Ntev. O. Ljubljana, meseca septembra 1887. Tečaj V,
čebelar in sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
hlmjii Vinki mesec enkrat in »e, pošilja udom hrexplafno; ntudom za 1 t/Id. 30 kr. na leto. Inserati in priloge računijo se po najnižji ceni. — Lehiina ta ude en asa samo 1 gld.
Olisi'ü: Zanesljivo sredstvo zoper roparice'. (Konec.) — Gnojenje dreves. — Velikanska bal-zamina (Iiii|>aliens glanduligera Boyle). — Vprašanja iii odgovori. — Naši dopisi. — Raznoterosti.
Zanesljivo sredstvo zoper roparice.
(Konec.)
Pri moni so. redkokedaj pripeli, da bi ropanje v pravem pomenu nastalo, ker jaz precej skušam isto so spredaj navedenimi sredstvi zadušiti ali odstraniti. Dvakrat so je pa vendar prigodilo, odkar čebolarim, da sem imel veliko opraviti, predno sem roparijo odvrnil in to izvršil sem z mojim pripomočkom (sredstvom). Vzrok prvega, zelo neprijetnega slučaja je bil sledeči: Obišče me moj prijatelj, ki je bil tudi čebelar in s katerim sva posebno dobra bila. V tistem času imel som laške čebele v mojem čebelnjaku. Ko tovarišu to povem, prosi me, naj mu pokažem laško matico. „Ljubi prijatelj." pravim uiti, „to se ne more zgoditi, kajti danes je zelo vroče, in čebele v našoj okolici nimajo nič več paše in če jaz medene satove iz panju vzamem lahko s tem ropanje pouzročim." Ker pa prijatelj zopet začne prositi, naj mu vendar pokažem laško matico, ker silno, silno željen je je videti, rečem mu: „Vam na ljubo hočem to storiti, a dobro vem, da bode roparija nastala, ter da bode jeden panj ugonoben". Odprem panj. in obesim iz panju vzet moden sat v odprto shrambieo, (ker takrat še nisem itnel lake, ki bi se dobro zaprla) in iščem na satovih z zalogo matice. Ko jo dobim, pokažem jo prijatelju", ki je bil zbog tega zelo vesel in me še po marsičem povpraševal, na kar bi mu moral jaz odgovarjati, tako da je prešlo nekaj minut, brez da bi se bil jaz ozrl po medenih satovih. Naenkrat začujem za sabo glasno šumenje, in ko se ozrem, vidim, da so bili medeni satovi vsi črni roparic. „Glejte, prijatelj", rečem mu. „kar som popred pravil, je že tu. Zdajci imam priliko, moje sredstvo proti roparieam vporabiti, o katerem som Vam že pravil, da gotovo pomaga."
To sredstvo je sledeče: Narpopred poiščem matico in jo v matično gajbico (hišico) zaprem in potoni vzamem vse satove iz panju, ter od vsaeega posebej omodem čebele iu popolno otneden sat dam jednemu domačemu, da ga hitro, kolikor je mogoče, proč. nese, da tako zabranim še večje ropanje. Satove z zalogo pa, tla sc zaloga preveč ne shladi, postavim v kuhinjo na toplo in sicer za kako pol ure, iu potom jih kakemu močnemu panju v medeni prostor obesim. Omedeue čebele streseni
P.6
potem v prazen panj, ter členom tudi zaprto matico v kak kot v panju pri sprednji končnici. Panj zaprem, letavnik pa popolno odprem, da roparieo lahko v panj gredo in se prepričajo, da v tem praznem panju ni več plena za nje, iu da bi bilo vse delo zastonj.
K tem delu je potrebno več ljudi, da se vse hitro z vrši. Vsak pričujočih vzame jeden sat v roke, da išče matice, (kajti to je glavna reč, ita je roparieo ne umore).
Iver je bil napadeni panj na ta način v plen drugim, zmanjšal sem drugim letavnike, priprl sem jih: in ko so moji domači ljudje in prijatelji vse satove že proč odnesli, gledali smo, kako se je črez kakih pet minut število roparic pomnožilo iu ropanje je bilo hudo videti, a kaj, ker roparieo niso nič dobile. Da je pa množica roparic tako hitro narastla, vzrok je šumenje, s katerim roparice druge na njih početje opomnijo. Iz družili panjov so priletele čebele in divje po vrtu leiale ter iskale, kje bil bi novi vir medu. Čakal sem kake četrt ure, da so se čebele, na dotični panj odmenile. Zdajci še le sem nesel satove z zalego v zaprtej skrinjici (tudi panj je dober) po stranski poti v čebelnjak; tu jih prav hitro obesim v medeni prostor nekemu močnemu panju, ki je bil na nasprotnem koncu v čebelnjaku iu grem po drugem delu: — a prišel sem za eno uro pogledat, kaj roparieo počnejo. Za kaki dve uri je bil pritisk že vidno manjši, a trajal jo še do večera, čeravno se je število roparic vedno manjšalo.
V	mraku dam čebelam tega panju, ki so do sedaj mirno na notranjih stenah sedele, tri prazne satove in v jednem koritcu medu, da so se za bojevanje prihodnjega dne malo podprle, kraljica vstala je še zaprta. Drugo jutro zgodaj vzel sem satove in koritce iz panju in priprl žrelo, da so se čebele lož jo branile roparic. .Roparice tudi drugi dan dopoludne pridejo, pa že prav tnalo in popoludne prišle so le nekatere. Proti večeru pa, ko iz drugih panjev že nobene čebele ni bilo na dan, tudi iz tega panju nobene ni bilo, kar je bilo v znamenje, da jo ropanje odjenjalo. Zdajci dam panju prejšnji dan odvzete satove z zalego nazaj in spustim matico. Tretji dan zjutraj bilo je že vse v redu. Moje sredstvo obneslo so jc dobro in vspešno.
V	drugem slučaju je pa v mojem čebelnjaku po mojem zadolženji ropanje nastalo in tudi v tem slučaju se je popred povedani način prav dobro sponcscl.
V	časn, ko čebele niso imele paše, prosi me nekdo za jeden lep sat rnedit. Jaz grem v čebelnjak in vzamem iz jednega panju več satov, da bi nar lepšega odbral. Ker je bilo pa popoludne, ko so čebele nar huje predigravale, privabil sem z medenim duhom čebele, ki so precej priletele in se na satove vsedle. Vstrašim se in hitro denem satove nazaj v panj. brez da bi bil roparice odstranil. To ravno bila je pa največja napaka, katere sem se precej spomnil, a vendar že prepozno, ker roparice so izletele pri žrelu, a se kmalu z velikim spremstvom vrnile. Za en četrt ure nastane grozno klanje in ropanje, čeravno so so čebele napadenega panju hrabro bojevale in tujkam vhod v njihovo stanovanje branile. Precej poprimem se spredaj popisanega sredstva in tudi v tem slučaju rešil sem čebele iu med, brez da bi roparice moril.
To sredstvo Objavim zategadelj, da se ga tudi drugi čebelarji poprimejo, in ako to tako store, kakor sem spredaj povedal, da so namreč vse hitro iu točno zgodi, zagotovim vsacega, da bode to pomagalo.
Konečno še opomnim: Ce pridejo zvečer, ko so čebele sploh že nehale letati,
šo pri žrelu napadenega panju vun, je znamenje, da roparije že ni konec, da so bo Se drugi dan nadaljevala. V takem slučaju čaka so še en dan daljo, da vsakoršen napad poneha, iu potem sme se še le napadenemu panju satovje dati, pa le zvečer, nikdar po dnevi.	Jana Stahala.
--x-
Gnojenje dreves.
/e ko drevo sadimo, moramo gledati na to, da ga tako vsadimo, da nam bo mogočo okoli njega zemljo obdelovati in gnojiti. Treba je tedaj, da naredimo okoli drevesa osip, ki naj bo v primeru 4—i! črevljev (1 in tretjino do 2 metra) širok; viseti mora proti steblu drevesa, da dohaja mokrota leliko do korenin.
V večo korist nam služi osip, ako se pokrije s čreslom. mahom, listjem ali pa s segnjitim gnojem: to pokrivalo zaderžuje, da zemlja v veliki vročini tako hitro ne izsuši, korenine pa hladi dalje časa neobhodno potrebna mokrota. A ob enem ostane zemlja tudi delj časa rahlja; zrak ložej na njo vpliva in kroji bolje v njej rastlinsko hrano. Pa tudi plevel se no more v taki zemlji tako hitro zarasti in drevesu hrane jemati. Posebno dobro pa je ono pokrivalo okoli drevesa po zimi; večkrat obvaruje nežne korenine ozebline ter jih reši tako pogina.
Vsako jesen se mora osip pred zimo prekopati, spomladi in v poletji večkrat zrahljati, da zamore zrak bolje širiti na korenine svoj dobrodejni upliv. Pri prekopavanji iu rahljanji naj se vedno pazi na to, da se zgornje korenine ne poškodujejo.
Gnoj je pri sadjereji važno blago. Škoda, da se gnojenje zanemarja in celo opušča; marsikteri sadjerejec, ki sicer ne zasluži tega imena, vsadi drevo in ga potem — kakor križ božji — prepusti roki Vsegamogočnega! A ob času, ko sadje dozori, tirja nehvaležnež vendar od drevesa polno mero! Od pradedov podedovano kopito, na katero se sploh celo gospodarstvo velikokrat nateguje, je marsikomu že veliko škodovalo. Napredujmo tedaj! Gnojimo tudi drevesa, saj gnoj je — kruh! •Te-li to res? kajti nekateri terdijo celö, da je gnojenje drevesu škodljivo! Pa pomislimo pervič, da je drevo rastlina kakor vsaka druga, katero na naša polja sejemo, sadimo, za katero gnojimo, orjemo, kopamo; pomislimo dalje, da ni stvari, ki bi živela kar sama ob sebi. In bi le sadunosno drevo delalo izjemo? Ros je, da nam da brez gnoja, kar nam dati zamore; pa. sadjerejec, gnoji, in videl boš, kaj ti da lačno, sestradano drevo, in kaj drevo, kateremu ne odteguješ svoje dobrotljive roke! •Te-li vsak gnoj za drevo dober? Ne! Vsaka jed ni za vsak želodec! In gnoj je velikokrat kriv drevesnih bolezni. Kateri gnoj pa temu ali uuemn drevesu bolje pri-stuje, je odvisno od zemlje, ki potrebuje te ali one tvarine, katere jej primanjkuje.
Drevo obstoji iz organičnih in ueorgauičnih tvarin: iz ogljenca, vodenice, ki-sleca in dušca, potem iz apna, kalija, magnezije, lbsforove kisline in natrona, iz nekoliko železnega okisa iu kremenčeve kislino. Vso te dele mora imeti tudi zemlja v sebi, da bo drevo imelo potrebno hrano in nam vsled toga rodilo obilno sadu. Rudninske hrane se nahaja več ali manj v zemlji sami, lo bolj jej primanjkuje organskih tvarin, ki so nahajajo posebno v živalskih kakor tudi rastlinskih delih. Pri imenovanih delili odlikuje se posebno kri in seavnica, odpadki od živali, kosti, volnene cunje, kakor tudi človeški odpadki. Tudi hlevski gnoj ima mnogo organske tvarine v sobi. Za mokro, merzlo, ilovnato zemljo ugaja najbolj konjski, ovčji in perutninski gnoj, ki zemljo segreva in dola rodovitnojšo. Lehkej, vročoj in kremo-
Ö*
neni zemlji naj se daja kravjega, prašičjega gnoja, ali pa tudi meSanea, ki je narejen bolj i/, ilovnate zemljo, da jo nekoliko ohladi. Najboljši gnoj med vsemi pa jo ine-šanec. Naredi se tako-le: Ves plevel, ki so dobiva okoli dreves, vse smoli, človeški kakor tudi perutninski odpadki, daljo odpadki od zida, mertvo živali, kosti. .— vse naj so meče na en kup, pomeša z dobro zemljo iu večkrat poliva z gnojnico. Vsake štiri tedne naj se ta kup premeče, ter zopet iz novega polije z gnojnico; to naj so ponavlja toliko časa, da vsi deli popolnoma zgnjijojo. Noben sadjerejec ne bi smel v svojem vertu pogrešati mešanega gnojnega kupa.
Naj bodo pa gnoj kakoršon hoče, nikdar so ne sme dati frišen k drevesu, nego tedaj še le, ko jo popolnoma segnjil in je za razkrojevanjo že pripravljen. Ako se tako dela, bodimo prepričani, da nam bode vsako drevesce za to zelo hvaležno, obilo sadu nam bodo rodilo, dolgo časa ostalo rodovitno! In skušnja hude sadjerejca dejansko učila, da dobro pripravljeni gnoj ni drevesom nikakor ne škodljiv, nego nasprotno zelö koristen.
Gnoj je ali tekoč, ali pa v podobi razpadene zemlje. Tekoči gnoj, h kateremu spada gnojnica, sploh se rabi za gnojenje drevesa in sicer tako, da se naredi okoli drevesa jarek, ali pa več jam, v katero se potem gnojnica vliva. Pa le popolnoma segnjita in z vodo pomešana gnojnika naj se za gnojenje rabi; uesögnjita in pre-gosta gnojnica škoduje drevesom, ker prehudo žge njihovo korenine. To gnojenje se posebno potrebuje za jabelka, hruške in čošplje. Češnje pa, marelice, breskve, orehe je boljše gnojiti s terdim gnojem, ker so zelo podveržone smokovim boleznim.
Najboljši čas, z gnojnico gnojiti je pomladanski; gnoji so pa lehko tudi kasneje meseca junija, ko začnejo drevesa v drugo poganjati; a vselej naj so gnoji z gno-jilnico le v deževnem vremenu in nikdar ne v hudi vročini; kajti tak gnoj se koj razkroji in hitro izverši svojo nalogo. Gnojenje naj se ponavlja vsako drugo ali pa tretjo leto. Na drevo srednje starosti se računi štiri verče gnojnice za enokratno gnojenje.
S terdim gnojem, h kateremu spada mešanec iu vsak drug segnjiti gnoj, gnoji se tako, da se potrese gnoj na osip okoli drevesa, ali pa da se odkoplje nekoliko zemlje in se gnoj z zemljo pomeša. Taki gnoj se vpotrehuje za vsako drevo in tudi lehko v vsakem času; najboljši čas za to pa je pozna jesen, da so gnoj čez zimo dobro razkroji in prihodnjo spomlad drevesom že za hrano služi. Ker so terdi gnoj ne razkroji tako hitro, kakor tekoči, naj so gnojenje ponavlja vsaj vsako četerto ali peto leto. Množina gnoja za enokratno. gnojenje je odvisna od dobrote zemlje, pa tudi od starosti in velikosti drevesa, kakor tudi od gnoja samega.	k.
Velikanska balzamina (Impatiens glanduligera Royle),
V čebelarskem centralnem listu za provincijo Hanover piše profesor dr. Milu ter iz Greifswald-a sledeče:
No v čebe.lnej flori, izdani po prof. Fr. Alofeld-u za Nemčijo in Švico iu no v mojem leta 1873. naznanjenem imeniku čcbclnih rastlin in tudi v drugih prilično izdanih naštetvah rastlin za čobeliuo pašo no najdemo cvetice, ki bi imela zgoraj zaznamovano ime, zato nas je pa toliko bolj osupnilo, ko smo meseca septembra leta 1881 v razstavi v Potsdam-u ravno pri vhodu v streliščni vrl zapazili rastlino s tem imenom, katero jc vsadil kraljevi dvorni vrtnar J Jeu ter.
Da jo. fa rastoče rastavljena rastlina ros jedna izmed plomena Impaliens ni bilo dvomiti, a da je ta nizko rasteča in le pičlo cvetoča cvetica res prava iz vzhodne Indije izvirajoča Impaliens glanduligera Boyle bilo je pač dvomljivo. Ker se v zboru ni o tej cvetici nič obravnavalo, se sploh na rasteči cvetici ni moglo do dobrega potrditi, jo li ta cvetka res v vrsti onih. ki čebelam veliko paše dajejo, ali ne.
Predsednik baltiškega osrednjega čebelarskega društva, g. Kammerherr pl. Bchr-Schmoldo-w, preskrbi si še v septembru 1. 1*82 popolno zrelo seme iste cvetice, ter se hoče o njej in njenem bogastvu medu do dobrega prepričati. Ukaže svojemu vrtnarju II. Hönau isto v cvetičnem vrtu v Sclimoldo\v-u precej v vrstah po 0 cm narazen iu 4 do h cm globoko sejati ali bolje rečeno saditi in ga tako sojanega črez zimo pustiti. Ko se spomladi prihodnjega leta iz vsejanega semena pognale rastlike že tako odraslo, da so se že lahko presadile in ko jo že mraz ponehal. presade se posamezno po 00 do 80 cm vsaksebi, ter se jim priliva a drugače nič ne streže.	" - ' .
Že, v drugi polovici meseca julija se na že poldrugi meter visokih in zelo raz rasten i h rastlikah odprejo prvi cvetovi. Neprenehoma rastoč in se še dalje raz-vijoč pokrijejo se kosmate balzamine z lepim rudečim cvetjem. Cvet ima trebušnato cvetično krono z veliko vhodno odprtino, vsled katere čebele lažje do medu pridejo.
Dne 3. septembra 1. 1882. ko je bil podpisani prof. dr. Mflnter v družbi gospoda Kammerherr pl. Behr ter tukajšnjega kraljevega vrtnarskega nadzornika g. (.ioeze in vrtnarja Dönaa-a v lepem vremenu in toplem solnčnem svitu ob 5. uri pri nasaditvi balzamin, videli smo na 0 do 8 črevljev visokih rastlinah tisoče in tisoče cvetov, po katerih so pridne čebelice veselo letale in šumele, tako da bi človek kmalo- mislil, da stoji pod lepo in bogato cvetočo lipo. V vsakem cvetu bila je jedna čebela in druga je že čakala, kedaj prva odleti, da potem ta pride k bogatem medenem viru.
Iz teh dejanskih opazovanj se razvidi, da mi z velikansko balzamino nismo dobili, bolj površno rečeno, nikake nove cvetice, kajti že pred kakimi 10 leti je rastla v botaničnem vrtu nekedanje kraljeve kmetijske akademije v Eldenu. Tu je prirastla 10 do 12 črevljev visoko. Da je pa ta cvetka nova čebclna cvetka prve vrste, čeravno je vzliodnej Indiji doma, pa popred nismo še vedeli. Poleg tega ima pa ta balzamina to dobro lastnost, da kot enoletna rastlina povsod rada raste, ter jo je vsled tega lahko v okolici čebelnjaka nasaditi, da tam v bližujavi ponuja pridnim čebelicam obilo hrane in sicer ravno v času, ko drugod nič paše ne dobe. Vsak čebelar nima te sreče, da bi videl cvcsti lepo ajdo krog svojega čebelnjaka, in bela detelja v septembru tudi nič več ne cvete, kaj mu je tedaj početi, če še zemlja v okolici ni rastlinstvu ugodna. Nasadi naj tedaj velikanske balzamine, in njegove čebele imele bodo dovolj paše.
S tem priporočam vsem čebelarjem to lepo in čebeloreji koristno rastlino, naj jo le pridno sade in goje.
Tako piše in priporoča leta 1883 profesor dr. Miinter to velikansko balzamino, a poslušajmo še nadalje, kako nekdo to rastlino precej drugo leto že v nič deva in bo skoro gotovo tudi njegova prava:
Marsikdo je članek o velikanski balzamini z veseljem pozdravil, tudi jaz bil sem zelo vesel, ker ni se mi bilo dalje bati, da bi mojo ljubke živalice ob času, ko ni bilo paše, stradale. Naročim si pri Schmidt-u v Erlurtii semena. Dobim ga. kar se ga z dvema prstoma prime, za 80 kr. Ce jo pa to seme od prave veli-
kanske balzamine. ne vem dobro, k or manjkalo je besede: „velikanska balzam ina" (Riesenbalsamine) iu zaznamka „Rovle".
Seme vsejem v dobro zemljo iu zbog toga zrasle cvetica do 8 črevljev visokosti ter se prav zelo razrasle. V začetku avgusta odprejo se prvi cvetovi, in potem vsak dan več. Čebele prav pridno letajo po cvetovih in pridejo iz njih, ko mlinar bele. To obletavanje pa je trajalo komaj kakih S dni in čebel ui bilo več, a na njih mesto prišli so čmrlji. Zdajci so pa ti po njenem cvetju kraljevali. Neki prijatelj me je pomladi, ko so bile rastline že kako 4 prste visoke, prosil, naj mu jih nekoliko podarim. Z veseljem spolnim mu prošnjo ter mu še naročim, naj še on srečo poskusi; a kako se začudiva, ko prideva skupaj in jeden drugemu poveva, kar sva na balzamini opazovala. Vse se je vjemalo. In ker so potem edino lc čmrlji to cvetico obiskovali, dala sva jej ime „č m rije v a balzam i na".
V septembru pa dobim od drugod jeden panj čebel, ter jih postavim v čebelnjak. Ko drugo jutro mimo grem, opazim zopet čebele na balzamini. Ko vse bolj natanko opazujem, prepričam se, da so iste čebelo iz novega panju. Pa tudi te čebele jo kmalu zapuste in zopet imajo čmrlji vso oblast po cvetji, čeravno so popred s čebelami skupno brali brez kakega sovraštva.
Konec septembra hočem si nabrati nekoliko balzaminega semena, da bi mogel tudi drugo leto cvetico poleg čebelnjaka imeti. Da bi bilo vse bolj varno, ter da bi se mi seme pri trganji ne streslo, prijel sem trdo za glavice v katerih je bilo seme. Ko že blizo pol ure trgam, kar mi začne nekaj prav zoperno dišati. Duh je bil vedno hujši in že me obdaja nekaka slabost; iu ko pa še roke pod nos de-nem in jih povoham, hoče se mi kar želodec prekucniti. Hitro si poiščem vode in mila, ter roke prav dobro umijem, a duh še ne zgine, še le, ko jih večkrat umijem. zgine neprijetna vonjava popolnoma. Mislil sem pa, daje ta duh morebiti samo meni zopern, a tudi drugi ljudje, katerim dam to povohati, zgrabijo se hitro za nos in se proč obračajo, kajti duh zdel se jim je prehud in preveč zopern.
Vsled tega da se sklepati, da čebele ne zapuste te cvetico zaradi čmrljev, ampak zaradi tega neprijetnega duha, ki se pri razvijanji semenskih glavic nareja. To zgodi se kakih 8 dni potem, ko cvet odpade.
Odkritosrčno pa rečem, da jaz te cvetice za čebelorejo ne pohvalim in je ne priporočam, drugi pa kakor hoče.
To ste tedaj dve sodbi o velikanski balzamini; in kolikor je nam znano, bode zadnja boljša mimo prve.
Vprašanja in odgovori.
11. Vprašanje: Pri nas smo imeli letos vsled poškodovanja po toči prav slabo pašo, bojim se. da bi moral vse moje panjove krmiti, če jih bom hotel črez zimo pridržati. Kedaj naj jih krmim, in kaj naj jim polagam, ker nimam nič več medu? P. R. v R.
Odgovor: Ker je letos toča na več krajih vso ajdo uničila, bo več čebelarjev to skrb imelo, kot Vi. Svetujemo Vam, da sedaj precej začnete krmiti in sicer zvečer, pa velike porcije jim polagajte. Dajte jim medu ali sladkorja v vodi raztopljenega. Ako boste sladkor dajali, je bolje če Vi sladkorjevo vodo v posodi, v kateri se šc nobena reč ui kuhala ali sploh v nji bila, posebno maščoba ne, pre-
vrete in potem žo hladno položite. Dajajte, jim, kakor jo spredaj rečeno, velike porcijc, ker močen panj jeden večer 1 liter take tekočine použije ali v satovje prenese. Dobro je pa zalo v velikej meri pokladati, da se zalega še, bolj ne razširi, kar se v takem slučaju rado zgodi. Tako krmenjeje najboljše precej takrat pričeti, ko čebele trota preženejo. Sladkor polagati še toliko bolj svetujemo, ker ta nima nikakeršnega duha, kakor med, iu ne vabi drugih čebel na ropanje. Vendar pa je treba dokler se čebele krmijo; vedno paziti, da se ropanje ne vname, ker potem bila bi velika sitnost. Tudi je sladkor zato boljši, ker ta ne kristalizira, kakor sploh med. Ako pa z modom hočeto svoje čebele krmiti, prekuhajte ga, ker s tem boste mu novo kristalizovanje preeej zakasnili, a popolno odstranili ne.
12. Vprašanje: Jaz sem čebele s paše pripeljal, pretehtal sem jih in sedaj jih hočem nekaj podreti, da si dobim dobrega in zanesljivega medu za prihodnje leto. Katere panjove naj za to odberem, težke, srednje ali lahke? V. K—k v Šm.
Odgovor: ('rez zimo ohranite si panjove, ki imajo srednjo težo, mlado in rodovitno matico. Težke panjove zato podrite, da boste več medu dobili, lahke morate pa žo zaradi tega odstraniti, ker ne bodo črez zimo dovolj živeža imeli, če jim no boste pomagali. Čebel pa nikar ne morite, donite jih brez matice v tak panj, ki ima veliko dela, pa malo ljudstva.
-K-
Naši dopisi.
Izza Miaklje. Vroče poletje bliža se koncu, in za njim pride hladna jesen, ki nam bo dala dovolj opravila. Čebele smo pripeljali iz paše domov in jih začeli pregledovati in tehtati, koliko je kteri nabral in kako si opomogel, ko je stal sredi lepo cvetoče ajde. Ko smo čebele na pašo peljali, bali smo se, da bo naša vožnja brez vspeha, a tem ni bilo takö. Res, da je sredi avgusta pritiskala huda vročina ter pouzročila znatno sušo, ki je žugala ajdo že v kali zadušiti. Toda božja volja ni bila tako, prišel je rahel dež, ki je žejno zemljo zopet napojil in ajdi dal moč rasti. Pognala je in razvila našim čebelicam svojo cvetje, da so si še dovolj živeža za zimo nabrale. Ko bi suše ne bilo, dobile bi gotovo več, tako moramo pa že s tem zadovoljni biti. kar nam je Rog dal. Vsled suše je tukajšnjim starim čebelarjem že zopet jeden rek spodletel; ti namreč trdijo: „Tri dni pred sv. Jarnejem in tri dni potem čebele naberejo, kar naberejo, potem je že skoro vse proč". No letos pa pred sv. Jarnejem niso še nič brale, a vendar še niso proč, temveč so še nekaj vredne; sicer so nekoliko slabejše mimo lanskih, a za silo že tudi to zadostuje. Zdaj treba bo iti na delo in čebelam pripraviti ugodno zimsko stanovanje. Dobro prezimovanje je pol čebelarstva! Slabim panjovom bo treba še malo dodati, da jim črez zimo ne zmanjka živeža.
Pri izvolitvi panjov za prezimovanje se je treba posebno ozirati na rodovitnost iu starost matice. Matice ki le malo zalege stavijo in tiste, ki so že 3 ali 4 ali pa tudi več let stare, se morajo odstraniti in le mlade pustiti.
Pri podiranji panjov naj pa čebelarji nikar ne bodo preveč neusmiljeni, da bi namreč čebele žveplali in morili. Ali so si pridne živalic« tako plačilo zaslužile? Pustite čebelam živeti! Matice, ki niso za pleme odstranite in čebele denite v druge panjove , boste pa pomladi popred iu boljše roje imeli. Kaj pa je to, če čebele
črez dolgo zimo malo več modu použijejo, vsaj bodo to dobro povrnilo, čo ž o niso. Nezaslišano jo, da bi človek. ki ima po božji volji podarjen um in pamot, moril svojega dobrotnika! Ali je to prav? Nikakor ne! Dobrota povrne so z dobroto, a ne s smrtjo (kaznijo). Pa je že tako dandanes na svetu, da je dobrota skoro vselej sirota. Dobro se večinoma se slabim povračil je.
V tem času v lepem vremenu bali se jo ropanja. Tu treba je vedno paziti,
da isto ne nastane, kajti čo bi nastalo bila bi sitnost, ki bi dala dovolj dela.
„ -'j-
- k
Raznoterosti.
Sadje v med vložiti. (Mrzlo.) Odtrgaj grozdje ali drugo lepo sadje (črešnje, češplje, grozdjiče), osnaži vse peclje\ iu nadevaj ga v lonec, potem \lij mrzel mod ua sadje in sicer toliko, da bo sadje pokrito. Zapečati lonec, pa ne z vročim voskom in postavi lonec v hladno shrambo. Za nekaj mesecev imel bodeš dobro dišečo jed.
Grozdje v med vložiti. (Toplo.) Vzemi 3'/, /■":/ zdravega grozdja pa še v grozdih, deni ga lepo v lonec, pazi pa. da kake jagode ne zmečkaš. Naredi sirup i/. 2 kg medu, '/, 1. dobrega kisa z nageljnovimi žbilei iu cimetom (po volji), kuhaj to zmes 20 minut, in pene pobiraj, in ko so jo že dovolj časa kuhalo, vlij vrelo tekočino na grozdje in posodo precej zapečeti. Tako grozdje obstane več let lepo in nepokvarjeno.
.Medeni kis. Ostanke slabejSega medu poberi, (leni jih v kanienito, (lončeno) posodo, prilij vode in sicer na 1 kg medu, I» 1. vode; doni še eno skorjo kruha ali pa testa v to zmes in postavi vse skup ua toplo. Ivo je že vrenje ponehalo zamaši luknjo, pa ne trdo, zrak mora zraven priti. Zamašek bil bi naj bolj rahlo vlak-njena ali večkrat preganjena in potom črez odprtino pregrnjena cunja, ko kis svetel postane, prelij ga v steklenice in dobro zamaši, da se daljo časa ohrani.
Medeni liker. V bakrenem kotlu, (dober je tudi iz bele pločevino), pomešaj 2 dela vode z jednim delom medu. To deni kuhat. Kuhaj 2 uri a zraven pridno mešaj iu pene pobiraj. Ko so ohladi deni to v sodcc in pusti, da bo vrelo. V 8 do lt) tednov traja vrenje. Ko je vrenje ponehalo, napolni s to tekočino steklenice. Ta liker ima okus po Madeira (Madere) in ti lahko nadomesti najdražje desertno vino. Kolikor stareji je, toliko boljši je.
Slive sveže (frišne) ohraniti. Najnavadniši in najcenejši način, slive v njih najboljših lastnosti dalje časa ohraniti, jeta-le: Slivo se, še prodno so zrele, in se shranijo v kolikor mogoče dobro zaprtej in zdravej shrambi obešene. Shramba naj bo bolj temna nego svetla iu nikdar naj solnce noter ne posije. Se slivami vred odrežejo se tudi vejice, na katerih so viselo in s tem se v popred omenjeno shrambo obesijo. Na ta način spravljeno slive ohranijo vse svoje lastnosti. Glavna reč pri tem pa je, da slive vedno šc trdno na penijih vise. Ako kilo noče sadnih mladik odrezati, se pa sadje lahko na tleli shrani iu pa se slabim prevodnikom toploto, postavim: z mahom, bato ali sploh takimi rečmi, pokrije. Ako pa kdo ne vidi rad, da bi sadje lia zemlji ležalo, naj pa še spod pod slive dene kak slab prevodnik toplote. Zadnji način namreč, da se samo sadje iu brez vejic, shrani, se tudi pri drugem sadji lahko vporabi, tako pri hruškah iu jabolkih in vedno z dobrim vspehom.
Odgovorni urednik Auto n Klein. — Izdajatelj J a lic/. Modic, društveni predsednik. Lastnina „CJubelarakKga In Moljcrejakugn »IruJtva «a Kranjako". — Natlmilla Kluln In Kuvač t I.JilMJaiil.