285. številka. Ljubljana, v torek 10. decembra 1895._XXVIII. leto.
SLOVENSKI MRDU
Izhaja Tsak dan ■vetor, iaimli nedelje in praznike, tor velja po polti prejeman ca avstro-ogerske dosele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.. aa Četrt leta 4 gld., aa jeden mino 1 gld 40 kr.— Za L j obijano breu pošiljanja na dom aa vae leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. lOfjkr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 ki. sa četrt leta — Za tnje deiele toliko veti, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od štiriatopne petit-vrste po 6 kr., fio se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je aa Kongresnem trgu št 12. Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zakon o dovolitvi potij za silo.
Vlada je pred kratkim predložila državnemu zboru načrt zakona, ki vstreza živo čuteni potrebi. Pripeti se mnogokrat, da lastnik nima nikake poti do zemljišča in da si vsled tega skuša večkrat pomagati z dragimi hrezvspešnimi pravdami. Nihče ni dolžan privoliti drugemu eervitute glede svojega zemljišča ali poslopju, ako ni dobil servitute po pogodbi, s priposestovanjem ali na drug način. Samo gozdni zakon z dne 3. decembra 1852. št. 2o0 drž. zak. (§ 24) določa , da je lastnik gozda vezan proti primerni odškodbi dopustiti, da se gozdni pridelki spravijo iz tujih gozdov po njegovem gozdu, ako se to sploh ne more izvršiti, ali pa le z neprimerno visokimi stroški. O takih zahtevah razsojajo politična oblastva.
Glede* drugih zemljišč nimamo take zakonite določbe.
Tudi novi zakon poudarja ter varuje prostost lastnine, kolikor le mogoče, ter omejuje servitute na dokazane resnične potrebe. Služnosti potreben lastnik zemljišča sme tedaj prositi, da se mu sodnim potom odkaže pot za silo po tujih zemljiščih za njegovo zemljišče, katero za redno obdelovanje in rabo nima potrebne potne zveze z javnim potnim omrežjem. Taki prošnji se ne sme ugoditi, ako korist poti za silo ne preseza škode, katero vsled tega trpi obteženo zemljišče, — ako je pomanjkanje potne zveze nastalo še le potem, ko pride zakon v veljavo, ali pa vsled velike nebrižnosti lastnika ali njegovega posestnega prednika. Samo prikrajšanje potij se ne dovoljuje.
Pot za silo obstoja iz služnosti steze, živino-gona ali vozne poti ali iz razširjena že obstoječih potnih pravic. Za način in obseg poti za silo je merodajna potreba zemljišča. Nasprotno je pa tuja zemljišča kolikor mogoče malo obremeniti in poti potrebnemu lastniku kolikor mogoče malo stroškov in bremen nalagati. Lastnik, ki zahteva služnosti mora obremenjenemu lastniku vso škodo povrniti. Poslednji sme tudi zahtevati, da se odkupi vse za pot potrebno zemljišče.
Pristojno je okr. sodišče, v čigar okoliši se nahaja poti potrebno zemljišče.
Lii^feks
Kako sem se oženil.
rBoličiia povest. Ruski špinat P. Piiang, preložil I. J. Šte-f a n o v.)
Dožično drevo so ravnokar pogasili . . . Mladina je utihuila. Cela družina je molče" sedela, samo nemirna Olga je šepetala b sosedom, mladim nedavno imenovanim husarskim kadetom . . .
Za mizo je sedel hišni gospodar, sivi upokojeni stotuik konjice, vi-lik šaljivec, nekdaj predrzen kavaltTist in pravi nepridiprav . . .
Prošla so leta in čas je zahteval svoje pravo: sedaj je on dober, gostoljuben starček, ljubljenec cele okolice. Kdorkoli pride v bližino njega posestva, vsak si šteje v dolžnost, oglasiti se pri Petru Grigorjeviču. A danes, dasi tudi je slavnostni večer, bil je gospodar zoper svojo navado malo-be*eden; da, celo s kvartarni ni hotel igrati . . . Mala pipica mu je ugasnila . . .
Potopivši se v misli, udal se je čisto mino-losti! To je res, da mu je bilo dosti premišljati iz preteklega čaea . . .
— Papa, ti si nam že davno obljubljal pove-
Toliko o bistvenih določbah posebno za kmetovalca važnega načrta, glede kojega je želeti, da kmalo postane zakon
Državni zbor.
Na Dnnaji, 9. decembra.
V današnji seji poslanske zbornice se je začela generalna debata o proračunu, v katero posežeta tudi slovenska poslanca Gregorčič in Nabergoj.
Otvoril je debato mladočeški poslanec dr. Stranskv, kateri je rekel, da številke drž. proračuna pač pričajo, kaka je finančna uprava, da pa se v njih ne zrcali sreča ali nesreča narodov. Država ni delniška družba, da bi nje sreča bila odvisna od bilance in kakor posamičniki tako tudi celi narodi ne žive o samem kruhu. Doslej še ni videti, kake namere ima grof Badeni, a bati se je, da bo delal po centralistični šabloni in s koalicijsko večino. Vlada menda nima namena pritiskati češki narod ob zid, vender se je bati, da se bo končno tudi v tem oziru udala svoji večini. Vlada je izrekla željo, naj bi češki namestnik skušal dobro izhajati z Mla-dočehi. Ali za to treba ne samo, da je zadovoljen namestnik, v to mora privoliti tudi deželnozborska večina. Če misli grof Thun, da tako kakor je vladal zoper Mladočehe, bo mogel vladati tudi ž njimi, se moti. Politična čast brani MladoČebom hoditi ž njim. Za časa njegove vlade je bil češki narod tako žaljen in teptan, da tega nikdar ne pozabi. Grof Thun je v boju zoper mladočeško stranko podlegel, kot politik bi moral izvajati iz tega konsekvencije in iti. Govornik je končno apeliral na Poljake, naj podpirajo Čehe, na češko plemstvo, naj se moderni, žira in na Badenija, naj dela na to, da bo češki narod o cesarjevi petdesetletnici zadovoljen.
Konservativni opat Treninfels je govoril o uzrokih splošne nezadovoljnosti in dokazoval, da je verska mlačnost kriva vsega zla.
Protisemitski posl. dr. S c h 1 e 8 i n g e r je tožil, da so židje vzrok vse bedo in da je socijalno vprašanje prav za prav le denarno vprašanje. Vlada je le agent Rothschildov. Največja ovira kulturel-nega in gospodarskega razvoja Avstrije je Ogerska. In s tako drhaljo, kakor vlada na Ogerskem, uaj ae
sklene nova pogodba? Ni mogoče, da bi se ugodilo zahtevam surove židovske druhali, Čistilcev kanalov. Ministerskemu predsedniku bi ae vse zmote glede dunajskega vprašanja odpustile, ako bi odločno nastopil proti Rothschildu.
Predsednik Chlumeekv je nekatere izraze Schlesingerjeve ostro grajal in obžaloval, da jih ni slišal, sicer da bi bil Schlesingerju vzel besedo.
Levičarski poslanec dr. D e m e 1 je na dolgo in na široko opravičeval in zagovarjal žide in strastno napadal protisemite, menda zato, ker je Lueger v zadnji seji o njem povedal, da je na sleparsk način prišel v drž. zbor.
Posl. dr. Gregorčič je tožil o zapostavljanju slovenskega vprašanja, rekai, da se Slovenci vedno in povsod prezirajo in se nihče ne meni za to, da bi prišli do svojih pravic, zlasti so na Primorskem neznosne in do cela nezakonite razmere.
Ko je še govoril posl. dr. M i 1 e w s k i zgolj v finančnih stvareh ae je razprava pretrgala.
Prihodnja seja bo jutri.
V LJubljani, 10. decembra.
Grof Thun ostane še namestnik v Pragi. Mladočehi s tem niso posebno zadovoljni, a vladni listi jih tolažijo, da bode Thun odslej ž njimi prijaznejši ravnal. Z veliko odločnostjo naglašajo, da mora namestnik tako postopati, kakor vlada želi. Gotovo so to tudi grofu Thunu povedali na Dunaju. Prav posebno to češkemu namestniku ni ugajalo, ker dosedaj je bil navajen imeti svoje mnenje. Videč, da drugače ne gre, se je udal. V prihodnjem zasedanju češkega deželnega zbora bode grof Thun gotovo že skušal sprijazniti se z Mladočehi. Pod TaafTejem in \Vindischgratzom je bil Thun mogočna oseba, po njegovih nasvetih so se ravnali na Dunaju, a pod Badenijem kaže, da bode drugače, ravnati se bode moral, kakor mu bodo ukazovali z Dunaja ali bode pa moral iti. Po našem mnenju se prav dolgo ne bode več držal, temveč bode kmalu naredil prostor komu drugemu, ker mu bode vender le težavno prikrivati  svojo mržnjo do Mladočebov.
ReichBpoština stranka. „Polifiku je priobčila dopis z Dolenjega Štajerja, v katerem se pripoveduje, da je tudi na Štajerskem Reicbspoština
dati, kako si se vprvič soznanil z mamo — pretrgala je tihoto Lizika, ljubljenec vse družine, najmlajša hči Petra Grigorjeviča.
— Oh, Lizika, vidiš, ravno danes nisem nikakor razpoložen, to pripovedovati!
V tem Času so se prikazali pri durih gostje, koji so do sedaj vlijali svinec v vodo in se pridružili prošnji male Lizike.
— Povejte, povejte, dragi Peter Grigorjevič! odmevalo je od vseh stranij prostrane sobe.
— Ne morem, gospoda; danes me izvolite oprostiti; nisem v pravem razpoloženji za to — reče hišni gospodar, prižgavši si v novic malo pipico. Ko ga je naposled še njegova ljubljena Nina — ne več mlada, precej debela ženska, pravilnih in simpatičnih obraznih črt, koje so bile dokaz nekdanje lepote — poprosila, udal se je sivi starček b prietavkom:  ,No, ako že mora biti, poslušajte!"
— »Bilo je pred 40 leti. Jaz sem služil takrat pri ulanih. Moj polk je stal v N...ski guherniji. Moj oče je bil tam okrajni glavar. Živelo se je izvrstno. Sredstva so bila na razpolaganje — dom blizu. No, kar se mene tiče, moram pripomniti, da sem bil, četudi ailno mlad, predrzen kavalerist, dober jahač po mnenji mojih prijateljev in po last-
nem prepričanji. Bil sem imenovan kadetom. Prošlo je poldrugo leto; službo sem uniel dobro opravljati in zato so me vedno premeščali sem in tja. Tako sem bil tudi v tem času nekam komandiran iz svojega polka. Zelo me je skrbelo — bal sem se, da radi tega zamudim priti o pravem času domov na praznike.
nDovršivši, kakor mi je bilo mogoče, svoje opravke, odrinil sem na novo mesto ter t-e javil no vemu polkovniku. Poprosil sem za 28 dnij dopusta čez praznike in ne hoteč pustiti konja v oskrbi svojega sluge, odločil sem se, jahati domov. Pri tem sem imel tudi namero, konja utrditi za daljša pota."
„Slugi sem velel v postranske torbice vložiti steklenico dobrega ruma in nekaj jest vin. Oblekel sem plašč, z jermenom se dobro prepasal, sabljo više privezal in za vsak slučaj vtaknil samokres v žep, potem pa prekrižavši se z lehkim srcem zasedel svojega „Kopčika".u
— „Vaše blagorodje bi bolje storili, ako bi potovali s pošto; glejte, kak mraz je nastal in danes najbrže ne bode svetil mesec, a do doma ni tako blizo! — tako je tožil in tarnal moj sluga skrbeč za-me, kakor rodna majka.
stranka Luegerjevo zadevo pretirala. Ta stranka hoče slovenske poslance spraviti v katoliško ljudsko stranko. Ti, ki delajo propagando za to idejo, gotovo ne vedo, da so Dipauli in tovariši iz konservativnega kluba le zaradi tega izstopili, da morejo bolj naglašati svoje nemštvo. Če tudi se oficijelno taji, da bi se v novi klub vsprejemali samo nemški poslanci, vendar vemo od zanesljive strani, da so g08pod|)« rekli, da se morajo otresti Slovencev, da bodo mogli tekmovati z nemškimi nacijonalci. Pri tacih razmerah ni mogoče slovenskim poslancem pridružiti se novi stranki in najbolje store, da ostanejo v Hohenvvartovvem klubu nadalje, ko je gotovo, da vanj vstopi Klaičeva skupina. Na Štajerskem se skušajo sedaj, ko je zmagala »škofova stranka" na Kranjskem, napraviti jednaki odnošaji, kakor so na Kranjskem. Nekateri gospodje menda ne pomislijo da bi bil nevaren poskus na Štajerskem ločiti duhovščino od slovenskega posvetnega razumništva. Vpliva bi potem ne imeli niti duhovniki, niti po-svetnjaki, dobiček bi pa imeli nemški nacijonalci. Slovenski poslanci so že dovolj dobri politiki, in bodo že izstopili iz llohenvvartovega kluba, ako v njem ničesar več ne bodo mogli storiti v narodnem oziru. Premislili se bodo pač, predno se pridružijo tistim, katerim so dosedaj bili na potu. Zaradi dr. Luegerja pa ne kaže začenjati opozicije sedaj, ko se še Mladočehi približujejo vladi.
Dogodki v Turčiji. Mnogi Armenci v Carigradu bi že davno bili radi odpotovali, a jim niso hoteli dati potnih listov. Te dni je pa sultan ukazal, da se jim imajo dati potni listi, da gredo, kamor hočejo. Več Armencev pojde v Armenijo, kjer se pridružijo ustašem, bogatejši pa pojdejo v evropska glavna mesta, od koder bodo podpirali armensko gibanje. Sultan je baje izdal omenjeno povelje, da velevlastim dokaže, da v Turčiji vlada svoboda, in pa da se v Carigradu odstrani nevarnost za red. Armenci so bili v Carigradu nevarni za red. Sovražili so jih vsi zaradi njih cderuštva in nikomur ni bilo težko Turkov našuntati, da Armence napadejo. Vsaki taki neredi pa imajo potem za turško vlado neugodne posledice. Razburjenost mohame-daneev se ne da potolažiti in koljejo tudi druge kri atijane, velevlasti se pa potem pritožujejo. Razmere v Carigradu že brez tega niso ugodne
Proti Fauru, predsedniku francoske republike so močno ruje v konservativmh krogih. Zamerijo mu silno, da je poklical sedanje radikalno minister-stvo. Nekateri konservativni časopisi že pripovedujejo, da bode v kratkem volitev novega predsednika republike. Konservativci trdijo, da imajo v rokah neke papirje, s katerimi bodo predsednika lahko onemogočili. Storili bodo to malo pred njegovim odhodom h kronanju ruskega carja. Da bi odstranili sedanjega predsednika, so bili v zbornici izprožili tudi vprašanje o reviziji ustave, a tedaj se jim ni posrečilo. Govori se, da to intrigovanje vodi bivši ministerski predsednik Dupuy, ki je velik nasprotnik radikalcev in bi bd nam rad ministerski predsednik. Oe se bodo te intrige posrečile, se Še ne ve. Državi bi gotovo ne bila v korist predsedniška kriza, ker vedne krize gotovo ne pospešujejo zaupanja tujih držav do Francije,
Arton. Pred angleškim sodiščem je zagovornik Artonov hotel dokazati, da francoska vlada le iz političnih ozirov hoče izročitev Artona. Kot dokaz je pripovedoval, da je francoski pravosodni minister Ricard bil poslal k Artonu nekega zaupnika, ki je hotel od Artona neke papirje. Obetal je Artonu, če mu papirje izroči, da bode vlada preskrbela njemu naklonjenega preiskovalnega sodnika, naklonjenega mu državnega pravdnika in naklonjene mu porotnike, ki ga gotovo oproste. Sodnik je vzlic temu razsodil, da se ima Arton izročiti. Zagovornik je proti tej razsodbi se pritožil. Kar je povedal zagovornik, je seveda vzbudilo veliko senzacijo. Stvar je prišla v zbornici v razgovor. Pravosodni minister je oporekal, da bi bil kaj obljubil Artonu, ako izroči papirje. Neki časnikar se mu je ponudil, da pojde v London in dobi dotične papirje, ker ve, kje so. On je seveda to ponudbo vzprejel, ker se vladi zdi važno, da se izve resnico v tej stvari. Obljubil pa ni nič, da bode Arton oproščen. Zbornica je potem o stvari prešla skoro jednoglasno na dnevni red.
Slovenci v Zagrebu.
Z veselimi čutili so se odpeljali slovenski izletniki proti ravni Hrvatski, s čutilorn, da so mej svojimi, da so mej brati, so stopili na hrvatska tla. Vseh udeležnikov iz Slovenske je b lo okolu 300.
Na južnem kolodvoru v Zagrebu nas je pričakovalo muogobrojno občinstvo, na peronu pa so čakala vsa pevska društva z zastavami, „Sokol" in pa slavnostni odbor, na čelu mu g. Fr. Arnold. Ko se je pripeljal vlak, je zagrmelo navdušeno klicanje „Živeli Slovenci* in „Živeli Hrvati" in zadoneli so zvoki naše himne „Naprej".
Predsednik slavnostnemu odbora g. Arnold je s primernimi besedami pozdravil izletnike, za kar se je zahvalil g. posl. Hribar, potem pa so pevska društva zapela »Liepa naša domovina" in „Glasna jasna". S kolodvora so izletniki krenili v mesto in bili na potu živahno aklamirani.
Po prihodu v mesto zbrali so se izletniki v restavraciji Schneiderjevi na obed, pri katerem je svirala vojaška godba. Slovenskim damam so se delili pri vstopu elegantni in krasni šopki.
Prvo napitnico je izrekel intendant hrv. gle dališča g. dr. Stjepan pl. Mi le t i č. Zahvalil se je izletnikom, da so prišli prepričati se o napredku hrv. umetnosti, kar je toliko večjega priznanja vredno, ker je letos prizadel potres beli Ljubljani neizmerno škodo. V celi Hrvatski ga ni rodoljuba, ki bi se ne veselil prihoda Slovencev. Resnico je govoril pesnik Kovačović, ko je rekel, da bi Sotla hotela raje usahniti, nego da bi jeden narod delila na dva dela.
Zahvalil se je na to napitnico g. dr. Tavčar. Obžaloval je, da ni prišlo več izletnikov, a tiste, ki so prišli, je vodda ljubezen za hrvatski narod. Prišli so kot bratje k bratom, želeč, živeti pod jedno streho. Slovenci pojdejo danes v brv. gledališče, kakor v svoje. B>g poživi Zagreb in njegovo meščanstvo, Bog živi Hrvatsko!
Po dr. Tavčarjevemjgo^oru so zapeli „Slavci" prelepo pesem „Slovenac i Hrvat".
Z velikim navdušenjem je bil vzprejet govor posl. Jakčina. Govornik je opozarjal na to, kohko se dela za zbližanje mej Slovenci in Hrvati, po-vdarjal, da delajo na to vsi slovenski voditelji, zlasti pa dr. Tavčar in Hribar, katerima je s primernimi besedami napil.
Za to napitnico se je zahvali g. Hribar, rekši, da on in dr. Tavčar delujeta vedno za zbli žanje Slovencev  in  Hrvatov v  zmislu slovanske
ideje. Da ima to delovanje uspeh, temu se je zahvaliti razumevanje slovanske ideje od strani Slovencev. Kar so Hrvati dosegli, to veseli Slovence. Dokaz temu je današnji obisk. Slovenski narod ve dobro, da mu je sijajna bodočnost zagotovljena, da mu je sijajna bodočnost zagotovljena, samo ako je tesno združen s hrvatskim. Zagreb se je — končal je govornik — po potresu pomladil, pomladila ae bo tudi Ljubljana.
Ko bo Še govorili g. Tur ko vid, kateri je napil Slovenkam, neki član slovenskega gledališča in Čeh g. dr- Danes so se gostje razšli.
Ob 6. uri popoludno se je začela gledališka predstava. Gledališče je bilo okrašeno z zelenjem, nad uhodom je bil lepi transparent „Dobro došli", a samo gledališče je bilo sijajno razsvetljeno. Najprej se je igrale Jurčič-Kersnikova veseloigra „Bs-rite Novice", v kateri so nastopili gspč. Šumov-s k a, gospa Aničeva, g. Anić in g. Freuden-reich. Igrali so izvrstno in govorili povsem pravilno. Izletniki so te ljube svoje znance živahno pozdravili, pa tudi drugim umetnikom in umetni cam, ki so nastopili ta večer, so prirejali burne ovacije. Mimo slovenske igre se je predstavljalo jedno dejanje iz „Teute", jedno dejanje iz „Madame Sans Geao" ter balet in osma slika iz opere „Zrinski". Izletniki so so uverili, da ima hrvatski narod gledališče, katero se more postaviti v isto vrsto s prvimi svetovnimi gledališči, da se pod vodstvom intendanta gosp. dr Miletić i goji prava umetnost v hramu Talijinem. Mej posameznimi dejanji je gledališče odmevalo burnega klicanja .Živili Hrvati" in „Živali Slovenci", ki je bilo ntjživah-nejše, ko so mej baletom nastopili mali plesalci na odru, vsak držeč v roki i z zelenja narejeno veliko črko ter se razvrstili tako da je bilo citati : Živeli Slovenci!
Pred baletom so se izletniki zbrali v foverju, kjer jih je dični intendant brv. gledališča g. dr. pl. Mi leti ć pozdravil, za kar se je zahvalil iatendant Plantan, kateri je čestital Hrvatom, da imajo na čelu svojega gledališča tako genijalnega moža, kakor je dr. Miletić. Oba govora je občinstvo vzpro-jelo s frenetičnim ploskanjem.
Po gledališki predstavi zbrali so se izletniki v »Narodnem domu", kjer je bil v sokolski dvorani prirejen komers, katerega se je udeležil cvet zagrebškega meščaustva, in pri katerem so pela hrvatska pevska društva „Kolo1*, rSloga", „Merkur" in Sloboda" ter slovensko pevsko društvo „Slavec", kateremu sta se pridružila tudi operna pevca gg. Purkrabek in Nolli. Posebno nadušenje je nastalo, ko je pri ponavljanji Ipavčeve „Domovini" g. Nolli improviziral: Bodi zdrava domovina, mili moj hrvat -s k i kraj, — primi celov zemlja mila, primi srca naša v dar!
Komers je otvoril načelnik slavnostnega odbora g. Arnold.
Prvi je govoril g. Antolković ter z navdušenimi, v srce segajočemi besedami napil „mukotrpnom ali čeličnom narodu slovenskomu".
Zdi valil se je dr. Tavčar, ki je opozarjal, da je že 15 let pristaš ideje o združenju Slovencev in Hrvatov. Takrat so se mu ljudje smejali, danes pa se je ta ideja ukoreninila in danes kliče vsa siovenska: Živela zjedinjena Hrvatska.
Iudentant g. dr. Stj. pl. Miletić je z navdušenimi besedami napil slovenskim gledališkim umetnikom in intendantu g Plantanu.
Gosp. Hribar je opozarjal, kako se politični nasprotniki zaman trudijo, razdvojiti Slovence in Hrvate, kateri se čutijo kot jeden narod. Napil je hrvatskim gledališkim umetnikom, za katero napitnico se je zahvalil g. ravnatelj M a n d r o v i d.
Govorili s še g. G r a h o r , kateri je napil hrvatsko slovenski vzajemnosti, g. Arnold, kateri
čeljustmi v udila ter kakor blisk poleti naravnost v goščavo lesa! Vse to se je pripetilo v jednem tre-notji. Drevesa so mi kar letela pred očmi ! Občutim strašno hud udarec na glavi in že ležim na zemlji, V očeh mi švigajo ognjene iskre in naposled izgubim zavest! Koliko časa sem tako ležal, ne vem; a mraz me je prebudil. Odprem oči. Lunini žarki so le malo prodirali skozi veje široko razraščenih jelk in smrek.
Krog in krog vse tiho. Ali čuj! Kaj je neki to?
„Kar začujem žvenketauje kraguljčkov, potem Človeške glasove vedno bliže. Hočem vstati, klicati na pomoč, a silna bolečina v glavi in na plečih me prevzame, da padem zopet v nezavest. Preide jedna minuta, potem druga , • .; odprem zopet očesi, pregledujem okolo sebe razne predmete in ne glede na strašne bolečine, kar mrzlo mi je poletelo po hrbtu, zobje so mi škrgetali, ko zagledam ne daleč od sebe strašansko čudne pošasti! — Spredaj od mojega ležišča je mala poljanka, na kojo je luna razlivala vso svojo čarobno svetlobo in na tej ledenici so se premikale čudne prikazni. Jedna je bila z dlako obraščena, rogove na glavi in a kozjim repom. S čutnimi besedami so se klicali drug drug druzega. Včasih strašno zasmejali! (Dalje prih.)
— Nič se ne boj, dragi, jaz pridem tudi tako in gotovo hitreje do doma. Z Bogom, ne pijančevaj in kadar greš od doma, zapiraj vrata mojega stanovanja! Tega poslednjega opominanja nisem opustil nikdar, kadar sem za delj časa odšel iz svojega bivališča. Odhajal sem ob štirih popoludne. Bilo je še popolnoma svetlo iti v moji duši tako nekako veselo!
„Mislil sem si: videl bodem zopet svoje drage, preživel srečne ure poleg ljube mi majke in sploh veselje bode doma v praznike!"
„Kopčik" je dobro korakal po ne ravno gladkej cesti, večkrat pohrkaval in z glavo kimal — ne lepa navada, koje mu nisem mogel odpraviti. Jezdil eem zdaj korakoma, zdaj v trab.
Na polovici pota se ustavim v nekem selu, da nakrmim „Kopčika" in da se sam malo po-grejem, kar je nama obema bilo potrebno.
Dospevši v hlev, da si pripravim konja, zapazim, da se ta na vsem životu trese. „Prehladil 8e je revček," si mislim in nisem videl posebne opasnosti v tej prikazni.
Pripomniti mi je tukaj, da je bil moj konj precej plašljiv, sosebno v nepoznanem mu kraji. PoslovivŠi se od gostoljubnega, „srečno pot" mi žele čega krčmarja, zasedem zopet konja.   Luna je
lepo sijala. Mraz je ponehal. Vse na okolu je bilo tiho, kakor v grobu. Meni je bilo tako radostno pri srcu, da bi bil ves svet objel in poljubil! Zakaj je neki sploh zlo na svetu, sem filozofiiral sam a seboj, kar me predrami iz teh mislij nepričakovan skok mojega konja v stran. Pregledam vso okolico natanko in razun starega štora, koji je delal pri luninem svitu res čudno senco, nisem zapazil ničesar.
Od tega časa mi je bil konj jako nemiren, kar besnel je! Tako sva prešla tri do četiri vrste. Spredaj šuma, akoravno ne velika, a zelo gosta; pot skozi gozd pa j^ bila tako ozka, da se je dvoje sanij komaj srečavalo. Še pred vhodom v gozd me je konj s svojo nemirnostjo spravil ob potrpljenje ; spodbodeni ga z otrogami; konj se postavi po konci in napravi tak skok, da bi le dober jezdec ne od-letel s sedla dva aršina visoko! A jaz sem se vender na nekak čuden način obdržal v sedlu. Konj se spusti v kolop in nisem ga mogel več pripraviti v korak.
„Ta čas se je pred nama nekaj nagloma premaknilo. Je-li ptica preletela z drevesa na drevo, ali je zajec nama pot prestrigel, da-li bb je volk poskril v grmičje — pravega nisem mogel pogoditi in tudi še sedaj ne vem, kaj je moglo to biti ! Ali moj konj, zaslišavši ono šumenje,upre se z močnimi
je gostom zaklical presrčno „na svidenje" in gosp. Hribar, kateri se je zahvalil za prekrasni vzprejem.
Komers je btl s tem končan. Večina gostov ae je odpeljala še ponoči, mnogi pa so še ostali v Zagrebu, ker jim ni bilo mogoče se ločiti — vsem pa ostane prelepi, v srčni, res bratski ljubezni ka-žoči vzprejem v najkrasnejšem spomina.
Dnevne vesti•
V Ljubljani, 10 decembra.
— (Repertoir slovenskega gledališča) Opozarjamo na današnjo predstavo Humperdinckove opere „J a n k o in Metka". Prihodnja slovenska predstava bo v petek, dne 13. t. m.
— (Iz deželnega šolskega h ve ta.) V zadnji seji je dež. šolski svet stavil svoj predlog glede imenovanja okr. Šolskega nadzornika za krško-litijski okraj, odobrd ustanovitev jednorazrednice v Krzelju, dovolil poldnevni pouk v I. in II. razredu ljudske šole pri D. M. v Polju, imenoval učiteljem na dvo-razrednici na Karolinški zemlji g. F. Črnagoja, doslej v Šmartno pod Šmarno goro in iz službenih ozirov prestavil učitelja v Troji g. Stipka Jelenca v Bo-žakovo.
— (Pevski zbor „Glasbene Matice".) Sopran jutri, v sredo, ne bo imel skušnje; skušnja za tenor ae preloži od jutri na četrtek ob navadni uri.
— (Orožne vaje deželnih brambovcev.) Vsled razglasa c. kr. deželne vlade poklicani bodo leta 18UG. k orožnim vsjam deželni brambovci in sicer: a) vsi v letih 1895, 1892 in 1889 neposredno v deželno hrambo uvrščeni, izvzemii ono brambovce poslednje imenovanega letnika, katerih orožne vaje so dost d »j trajale več ne^o 1G tednov; b) iz rezerve stoječe vojske v deželno hrambo prestavljeni letnik 1895; c) od naslednjih nabornih letnikov in sicer: 1891. oni neposredno uvrščeni, ki niso bili več nego 12 tednov, 1890. oni, ki niso bili več nego IG tednov pri orožnih vajah, potem iz letnikov 1888, 1887, 188G, 1885 in 1884 oni, ki niso bili več nego IG tednov pri orožnih vajah; d) naborni letniki 1895, 1892, 1889 in 1888 nadomestne re-serve deželne brambe, izvzemši ono moštvo poslednjih dveh letnikov, ki je bilo že več nego 8 tednov pzi orožnih vajah, potem nabornih letnikov 1891 in 1890 ono moštvo ki še ni bilo 8 tednov pri orožnih vajah, in slednjič od nabornih letnikov 1S91 in 1893 oni, ki sploh še niso bili pri orožnih vajah. Dnevi, kedaj se orožne vaje prično, določili se bodo pozneje.
— (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Meseca decembra pričeli so v Ljubljani izvrševati obrte in sicer: Karol Hauke, Kolodvorske ulice štev. 28, sobno slikarstvo; Ivan Jerančič, Karlovska cesta štev. H, prodajo premoga; Katarina Ahlin, Sv. Petra nasip štev. 33, branjarijo; Josip Hadrava, Mestni trg štev. 8, pleskarski obrt ; Anton Gorjan, Fran covo nabrežje štev. 2G, trgovina s prekajenim mesom; Frančiška Škof, Kongresni trg štev. 14, prodajo živil; Alojzij Večaj, Opehaiska ce-ti štev. 61, lončarski obrt; Anton Toporiš, Karlovska cesta štev. 22, čevljarski obrt; Miha Hribar, Sv. Pelra cesta štev. 44. mizarski obrt; Anton Bucik, Lingarjeve ulice št. 7, prodaja sadja; Anton Mozetič, Kurja vas štev. 4, mesarski obrt j Neža Robič, Sv. Petra cesti št. 30, prodaja mila in sveč; Matej Tomšič, Rimska cesta štev. 15, mizarski obrt; Janez Ermacora, Dunajska cesta štev. 2, zidarski obrt. — O d p o v e d a I i, odnosno opustili pa si svoje obrte in sicer: Terezija Muck, branjarijo; Fran Šebenik, fijakarski obrt; Štefan Peterim, čevljarski obrt, Anton Dorer, kra-marijo ; Katarina Ahlin, krainarijo z drobnim blagom ; kranjska industrijska družba parni mlin; Marija StraUM,  trgovino z živili; Fran Simon, kramanjo.
— (Na včerajšnji mesečni semenj) se je prignalo 669 konj in volov, 440 krav in G9 telet, skupaj 1168 glav. Kupčija je bila še precej dobra, najbolje so se prodajale krave s teleti in pa pitani voli. S konji je bila kupčija srednja, bilo je prišlo nekaj Lahov konje kupovat, pa so le bolj slabe pobirali. _
— (Iz Velikih Lašč) se nam piše: V narodnem spanju tekmujemo L%ščanje nekako za prvo darilo. V boljših časih smo sicer imeli „Bralno društvo", to pa je polagoma raz palo Počitek je res lepa reč, ali če ga je preveč, pa tudi ni dobro. Meni povsem že preseda. Pa naši možje se le ne ganejo. Prav zaradi tega ustanovile so naše goape in gospice žensko podružnico sv. Cirila in Metoda, da pokažejo našim možem, da moramo napredovati. Malo sram nas mora biti moških, da nas ženske tako prekosijo ali za nje je to tolikaj bolj Častno.
Sedaj mislim in upam, da se ustanovi vsaj „Bralno društvo" in prosim, naj se stori to naglo. Izobražencev je pri nas lepo številce in mej njim celo nekaj mož, na katere smo lahko ponosni. Za „Ga-silno društvo" mislim, da bi bila jako hvaležna tla pri nas. Najprej treba „Bralnega društva" in za tem treba ustanoviti „Gasilno društvo". Saj je vender sramotno, sorojaki Levstika in Stritarja, pa nimajo ničesar, ki bi pokazali, da se zavedajo svojega rodu. Na delo torej, veljaki naši!! Kmet.
— (Narodna čitalnica v Črnomlji) bode imela dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer svoj redni občni zbor v društveni sobi.   Vzpored je običajen.
— (Talijo za rešitev življenja) je dež. vlada nakazala Ignaciju Kogeju iz Idrije, ker je dne 24. oktobra rešil voznika Franca Mihevca iz Spodnjega Logatca gotove smrti.
— (Spomenik profesorju Štefanu.) V nedeljo se je na Dunaji razkril spomenik, kateri so našemu slavnemu rojaku, umrlemu vseučiliškemu profesorju Jos. Štefanu postavili njegovi častilci in učenci pod Arkadami vseučiliškega poslopja. Slav-nosti se je udeležilo številno odlično občinstvo, slav nostni govor pa je govoril prof. Boltzmann. Dasi je bil prof. Štefan rodom Slovenec, dasi je dvoje dni tudi pisal v slov. jeziku in če tudi svetovnoslaven učenjak ni nikdar prikrival svojega slovenskega mišljenja, je imela slavnost vender uemšk značaj. Spomenik od belega marmorja je izdelal kipar Sehmidt gruber.
— (Odbor akad. društva „Slovenije na Dunaji) se je na 111. rednem občnem zboru dne* 7. t. ra. preosnovil sledeče: Predsednik stud. phil. Jožel Reisner; podpredsednik stud. jur. Fran Stu pica; tajnikov namestnik stud. jur. Karol Stetin; blagajnik stud. jur. Ivan Vrančič ; knjižničar stud. phil. Fran Goršič; arhivar; stud. phil. Stanko B-uk ; gospodarjev namestnik stud. phil. Fran Jesenko.
* (Ponarejalci avstrijskih petdesetakov.) Videmska policija je razen Lingija Mussiga aretovala še dva Furlana, katera sta se bavila z izdelovanjem petdesetakov.
* (Velikansk vihar) je včeraj razsajal po raznih evropskih pokrajinah, tako na Bavarskem, v NVestfalski, ob Renu in na Nizozemskem. V ne katerih krajih je vihar naredil veliko škodo. Razsajal je tudi na Španskem iu na Portugalskem.
* (Goreča ladja na morju) Parnik „Principa", na potu iz Londona v Novi Vor, je ponesrečil. Blizu Ferrola je na parniku nastal ogenj, kateri ni bilo mogoče pogasiti. Od moštva je deloma
i utonilo deloma zgorelo 27 oseb, rešil se je le jeden mornar.
* (Izdatna večerja) Neki trgovski pomočnik v Parizu je stavil 500 frankov, da Bne jeden meter dolgo železno cev, kakeršne so navadue pri železnih pečih, zaradi lagljega prebavljanja pa da hode spil pet čaš piva. Lastnik tega izvrstnega želodca je peljal svoje znance h ključavničarju, kup 1 cev in ukazal, naj se mu razpih na prah. To se je zgodilo in mož je prah zavžil in si splaknil grlo s pivom. Tako poročajo pariški listi, katerim prepuščamo odgovornost za to vest.
Darila i
Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo  bv. Cirila in Metoda: Gosp.
J. Urbančič v Ljubljani 2 kroni. Živio!
Za „Narodni dom" v Ljubljani:   Gosp. J.
Urbančič v Ljubljani 2 kroni. Živio!
— Beseda „Ljubljanskomu Zvonu' ter „Domu in Svetu". Pri vsaki reči, pri kateri je udeleženih, ali za katero se zanima več oseh, je navadno več mnenj, več nazorov — quot capita, tot sententiae — in dostikrat je precej pričkanja, preduo se udeleženci zjedinijo v kolikor toliko vsestransko zadovoljujoče sporazumljenje. Seveda mora vsakdo primernost svojega nazora zadostno podpreti. Cim večje in čim bolj razširjeno pa je število prizadetih oseb, tem teže je svoje mnenje povedati vsem ali vsaj mnogim; zato naj mi nihče ne vzame za zlo, če v nastopnjem izpregovorim besedico, ti-čočo se v naslovu imenovanih dveh naših leposlovnih in znanstvenih listov. Pred nekaterimi leti je g. urednik „Doma in Sveta" pisal v svojem listu (kdaj je to bilo in k iko se ona izjava glasi doslovno, ne morem povedati, ker dotičnega letnika „Doma in Sveta" nimam pri rokah), da se mu škoda zdi praznega prostora na platnicah, ter da ga bo odslej koristno porabljal za priobčevanje svojih opomeuj in drugih beležek. In res je imel „Dom iu Svet" poslej vedno tudi na platnicah Štiva različne vsebine. Za „Dnm in Svetom" je pod sedanjim urednikom krenil tudi „Ljubljanski Zvon". V drugi letošnji številki ,Zvonovi", v kateri se nam je na tretji strani platnic pod naslovom ,Častitim sotrud-nikom in čitateljem „Zvonovim"1 »predstavil" novi g. urednik, je poleg drugega pisal tudi to le: „ Kakor bodemo pa bohotnemu, suhoparnemu lilologovanju branili pot v list, takisto bodemo pa radi poučevali in se pustili poučevati prav na teh platnicah, ki amo jih že danes porabili „pro domo", o raznih vprašanjih, jezičarakih in dragih, ki jih bodo stavili častiti čitatelji do uredništva ... — Kar bode pa preostajalo prostora na platnicah, ae porabi za priobčevanje „narodnega blaga" itd. Od tedaj tudi „Ljub-
ljanski Zvon" prinaša na platnicah razne spise. Jaz mislim, da je namen platnicam jedino le ta, da list toliko časa varujejo pomazanja, dokler ga ne damo vezati. Leposlovni in znanstveni listi so trajne vrednosti, vsled česar je najbolje dati jih vezati, da se lože hranijo in  da se ne poizgube posamezni listi, in mislim, da to stori večina naročnikov, katerim je kaj ležeče na listih. Pri vezanju ovitki (platnice) seveda odpadejo in tako pridejo v nič na njih natisnjeni spisi. To pa bi ne smelo biti. Urednikove opomnje so navadno jako važne — mnogokrat bolj važne nego marsikaj v listu  samem — in  to naj bi se izgubilo!? (Kako rad pogleda človek v starih leposlovnih listih v „ listnico" ali  sploh urednikova pojasnila, če hoče poučiti se o tedanjih razmerah!) Pa tudi mnoge druge razprave na platnicah so tako važne, ali vsaj zanimive, da bi jih bilo škoda, če bi se  izgubile.   Ko sem v pričetku  letošnjega leta prišel h knjigovezu z „Dom in Svetom", hotel sem, naj mi zadaj prilepi vse „druge" liste platnic. Knjigovez se je izgovarjal,  da ne more, da so pripravljene trde platnice preozke, da je delo sitno itd., toda nisem mu odjenjal, dokler mi ni obljubil knjigo vezati tako, kakor sem jo hotel imeti. Ko sem pozneje prišel po knjigo, videl sera jih celo skladalnico, vezanih isto tako.   To je dokaz, da je mnogo naročnikov z menoj jednakega mnenja. Sicer pa prav tako  mislita sama gospod urednika,  kajti oba sta v   „kazalo"  uvrstila  tudi  vsebino"   na platnicah". Prd^pek platnic zadaj  knjigo zelo kazi; zdi se mi kakor nepotrebni „post scriptum" v pismu. Platnice so torej le varnostni  zavoj listu,  in nanje ne sodi nič drugega  kakor naslov, vsebina dotične številke, beležke, tičoče se naročnine, in pa inserati. Zato tudi za platnice ni treba jemati dragega pa pirja — pol  slabši od  sedanjega  bi  zadostoval — in če bi se nanje natisnili še nekateri inserati, imel bi izdaiatelj celo gmoten dobiček ter bi  lahko — da ne bo tožil o nedoatatnem prostoru — sedaj pa sedaj listu pridejal  kak list priloge.  Kar torej sodi v list, natisne naj  se v njem,  kar pa ni zanj, to naj se sploh opusti.   Vsaka reč naj služi svojemu namenu ! —u—
Dunaj 10. decembra. Poslanska zbornica je v današnji seji nadaljevala proračunsko razpravo. V imeni mladočeSkega kluba je dr. K r a ni a f izjavil, da ostanejo Mladočehi tudi nadalje Se v opoziciji, zlasti pa da z namestnikom grofom Thunom ne morejo hoditi po istih potih. D i p a u 1 i je precizoval stališče katoliško ljudske stranke. Potem je ob najnapetejši pozornosti govoril ministarski predsednik grof B a d e n i. Zahvalil se je najprej proračunskemu odseku, da je posvetovanja o proračunu hitro dognal iu se potem ob živahnem odobra vanju s presrečnimi besedami spominjal grofa Taaffea. Z ozirom na govore čeških poslancev in pisanje O razmerju mej njimi in vlado je rekel, da se niso vršila nikaka pogajanja mej njim in Mladočehi. Vladi je dolžnost skrbeti, da nastane mej njo in češkim narodom dobro razmerje, toliko bolj, ker sedanja vlada ni potisnila čeških poslancev v opozicijo. Glede namestnika Thuna je rekel Bideni, da mora vedno postopati v soglasju z osrednjo vlado, katera določa, kako bodi razmerje mej njimi in Cehi. Dalje je rekel Badeni, da bo vlada skušala pridobiti italijanske poslance na Tirolskem za vstop v dež. zbor in z ozirom na Gregorčičeva izvajanja obljubil, da bo vlada aktuvelne narodne iu kulturne potrebe južnih Slovanov dobrohotno presodila, da pa si pridrži pravico poiskati sredstva, kako j i m ugoditi. Vladno geslo je, da se samo zaradi provokacije ne sme dovoliti nobena koncesija. Končno je Badeni obljubil, da predloži v prvi seji meseca februvarija načrt volilne reforme.
Dunaj 10. decembra. V četrtek bode zopet dvorni obed, h kateremu so povabljeni poslanci raznih strank, mej njimi posl. dr. Fer-jančič. Pri včerajšnjem obedu je bil tudi posl. K lun.
Carigrad 10. decembra. Inozemski poslaniki bodo novic zahtevali, naj se sultan brez odlašanja odloči glede dovoljenja velesilam, nastaniti v Bosporu po dve stacijski ladiji.
Madrid 10. decembra. Včeraj so vse politične stranke priredile velikansko demonstracijo zoper občinski svet. Demonstracije se je udeležilo nad 150.000 oseb. Vse vojaštvo je bilo konsignirano, vse prodajalnice se bile zaprte, a izgredov ni bilo.
IjOtcrlJlIC srečke 7. decembra.
V Lincu: 4,     87,     47,       3, 45.
V Trstu: 35,     18.     65,     74, 82.
Umrli so v Ljubljani:
5, decembra: Pavla Bartel, jermenarjeva hči, 5 let, Opekarska cesta ftt. 55. — Valentin Budnar, postreSček, 75 let, Karlovska cesta fit. 6.
6. decembra:   Franc  Maček, branjevcev sin. Mestni
trg fit. 6.
8. decembra: Lorenc Mikaš, zaBebnik, 74 let, Mestni
trg fit. 15.
V deželni bolnici:
6. decembra : Anton Šenk, gostac, 46 let.
V otrofiki bolnici:
6. decembra: Gabrijel Krujfiek, delavcev sin, '3 leta.
Meteorologično poročilo.
Decembra	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
10.	S*, zvečer 7. zjutraj 2. popol. Srednja v	738 G 7373 736-1 čerajfin	— —4"4rC +48'C a teni|	sr. szah. sr. sever p. m. zab. n-ratura —	jasno jasno skoro obi. 0-39, za (	o-o )-6° nad
ID-u-ziaJsilsa. "borza
dno 10. decembra 1895.
Skupni državni dolg v notah..... 100 gld. 45 kr.
Skupni državni dolg v srebru    .... 100 „ 45 „
Avstrijska zlata renta....... 121 „ 65 ,
Avstrijska kronska renta 4°/0..... 100 a — ,
Ogerska zlata renta 4" ....... 121 n 70 ,
Ogerska kronska renta 4   ,..... 98 „ 75 ,
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 1022 „ — „
Kreditne delnice......... 371 „ 75 ,
London vista........... 121 , 80 „
Nemftki drž. bankovci za 100 mark    .   . 59 „ 55 „
80 mark............ 11,90 .
20 frankov........... 9 „ 6<i*/t ,
Italijanski bankovci........ 45 „ — (
C. kr. cekini........... 5 . 74
Lekarna Trnkćczy. Dunaj, V.
Doktor pl. Tmk6czy-jev
protinski cvet
je olnJMiij«w-<»  itittr.llo in rok«* In noge* ih krti in mm »Mt»U<>rMiv bolečine. Priporoča se za mMNtr./.!><» Etlrai IJeufe.
Steklenica 50 kr., 12 Hteklenic 4 -M. 50 kr.
Dohiva le pri (1543-3
I hahlu pl. Trnlioe%y-ju
lekarnarju v Ljubljani.
1'omIIJh He s olirntuo poni«.
1
Lekarna Trnkoczv v Gradci.
C. li fllatiio ravcateljstvo atslr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda
-cr«13afc-Trx\«»rat odi  1. ©lct©t>r«c 1685
Ifajtopno  ooianj«al prihajal"!  ta oohajalni omI omtotul m i
Odhod li Irjobljut« 'jn*. kol.)
O. 1M nH S ni«, pm n«M OMbnl rlaJr. t Trbli, PouUhil, Bal)»k, Oa-torM, fnnMoiiNt«, Ljutuo, iu Salathal » Ani—, Iiohl, Gmnn-dan, Solaafrad, St.jr, Uno, Budajat/ipe, PlaanJ, Maiijlna vara, Heb, Karlov«   var«,  Vna aort vara. Prano, I.lptko, Dunaj vla Amitattsn.
on  fj. mri lO m«t«, ^f*ur^^i maiaoi vlak v Kooavja, Novo muto.
CM T. »aH tO min. (jHfrm OMbnl vlak v TrbU, Pontabal, Baljak, Oa-lovao, Franaanafaat«, Ufnbno, Dunaj, oaa Solatna! v Bolno*;rad, Dunaj Ha Aoitattin,
Ob 1)1. mri SS min. pipmhtđn* maaanl vlak v Novo maato, Koaavja.
Vb 11, mri BO mita. mopotmOn* o.abnl vlak v TrbU, Pontabal, Baljak, Oalovao, LJnbno, Salathal, Dunaj.
ti* 4 mri pojMlmrinm oaabni vlak v TrbU, Baljak, Ooloreo, Ljubno, Os Balathal v Solnograd, Land • Oaatetn, Z«U na Jaaara, Inomoat, Brest eno, Onrih, Oonavo, Pari«, Rtovr, Uno, Oman dan, Iiohl, Bude-Javioa, PlaanJ, Marijina vara, Heb, Franoovo vara, Karlova vara' Prano, Ldpako, Dunaj via Amatattan.
<H> t. mri HO mita. ar**W maaanl vlak v Kooavta, Noto maato.
kamiin tapa ob nedeljah In praanlkih ob S. mri HO minut popolndnc oiobal vlak v I^acs-Htad.
Prihod ▼ LJnblJavno fjuž. kol.).
CJ. O, mri S» min. nfntrnf oaabni vlak a Dnaaja vla Amatattan, Up-■kefra Praga, Prauoovlh varov, Karlovih varov, Ileba, Marijinih varov, Planja, Bndejavle, Bolnofrada, I.lnoa, 8tarra, Omnndana, I»ohla, Ana-■aaa, LJttbna, Oalovoa, Baljaka, PraAaanafaate, TrbUa
OS B. mri 19 min. ifmtrttf maaanl vlak la Kooavja, Novoga m »a ta.
CM II. mri tM mUm. dopotmdn« oaabni vlak a Dunaja vla Amatallan, Iilpakoga Praga, Franoovlh varov, Karlovih varov, Ileba, Marijinih varov, Planja, Bndajevio, Solnoavada, I/lncn, flterra, Parlaa, Cranava, Onrlha, Bratanca, Inonoata, ZaUa na J aaa m, Land-Oaatalna, Lajobna, Oalovoa, Po n tabla, Trblaa
0» v. mri 39 min. p*pont4n» maaanl vlak ta Kooavja, Novoga raatta,
Oa g. uri 16 min. p^ponutn* oaabni vlak a Dunaja, Ldnbaa, Bolathala, Baljaka, Oalovoa, Franaauafaata, Pontabla, Trblaa
O* 0. mri »VI min. aaaaoae maaanl vlak la Kooavja, Novoga Maata.
Ob V. mri 4 tatin. wm***r oaabni vlak ■ Dunaja prva o Amatattan• Id Iijobnaga, Baljaka, Oalovoa, Pontabla, Trblaa.
o* r.
a »
a •
cm) 6.
Odhod Is LJublJavn« (dt\ kol.J »9 min itnirmf      v Kamnik. OS    .    popuhtđnt , ,
Prihod ▼ LJ ubij An o (dr*, kol.).
SO min. nfvtr>\)       la Kamnina. IS    .    dofx>Hntn» . *o .,
(5—285)
Najlepše darilo
ooflovne in sfpe 9 Ae.
Oljnati portret
85x75 cm
Antona Martina Slomšeka
najfineje po najboljšem izvirniku izveden, na platno napet, v zlatih kovinsko-harok, antik-barok ter crnih zlato okrašenih okvirih po 10, 12, 15 in 18 gld.,
dobiva se (1610—1)
v trgovini D. Hribarja v Cel ji.
Kaj je Anton Martin SlomSek Slovencem, bilo bi pioveč govoriti. Njemu se imamo zahvaliti za družbo sv. Mohorja; njemu se imamo zahval iti KS najbolje in najlepše pedago^iSke spis»* in domovinsko ljubezen vnemajoče petjt.i. On bil je najodlicnej&i bnditelj naroda in najbolj vneti zagovornik pravic Slovencev. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez slike tega slavnega moža, ki je in ostane večni ponos in dika Slovencev.
I_________..........._......._.....
Proda 150 cent. lepe mrve po gld, 1*75
(1569-3) in
150 centov slame po 75 kr.
skupaj ali v manjših oddelkih, četrt ure oddaljeno od železniške postaje Zatičina na Dolenjskem.
Kje? pove upravnigtvo „Slov. Naroda".
Slavnemu domačemu in tujemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzela na račun znano
gostilno jri avstrijskem cesarji1
na Sv. Petra cesti štev. 5
ter točim pristen dolenjski ovloek po 48 kr., izvrstno gori&ko rebnlo po 44 kr., Istrsko vino po 44 kr. in Črno sladko vino po 60 kr., Relninghauaovo marčno pivo po 11 kr. vrček. (1575—3>
Popravljeno (UT kegljišče TfcUl je tudi za nekaj dni v tednu sUvnim društvom na razpolaganje in tudi nekoliko sob sa tojoe sa pronočliča se dobi.
Zagotavljam tudi, da bodem z dobrimi Jedili in hitro postrežbo slavno občinstvo zadovoljiti skušala. — Vsprejemam tudi abonent« ter se toplo priporočam za obilni obisk % vsem spoštovanjem
Jožefa Jerman.
USTo^rostl
v
bluzah in trikot-taljah spodnjih kikljah
Echarpes svilnatih in volnenih
priporoča (1493—8) v mi J v <*<>* i i Izberi
Alojzij Persche
Pred škofija 22 poleg mestne hiie.
do nuji.iil.iiili ulitemlh, kakor
tudi popolne opravo .a opečni«*«, tovarne ai» < liHinolie, »a Mlreiiiiu opeko ■ \U lit«lkl, si* cevi In Ilovice, ran remeni. M SiP* dobavlja kot mnogoletno apecijaliteto
Louis Jager
tvcrn!o» za Izdelovanje i   opekarskih strojev
Kolonj-Ehrenfeld.
Podružnice v Pragi:
% [i Kraljevske Vinohradjf
'^f'f~y   Žižkova ceste št. 833
t35>  (li i k i in i.rorac uni atrotkov caatonj.  Niijlmljiio ivedočlie. — Navoiiiuiili oprav iu nit p m v ■- motno ii je ogledati v i-uau, kailur funkcijonirajo.
St. 11.203.
11693—8
V iim'nIii  Itlrljl j« niisfiiniti n 1. junu varjeni fMOG
provizoričen deželni živinozdravnik.
S to slaibo združeni so dohodki letnih 700 gld., in sicer v pokritje te .svote zagotovljen iz deželnega zaklada gnesek 300 gld., iz občinske blagajne v Idriji znesek 200 gld. in za pet let, iz državnih sredstev tudi znesek 200 gld.
Kdor vzprejme to službo, je dolžan brezplačno ogledovati /.ivino in meso v mestni klavnici idrijski ter nadzorovati brez odškodovanja ž i vinsku semnje v Idriji, v ostalem eodnijskem okraju pa proti primerni odškodnini po dogovoru z dotičniini občinami.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje profinje z dokazili o starosti, znanji slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti
do t2Ci. <l«300iiil>i*JsJ 1895
podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 3. decembra 1895.
V najem daje
od 1. dn6 januvarija 1896. leta
gostilna v ..Narodnem domu".
Kadi pojasnil in podrobnih pogojev se je ponudnikom pismeno ali pa ustno zgladati pri podpisanem upravnem odboru.
V Ljubljani, dne" 1. decembra 1895.
Za upravni odbor „Narodnoga doma": dr. vitez Bleiweis-Trsteniški,
predsednik.
(1582—3)
Št. 36.090.
Razglas.
(ir,!»9-2>
V zmislu §. 37 občinskega reda za deželno  stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so
proračuni o dohodkih in stroških
1. mestne občine ljubljanske.
2. mestnega ubožnega zaklada,
3. mesčansko-bolničnega zaklada in
4. ustanovnega zaklada
že sestavljeni in bodo Oll Ma ilo *tO. ta lila razgrnjeni v magistratnem ekspeditu občanom na vpogled, da vsak lahko svoje opazke v njih navede.
Magistrat deželnega stolnega mesta LjubJjane
dne 8. decembra 1895.
Karola Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljifič).
Mnogo pre»ku&ciio «Htrl«talii<i iu «»4 r■'•><•«'% »Ino Mre«l«l\o po IvftUll. i.m-l»orlli, trH|uili |e*nti itd. — Najbolje so je obncsil pri vneli vnanjih boleznih, kakor: prolinu, rv\sSASlesMOB olr|»n«*n|ii, bvIIJii in pr*'te>;ii«»iiJi. ill itd. < ena strkientivi t ffltl. S.i fc»*.
Karola "VV'olf-a
redilni prašek za živino.
Preskufien pri vseh domaČih in koristnih živalih, kakor pri i«o.i|lli. «*dll., ovtali, preAi6lh itd., <■*.>. n«>£f>|o |«'hiI. £e .IhI.o   |»r«>bHiIJhJo, izvrstno varovalno sredstvo proti Ku/niiii bolesnim.
«'«•«« Btivitkm ii ttr» (1-224—22)
ys*f~~ Premovano. ~ySKi — Mnogobrojna pismena priznanja.
I»oI»1vh «e v vamkl lekiirul. tiluvna baIok« pri J«*«ll..eui latleloviatr I Ju
USC "TTT'olf-iJL, lekarju v Vipavi, Kranjsko.
Iluzposiljit m« vh.k iltaii po poAll.
lulajatelj ia odgovorni ursdnik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne11.
61^088
50
11