakonu sta ■ ^	I se jima rodila dva otroka, danes ju razveseljujeta tudi dva vnuka. Življenje je preživel
J	9 ifl I na kmetiji, ki sta jo skupaj z ženo prevzela od staršev. Že od otroštva je član Rdečega
®	križa, od leta 1981 tudi odbornik krajevne organizacije. «Ves ta čas je pri vsaki ak-
ciji tesno sodeloval. Brez njega si ne moremo predstavljati prireditve starejših krajanov, prevoza hrane in delitve le-te. Zadnjih nekaj let pa nam pomaga v sliki in filmu prikazati naše delo. Vse, kar počnemo, je zabeleženo na njegovi kameri in seveda na CD-ju. To je njegov velik prispevek k beleženju našega humanitarnega dela. Vse to počne brez povračila stroškov. Zelo rad in hitro pomaga, prisoten je povsod, kjer je kdo pomoči potreben. Še posebno ima nežen pristop do starejših, osamljenih in drugačnih ljudi. Je tudi krvodajalec, ki je nesebično daroval kri že 43-krat. Pa to še ni vse. Je predan član Prostovoljnega gasilskega društva Jablane in delaven ter zagnan član Turističnega društva Kidričevo,« je v predlogu za imenovanje zapisala predsednica KORK Cirkovce gospa Pavla Veler.
foto: Foto Larígerholc
Ste član Rdečega križa. Kri ste nesebično darovali že 43-krat. Zakaj ste se odločili postati krvodajalec In kaj vam to pomeni? Kri sem prvič daroval v vojski, kasneje pa sem postal krvodajalec nekako slučajno, ko je sovaščanka po prometni nesreči leta 1980 potrebovala kri. Ker je imela isto krvno skupino, ki je je takrat ravno primanjkovalo, sem se odločil, da darujem tudi jaz. Po tem dogodku sem kri dajal redno In moram reči, da se vsakič počutim dobro. Počutim se nekako sveže, bolj sproščeno in predvsem zadovoljno, ker s tem pomagam drugim in nekomu morda tudi rešim življenje.
Večkrat vas na raznih prireditvah srečamo s kamero v roki. Kako dolgo se že ukvarjate s tem in kakšni so vaši načrti za naprej? Snemanje imam nekako v družini. Že oče je Imel kot eden prvih svoj fotoaparat in veselje do fotografiranja. Brat se je začel ukvarjati bolj z risanjem, meni pa je bilo vedno bolj pri srcu snemanje. Prvo kamero sem dobil od bratovega sorodnika, ko smo mu pomagali graditi hišo. Tega je sedaj že 35 let. To je bila še kamera na trak. Zmeraj sem imel željo posneti stare običaje, ki bodo nekoč pozabljeni, in še sedaj imam s snemanjem le-teh največ veselja. Med prvimi posnetki je bila tudi prva komasacija, kr se je tukaj pri nas delala; posnetek je še brez tona, slika pa je črno-bela. Snemanje je moj hobi. S posnetki želim ohraniti in prikazati stare običaje, takšne, ki so že v pozabi in ki jih drugače generacije za nami več ne bodo poznale, npr. kako se je kosilo na roke, želo žito, mlatilo ... Velikokrat grem prostovoljno posnet kake prireditve, povorke, npr. v Makolah, da lahko potem to predvajajo na kabelski ...
Vse posnetke imam shranjene na DVD-jih ali kasetah. Meni je to hobl, nekdo gre v gostilno, kdo drug k lovcem, jaz pa pač snemam. Tudi sam zase fotografiram ali snemam, da si shranim, morda pa kdaj kdo kaj pogleda in vidi, kaj se je delalo in kako. Če bi Imel denar, bi si seveda želel kako profesionalno kamero, a sem zadovoljen tudi s to, ki jo imam.
Ali svoje prispevke tudi razstavljate, shranjujete? Svoje posnetke shranjujem doma. Moj namen ni, da bi to razstavljal ali na veliko objavljal. Pred časom sem na željo neke znanke ljubiteljsko posnel t.i. dokumentarec o lanu. Posnetke sem zbiral leto in pol, zajemajo pa postopek pridelave lanu od trenutka, ko njive orjejo, do setve lanu, kako le-ta raste, se žanje, veže v snope, prede in čez leto in pol izdeluje platno. Posnetek je bil pokazan tudi na kabelski televiziji.
Ste tudi član Prostovoljnega gasilskega društva Jablane. Kako dolgo ste že gasilec? Gasilec sem od leta 1984, Iz časov gasilstva so mi najbolj ostali v spominu številni požari, na katerih sem pomagal gasiti in s katerih sem ponavadi šel med zadnjimi.
Kot gasilec tekmujete tudi v desetini veteranov. Kako ohranjate kortdici-jo in kako pogosto vadite? Sedaj, ko je bilo občinsko tekmovanje, smo trenirali vsaj enkrat na teden, proti koncu tudi trikrat tedensko. Čas uskladimo tako, da se prilagodimo drug drugemu in tistim, ki imajo več obveznosti. Na nedavnem občinskem tekmovanju smo blii uspešni, saj smo dobili pokal.
Kaj vam pomeni, da ste letos prejeli plaketo občine Kidričevo? Ne vem, zakaj sem priznanje dobil ravno jaz,
Sem človek, ki stvari ne počne zato, da bi za to tudi kaj prejel. Kar delam, delam rad. Rad pomagam ljudem. Kakorkoli že, pa znam ceniti to priznanje. Plaketa ni Se popisan papir, meni pomeni plačilo, ki ga postaviš na vidno mesto ter te vsakič, ko ga vidiš, spomni, da si naredil nekaj dobrega,
Katere lastnosti so vam pri ljudeh najpomembnejše? Poštenje in prijaznost, Take ljudi iščem okrog sebe, Ljudi, na katere se lahko zaneseš, Upal bi si reči, da smo pri nas na vasi točno taki; nezahrbtnl in požrtvovalni.
Kako ocenjujete razvoj občine Kidričevo skozi desetletja? Trenutno je občina res v nezavidljivem finančnem položaju. Bili pa so časi, ko bi se marsikaj lahko naredilo. Veliko govora je bilo npr. o cirkovškem križišču, da se bo to izpeljalo, pa se ni. Dejstvo pa je, da občina vsem ne more ustreči. Poznal sem vse župane in imel z njimi dobre odnose in vem, da so se trudili po svojih najboljših močeh. Vendar pa so potrebe ljudi in občine velike in raznolike, tako da jih je težko v celoti zadovoljiti. Želel bi pa poudariti, da smo v Cirkovcah veliko naredili tudi sami prostovoljno in brezplačno, npr. vodovod, asfalt...
Ali vas v življenju spremlja kako načelo, po katerem se ravnate? Pomagati ljudem, kolikor se le da. Če je človek vesel, da si mu pomagal, in če zna to ceniti, je to več vredno, kot če ti plača. Čas imam, zato tudi rad pomagam. Kmetijo sta prevzela hči in zet, ki delata bolj s stroji, tako da Imam jaz več časa zase in za druge.
Mojca Trafela
Miinto pofje, jufij 2011
o6čina sporoča
Srečanje z občino Starše
V sklopu občinskega praznika so se v sredo, IS. junija 2011, srečali člani občinskih svetov in občinskih uprav občin Kidričevo in Starše. Srečanje obeh občin, ki je pred nekaj leti že potekalo tradicionalno, srno ponovno oživeli. Tokrat smo se srečali v Športnem parku Apače, Zraven prijetnega druženja smo se pomerili tudi v nogometni tekmi in v igranju petanke. Najprej je potekala tekma v nogometu. Posebnost te tekme je bila, daje v ekipi morala biti obvezno ena
ženska. Občino Kidričevo sta zastopali Mojca Meško in Tatjana Kačičnik, ki sta se v krogu moške ekipe zelo dobro znašli, Rezultat je bil na koncu ugoden za naše člane. V igri petanke smo prav tako bili odlični, saj smo zmagali. V finalni tekmi
sta barve naše občine zastopaia Dragica Kaiser in Dušan Kovačič. Tokrat je sreča res bila na naši strani, mogoče pa je k temu pripomogel tudi domači teren.
Zdenka Frank
Ustanovili smo zvezo kulturnih društev občine Kidričevo
V petek, 10. 6. 2011, je bila v prostorih kluba krajanov v Lovrencu ustanovljena Zveza kulturnih društev občine Kidričevo. Zvezo kulturnih društev občine Kidričevo so ustanovili Kulturno društvo Lovrenc na Dravskem polju, DPD Svoboda Kidričevo, KKD Zvezdni dol Kidričevo, kulturno društvo Moški pevski zbor Talum Kidričevo, društvo Pihaini orkester Taium Kidričevo in Turistično društvo občine Kidričevo.
Osnovni namen ustanovitve Zveze kulturnih društev občine Kidričevo je bogatitev kulturnega življenja s spodbujanjem kulturne ustvarjalnosti, povezovanjem kulturnih društev, skupin in posameznikov, ki delujejo ljubiteljsko na področju prostočasnih kulturnih dejavnosti, s kulturno vzgojo in izobraževanjem ter posredovanjem in varovanjem kulturnih vrednot, Na ustanovnem občnem zboru je bila za predsednico ZKD izvoljena Petra Hadler iz Kulturnega društva Lovrenc na Dr. polju, za podpredsednico Ivanka Gorše iz DPD Svoboda Kidričevo, za tajnico Zdenka
Frank z Občine Kidričevo, za blagajničarko pa Karmen Vaupotič iz KKD Zvezdni dol Kidričevo.
Izvršilni odbor sestavljajo predsedstvo ZKD ter predsedniki društev ustanoviteljev 2KD občine Kidričevo in predstavniki šol in vrtca v občini Kidričevo. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Drago Švagan, predsednik iz društva Pihalni orkester Talum Kidričevo, Danilo Jeza iz kulturnega društva Moški pevski zbor Talum Kidričevo in Mihael Žitnik iz Turističnega društva občine Kidričevo. Zveza kulturnih društev občine Kidričevo bo imela sedež v Lovrencu na Dravskem polju. V programu dela so zapisali, da se bodo najprej uskladili o terminih prireditev, ob koncu leta pa se načrtuje izvedba novoletnega sejma s kulturnim programom, prihodom božička in še čim, V začetku naslednjega leta pa bodo skupaj pripravili osrednjo prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku in prireditev ob dnevu žena. Ustanovnega občnega zbora se je udeležil tudi župan občine Kidričevo gospod Anton Leskovar,
Gospod župan je povedal, da je izredno vesel, da je prišlo do ustanovitve Zveze kulturnih društev, saj je to bila njegova želja že pred osmimi leti. Zahvalil se je predvsem iniciativnemu odboru, da so se uspeli tako uspešno dogovoriti o sestavi odborov. Ustanovitev ZKD pomeni združevanje dela na kulturnem področju. Predlagal je, da se čim prej pristopi k pripravi novega pravilnika o sofinanciranju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Občina Kidričevo se povezuje tudi z občinami izven Slovenije, kar pomeni, da se bo občina predstavljala tudi na kulturnem področju. Katere skupine se bodo predstavile, bo odločaia ZKD. Prav tako bo ZKD odločala, kateri kraji se bodo katero leto predstavljali na občinskem prazniku, in aktivno sodelovala pri pripravi osrednje prireditve. Z ustanovitvijo ZKD vidi velik napredek na kulturnem področju, predvsem pri povezovanju in predstavljanju kulturnega življenja tako v občini, kakor tudi izven meja.
Zdenka Frank
Župan sprejel doktorja znanosti
Župan občine Kidričevo je v ponedeljek, 27. junija 2011, pripravil sprejem za doktorja znanosti gospoda Stanislava Koresa iz Sp. Jablan 28/a. Ob tej priložnosti mu je v spomin izročil Zbornik Občine Kidričevo.
Po kratki predstavitvi doktorske dizertacije je gospod župan izrazil veselje in zadovoljstvo, da seje gospod Kores odločil in zaposlil na območju občine v Talumu Kidričevo. Ker gre za mladega strokovnjaka, ga je povabil k sodelovanju v strokovno komisijo na področju energetike, kar je gospod Kores tudi sprejel.
Zdenka Frank
7
oSčina sporoča
Obvestila pripravilo mag. Mojca Meško.
"iS-
H^m Naložba v Vašo prihodnost
OfHR^^ItJnMIJ^inSiVilCJRAr^BCM^KAUhlJ^
■■>". .■>:! /J n^jkpn^ii
Sekundarna kanalizacija Kidričevo - sistem Apače
One 9. 2011 smo prejeli sklep o odobritvi sofinanciranja izvedbe sekundarne kanalizacije Kidričevo - sistema Apače.
V teku je javni razpis za izbiro izvajalca gradbenih del. Odpiranje ponudb bo 25. 7. 2011. V kolikor ne bo zahtevkov za revizijo postopka, je možna izbira izvajalca konec meseca avgusta in pričetek del v začetku septembra 2011, Dela bi morala biti dokončana do 30. 9. 2012. Investicija se sofinancira iz sredstev EU, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj iz naslova Prednostne usmeritve »regionalni razvojni program« razvoj en prioritete - razvoj regij - operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2001-2013 v višini 887.614,74 evrov. Vrednost investicije znaša 1.740,326,00 evrov. Dolžina vseh sekundarnih kanalov znaša 7.479 metrov s priključitvijo 377 gospodinjstev.
Priključevanje na izgrajeno kanalizacijsko
omrežje z možnostjo obročnega odplačevanja
Pozivamo vsa gospodinjstva, ki še niso priključena na kanalizacijsko omrežje, pa Imajo možnost priključitve na novo Izgrajeno omrežje, da čim prej podajo vlogo za odmero komunalnega prispevka. Vsi, ki se bodo priključevali, bodo lahko v 12 obrokih poravnali komunalni prispevek. Na osnovi Izdane odločbe o odmeri komunalnega prispevka ter pogodbe o obročnem plačilu le-tega (v kolikor se za obročno odplačevanje odločite], je potrebno kontaktirati izvajalca in upravljavca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda, Komunalno podjetje Ptuj, d.d. [kontaktne osebe: Primož Petek: 027875189 ali GSM. 031 4S1 121 in Aleksander Mere: 02 787 5JSJ ali GSM: 041 93S 404) v času delavnika od 7. do 15. ure. Določili bodo traso, način izvedbe, naredili skico, izvedli popis potrebnih del za samo izvedbo in izvedli hišni priključek. Izvedba samega hišnega priključka je možna tudi s strani drugih, strokovno usposobljenih izvajalcev. Opravili bodo tudi nadzor nezasutega izvedenega hišnega priključka, Kontaktna oseba na Občini Kidričevo je gospod Herbert Glavičuniv. dipl. inž. grad., tel.: 02 799 0622.
KOMASACIJA DRAVSKO POLJE III
Komasacija Dravsko polje III
Občinska uprava je oddala na agencijo za kmetijske trge zadnji zahtevek za sofinanciranje Izvedbe komasacije na območju katastrskih občin Pleterje, Župečja vas in Lovrenc na Dravskem polju. Celotna vrednost komasacije, ki je bila priznana s strani ARSKTfiP, je znašala 634.385,05, od tega je sofinanciranih s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep komasacije, 528.654,21 evrov.
Tržnica v Parku mladosti v Kidričevem
Občina Kidričevo načrtuje vzpostavitev tržnice v Parku mladosti v Kidričevem. Vse, ki bi želeli in Imajo pogoje prodaje na tržnici, pozivamo, da se odzovejo povabilu Občine Kidričevo in nas pokličejo na tel. št. 02 799 0610 ali pošljejo e-po-što na naslov: obcina@kidrlcevo.si.
Interni kanal Občine Kidričevo
Obveščamo vas, da so se pri vzpostavitvi internega kanala pojavili nepričakovani zapleti pri obeh operaterjih, za kar se vam opravičujemo ter sporočamo, da boste o nadaljnjih aktivnostih sproti obveščeni. Planiramo, da bo Interni kanal vzpostavljen v začetku meseca avgusta. Hvala za razumevanje!
Javni razpis za dobavo električne energije občini, vrtcem in šolam za obdobje 4 let
V sredini meseca junija smo odprli ponudbe za dobavo električne energije za potrebe vrtcev, šol ter občine. Najugodnejša ponudba je bila ponudba Elektra Maribor d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor, v višini 299,948,00 evrov brez DDV. Cena ne vsebuje trošarine na električno energijo, prispevkov za učinkovito rabo, stroškov uporabe elektroenergetskih omrežij in morebitnih dodatkov In prispevkov. Z izbranim ponudnikom se sklene okvirni sporazum za obdobje 4 let. Cena električne energije je za obdobje 1 leta nespremenljiva oziroma fiksna. Na razpis občine je prispelo 5 ponudb, in sicer: Ele-ktro Celje, d.d., Celje, Elektro Gorenjska, d.d., Kranj, Petrol, d,d., Ljubljana, GEN-i, d.o.o., Krško, in Elektro MARIBOR, Maribor,
Rekonstrukcija ceste LC165 060 Spodnje Jablane
Rekonstrukcija ceste LC165 060 Spodnje Jablane bo Izvedena v dolžini 700 metrov. V začetku meseca julija 2011 bo izbran izvajalec del. Z deli se bo pričelo v drugI polovici julija 2011. Vrednost investicije znaša 142.700,00 evrov. Sofinanciranje izvedbe del se bo izvajalo po 21, členu Zakona o financiranju občin in se planira v višini 136.000,00 evrov. Predvideva se v celoti nova preplastitev, izvedba mulde in odvodnjavanja. Investicija se bo končala do septembra 2011.
Brezplačno pravno svetovanje v prostorih Občine Kidričevo
Prosimo vas, da st predhodno rezervirate termin na tel.: 02 799 0610 (ga. Zdenka Bek).
TERMINI BREZPLAČNEGA PRAVNEGA SVETOVANJA ZA OBČANE OBČINE KIDRIČEVO:
JULIJ: sreda, G. 7., in sreda, 20. 7. 2011, od S, do 17. ure.
AVGUST: sreda, 3. 8. 2011, in sreda, 17. 8. 2011, od 8. do 17. ure. SEPTEMBER: sreda, 7, % in sreda, 21. 9. 2011, od 8. do 17. ure. OKTOBER: sreda, 5.10., in sreda, 19.10., od S. do 17. ure.
Miinto pofje, jufij 2011
občina sporoča
Ureditev centra Cirkovc in ureditev v Lovrencu na Dravskem polju
Občinska uprava se je s projektoma »Ureditev centra Cirkovc« in »Ureditev Centra Lovrenc na Dravskem polju« pravočasno prijavila na Javni razpis MKGP, Ukrep 322 - Obnova in razvoj vasi, kljub temu daje Ministrstvo za kmetijstvo nepričakovano 10. G. 2011 pozno popoldan objavljen razpis zaprlo že 16. 6. 2011. Vlogi Občine Kidričevo sta oddani pravočasno.
C pip
pravo
Informacije
pomoč
1	
	• europe
	^ direct
1	
Pravice potnikov na dlani
Z zavedanjem svojih pravic, sproščeni na letovanje...
Zavod PIP - informacijska točka Evropske komisije Europe Direct Maribor ob začetku počitnic, sezoni poletnih letovanj in dopustov opozarja na pravice potnikov. V tem času se na milijone Evropejcev odpravlja na zaslužen oddih z letalom ali vlakom. Zavedanje potnikovo svojih pravicah, lahko prepreči marsikatere preglavice. Minule mesece so zaznamovali tako odpovedi letov zaradi vulkanskega prahu kot politični nemiri v priljubljenih turističnih destilacijah. Večje zavedanje potnikov o svojih pravicah je osrednji pomen informativne kampanje Evropske komisije Pravice potnikov na dlani. Pri ozaveščanju o kampanji so najpomembnejše turistične agencije In podobne organizacije, ki na svojih spletnih straneh objavijo logotip kampanje. Te organizacije so objavljene kot partnerji na spletni strani kampanje (npr, potovalna agencija Potuj nekam).
Gneče na letališčih in železniških postajališčih v času letovanj lahko vodijo do raznih nevšečnosti, če ne odškodninskih odgovornosti. Med najpomembnejšimi pravicami potnikov so:
Zavrnitev vkrcanja - potniki so lahko upravičeni do nadomestila med 125 EUR in 600 EUR, odvisno od dolžine leta In zamud zaradi spremembe poti.
Velika zamuda - če letalska zamuda tra-
ja več kot pet ur, so potniki upravičeni do povračila cene vozovnice v kolikor se ne odločijo nadaljevati potovanja, V nekaterih primerih so potniki upravičeni do nadomestila tudi pri zamudah vlakov. Odpoved - V primeru odpovedi leta so potniki upravičeni do enakega nadomestila kot v primeru zavrnitve vkrcanja v kolikor niso bili o odpovedi leta obveščeni vsaj 14 dni pred letom ali jim je bila ponujena sprememba poti s podobnim časom vzleta lin pristanka. V kolikor letalska družba dokaže, da je odpoved leta posledica izrednih okoliščin tega upravičenja potniki nimajo. Pomoč na letališču - glede na okoliščine, mora letalska družba v primeru zavrnjenega vkrcanja, odpovedanega leta ali zamude, po potrebi zagotoviti pomoč (prehrano, dostop do telefona, nastanitev za eno ali po potrebi več noči). Prav tako mora v primeru zavrnitve vkrcanja ali odpovedi leta ponuditi možnost nadaljevanja potovanja ali povračila cene vozovnice. Zmanjšana gibljivost - osebe z invalidnostjo in/ali zmanjšano gibljivostjo so zaščitene pred diskriminacijo in se lahko zanesejo na ustrezno pomoč na letališčih ter ponekod tudi na železniških postajališčih. Za več informacij obiščite spletno stran informativne kampanje Pravice potnikov na dlani: http://ec. europa. eu/transport/pas-senger-rights/sl/index.html.
DODATNE INFORMACIJE: Miran Vrbanič, Tel.: 02/ 234 21 46, E-pošta: mlran.vrbanlc@zavodplp.si
Obvestilo Občine Kidričevo v zvezi z znižanjem cen mesečnih vozovnic dijakom in študentom
Qvgoua
TRANSPORT
V skladu s ponudbo za znižanje cen mesečnih vozovnic, podjetja Veolla Transport Štajerska d,d, obveščamo spoštovane uporabnike javnega avtobusnega potniškega prometa, da je Občina Kidričevo z Veollo Transport dogovorila pomembne spremembe pri zagotavljanju večje dostopnosti občanov do javnega linijskega prevoza potnikov.
Po dogovoru s prevoznikom smo za dijake In študente znižali cene mesečnih vozovnic, ki so po novem na voljo po posebni, enotni ceni, Tako znašajo cene mesečnih vozovnic:
•	20,00 EUR za prevoze na Ptuj in 45,00 EUR za prevoze v Maribor.
•	Nakup mesečne vozovnice omogoča tudi brezplačen prevoz iz Avtobusne postaje Ptuj do Srednješolskih centrov na Ptuju.
•	Nove linije od 1. 9, 2011;
-	ob 5:40 uri Cirkovce-Lovrenc a Drav. Polju možnost prestopa za Maribor ob 5.50 ur/,
-	ob 6:10 uri Sikolr-Cirkovce-Lovrenc na Drav. Polju možnost prestopa za Ptuj ob 6:25 uri in obratno iz Lovrenca za Šikole ob 14:40 in 15:40 uri.
Gre za poskusni projekt, s katerim želi Občina Kidričevo skupaj z Veolio Transport z na novo vpeljanimi ukrepi in spremembami nadgraditi avtobusne povezave med kraji in povečati število uporabnikov javnega potniškega prometa. Nadgradnja oziroma druga faza projekta bo v primeru pozitivnega rezultata sledila v naslednjem letu, kjer se bo poskušalo v projekt vključiti še druge kategorije uporabnikov javnega prevoza (prebivalce občine Kidričevo],
Z uporabo javnega potniškega prometa bomo bistveno prispevali svoj delež k razvoju potniškega prometa, oziroma obstoj javnega prevoza potnikov na našem območju, hkrati pa bomo poskrbeli za varnost in okoljsko osveščenost občank in občanov naše občine.
Vozovnice lahko kupite od 16. fL 2011 na prodajnih mestih v Ptuju In Mariboru.
Želimo vam udobno In varno vožnjo.
Župan Občine Kidričevo Anton Leskovar
iz zgodovine oSčine Kidričevo
Kronološki pregled dogodkov na območju današnjega
Kidričevega do leta 1945
Kidričevo - Sternthal ali Strnišče, kakor se je naselje imenovalo vse do leta 1953, ko je bilo poimenovano po politiku, nosilcu reda narodnega heroja, Borisu Kidriču, je kraj z razmeroma kratko, vendar izredno burno preteklostjo. Prvič naj bi bilo omenjeno šele v 19. stoletju in tu tudi začenjamo pričujoč kratki kronološki pregled.
bolnišnica Jičin. Oktobra se rusko ujetni-ško taborišče razprostira na nekaj več kot 7,4 hektarjev, ima 24 barak z 2.400 posteljami, iS barak za sanitarne ter druge namene. Sicer pa je v celotnem taborišču 295 barak, od katerih jih Ima 151 ležišča s skupaj 14.147 posteijami. V preostalih barakah so jedilnice, kavarna, cerkev ... 1916 - na vojaškem pokopališču pričnejo graditi kapelo. Junija postane poveljnik rezervne bolnice Mlada Boleslava dr, Ivan Turšič, prej zdravnik v Mariboru. Oktobra rezervna bolnišnica Mlada Boleslava preide v večjem delu pod civilno upravo. V njej se zdravijo tuberkulozni bolniki. 1917-24,10. lavantinski knezškofdr, Mihael Napolni k posveti kapelo vojaškega pokopališča v Sternthalu. 1918 - 31. 10. pozno popoldan se ob razpadu Avstro-Ogrske upre moštvo madžarskega taboriščnega stražnega oddelka. Razbeži se večina vojnih ujetnikov. Nezavarovana ostanejo skladišča živil, zdravniškega materiala in drugih dobrin. 6. 11, taborišče napadejo madžarski vojaki, ki se s fronte vračajo v domovino. 7. 11. general Maister izda povelje o vzpostavitvi reda v opuščenem taborišču z uporabo vojaške sile. V nočnih spopadih pade veliko oboroženih plenilcev - domačinov, izgube so tudi na strani vojske. Novembra taborišče v Strnišču prevzame Oddelek za socialno politiko Deželne vlade za Slovenijo. V barake se naselijo
1826 - saški grof Adolf Schonfeld za 159.000 goldinarjev kupi posestvo Turni-šče, kateremu pripada tudi Sternthal. 1830 - Adolf Schonfeld v Sternthalu uredi pristavo.
1833 - 20. 9. do 5.10. v Sternthalu potekajo vojaške vaje, ki se jih udeleži 6.000 vojakov - huzarjev, pešakov in oddelek topnlčarjev.
1851 - posestvo Turnišče kupi baron Vil-helm Walterskirchen. Čez 13 let jo proda neki belgijski banki, Sternthal pa obdrži za sebe.
1860 - mimo Sternthaia steče železniška proga Ptuj-Pragersko. 1870 - okrog tega leta grof Schondorf da postaviti dvorec Sternthal. 1885 - Sternthal že ima nekakšno železniško postajališče, Kaplan Matej Siekovec ugotavlja, da je za domačine to postajališče brez koristi, saj se na njej ne sprejema blago in ne deli voznih listkov, 1890 - Sternthal ima že tri hiše in 19 prebivalcev -12 moških in 7 žensk. 1896 - sternthalsko posestvo skupaj z dvorcem kupi Franc plemeniti Hellin s Ptuja.
1900	- število prebivalstva se poveča na 22 oseb. Sternthal ima še vedno samo 3 hiše.
1901	- 1. 11. odprejo v Sternthaiu brzojavno postajo.
1910 - zaselek Sternthal Ima 35 prebivalcev in 3 hiše. Drugi del Sternthaia, ki
Dvorec Sternthal pred letom 1913.
spada pod Župečjo vas, ima 5 raztreseno razporejenih hiš in šteje 23 prebivalcev. 1915 — 12. 1. časopis Slovenski narod objavi vest o nameravani gradnji ruskega ujetniškega taborišča v Sternthalu. 14. 4. začne delovati prva poštna nabiralnica za potrebe vojaškega taborišča Sternthal. 30. 5, v taborišče pride 1.000 ruskih vojnih ujetnikov. Julija se v taboriščne barake naselita rezervni bolnišnici Lukavac in Temesvar Avgusta se v Sternthalu namestijo rezervne bolnišnice Vršovice, Ku-tna gora in Mlada Boleslava. Septembra začne v Sternthaiu delovati še rezervna

Rezervna vojaška bolnišnica Dunaj XIX v Strnišču teta 1918.
10
iz zgodovine oßcine %icCričevo
primorski begunci, povratniki iz ruskega ujetništva in nekaj domačinov.
1919	- Poverjeništvo za socialno skrbstvo Deželne vlade za Slovenijo v taborišču ustanovi Mizarsko in kovinarsko zadrugo, naslednico Solkanske zadruge. Obratovati prične tudi Pletarska zadruga. Ljudsko šolo v Strnišču, ustanovljeno prejšnje šolsko leto, začne obiskovati rekordno število učencev - 917, ki pa kmalu strmo upade.
1920	- 23. 12. zaradi poraza protirevo-lucionarnih sil v ruski državljanski vojni prispejo v Strnišče pripadniki krimskega in 2. donskega imperatorja Aleksandra III. kadetskega korpusa.
1921	- 30. 3. Franc Čuček, proizvajalec šampanjca Iz Ptuja, predstavi načrt industrializacije Strnišča. V Strnišču deluje ruska begunska šola za učence mlajšega in starejšega pripravljalnega razreda ter 1., 4. in 6. razred. Izvaja se tudi izobraževanje v obeh kadetskih korpusih. Decembra zaradi izredno slabih bivalnih razmer Donski kadetski korpus zapusti Strnišče in odpotuje v Bilečo.
1922	- 31. 1. Oddelek za socialno politiko Dežeine vlade za Slovenijo zaradi prevelikih stroškov preneha vzdrževati begunsko taborišče. 22. 2. je v trgovski register vpisana tvrdka Fr. Čuček & Co., industrija iesne voine in zabojev, Strnišče pri Ptuju, 12. 4, je v register vpisana Čuček & Birgmayer, tovarna slamnatih tulcev in štukaturovi-ne, Strnišče pri Ptuju, 6. 9. je ustanovljena »Sliva«, tovarna S3dnih konzerv, Franc Čuček in drugi, Strnišče. 20. 10. Krimski kadetski korpus zapusti Strnišče in odpotuje v Belo Crkvo.
1923	- nastane družba Čuček Si Koublk, tovarna strojev v Strnišču. Delovati prenehata Mizarska in kovinarska zadruga. 3. 5. je v register vpisana Čuček Company, tovarna parfumov v Strnišču pri Ptuju.
1924	- obratuje delavnica gramofonskih zvočnic, ki jo vodi pariški strokovnjak Loeschner. 1926 -1. 6. je Franc Čuček prisiljen v stečaj. Večina obratov v Strnišču ob uvedbi stečajnega postopka preneha delovati.
1928 - ukinjena je Ljudska šola v Strnišču. 22. S. Strnišče kot glavna upnica prevzame Ljudska posojilnica v Ljubljani, ki ukinja vsa podjetja in podira barake.
1931 - barakarskega naselja v Strni-
šču ni vec.
1941	- konec aprila dvorec in posestvo Strnišče prevzame nemški okupator in s tem imetje Ljudske posojilnice v Ljubljani zapleni v korist državnega komisarja za utrjevanje nemštva. Jeseni začnejo v Strnišču južno od železniške proge Ptuj-Pra-gersko graditi taborišče za vojne ujetnike. 4.12. družba Vereinigte Aluminiumwerke A. G. Berlin na sestanku pri general feld-maršalu Milchu predvidi gradnjo tovarne aluminija in glinice na Dravskem polju.
1942	- 1. S, v Berlinu sklenejo odložiti gradnjo tovarne aluminija in v Strnišču začnejo graditi le tovarno glinice. Na de-lovišču v Strnišču uredijo nekakšno kazensko taborišče. 1943 - 21. 1. v Strnišču na gradbišču tovarne dela 1076 oseb, od tega 142 delavcev iz stalne ekipe, 628 civilnih delavcev, 185 kaznjencev, 89 vojnih ujetnikov in 32 tujcev. Marca začnejo kot posebni delovni obvezniki v Strnišče prihajati zaščitenci nemškega Rajha - osebe, ki iz rasnih ali političnih razlogov niso bile sprejete v Štajersko
domovinsko zvezo in s tem niso dobile nemškega državljanstva. 1944 - 7, 1. ustanovijo taborišče za kazenske posebne delovne obveznike. 1. 2. petdeset zavezniških letal nad tovarno in neposredno okolico odvrže 130 srednjih rušilnih, 2 zažigalni in 100 svetilnih bomb. Konec julija se v gozdovih okrog Strnišča zadržuje partizanska kurirska postaja TV
Calin Jones, pripadnik britanske kraljeve mornarice je bil leta 1542 v nemškem vojnem ujetništvu v Strnišču.
8 S (točka veze 8 na Štajerskem). 8. 8. se uprava delovišča v Strnišču dogovori z vodstvom Štajerske domovinske zveze, da v Strnišču vzpostavita še taborišče za kazenske posebne obveznice, kijih zberejo v Celju. 3.11. zavezniška letala napadejo na železniški postaji stoječ bolniški vlak in dva tovorna vlaka s strelivom. 1945 - 3. 2., 23. 2. in 12, 3. Strnišče doživlja še manjše napade letalske napade. 26. 3. se dela na gradbišču tovarne glinice in aluminija ustavijo. Nemškemu okupatorju uspe opraviti 70 odstotkov vseh gradbenih del. Aprila je nemško delovno in kazensko taborišče v Strnišču razpu-ščeno. Maja taborišče v Strnišču prevzame OZNA. Konec junija Strnišče postane osrednje taborišče za Nemce. V taborišču je tudi večje število Slovencev, osumljenih sodelovanja z okupatorjem. Septembra je taborišče Strnišče, imenovano tudi Hitlerjev rajh, razpuščeno...
Predvojna preteklost naselja, ki se danes imenuje Kidričevo, je edinstvena v evropskem, če že ne svetovnem merilu. Redki so kraji, če je sploh kje kateri, kjer bi v obdobju tridesetih let delovalo toliko ujetnlških, begunskih, delovnih ter še kakšnih taborišč, in to pod nadzorom kar štirih režimov. Ta preteklost je v marsičem popolnoma neraziskana in slabo predstavljena širši javnosti. Kraji na tujem z vsaj približno podobno preteklostjo danes pritegujejo trume turistov, pa čeravno je podobno kot v primeru Kidričevega, od originalnih objektov ostalo bore malo. Vredno bi bilo tudi o preteklosti našega kraja razmisliti v to smer.
Mag. Radovan Pulko, prof.
Klavnica pri rezervni bolnišnici Kuttenberg Sterntbat pri Ptuju 1917.
11
prireditve 06 14. o6čins^em prazniku
Kmečke igre v Pongrcah
V nedeljo 12. junija smo se spet zbrali na že 6 kmečkih Igrah organiziranih v okviru praznovanja občinskega praznika.
Članice Društva podeželskih žena In deklet smo skupaj z vaščani Pongrc pripravile vse potrebno za izvedbo iger. Pred pričetkom iger smo prikazali mimohod konjskih vpreg in si ogledali 17 lepo ohranjenih starih traktorjev. 2a poslastico smo prikazali ročno spravilo sen3 v plaste, jih naložili na loj-trnik, tako kot pred cca 40 leti, ter zgrabljali in povezali voz z žrdjo in povezltnim štrlkom. Va-ščanom so ponudili pomoč pri nalaganju tudi obiskovalci iger, tako da je bilo prav zanimivo spremljati spravilo sena na voz. Po opravljenem nalaganju se je sedem ekip pomerilo v pobiranju boba, sestavljanju lojtrskega voza, žaganju drv, nošenju vode in hitri hoji ekipe. Najboljša je
bila ekipa iz Starešine, za petami jim je bila županova ekipa, obema je sledila občinsko uprava, ostale štiri ekipe pa so si delite 4. mesto. Po opravljenem tekmovanju smo vse udeležence in gledalce pogostili z dobrim bobovim golažem ter drobnim pecivom. Vzdušje je bilo prav prijetno, čeprav nam je malo zagodel dež. Upamo, da bomo cirugo leto spet pripravili takšno prireditev, saj spoštovanje preteklosti zagotavlja ohranjanje naše identitete, običajev in navad, kar pa pomeni tudi bogastvo našega malega slovenskega naroda.
Morija Metlicar
2 namenom osveščanja krajanov glede pomembnosti sončne energije in obnovljivih virov za našo prihodnost se je podjetje Talum iz Kidričevega v sodelovanju z Občino Kidričevo odločilo za izvedbo ekološkega dne, na katerega so povabili učence iz Kidričevega in Cirkovc, da s svojo domišfjijo in likovnimi spretnostmi olepšajo objekte sončne elektrarne, ki stoji na nekdanjem odlagališču rdečega blata v Strnišču. Vsak udeleženec ekološkega dne je prejel posebno spominsko majico. Irena Tušek, mentorica mladih likovnih ustvarjalcev iz OŠ Borisa Kidriča Kidričevo, je povedala, da so učenci motive izbrali sami, v glavnem pa so jih našli v naravi. Objekte so namreč barvito oblekli v motive cvetja, živali in drevja, Učence
in njihove mentorice sta ob tej priložnosti obiskala tudi predsednik uprave Taluma Marko Drobnlč in župan občine Kidričevo Anton Lesk-ovar. Največje sončno polje v državi, zgrajeno na bivšem odlagališču rdečega blata v Strnišču, letno proizvede 6.000 MWh električne energije, kar zadošča za oskrbo 1700 gospodinjstev. Po besedah Marka Drobnica bodo s projektom izgradnje sončnih elektrarn nadaljevali tako na tej lokaciji v Kidričevem kot tudi drugje po Sloveniji in v tujini. Učenci In drugi obiskovalci so si lahko ogledali polje sončnih elektrarn in se poučili o pomembnosti iskanja naravi bolj prijaznih dolgoročnih rešitev naše oskrbe, ki bo prijazna tudi do planeta, ki ga poseljujemo.
Mojca Trafela
Objekti ob
sončnih elektrarnah v Strnišču so zasijali v novih barvah
12
Miinto pofje, jufij 2011
prireditve 06 14. oBčins^em prazniku Razstava 8. likovne kolonije DPD Svoboda Kidričevo »GOZD«
25. junija 2011 je bila pred restavracijo Pan v Kidričevem razstava likovne sekcije DPD Svoboda Kidričevo. Prireditev je s pesmijo Izpoved mladega kostanja, ki jo je Delavsko prosvetnemu društvu Svoboda poklonila gospa Aleksandra Vidovič, profesorica likovne umetnosti in članica likovne sekcije, odprla gospa Majda Klemenčič Vodušek, ki je med drugim tudi povedala: »Današnja likovna razstava je nekaj posebnega, je nekaj svo-jskega, je nekaj samo našega, je enkratna, neponovljiva, slavnostna, praznična, vznesena, polna ustvarjalnosti, V našem društvu zelo radi ustvarjamo, se družimo, vemo, da nismo sami, da z našim delom rastemo, da smo del širše skupnosti.« Za kratek izbran čas so dela In odslikave
gozda, ki so nastale v likovni koloniji, postavili v park med drevesa. »Na letošnji razstavi zraven odraslih sodelujejo tudi učenci likovnega krožka OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in predšolska deklica,« je povedala gospa Irena Tušek, predsednica DPD Svoboda in mentorica likovne sekcije. Razstava, ki je biia posvečena praznovanju praznika občine Kidričevo in 20. obletnici osamosvojitve, je upodabljala gozd, kot so ga občutili in videli likovni ustvarjalci. »Gozd, drevo, pokončno, ravno, zgubano, upognjeno, s košato krošnjo, z velikimi ali malimi listi. Gozd skozi oči gozdarja, ekologa, biologa, človeka, likovnega ustvarjalca, gozd, ki daje zavetje drugim živim bitjem, skozi katerega se zaganjajo divji vetrovi, v katerega listje se opirajo topli sončni žarki. Kamor koli se ozreš, te prevzamejo oblike, ki jih je mojstrsko oblikovala narava. Drevesa postanejo ploskve, prostori med njimi pa površine, prepletene s
črtami ... Odločiš se za delček drevesa, vej, travo, cvetja. Prevzamejo te oblike, mogočnost, ubranost v naravi. Uporabiš likovno govorico,« tako je nastanek likovnih del v letošnji 8. koloniji opisala mentorica likovne sekcije gospa Irena Tušek. »Zelo sem vesel, da imamo tudi takšne dogodke v občini Kidričevo, sestavljajo poseben mozaik v praznovanju nas vseh. Občina Kidričevo smo mi vsi, bolj ko bomo uspešni mi občani, bolj ko bomo sodelovaii na različnih področjih, v društvih, bolj bo občina Kidričevo prepoznavna navzven,« je prisotne pozdravil tudi župan občine Kidričevo gospod Anton Leskovar.
Mojca Trafela
Napihljiva igrala v Šikolah privabila številne otroke
Že četrtič zapored in prvič v sklopu prireditev ob prazniku občine Kidričevo so člani ŠD Šikole, ki deluje od leta 200S, organizirali otroški piknik z napihljivimi igrali, namenjen predvsem najmlajšim
občanom občine Kidričevo. ŠD Šikole ima, kot je povedal njegov predsednik gospod Bogdan Babšek, okrog osemdeset članov, med katerimi so, kot v večini takšnih združenj, nekateri bolj, drugi spet manj aktivni. Večina projektov, ki se jih lotijo, se implementira z ekipo aktivnih petnajstih oziroma dvajsetih članov, ki predstavljajo gonilno siio in seveda v dogajanje poviečejotudi ostale. V soboto, 25. junija, so na športnem igrišču v Šikolah za najmlajše, ki jih je tudi zaradi lepega vremena prišlo veliko, na uporabo postavili tri velika napihljiva igrala, krede in barvice za likovno ustvarjanje ter drugo dogajanje ob glasbi. Med drugim je bila za Radio Ptuj na ta dan posneta tudi otroška oddaja z Manjo Kokol. »Namen našega dela ni ustvarjanje dobička, ampak zadovoljstvo ob tem, da se nekaj naredi,« je ob pogledu na polna
igrala povedal Babšek. Društvo se iahko pohvali tudi z nekaterimi dobrodelnimi projekti, kot je npr. lanski, ki so ga izvedli v okviru športnega vikenda v avgustu. Na dražbi so I ¡citirali dres Ziatka Dediča in ob tem zbrali 300 evrov, ki so jih skupaj z 200 evri, zbranimi s strani članov društva, namenili Robiju Krčku, kije sredstva potreboval za operacijo.Organizator-ji so po tridnevnih pripravah na dogodek otrokom in tudi vsem ostalim prisotnim pričarali lep in zanimiv sobotni popoldan, hkrati pa ob pogledu na razobešene zastave spomnili na praznovanje 20, obletnice samostojnosti naše države. Člani ŠD Sikoie se na tem mestu zahvaljujejo vsem obiskovalcem za obisk na otroškem pikniku in vse občane povabijo na športni vikend, ki bo potekal tri dni in sicer zadnji vikend v avgustu.
Mojca Trafela
prireditve 06 14. o6črnskem prazmkii
Turnir v nogometu v organizaciji ŠD MLADINEC Lovrenc
3. EHM TEAM
Dnevni turnir v nogometu - cicibani
cicibane je trajai do 20. ure. Na nočni turnir v malem nogometu je bilo prijavljenih 16 ekip iz celotne občine Kidričevo. Turnir smo začeli ob 21. uri z žrebom ekip In določitvijo parov. Ekipe so med seboj igrale na izpadanje, 1, in 2. krog so Igrale 1x10 minut, polfinale ter tekmi za 1. in 3. mesto pa so odigrali 2 x 10 minut.
Ekipe: KLEPARSTVO - KROVSTVO TRČKO igor s. p., PICERIJA GURMAN, BAR CA-PR1, ŠD MLADINEC LOVRENC, JABLANE, ŠD NJIVERCE, ŠD ClftK-OVCE, ŠTOPLI, ŽEJFA TEAM, FC BREZULA, KROKODILI, AVAN-GERS, ZADETEK, EMN ADUT, CGNKOVCI, EHM TEAM. Tekmovali smo po turnirskem sistemu na izpadanje, kjer so se do polfi-naia prebile ekipe: PICERIJA GURMAN, ŠD MLADINEC LOVRENC, FC BREZULA in EHM TEAM. Zmagovalci dvobojev med ekipama so se pomerili v tekmi za 1. mesto, poraženci pa v tekmi za 3. mesto. Rezultati polfinalnih tekem so bili: ŠD MLADINEC LOVRENC : FC BREZULA = 5:0, PICERIJA GURMAN : EHM TEAM = 1:0. Tako sta se v tekmi za 3. mesto (v malem finalu) pomerili ekipi: EHM TEAM : FC BREZULA = 1: 1 (po 6-metrovkah 3 : 1). V tekmi za 1. mesto (v velikem finalu} pa sta se pomerili ekipi: PICERIJA GURMAN : ŠD MLADINEC LOVRENC =2:1 Končni vrstni red je bil naslednji:
1.	PICERIJA GURMAN
2.	ŠD MLADINEC LOVRENC
Tako je zmagala ekipa PICERIJA GURMAN iz Lovrenca in si prisvojila pokala za 1. mesto in tudi prehodni pokal občine Kidričevo. Ekipa ŠD MLADINEC LOVRENC je osvojila drugo mesto, dobila za nagrado pokal, tretje mesto je osvojila ekipa EHM TEAM ter prav tako prejela za nagrado pokal. V ekipah cicibani je bilo v povprečju od 10 do 15 igralcev. V ekipah članov [nočni turnir) je bilo v povprečju do 10 igralcev, tako je bilo vseh udeležencev turnirja - dnevnega za cicibane in nočnega za ostale: 35 cicibanov (dnevni turnir) in 160 članov (nočni turnir) -skupaj 195 udeležencev - tekmovalcev. Tukaj moramo upoštevati še trenerje in spremljevalce ekip cicibanov (S oseb), organizatorje - člane Športnega društva
MLADINEC Lovrenc [5-10 oseb), sodnike in druge udeležence (gledalce, starše, druge) - skupaj 20-30 oseb. Zaradi lepega vremena je bila prireditev zelo dobro obiskana. Za vsakega udeleženca - tekmovalca in spremljevalce ekip turnirja je bilo poskrbljeno s hrano in pijačo (hrenovka za cicibane in kranjska klobasa za ostale, kruh, priloga - ajvar in gorčica, ledeni čaj). V ekipah je bilo do 10 igralcev, tako je bilo približno 200 udeležencev turnirja [igralcev) - dnevnega za cicibane in nočnega za ostale — (upoštevajoč cicibane in druge mlade). Prireditev si je ob lepem vremenu ogledalo približno še enkrat toliko gledalcev.
ŠD Lovrenc MLADINEC Robert Novak
Zmagovalna ekipa občinskega nočnega turnirja - Picerija Gurman
Športno društvo MLADINEC Lovrenc je
v okviru 14, občinskega praznika občine Kidričevo organiziralo tradicionalni nočni turnir v malem nogometu. Športna prireditev je bila organizirana za vsa športna (nogometna) društva v občini Kidričevo, neomejeno glede starosti in spola. Letos smo tretjič organizirali nogometni turnir na travi za igralce cicibane U-10. V popoldanskih urah (od 17. do 20. ure) smo organizirali v sklopu prireditve tudi turnir za cicibančke, kjer smo k sodelovanju povabili klube v občini Kidričevo. Prav tako smo povabili osnovne šole, kjer smo posebej namenili pozornost sodelovanju učencev, starih od S do 11 let - letniki 1999-2002 (U-10). Zaradi možnosti prijave manjšega števila ekip smo povabili k sodelovanju še klube iz okoliških občin (Hajdina, Majšperk, Makole, Dornava). Prireditev se je odvijala v petek, 17. 6. 2011, od 17. ure naprej v Športnem parku Lovrenc v Lovrencu na Dravskem polju. Turnir - prireditev je trajala od 17, ure popoldne do 3, ure zjutraj. Prijavnine za posamezno ekipo ni bilo, na turnir pa so se lahko prijavile ekipe iz občine Kidričevo.
Na dnevnem turnirju za cicibane so sodelovale 3 ekipe, in sicer:
1.	NK HAJDINA-1
2.	NK HAJDINA-2
3.	NK LOVRENC
Ker je bi! turnir organiziran v duhu sodelovanja, ni bilo samo enega zmagovalca, ampakso bili zmagovalci vsi. Tako smo podelili tudi pokale, in sicer pokal za NK Hajdino in pokal za NK Lovrenc. Po tekmovalnem delu smo si privoščili druženje ob glasbi, hrani in pijači. Ob koncu turnirja smo vse ekipe (sodelujoče igralce in trenerje) pogostili. Turnir za
14
Miinto pofje, jufij 2011
prireditve 06 14. o6činsf^em prazniku
V Lovrencu na Dr. polju so padali kegli
V petek, 17. junija, se je v prostorih društva upokojencev Lovrenc na Dr. polju zbralo deset moških In osem ženskih ekip, ki so se pomerile v vrtnem kegljanju. Letos prvič je spontano tekmovala tudi ekipa občinske uprave, ki je ob močni konkurenci drugih ekip na koncu žal morala priznati, da je pomembno sodelovati in ne zmagati. Zmagovalna ekipa turnirja je bila v moški konkurenci ekipa s Ptujske Gore, v ženski konkurenci pa ekipa iz Prepolj. Člani DU Lovrenc se radi pohvalijo, da se praviloma vabilu na tovrstna organizirana tekmovanja odzovejo vse povabljene ekipe. Tokrat
je bilo ekip sicer nekoliko manj, ker sta istočasno potekala še turnir v vrtnem kegljanju v Dravskem Dvoru in turnir pikada v Vltomarcih. »Želimo si, da bi v bodoče te datume bolje uskladili in dogodkov ne bi organizirali na Isti datum,« je dodal eden izmed članov društva. Društvo upokojencev Lovrenc na Dr. polju deluje že 36 let in ima trenutno 386 članov. Udejstvovanje na različnih tekmovanjih in dogajanju jim predstavlja predvsem način druženja, sklepanja novih poznanstev in prijateljstev. Veliko članov je zelo aktivnih in se redno udeležuje organiziranih izletov, kolesar-
jenja, treningov kegljanja in tekmovanj znotraj In izven meja občine Kidričevo, V svojo sredino vabijo tudi nove člane -kegijače. DU Lovrenc Ima dve kegljišči, eno pokrito in eno nepokrito. Želijo pokriti tudi drugo kegljišče, vendar jim za to primanjkuje sredstev, zaradi česar bodo veseli vsakršne donatorske ali sponzor-ske pomoči. V okviru letošnje prireditve se iskreno zahvaljujejo Občini Kidričevo ter obema sponzorjema - to sta Hlebček, Pragersko, in Čelofiga, predelava mesa, Jablane.
Mojca Trctfela
Tenis, šport, ki izhaja iz poznega 19. stoletja in so ga začeli igrati v Angliji, ima danes po svetu izredno veliko število privržencev in gledalcev. Igra z loparjem in votlo žogico, ki jo nasprotna igralca odbijata preko mreže na nasprotno stran, je zanimiva in primerna tako za mlade kot tudi starejše, za predstavnice ženskega in predstavnike moškega spola. Teniški center Kidričevo je v počastitev 14. občinskega praznika organiziral teniški turnir v moški
Teniški center Kidričevo organiziral teniški
turnir za moške in ženske
in ženski konkurenci. »V moški konkurenci so igralci prikazali igre na zelo visokem nivoju, medtem ko ženski turnir zaradi bolezni še ni končan,« je povedal organizator turnirja, Marko Mihelič. V moški kategoriji so bili doseženi naslednji rezultati: Polfinale:
Horvat A.; Sternod B. 9:1 Horvat I.: Hanželič M. 3 : 6 Finale:
Horvat A. ; Horvat!. 6:3; 6: J
Mojca Trafela Fo to .Marko Mihelič
15
Tako kot vsako leto, ko se vrstijo prireditve ob praznovanju občinskega praznika občine Kidričevo, smo tudi v letošnjem letu izvedli občinsko gasilsko tekmovanje. Tekmovanje je potekalo v športnem parku v Apačah. Tekmovalo je 45 ekip, od pionirjev, mladincev, članov do starejših gasilcev, od katerih se v vsaki disciplini prve tri enote plasirajo na regijsko tekmovanje, ki bo v mesecu oktobru 2011.
Pionirke	Lovrenc na Dr polju
Pionirji	Starošince
Mladinke	Jablane
Mladinci	Sikole
Članice »A«	Jablane
Članice »B«	Jablane
Člani »A«	Mihovce Dr. vas
Člani »B«	Talum
Starejši gasilci	Lovrenc na Dr, polju
Naj naštejem zmagovalce po disciplinah: Tekmovalnim enotam, ki bodo tekmovale na regijskem tekmovanju, želim, da dosežejo dobre rezultate ter si s tem omogočijo nastop na državnem tek-
prireditve 06 14. o6činsf^em prazniku
Občinsko gasilsko tekmovanje 2011
movanju, ki bo izvedeno v letu 2012. PGD Apače najlepša hvala za Izvedbo tekmovanja. Moram pa omeniti (upam, da bodo to prebrali pravi), da smo gasilci le prostovoljci, ki si vzamemo čas, da stvari speljemo tako, kot je treba, zato takšni uandali, ki ste nam razdejali pripravljene tekmovalne proge, niste vredni, da živite v našem bivalnem prostoru. Mogoče boste že danes ali pa jutri potrebovali našo pomoč, ki je gasilci nikoli ne odrečemo. Ob tem se je vredno zamisliti!
Jože Kancler, VGČH. st poveljnik GZ Kidričevo
Državna vaja Civilne zaščite v Starošincah
Že v mesecu marcu so se pričele priprave na vajo Civilne zaščite (na državnem nivoju) v naši občini, z nazivom »IZBRUH«. Namen vaje je bil, da se ob morebitnem pojavu aviarne influence [ptičje gripe] prikaže potek aktiviranja pristojnih služb veterinarske ambulante, VURS-a, štaba CZ občine Kidričevo, operativnih enot v občini ter aktiviranje štaba CZ za Podravje in državne enote CZ. Ker je bila vaja predvidena za širše območje-regijo, so na njej
zraven osrednje gasilske enota PGD Ta-fum, ki je bila sestavljena iz gasilcev PGD Talum, PGD Apače, PGD Lovrenc na Dr polju ter PGD Pieterje, sodelovali še gasilci PGD Ptuj in PGD Slovenska Bistrica. Enote so bile sestavljene izključno iz gasilcev, ki so v letu 2006 opravili usposabljanje za posredovanje dekontarnina-cije v primeru pojava aviarne influence. Na vaji so bile tri prikazne točke, na katerih smo gasilci opravljali razkuževanje na cestnih barierah. Na območju same farme pa sta bili dve prikazni točki, ki sta jih prikazovali državna enota CZ ter ekipa SV s svojo tehniko in opremo ter vse kar je v takih primerih potrebno (odvoz mrtvih živali, dezinfekcija ljudi, razkuževanje ljudi, objektov...],Vajo so, zraven visokih predstavnikov CZ, VURS-a, policije, inšpekcijskih služb, MOftS-a ter župana občine Kidričevo, spremljali tudi novinarji ter ocenjevalci, ki so vajo tudi ocenjevali.
Poveljnik C2 Kidričevo Jože Kancler
16
dogajalo seje
Koncert obetavne mlade flavtistke
Folklorna skupina Vinko Korže Cirkovce obeležilo 80 let delovanja
Folklorna skupina Vinko Korže Cirkovce, ki deluje v okviru Prosvetnega društva Cirkovce, je s tridnevno prireditvijo, ki so jo poimenovali Vinkov vikend, obeležila let svojega delovanja. Skupina je dobila Ime po Vinku Koržetu, plesalcu, gostilničarju in pisatelju gledaliških iger. Ob Ijublleju so pripraviii pester program in med drugimi povabili tudi folklorne skupine iz Italije, Avstrije in Hrvaške, ki so svoje plesno znanje predstavili v barvitih narodnih nošah. Svoje plese je predstavilo tudi več skupin plesalcev domače foklorne skupine. Med prisotnimi so biti tudi Anton Brglez, častni občan občine Kidričevo ter pet plesalcev, ki so plesali že v prvi skupini Vinka Koržeta. To so Vincenc Kaizer, Jože Beranič, Štefan Peršoh, Zalika Ošlovnik in Katka Dobič. Folklorna skupina Vinko Korže je , zraven številnih pohval, iz rok dr. Bruna Ravnikarja prejela tudi priznanje za 80 let ohranjanja slovenske ljudske tradicijske kulture.
Mojca Trafela
foto: David Je
50-letnica nižje gimnazije v Lovrencu
21. maja tega leta se je v središču Lovrenca na Dr. polju zbrala zadnja generacija, ki je bila vpisana v nižjo gimnazijo v Lovrencu in jo je obiskovala. Leta 19S1 so vsi uspešno zaključili gimnazijo, potem pa so se odpravili iskat vsak svojo poklicno pot. »Učenci so bili iz Lovrenca, Kidričevega, Sel, Zg. Pristave in Cirko-vc,(t se spominja ena izmed udeleženk srečanja. V toku spominov so mi pojasnili, da v tistem času v Kidričevem še ni bilo S-letne osnovne šole. Učitelji na takratni nižji gimnaziji v Lovrencu so veljali za zelo dobre učitelje, ki pa so kasneje, ko je prišla v veljavo reforma šolskega sistema, večinoma odšli službovat na Ptuj. Čas je naredil svoje, zgrajena je bila osnovna šola v Kidričevem, počasi se tudi otroci iz Cirkovc niso več vpisovali na nižjo gimnazijo v Lovrenc, temveč so ostali v Cirko-vcah, učencev v Lovrencu je bilo čedalje manj. Leta 1963 so vsi otroci občine začeli obiskovati OŠ v Kidričevem. Po besedah »abrahamovcevtt, če si lahko tudi v ta na-
V okviru 7. glasbenega večera se nam je v sredo 8. 6. 2011, v dvorani rninorit-skega samostana sv. Petra in Pavla, s svojim prvim samostojnim koncertom predstavila mlada obetavna flavtistka Medeja Unuk, naša občanka, Zaključuje tretji letnik flavte pri prof. Mateju Zupanu na Akademiji za glasbo Ljubljana. Ob klavirju jo je spremljala korepetitorka prof. Andreja Kosmač, ki pogosto nastopa z uveljavljenimi domačimi in tujimi pevci in flavtisti. Mlada flavtistka se na svoji poti srečuje z različnimi glasbenimi izzivi, igranjem v komornih skupinah in s poučevanjem mladih glasbenikov. Redno se udeležuje seminarjev, tekmovanj in poletnih šol pri priznanih profesorjih doma in v tujini. Po odzivu številne publike, ki je bila vidno navdušena nad njenim koncertom in ob številnih izrečenih pohvalah si želimo še več takšnih koncertov.
Mojca Trafela
men sposodim ta izraz, so bih »razred, ki je najbolj držal skupaj«. Danes so vsi že v pokoju in se zelo radi spominjajo časov, ko so si kot učenci sami urejali razred, ga prebelili in zrlbali tla, da so lahko v nedeljo v njem priredili šolski ples. »V prvi razred se nas je vpisalo 53, osmi razred pa nas je končalo 23. Danes nas je živih še 17,« še dodajajo. S pogledom, zazrtim na travnik, kjer so imeli igrišče, in s spominom na stavbo, ki so ji takrat pravili »totnkam ra«, zgodbicam iz otroštva ni bilo konca. Beseda je dala besedo, spomin je
obudil nov spomin. Zgodbe iz preteklosti so oživele in vsem skupaj za nekaj trenutkov spet pričarale vonj po šolskih klopeh.
Mojca Trafela
17
dogajafo se je
Travnik kot ga vidijo otroci ob 13. prazniku vrtca Kidričevo
V petek, 10. junija, je bilo v športni dvorani Kidričevo zelo živahno. Dvorano so do zadnjega kotička napolnili starši, babice, dedki in ostali, ki so se odzvali povabilu na 13. praznik vrtca občine Kidričevo z enoto v Cirkovcah. Predstavo sredi travnika nam je pričaralo vseh 279 malčkov, ki obiskujejo vrtec.
Vrtec Kidričevo, odkar je postal samostojni vrtec, praznuje 13. obletnico, pred tem so bili združeni s ptujskim zavodom. Ko je občina Kidričevo postala samostojna občina, pa je tudi njen vrtec postal samostojen zavod. Po navedbah ravnateljice vrtca Kidričevo gospe Nezike Šešo so začeli z 10 oddelki In SO otroki. »Vsa ta leta je vedno večje povpraševanje, vedno več je otrok, zato se širimo, tako da imamo sedaj že 15 oddelkov in 279 otrok; 10 oddelkov v vrtcu Kidričevo in 5 oddelkov v vrtcu v Cirkovcah. Če bi imeli več prostora, bi nas bilo še več. Predšolska dejavnost v občini je stara že 58 let. Leta 1963 je bil zgrajen vrtec v Parku mladosti, kije b i! za takratni čas eden sodobnejših, saj je imel velike igralnice, pokrite terase, lepo igrišče in jasli,« je še povedaia ravnateljica. Od leta 2008 ima Kidričevo nov, sodoben vrtec pri osnovni šoli. Sprva je bilo načrtovanih 8 oddelkov, zaradi potreb sta bila odprta še deveti in deseti oddelek. »Izkoristili smo dva prostora za dodatno dejavnost, vendar pa imamo to srečo, da imamo ogromen vrtec, ki ima velike hodnike, telovadnico ... prostore, ki jih lahko tudi dodatno koristno izkoristimo. 2a vrtec bi si želela, da bi ohranil avtonomnost in prepoznavnost, ki smo jo zgradili, Sama se počasi približujem upokojitvi, zato si želim, da bi lahko vrtec kot ustanova še naprej ustvarjalno, avtonomno in uspešno deloval, predvsem v dobro otrok in zadovoljstvo staršev,« še dodaja ravnateljica.
2a uspešno izvedbo prireditve so vsekakor zaslužne pridne vzgojiteljice in otroci; oboji so vložili ogromno dela v priprave in izvedbo. Vsebinsko zapolniti tako veliko dvorano, kot je športna dvorana v Kidričevem, vsekakor ni bilo lahko. A jim je uspelo, Prikazali so utrip na travniku od zore do mraka. Za predstavitev travnika so se letos odločili, ker so ga kot takšnega obravnavali med letom. Spoznavali so ga v
vseh štirih letnih časih, spoznavali so rastline, živali, izdelovali her-barije ... Na prireditvi so predstavili ogromne rože, spodaj pa majhne otroke, ki so predstavljali rožice in živalice.
Vrtec Kidričevo je vključen v številne projekte, kot so npr. Zdrav vrtec, mednarodni projekt Flt Slovenija, portfolijo, ekologija. Zlati sonček, Pasavček ... Po besedah ravnateljice gospe Šešo imajo
v vrtcu izredno dober strokovni kader, ki se veliko izobražuje sam in tudi organizirano. »Na področju vzgoje in izobraževanja je pomembno, da si na tekočem, zato je strokovno izobraževanje tudi zelo pomembno in nujno. Delamo veliko na ustvarjalnosti, vodimo portfo-lije, zaznamke o vseh otrocih ... to je dodatno delo za strokovne delavke v oddelkih in tudi za to je potrebno pridobiti določena znanja in vedenja.« Vrtec, kot pravi Šešova, dobro sodeluje tudi z obema šolama.
Pogovori ravnateljico vrtca Kidričevo: Kako dolgo ste že ravnateljica in kje oziroma kaj ste delali pred tem?K vzgoji in izobraževanju me je pripeljala predvsem želja in ljubezen do otrok. Že kot majhna sem bila veliko obkrožena z otroki in sem se odločila, da bom šla za vzgojiteljico, čeprav sama nikoli nisem bila v vrtcu. Ni mi žal. Otroci so nepopisani listi papirja, odkriti, prisrčni. Kot vzgojiteljica sem delala 24 let, ravnateljica pa sem postala
februarja leta 1999, Ko smo postali samostojen vrtec, sem bila v takratnem kolektivu; sodelavke so nekako napeljale na to, da bi bilo dobro, če bi prevzela ravnateljevanje, sama sem imela tudi željo in tako sem se odločila za to. Sedaj mi teče že tretji mandat.
Kako bi opredelili vlogo vzgojitelja pri sociokognitivnem razvoju predšolskega otroka? Vzgojitelj je drugi mama, oče, nadomeščamo in pomagamo pri družinski vzgoji. Vzgojitelj se mora približati otroku, da ga otrok sprejme, Vzgojitelj mora biti rojen za otroke, jih imeti rad. Vpliv učitelja na otroka se ne izgubi s tem, ko slednji prestopi prag vrtca in gre domov. Zato menim, da morajo biti vzgojitelji dobro izobraženi, da se znajo soočati s problemi in težavami v skupinah.
V Sloveniji je v zadnjih letih težava dobiti mesto v vzgojno-izobraževalnih ustanovah za predšolske otroke. Kakšno je stanje v Kidričevem? Ali so letos vsi otroci, za katere so bile oddane vloge, dobili mesto v vrtcu? Glede na razpisana mesta smo prejeli absolutno preveč vlog. Potrebno je seveda tudi predvideti strukturo otrok po starostnih obdobjih v oddelkih v primeru, da vsi izbrani ne podpišejo pogodbe o sprejemu otrok v vrtec. V prvem krogu je v Kidričevem ostalo zunaj nekaj otrok tudi iz naše občine, Iz drugih občin pa popolnoma vsi. V Cirkovcah je ostalo zunaj celo 9 otrok, ki so gravitirali direktno iz Cirkovc, ostali pa tudi vsi. Pri podpisu pa seje zgodilo, da niso vsi starši otrok, ki so dobili mesto, podpisali pogodbe, pa še struktura otrok seje spremenila, tako da smo vzeli vse, ki so nujno potrebovali varstvo v vrtcu. Zunaj je ostalo nekaj otrok, ki trenutno ne potrebujejo nujno mesta v vrtcu, vendar upam, da se bo tudi za te še našlo kako mesto kasneje, Največ prijavljenih otrok je dojenčkov.
Mojca Trafela joto: Foto Tone
IS
Olivno pofje, jufij 2011
dogajaCo seje
Otvoritev tematsko-didaktičnega parka v Starošincah
Sredi prostranih trav in zelenih pašni kov je nastal poseben kraj, kjer se bodo obiskovalci lahko sprostili v objemu narave, vonju dišečih cvetlic in zelišč, posedeli pod mogočno lipo ter opazovali živaii, ki bodo tukaj našle svoj dom. 17. junija je bila otvoritev tematsko-didaktičnega parka, ki je del Konjeniškega parka Starošince in je namenjen predvsem otrokom in mladostnikom, družinam, osebam s posebnimi potrebami ter drugim obiskovalcem, ki iščejo pristen stik z naravo. Janko Predan, predsednik in soustanovitelj upravnega odbora fundacije, je ob otvoritvi povedal: »Fundacija nazaj na konja je bila ustanovljena leta 2006, začeli smo delati iz nič in se na koncu le razvili, v fundacijo, ki ima svoj pedigre in odmeva v širšem
slovenskem prostoru, zadnje čase tudi izven Slovenije, saj so naši programi uveljavljeni tudi v sosednjih državah, v Hrvaški in Srbiji [v Reki in Beogradu). Fundacijo smo ustanovili z enim samim namenom, da pomagamo ljudem, ki so »hendikepl-rani«, da bi jim s pomočjo konja, te plemenite živali, omogočili, da bi v sebi prepoznali nove energije, nove načine in da bi ohranili samospoštovanje ter da bi tudi od drugih pridobili le-to. Žal pa zdravs-
tveno zavarovanje nima posluha, da bi našo dejavnost, terapijo s pomočjo konja, opredelilo kot zdravstveno storitev in jo tudi plačalo. V nekaterih državah Evrope to imajo, pri nas pa žal tega ni. Se pa rie damo, poiščemo donatorje, s pomočjo katerih pomagamo oziroma plačujemo terapije tistim otrokom, ki si jih iz socialnih razlogov ne morejo privoščiti, ostali so samoplačniki. Na naše terapije prihajajo iz celotne Slovenije. Seveda smo omejeni s kadri, zato smo tudi vpeljali lasten sistem izobraževanja. Trenutno izobražujemo že tretjo generacijo bodočih terapevtov. V slovenskem merilu smo edini in mislim, da pri tem tudi uspešni. Problematika je seveda v tem, da vsak, ki ima doma konje, že rnlsh, da lahko izvaja terapije z njimi. Ljudem bi bilo res treba pojasniti, kaj je terapija s konji in da jo lahko Izvajajo samo usposobljeni ljudje, ki po eni strani poznajo konja in delo z njim, po drugi strani pa poznajo težave, ki jih imajo »hen-dikepirani« ljudje. S parkom, ki ga danes odpiramo, poskušamo približati čioveka naravi, da tako otroci kot tudi starši doživijo ta pristen stik z naravo v naravnem, nepokvarjenem okoijti, seveda s pomočjo konja. NI slučaj, da je človek med prvimi živalmi udomačil tudi konja; služil mu je kot delavec in pomočnik pri delu, kasneje pa tudi za druge dejavnosti, Že stari Grki so poznali blagodejen vpiiv konja na človeka pri raznih boleznih, mi smo to blagodejnost začeli spet obujati šele v 50 letih prejšnjega stoletja.« Prisotne je nagovoril tudi dr. Vladimir Korošec, predsednik upravnega odbora Lokalne akcijske skupine Društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in Sloven-
skih goricah, preko katerega je fundacija uspešno pridobila del sredstev za izgradnjo didaktičnega parka. »Naš temeljni cilj je ustvariti pogoje, da bodo ljudje prepoznali, spoznali številne naravne in družbene priložnosti, ki jih podeželje zagotavlja in omogoča za celosten razvoj, s katerim lahko popestrimo, obogatimo kakovost življenja in ustvarimo novo ekonomsko vrednost. Lewis Carol! je nekoč zapisal: ena največjih skrivnosti življenja je ta, da je zares kaj vredno tisto,
-I-';" A.. Demšar Goljevšček in Janko Predan predsednik upravnega odbora ter soustanovitelj fundacije
kar naredimo za druge. Je človek, dramatik, pisatelj, ki je v mlada srca vtkal eno največjih skrivnosti življenja, pravljico, ki bogati tudi današnji vsakdan. Napisal je pravljico Alica v čudežni deželi. Temu plemenitemu delu sledi tudi fundacija Nazaj na konja - ustvarja nove ideje, nove priložnosti za novi rod,« »Smo dodana vrednost in ne produkt popačene politike,« s temi besedami in zahvalo vsem, ki so pomagali pri nastajanju parka, še posebej prostovoljkam in prostovoljcem, ki so vložili ogromno truda pri postavitvi parka, je navzoče nagovoril Predan.
Mojca Trctfela
Učenci in učitelji iz Makedonije v Cirkovcah
Od četrtka 12. do 14. S. 2011 smo na Osnovni šoli Cirkovce gostili 28 učencev in 15 učiteljev iz OŠ Grigor Prličev iz Ohrida. Z osnovno šolo iz Ohrida smo že v prejšnjih letih navezali stike, vendar smo želeli te stike še poglobiti in jih uresničiti s pomočjo skupnega projekta Druge kulture nas bogatijo. S tem namenom smo povabiti v Slovenijo učence In strokovne delavce iz Makedonije, ki nas je tokrat združi Ipod projekt Učilnica v naravi. Učenci naše šole so gostili svoje vrstnike iz Ohrida. V petek so jih odpeljali v Pustolovski park Betnava popoldan pa so si skupaj z učitelji ogledali Ptujski grad zvečer pa območno revijo odraslih folklornih
skupin, ki je bila v Cirkovcah. Prireditev je popestril Komorni zbor iz Markovcev, ki je zapel dve makedonski pesmi. Učitelji pa so si v dopoldanskem času ogledali našo šolo ter bili gostje župana Občine Kidričevo. V soboto pa so se skupaj udeležili prireditve Šport- špas, kjer se je odvila tudi košarkaška tekma med učitelji iz Makedonije in domačini. Ker je naše druženje potekalo pod naslovom Učilnica v naravi, so gostje iz Makedonije prinesli zdravilne rastline, ki so jih v soboto posadili na zeliščnem vrtu, ki smo ga za ta namen uredili ob OŠ Cirkovce.
Z zadovoljnimi obrazi so se gostje v soboto vrnili v svojo domovino in obljubili smo si, da se naše sodelovanje z njihovim odhodom ni končalo, ampak bomo obdržali stike preko medijev, ki dopuščajo, da lahko kadarkoli medsebojno komuniciramo.
Ivanka Korez
19
intervju z direktorjem podjetja (Bo\ma(Marjanom ^TroSišem
Prevleke za avtomobilske sedeže vodilnih proizvajalcev
avtomobilov sešite v Kidričevem
Boxmark Leather, v katerem je trenutno zaposlenih 2815 oseb, od tega jih 343 dela v obratu v Radljah ob Dravi, ostali pa v Kidričevem, je uspešno švicarsko podjetje, ki proizvaja prevleke za avtomobilske sedeže, Zaposleni delajo v treh oziroma štirih izmenah, obratujejo pa sedem dni v tednu. Po besedah direktorja podjetja, gospoda Marjana Trobiša, pričakujejo, da bo podjetje letošnje leto zaključilo z dobičkom. Veliko vlagajo v razvoj in posodobitev delovnih prostorov in opreme. Marjan Trobiš nam je zaupal svoje načrte za podjetje in skrivnost uspešnega poslovanja.
Podjetje Boxmark Leather šiva preu-
®leke za avtomobilske sedeže za številne proizvajalce avtomobilov. Kateri so tisti programi oz. projekti, s katerimi družba Boxmark trenutno deluje na trgu? Šivamo prevleke za sedeže iz usnja za Porsche, Audi, BMW, Mercedes, Ford, Volkswagen, za glavne proizvajalce vozil za srednji in visoki rang, Podjetje Boxmark Leather velja na trgu za uspešno podjetje. Kakšen je recept za ustvarjanje dobička v teh časih ter novih delovnih mest na področju avtomobilske industrije, katere del ste tudi vi? Pogum in sreča, Pred dvema letoma smo imeli velik problem, problem padca avtomobilske Industrije v globalnem, Hvala bogu v tistem trenutku nismo naredili koraka nazaj, ampak smo gledali naprej in s tem smo dejansko šii dva koraka naprej. V kriznih časih financirati, pridobiti In vpiementirati v proizvodnjo investicijo v vrednosti IS milijonov evrov ni lahka naloga, zato je potrebnega veliko poguma, seveda tudi sreče. Dogajanje okrog radeljskega Preventa je bilo nam v prid, prevzem tega obrata nam je dalo dodatno vrednost.
O kateri investiciji govorite? 0 investiciji v novo halo in zemljišče, širjenju in podvojitvi kvadrature. S tem bomo pridobili sodobna klimatizirana delovna mesta ter sodobne delovne stroje, Hkrati delamo v smeri implementacije novega razvojnega centra v Kidričevem, ki bo predstavljal center Evrope za razvoj
in za naše kupce. Že sedaj imamo kapacitete razprodane do konca leta.
Ali ste v času t.i. finančne krize občutili in izkoristili kakšno pomoč države? Vladnih ukrepov s področja gospodarstva žal nismo občutili. Zadevo smo morali sami spraviti v pogon. Seveda smo pa bili upravičeni do določenih subvencij, ki smo jih tudi izkoristili.
Osebno imate Izkušnje z delom tako u Sloveniji kot tudi tujini. Kako ocenjujete poslovno okolje pri nas? Kakšne pogoje bi si kot poslovnež vi želeli na slovenskem trgu? Delal sem v Nemčiji, na Hrvaškem, v Avstriji, v Švici in drugje po svetu. Pogoji za vodenje podjetja so v Sloveniji zelo težki. Imamo zastarelo zakonodajo. Nekateri zakoni so še iz časov bivše Jugoslavije, ki bi se morali zelo zelo hitro spremeniti. Ko opraviš pregled poslovanja In ugotoviš, da se določene zadeve v drugih državah bolj hitro, bolj fleksibilno, bolj moderno odvijajo, vidiš, da smo v Sloveniji na meji, in to nas zelo ovira.
V javnost so že večkrat prišle informacije o nevzdržnih pogojih dela ter o slabih odnosih nadrejenih do podrejenih v podjetju Boxmark. Kako vi gledate na to in kako se odzivate na takšne očitke, kakšni so po vašem mnenju dejansko pogoji za delo v obratih vašega podjetja? Pred dvema letoma smo imeli prestrukturiranje na področju kadrov, kjer je prišlo do velikih sprememb, zato menim, da je normalno, da se pojavijo tudi takšne izjave. Osebe, ki so bile na vodilnih položajih, so se morale umakniti na nižji položaj; moja ocena je bila, da še niso zreli za to pozicijo, zaradi česar je prišlo do kratkega stika, Tudi osebe, ki so v prejšnjih časih na žalost delale po svoje, so se morale disciplinirati. Od nekaterih
smo se žal morali posloviti. Pri nas je zaposlenih več kot 1300 oseb, tovrstne očitke pa v javnost dajejo zgolj dve ali tri osebe, ki se tudi pojavljajo v medijih. V preteklih treh letih smo imeli 54 tožb, od katerih smo izgubili štiri, kar pomeni, da podjetje v teh zadevah ne dela nezakonito, kot trdijo nekateri posamezniki, Smo v fazi Izgradnje novih sodobnih delovnih mest. V lanskem letu smo res Imeli zelo neprijeten vročinski val, ki smo ga takoj začeli reševati s prezračevanjem, tako da smo te pogoje poskušali narediti čimbolj vzdržne. Organizem pač reagira različno, zato so nekatere osebe takrat pač odšle domov.
Kakšni so načrti podjetja v prihodnosti? Gremo z velikim korakom naprej. Trenutno smo tretji največji dobavitelj avtomobilskih prevlek na svetu in največji v Sloveniji. Želimo postati najboljši tudi za storitev, ki jo bomo dodatno nudiii, to je razvoj in inženiring, ki ga bomo imeli tukaj v Kidričevem. S tem se bomo na svetovnem trgu gotovo povzpeli še za kakšno stopničko.
Kako po vašem mnenju podjetje Boxmark vpliva na lokalno skupnost. S kakšnimi prednostmi oziroma slabostmi, problemi se soočate glede na lociranost podjetja v Kidričevem? Mislim, da smo se v preteklosti premalo ukvarjali s tem, kaj pomeni Kidričevo, smo pa s sedanjim županom dobili en kar dober skupni jezik, problemi se rešujejo sprotno, hitro. Smo tudi zelo komunalno orientirani. V bodoče želimo še več sodelovati z lokalno skupnostjo; razvijamo določene socialne projekte, skozi katere se bomo lahko tudi ml kot podjetje s krajem oziroma občino bolje identificirali.
Mojca Trafela
20	'i(ViT7K> pofje, julij 2011
-■-■i ,¿71
Krepitev turizma v regiji s turističnimi geografskimi znamkami
Občine Spodnjega Podravja so s svojim sklepom pooblastile ZRS Bistra Ptuj, da se prijavi na Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za izvedbo aktivnosti vzpostavitve Regionalne destinacijske organizacije, ki ga je v maju preteklega leta razpisalo Ministrstvo za gospodarstvo. Projekt Podravska ptuj-sko-ormoška regionalna destinacijska organizacija je bil potrjen septembra 2010 in do maja 2011 je k projektu pristopilo vseh 19 občin Spodnjega Podravja. Za sodelovanje v projektu se dogovarja se 12 občin, ki vidijo skupni interes v 4 geografskih turističnih tržnih znamkah: Jeruzalem Ormož - pravljica sonca in vina, Haloze - nazaj k naravi. Slovenske gorice - preprosto čudovite in Ptuj - zakladnica tisočletij.
EU denar samo za tiste, it; so pripravljeni sofinancirati
Cilj projekta je pospešiti razvoj turizma v destinaciji (to je na območju Spodnjega Podravja). V ta namen je v ustanavljanju Podravska ptujsko-ormoška regionalna destinacijska organizacija (RDO), ki bo skrbela za povezovanje posameznih turističnih ponudnikov v turistične produkte v okviru tržnih znamk, skupno promocijo in prodajo v Sloveniji ter tujini. Evropska sredstva, ki smo jih tako pridobili za vzpostavitev in delovanje RDO, pa je možno počrpati samo, če k projektu kot partnerji s finančnim vložkom pristopijo v prvi vrsti občine, nato pa še turistični ponudniki iz regije, ki so zainteresirani za skupen nastop na trgu. Predpostavka EU je, da vsak najbolje skrbi za svoj denar, in s participacijo je zavezanost partnerjev za izpeljavo ciljev večja, zato za evropske projekte velja pravijo, da so samo delno financirani s strani EU. Občine so projekt podprle s prispevkom v 3-!etni proračun RDO, ki znaša 576.000 €. K projektu že pristopajo turistični ponudniki, ki želijo svoje izdelke in storitve uvrstiti v vsebino geografskih turističnih znamk in jih tako narediti znane ter dostopne širšemu krogu turistov.
Profesionalna promocija in pospeševanje prodaje za gospodarske partnerje v projektu že za 500 € na leto
Vsi, ki ste dejavni na področju turizma, se srečujete z visokimi stroški oglaševanja in trženja, reklama od ust do ust pa je ža! zelo počasna. Izgradnja ¡astne blagovne znamke je povezana s še posebej visokimi stroški in manjši turistični ponudniki si je včasih ne morejo privoščiti. Dodatni stroški nastanejo, če želimo, da so naši oglasi, prospekti in spletne strani profesionalno oblikovani. Profesionalne fotografije in predstavitveni filmi so zaradi svoje cene mnogim nedosegljivi. Rešitev je v povezovanju in skupnem nastopu na trgu. In ravno to je naloga RDO,
Promocija skupnih tržnih znamk za turističnega ponudnika pomeni, da bo vključen v tiskane zloženke, prospekte, kataloge in njihove elektronske različice, da bo posredno prisoten na najpomembnejših turističnih sejmih po Evropi, da mu bodo na voljo profesionalno oblikovane fotografije in predstavitveni filmi, da bo predstavljen na spletni strani ROO in v 24-urnem »touch screen« informacijskem sistemu, ki je med turisti zelo priljubljen. Promocijska sredstva iz projekta RDO so namenjena oblikovanju in oglaševanju turističnih paketov geografskih znamk v časopisih in revijah, na letališčih, na televiziji in na spletu. Vključeni turistični ponudniki bodo prisotni v prodajnih paketih geografskih blagovnih znamk, ki jih bodo prodajale najpomembnejše turistične agencije. In vse to je po zaslugi odobrenega projekta in pridobljenih sredstev turističnim ponudnikom Spodnjega Podravja na voljo že, če so pripravljeni k projektu pristopiti za vsaj 41,67 € na mesec. Za primerjavo: za takšen znesek ni možno objaviti niti malega oglasa. Če se želite pridružiti in ste zamudili predstavitve na gospodarskih forumih na Ptuju in v Ormožu, nam pišite na bistra (Sbistra.si.
Vzpostavitev organizacije RDO pomeni možnost za trajno sodelovanje
V okviru projekta so sredstva, namenjena vzpostavitvi Podravsko ptujsko-ormoške RDO in delovanju v začetnih 3 letih, vendar želimo, da se takšno povezovanje turističnih ponudnikov v geografske blagovne znamke nadaljuje tudi po uradnem zaključku projekta. Zato bomo ustvarili takšen poslovni in organizacijski model, ki bo turističnim ponudnikom nudil možnost najema profesionalne promocije in pospeševanja prodaje na dolgi rok.
dr. Lidija Tušek, ZRS Bistra Ptuj
dogajanje v s[ifq A
Valeta na OŠ Cirkovce
a 5 * WW" <
Prijateljska tekma in piknik ob zaključku sezone veteranov NK Lovrenc
Starodobniki Kluba Moped, ki so se popeljali skozi Kidričevo ob praznovanju praznika občine
Odhod otrok na tabor Planinskega društva Kidričevo
Odhod otrok na tabor gasilcev
sf(r6 za zdravje
Ambulanta Kidričevo ima novo splošno zdravnico
M Splošni ambulanti Kidričevo, je februarja tega leta začela z delom nova zdravnica splošne medicine, dr. Boiena Galun.
V Splošni ambulanti Kidričevo je februarja tega leta začela z delom nova zdravnica splošne medicine, dr. Sožena Galun. Dr Božena Galun je osnovno šolo končala v Markovclh In se po končani gimnazi-
ji na Ptuju odločila za študij medicine v Ljubljani, kjer je končala specializacijo iz družinske medicine. »Da sem se odločila za študij medicine, nisem imela nekega posebnega razloga. Enostavno mi je bila medicina všeč. Študij družinske medicine pa sem izbrala predvsem zato, ker se ml zdi, da Ima ta veja najbolj širok spekter, v okviru katerega lahko ljudem pomagaš,« je povedala dr. Galunova. »V našo ambulanto prihajajo ljudje z zelo različnimi težavami. Velik del mojih pacientov spada med starejšo populacijo. Trenutno je res čas, ko ljudje več delajo zunaj in je možnost poškodb tudi večja, vendar pretira-
nega porasta ene vrste težav v tem času ne zaznavam,« je na vprašanje, s kakšnimi težavami pacienti trenutno najpogosteje obiskujejo ambulanto, odgovorila dr, Galunova. Glede na vse omejitve, ki jih v zadnjih letih zdravnikom postavljajo zdravstvene zavarovalnice, je spodbudna tudi informacija, da v ambulanti v Kidričevem še sprejemajo nove paciente. Ambulanta, za katero nova splošna zdravnica na Kidričevem upa, da jo bodo kmalu posodobili in preuredili, je odprta od ponedeljka do petka od 7.30 do 14.00 ure.
Mojca Trafela
Z otrokom na dopust
Prihaja čas počitnic in potovanj, ki se ga običajno najbolj razveseäijo ravno otroci. Starši imamo vedno poleg veselja pred dopustom tudi veliko skrbi, kako se nanj pripraviti, kaj vzeti s seboj in kako ga preživeti brez nezgod in bolezni. Morda vam bo v pomoč teh nekaj nasvetov. Obstaja nenapisano pravilo, da otrok zboli tik pred dopustom. Takrat je bolje, da potovanje odložimo za dan ali dva, da vidimo, kako se bolezen razvija. Dobro je, da se že pred dopustom pozanimamo za bivalne pogoje in zdravstvene razmere v okolju, kjer bomo preživljali dopust. S seboj vzemimo zdravstvene dokumente in knjižico o cepljenju.
Potovalna lekarna za otroke naj vsebuje:
-	zdravilo proti bolečini in povišani telesni temperaturi (Paracetamol v obliki svečk ali sirupa Calpoi, Daleron, Lekadol),
-	mazilo proti srbečim pikom insektov in za lažje sončne opekline (Fenistil gel, Kamagel, Aloe vera gel),
-fiziološka raztopina (za izpiranje ran, ob-kladke, čiščenje noska pri dojenčkih),
-	sredstvo za razkuževanje ran,
-	obvezilni material, obliži, -alkoholne komprese ali razkužilo za roke in površine,
-	oralno rehidracijska sol ali ustrezen dietetični pripravek za zdravljenje driske,
-	antihistamlnik proti alergijskim reakcijam, še posebej, če je otrok nagnjen k alergiji (Fionldan, Claritine, Zyrtec, Aerius
4
-	repeient za varovanje pred piki mrčesa, ki naj bo po možnosti naravnega izvora,
- termometer, škarjice, pinceto za morebitno odstranjevanje klopov. S seboj vzemite tudi vsa zdravila, ki jih otrok sicer redno dobiva, ter jih ves čas potovanja hranitev hladilni torbi. Pri oskrbi majhnih površinskih ran in odrgnin bi opozorila, da se na krvavo rano ne daje praškov ali mazil. Površinsko rano speremo pod tekočo vodo ali s prekuhano vodo iz piastenke ali s sterilno fiziološko raztopino ter jo nato pokrijemo s sterilno kompreso ali obližem. Os se kcmpresa ne bi sprijeia z rano, jo lahko namočimo s fiziološko raztopino ali v skrajni siii tudi s prekuhanim kamiličnim čajem. Lahko uporabimo tudi katero od sodobnih oblog za rane, če jo imamo. O sončenju je bilo v zadnjih letih v vseh medijih že veliko napisanega, zato o tem samo nekaj poudarkov, Če imate dojenčka, že pri izbiri počitniške desti-nacije upoštevajte, da z njim ne morete na peščeno piažo, kjer ni nobene naravne sence, temveč samo sončniki. Dojenčkov do enega leta starosti ne izpostavljamo neposrednemu soncu, poskrbimo za ustrezno pokrivalo, ki ščiti glavo in oči, in z njim rajši uživamo v senci. Starejši otroci so lahko nekaj časa na soncu v zgodnjih dopoldanskih urah ali v poznih popoldanskih, ne pa med IX. in 16. uro. Najboljša zaščita pred soncem so pokrivalo, očala, lahka, ohlapna in gosto tkana oblačila. Na tržišču se dobijo že tudi posebna oblačila z zaščitnimi faktorji. Na tretjem mestu so zaščitne kreme, ki so dveh vrst: s fizikalnimi in kemičnimi filtri za UV-
žarke. 2a otroke priporočam pripravek, ki vsebuje fizikalne filtre - to so delci cinko-vega ali titanovega oksida, ki odbijajo UV-žarke. V lekarnah dobite kvalitetne In dermatološko preizkušene izdelke te vrste. Edina slabost teh izdelkov je nekoliko slabše vpijanje v kožo. Pripravki, ki vsebujejo dišave, konzervanse in visoke koncentracije različnih kemičnih filtrov, niso primerni za otroško kožo, ker predstavljajo večje tveganje za razvoj alergične reakcije. Pri dojenčkih do šestega meseca starosti sredstev za sončenje sploh ne uporabljamo. Kremo za odrasle lahko pri otroku uporabite po desetem do dvanajstem letu starosti. Stopnja zaščite SPF
(Sun protection factor) naj bo za otroka minimalno 30, še bolje pa 50. Če bi na
kožo nanesli dovolj debelo plast kreme, bi bil dovolj tudi nizek zaščitni faktor, na primer 10 do 15, vendar to pomeni, da bi z enim nanosom izpraznili 100-gramsko tubico. Ker tega običajno ne počnemo, svetujemo višji zaščitni faktor. Preparat nanesemo pol ure pred sončenjem, ved-
22
Miinto pofje, jufij 2011
s^r6 za zdravje
no potem, ko pride otrok iz vode, ter tudi sicer vsaj na dve uri. Otroci imajo tanjšo in bolj občutljivo kožo kot odrasli. Sončna opeklina v rani mladosti poveča tveganje za vznik malignega melanoma kasneje v življenju. Po kopanju v morski vodi ali bazenu otroka vedno umijemo s čisto vodo. Pri kopanju ga nikoli ne puščamo brez nadzora, ampak ga imamo na očeh tudi v plitvi vodi. Če je obala skalnata, naj ima otrok obutev za vodo, ki ne drsi ter
ščiti pred poškodbami. V poletnem času so pogosti tudi piki žuželk. Najbolj boleči so piki čebel, os in sršenov, ki so tudi nevarni, če piči žuželka v usta a!i žrelo ali če je otrok alergičen. Pri piku v usta in jezik dajemo na vrat in brado hladne ob-kladke, mrzlo pijačo po požirkih In takoj poiščemo zdravniško pomoč. To storimo tudi pri hudih znakih alergije ob piku na drugih mestih; obsežna oteklina na mestu pika, izpuščaj, zoženost grla, piskanje
v pljučih, slabost, bruhanje, omotica, izguba zavesti. Če imamo s seboj antihista-minik, ga damo takoj po piku in se morda znaki hujše reakcije ne bodo razvili. Mislim, da se tako opremljeni z nasveti in potovalno lekarno lahko mirno podate na pot. Želim vam prijetno druženje z vašimi malčki In veliko prijetnih počitniških doživetij.
Brigita Habjanič Mere, dr. med., Pediatrična ambulanta Ptuj
Znate prepoznati melanom?
Melanom je maligni tumor kožnih celic melanocitov. Je
zelo nevarna vrsta kožnega raka, saj zelo hitro zaseva v druge organe, vendar je v primeru zgodnjega odkritja ozdravljiv. Melanociti so kožne celice, ki ležijo v spodnjih plasteh povrhnjice. So enakomerno razporejeni po koži in tvorijo zaščitni pigment melanln. Melanin je vzrok za obarvanost kože, hkrati pa ščiti kožne celice pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki. Melanocite najdemo tudi na sluznicah. Melanociti se lahko brez posebnega razloga namnožijo na nekaterih delih kože in se začnejo združevati v skupke, ki so na koži vidni kot melanocltnl ne-vusi. Laiki jih imenujejo tudi pigmentna ali materina znamenja.
Melanom se lahko razvije iz kakršnega koli melanocita na koži ali v sluznicah. Lahko nastane Iz melanocita v nevusu ali iz melanocita na nespremenjeni koži, kar opažamo pogosteje. Na koži ves čas nastajajo nova znamenja, Med njimi je lahko tudi melanom, ki ga je na začetku težko ločiti od navadnega znamenja. Znamenja se z leti spreminjajo, rastejo, spreminjajo barvo in obliko ter se dvignejo nad raven kože. Melanom se prav tako spreminja, navadno hitreje kot znamenje. Melanom se lahko pojavi pri komerkoli, vendar pa je pri nekaterih ljudeh tveganje večje. Večja nevarnost obstaja pri svetlolasih, svetlookih
in svetlopoltih ljudeh, ki so zlasti v mladosti pogosto izpostavljeni sončnim žarkom in so večkrat utrpeli opekline. Večje tveganje je značilno tudi pri ljudeh, katerih ožji sorodnik je imel melanom, starejših ljudeh in tistih, ki imajo veliko znamenj. Prav tako obstaja večje tveganje za pojav novega melanoma pri ljudeh, ki so že Imeli melanom. Za zgodnje odkritje melanoma je zlasti pomembno dobro samoopazovanje. Pregledati moramo celotno telo, pri tem pa ne smemo pozabiti hrbta, podplatov, pazduh In lasišča. Ko opazujemo spremembe na koži, moramo biti pozorni na tista znamenja, ki se pojavijo na novo in se spreminjajo, ter na obstoječa, ki se spreminjajo. Pomembno je razlikovanje med benign-imi in malignimi spremembami. Pri samoopazovanju uporabljamo sistem ABCDE. Benigne, nenevarne spremembe so navadno manjše, enakomerno obarvane, ostro omejene in simetrične. Melanom je asimetričen (A-asimetry|, nepravilnih robov (B - border), večbarven (C - colour), večji od 5 mm (D-diameterj in raste (E - elevation). Včasih lahko srbi. Pri napredovali obliki se lahko pojavi tudi krvavitev. Ker so melanomi lahko videti zelo različno In se ne spreminjajo vsi po sistemu ABCDE, je za zgodnje odkritje melanoma pomemben tudi dermatološki pregled. Dermatologi pri pregledu
uporabljamo dermatoskop, t.j. sistem leč s posebno osvetlitvijo, ki nam omogoča povečan prikaz kožnih sprememb in s tem razločevanje struktur v zgornjih slojih kože, Na podlagi dermatoskopskih značilnosti prepoznamo melanom, še preden lahko spremembe opazimo s prostim očesom.
Poleg rednih preventivnih pregledov pri dermatologu in rednega samoopazovanja
je za preventivo melanoma pomembna tudi zaščita pred sončnimi žarki. Pomembneje izogibanje soncu med 11. in 16. uro ter zaščita z oblačili, pokrivali In očali. Po delih telesa, ki jih rte moremo zakriti z oblačili, moramo nanesti kremo z visokim zaščitnim faktorjem.
Nataša Grebenšek, dr. med., Dermatovenerološka klinika, UKC Ljubljana
aiimetrija
Mnligni melanom je običajno nepravilne oblike, asimetričen benigno pigmentno znamenje je običajno okroglo, simetrično.
Maligni melanom imj pogosto nejasen rob (nepravilen aH naiobun iob); benigno pigmentno inamenje ima običajno gladek, enakomeren rob.
tonlgno	mumiji uau
pigmrfitrw r rumen]? malici mclwiGfn
Maligni melanom je pogosto v številnih odtenkih rjave, črne- in sive barve; benigno pigmentno znamenje je običajne le v enem odtenku rjave barve.
OiairleiEr
Maligni melanom ima pogosto premet. H presega 5 milimetrov, benigno pigmentno znamenje ima običajno premer, manjši od 5 milimetrov.
ipremlnjanje / avignjerrost
Evolution I Elcvjhy.
Za maligni melanom jc značilno, da 5e spreminja laiiko se tudi dvigne nad raven okoljne kože.
23
mi VtUKA TURNEJA
w slovenske košarkarske
KZS REPREZENTANtt^^
PONEDELJEK, 25. julija 2011 j—-ob 17.00
(Dvorana Ljudski vrt, PtuH-
MAKEDOtfeR POLJSKA
NEDEL1A, 2U. julija 2011 ob 20.00
(Večnamenska dvorana Kidričevo)
SLOVENIJA: MAKEDONIJA
"SOBOTA, . 23. juliUl2011
(Dvorana Ljudski vrtr Ptuj!
^SLOVENIJA JPOLJSKflr
M.
GnANr>HoruPwM!,is
PTUJ zs
i §

0BMM1 @ Malgaj •.«•>k
cm
SFMIDMG
W
Občina Kidričevo se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so podprli izvedbo košarkaške tekme v Kidričevem: Boxmark, LAS, Sloga Kranj, KZ Ptuj, Saubermacher, Granit, Okrepčevalnica Atila, Restavracija Pan, Vrtnarstvo Revital, Tajhman