O       P       A      Z       U       J
Od kdaj imamo razgledniee? Današnji rorf kupujt". pošilja. dobiva. zbira in pro-daja razgVeduicc, kisose tako udo-mafile, Ut) bi hret ujih ne bilo lahko iz-hajati. Vsem mlajšim pa moramo pove-dati, da so se razglednice kot poročeval-sko Ln pozciravno sredstvo uveljavile še le v zadnjib desetlctjih. Na to pametno mi-acl je priSel neki AUonz Adolf. ki je ne-davno uutrl v mestti Passau kot 80-letni starček. Fo poklicn je bil tiskarnar, ves vnet m oapredek v tej stroki. Na lep pa-pir v veliKosti dopisiiic je daJ naiisniti raziie zapimivosti — mesta, pokrajinc, osebnosti. Po teb dopisnicah so Ijudje radi segali, in kaj kmaJu sc jp ta navada ^irHa oo meata Ao mesta, ot\ kraia do Wra-ja, saj je vsaka >karta« hila oboncin re-
klama. Razglednice imajo svoj zaCeu4 i 1. 1879. btare so torej 56 !et. Prvc prout-« vode imajo spravljrne koi ^nanipoito po-seboosr v berlinske/D mu^rju. .\dolf aam takrat niii stutil ni, kolik prerrai je nar pravila njegova zainispl v po^tnem prpi metu in t dopisovanju sploh. Saj se dobe Ijudje. ki imajo na svojiti poiih in poto-vaiijih glavuo veselje v iem, da piSejo rn pošiijajo razeledaice svojim znancem, ne-kateri pa tudi samim eebi, <!a $i ohranijo krajc, ki so jih cibiskaii, t živcm spomintt, To pisemsko sredsivo je p« obcaem močno pripomoglo, da se |e »edanjeimi rodu ra^širJIo ob/orje. Zcmljppj.s. nrirodo-pis, spo2naTanje narodor, njih običaiOT, njih mest in njih zemlje iroa a račgledni-cah nemalo oporo in pomoč, zato imajo po šo\ah žc t-e^e zi>wke Taninii^ih razgledn«;, ki jib  rabijo koi ponazorilo pri pooku.