Leto y.
19.maja 1952.
Ša?EV.93.
NARODNO DELO
Ypliv na javno mnenje Zapala,kakor smo ga opisali v uvodniku v zad= Aji Številki, prav gotovo ni edina oblika narodnopolitioriega'dela, ki ga more vrSiti emigracija. Tudi ob tej priliki ne bomo razpravijali,zakaj sploh naj begunci tako delajo. To vpraSanje, ki se je prva leta zdelo ne Potrebno, danes sicer posredno stopa v ospredje, toda prav zato tudi naj P^ej le posredno odgovarjamo s prikazom, kaj in kakSno narodnopolitično delo je mogoče.
Ge izvzamemo prevratno delovanje v sami Jugoslaviji,ki je zvezano z Neprimernim tveganjem in na katerega emigracija tečko vpliva, -je poleg Notranje pripravljenosti emigracije, da nudi demokratično zameno dikta= ■turi, gotovo vplivanje na Zapad najboljši prispevek k osvobojevanju na= Šega naroda. Pri tem so osebni stiki uglednih begunskih politikov 's po= membnimi ljudmi na Zapadu vsekakor koristnejši od papirnatih spomenic. I'cda ugled si je mogoče pridobiti le skozi dolga leta; -osebne stike je ^ečko navezati in lahko zanemariti; in čeprav je poslušalec zagotovljen, le govorjena beseda hitro pozabljena. Zaradi vsega tega je pisano opozo ^ilo vedno veliko vredno in bo posebno za nas Slovence še dolgo skoraj edino prišlo v poštev.
Ponovno poudarimo nekaj nujnih lastnosti,ki jih spomenice morajo i= ^eti, ako nočejo romati naravnost v koš za odpadke. Dejstvo in spet dejstva so potrebna. Nam samim se nedvomno milo stori pri srcu, ako be= ^emo' splošna obtoževanja komunistov, Nemcev ali Italijanov. Toda te vr= 8te točbe ne bodo odklenile Zapadnega srca. Tega se.vse premalo zavedajo. Ne manjka se drobnih, a nezaslišanih dejstev, grdih zapostavljanj, Podlih zatiranj, od katerih bi vsako zase pretreslo Zapadno vest. Toda ^se prerodi se tega bogastva dokazov ne poslužujemo. Pritožujemo se na splošno, v oguljenih frazah, kot da bi ne dojeli,da je svet sit takih tesed in kot da bi Slovenci bili tako vajeni poniževanj, da- jih posomez niki sploh več ne zaznavamo.
V tem greše predvsem slovenske manjšine. Pri narodnopolitičnem delu Namreč ne smemo zavzeti ozko kranjskega stališča, temveč moramo pomniti, da smo vsi Slovenci, tudi ob Dravi In Soči. Preradi smo včasih in še zmeraj izražamo svojo povezanost z njimi le s prepevanjem narodnih Pesmi. Toda prav pomoč slovenskim manjšinam je velika nalogo emigracije, ker se bolje od njih spozna V zapadnem svetu.
Ne smeli bi opustiti nobene prilike za pomoč koroškim in primorskim tako kot jugoslovanskim Slovencem. Vztrajnost, iznajdljivost- in ne po= je nadaljna nujnost za spomenice. Dobro je izrabila Slovenska., -^Navda malenkosten povod, obisk avstrijskega kanclerja dr.Figla, da -je °Pozorila Zapad.na zapostavljanje koroških Slovencev. Neumno bi bilo Pričakovati, da bodo recimo- angleški časopisi zato kanclerju zavili vrat, d^ maščujejo Korošce. Toda le neumnemu more ostati prikrito,da je dr. t’dgl pritegnil pozornost na -Avstrijo in da je v takem razpoloženju spo= .penica o Koroški globlje, prodrla v zavest. Uspeh bo sijajen, ako se bo kancler ob povratku mimogsare.de spomnil, da mu je zapostavi j on je Koroš cev v svetu prineslo malo zadrego. Slovenci bodo morda vendar dosegli ftekrn bornih pravic.	■
±T’ *

Tudi petje* ki nam je rado v ponos, more slutiti pri narodnopoliticj nem delu,kakor sploh vse kulturno delovanje. Pri tem kajpak ne mislimo na pijansko popevanje, pač pa recimo čeden koncert zbora. Öe je koncert! umetnički dogodek* kar pač ne presega slovenskih moči, pritegne precejin no pozornost. Brez vsiljivosti in nesramnosti, le z malo spretnosti j| mogoče podtakniti narodnostno noto. Široka publika, ki bo odhajala s pri jaznim občutkom do Slovencev," sicer ne bo določala svetovne politike; ni pa izključeno,da ni med njo'ta ali oni iz tistega kroga, ki neposredno vpliva na javno mnenje. V na j slabšem primeru je mogoče za narodne nameni porabiti denarni dobiček-. .	....‘
Kajti vprašanje sredstev je pri delovanju seveda na važnem mestu.E* npko va^no je staro vprašanje usmerjanja,usklajanja in vodenja, ki naj bi ga opravljal naroden odbor. Slovenci smo v obojem še reveži. Kikakor pa ni rečeno, da smo to po naravi in da mora tako ostati. Obup je enako^ nesmiseln kot. za tiskanje oči pred dejstvi. Denarno vprašanje, ni nerešl ji vo. Odkod' recimo jemlje denar Slovenska Pravda za .svoje delo?
Spet praznujemo' žalostno obletnico.
Od 27.do 31.maja 1945 so angleške zasedbene oblasti v Avstriji vrni le v.Jugoslavijo 12.000'slovenskih protikomunistov. Tem je-bilo rečeno? da . jih-prešeljujeje v Italijo. Jugoslovanski komunisti so vse - razep n® kaj- sto žena in otrok - brez 'sodnega procesa in v mnogih slučajih, celo brez identifikacija'pobili, zmetali'v jame in zasuli. Po srečnem naključji se je.iz.teh jam groze rešilo nekaj redkih posameznikov,ki so žive prič^ komunističnih masovnih umorov v Sloveniji.
" Iz poznanih in politično razumljivih razlogov danes ni mogoče priČ3j kovati, da bi se v svetu dvignil merodajen In vpliven glas,ki bi — po .3 dobno kot je zdaj s katynskim pobojem - obtočil jugoslovanske-komuniste groznega zločina. Potrpežljivo moramo pač čakati,da bo za to prišel nas in Titov čas* Med tem pa moremo temeljito ponovno preučiti dokumentacij® 0 P°holjih, iz njih izločiti.precej nejasnosti in nedosledno sti.Treba je ta pričevanja izpopolniti z vsemi tistimi podatki,ki so še potrebni, in po možnosti z Vsemi fotografi jami,ki so zdaj še mogoč e,dokler pričevald živijo. Točne skice masovnih grobišč so seveda prepotrebno dopolnilo be^ sedila.Celotni dokument je'treba prevesti v tuje jezike in dobro, bi' ga.bi>“ natisnitl.Kadarkoli se.nudi prilika ali je primeren čas,ga moremo vsako^ mur predočiti.. V kolikor to revizijsko in dopolnilno delo še ni izvršeno,naj bi ga prevzel poseben odbor. Primer registracije zločina pri Na^ tional Catholic Wfelfare Conference v Združenih državah je brez dvoma po. memben in hvalevreden. V tem smislu*toda temeljito izpopolnjeno, je trs ba nadaljevati.	f '
'K celoti bi obravnava zahtevala tri dele: slovensko domobranstvo* angleški postopek s predajo, komunistični pokol ji. Nastanka in značaja Domobranstva oz. slov.protikomunističnih oddelkov ne bo mogoče ob prika zu pobojev toliko in tako globoko utemeljiti, da bi -zadeva bila za Zapad popolnoma jasna. Niti ni za. sam zločin važno^da j e-razjasnjeno ozadje žrtve. Zgodovino slov.komunistične revolucije obsega pač toliko gradiva? do je o tem- treba ločeno pisati .Angleški postopek ne bi bil opisan poph1-no in objektivno, če ne bil pri tem objektivno opisali tudi'postopkov Dl. slovenski strani pred in med predajo;za to dokumenti še niso na razpel^ go in je treba ’to zaenkrat staviti z dnevnega reda. Tretji del bi kaza^ lo zgraditi na pravnem načelu, da nihče ne sme biti kaznovan, dokler g® ne sodi neodvisno sodišče. Zapad je celo notoričnim vojnim zločincem, kot so sedeli na nuernberškem procesu, dopustil pravično sojenje in o-hrambo. Upira se vsakršnemu čutu za pravičnost, da bi bili tisoči u-
SLOVENSKI. KATYN
tako presunljiv,da se bo Zapad zgv° zil,če bodo dokumenti dobro pripri Ijeni.Öe tega ne bo, premnogi zapa&
biti brez vsake pretveze sojenja= Zločin nad dvanajstimi tisoči je
KLIC TRIGLAVA 53,Bncks Hill,Chapel End Nuneaton,Warwickshi
njak ne bo verjel. Kajti pred tako grozo človek nagonsko zatisne očr■
Izhaja l.in 3»ponedeljek v
č
BERLINSKI KONGRES
t
y-
Öasnikarska zveza združuje 1200 članov
i
(Poroxilo poseTonega dopisnika)
Mednarodna federacija svobodnih časnikarjev je bila ustanovljena na ^1.kongresu 1.1948.v Parizu. 2ikongres je bil decembra 1949 v Londonu, 3»
’ Pa se je.vršil od 24-28.aprila letos v Berlinu.
Na berlinskem kongresu so bili letos navzoxi tudi vplivni zapadni '^faktorji kot ameriški admiral H.B.Miller,predsednik NCPE, angleški posla Pec A.Dodds-Parker, ameriški kongresnik Madden,pomembni sodelavec london skega "Daily Telegrapha" Muggeridge, evropski predstavnik ameriških sin=
.dikatov Irving Brown, berlinski čupgn dr«Reuter, francoski publicist R.
1 -Aron itd.
Kongresni dnevi so bili razdeljeni na javne manifestacije in organi Sacijske ro^p^QVe Eederacije. Na javnih zborovanjih so govorili zgoraj , omenjeni gostje, razpravljalo pa se je tudi o stanju človečanskih pravic, kulture, tiska in radia v komunističnih drxavah,0ati sov proces iz Prage 3e bil nazorno ponovljen na podlagi originalnih stenografskih zapiskov«. Sledila je strokovna obravnava gospodarske konference v Moskvi. Berlinska L Sekcija Mednarodne kulturne unije je begunskim časnikarjem priredila^ pr.:.= jateljski večer,ki so ga posetili mnogi berlinski javni delavci. Končno 3 je kongres obravnaval še naloge poročevalca in postopek Zapada do narodov Pod komunističnim jarmom.Ker se komunistični časnikarji niso odzvali po--ii vabilu na javno debato, je kongres obravnaval naloge časnikarske org- za 1 °ije,sprejel več resolucij in izdelal spomenico,ki so jo zastopniki vsen Narodov prebrali preko Voice of «America svojim narodom v domovini.
Iz organizacijskih poroxil,ki so bila podana v drugem delu kongresa je bilo razvidno,da šteje federacijo nad 1200 članov, tako da spada ta Mednarodna časnikarska organizacija med najbolj pomembne ustanove enr-gra cije. Žal so bili kongresni dnevi preobloženi z javnimi manifestacijam:., bi se časnikarski delegati mogli bolj posvetiti	■ notranjim z a d e
Vam,svoje federacije. Vendar so se razvile ostre polemike zlasti glede Razmerja med Federacijo ter' njeno novinsko agencijo.Sicer je bila končno izglasovana zaupnica dotedanjemu vodstvu, toda v novem odboru je prišle •io nekaterih sprememb .Pr edsednik bo še naprej g «Wierzbifensky, za novega glavnega tajnika pa je bil izvoljen Öel. g«Papirnik.	. .
t Slovence je zastopal na kongresu g«Fran Erjavec,predsednik pariške "federacije časnikarjev in publicistov narodov Jugo slavi j e".Poleg njega Pe so bili tam še štirje Hrvati,ki jih je vodil g.Ilija Jukič, ter elir-3e Srbi. Slovenski delegat geErjavqc je bil-mnenja,da nudi ta kongres izredno priliko,da se za bodoče zagotovi tudi Slovencem vidno mesto, m 3e bilo doslej premalo upoštevano.
Slovenski novinarji
Pri ustanovitvi Mednarodne federacije 1.1948 niso sodelovali Slov:r-ci • Obstojalo je tedaj le "Jugoslovansko novinarsko udruženj e",ki ga yodil b.šef' jugoslovanskega presbiroja g.dr .Radovanovič. V letu 19i9 bil y to jugoslovansko združenje povabljen tudi g.Erjavec in je prev^' Podpredsedniško mesto; kmalu pa je ugotovil,da je število članov teg:^ Združenja zelo majhno, organizacija sama pa zastopa strogo um tarisi.-a.n, Jilje. Poleg tega- so imeli Hrvati v Londonu že svoje "Društvo hrvatsn..n Gosnikarjev". Proti koncu 1949 je prišlo v Parizu do snovanja druge jugo slovanske časnikarske organizacije - na federalističnem principu, tanje Vstopilo več Srbov, nekaj Hrvatov, vabljeni pa so: bili tudi Slovei.cu , ^•Erjavec je tedaj zahteval cd dr «-Radovanovi ča, da se "Udruženje"^iz jaii 2r) federalistično načelo ter združi z novo ustanovljeno konkurenčno slovansko organizacijo .Ker se je med tem tudi londonski, kongres Medna:, ec. Me federacije izjavil za etnični princip, člani dr «.Radovanovičeve organ:.-2^°ije pa so vztrajali na etatističnem, se je goErjevec pridru/il novo Ustanovljeni jugosl.časnikarski federaciji« Daši je ta nova "Federacija
časnikarjev in publicistov narodov Jugoslavije" v pravilih dokaj jaano izrazila federalistično načelo, vendar g.Erjavec Se ni uspel,da bi se slovenska,hrvatska in srbska časnikarska skupina vsaka zase včlanile v Mednarodno federacijo,četudi bi med seboj ostale Se vedno povezane kot dotlej. Tega staliSča niso podprli Hrvati,Srbi pa so se mu upirali.Po = leg tega tudi pravila mednarodna zveze Se niso bila povsem jasna v tem pogledu.
Etnično načelo sprejeto
Ko se je jugoslovanska časnikarska federacija odpravljala na berlin ski kongres, je ozračje bilo precej napeto. Srbski odborniki so vztraja= li,da mora federacija na kongresu nastopati na zunaj kot jugoslovanska^ dočim je predsednik g.Erjavec smatral,da je to stvar treba v načelu reši ti na samem kongresu.Hrvatski odborniki so ostali pasivni. Poleg tega je Mednarodna federacija priznala jugoslovanskim časnikarjem le dvoje delegatskih mest, kar bi praktično - kot je večkrat Se bil običaj - pomenilo da Slovenci ne bomo zastopani. Ha kongresu pa so se pojavili tudi delega ti londonskega hrvatskega združenja,ki so podpirali Erjavčevo stališče. Ko so dobili načelno podporo še od Srba g.Trivunco in ko so se za etnič= no stališče izjavili še hrvatski odborniki pariške jugosl.federacije, je bilo - kljub ostremu nasprotovanju preostalih treh srbskih delegatov -jasno, da bodo revizionisti uspeli.
G,Erjavec je pričel v statutarno komisijo kongresa.Tam je bil spre= jet njegov predlog, da so člani Mednarodne federacije svobodnih časnikar jev nacionalne organizacije v etničnem smislu besede in da more biti včlanjena le ena nacionalna organizacija. Lahko pa se posamezne narodne organizacije"med seboj federirajo po lastni volji, vendar pri tem ne iz= gube članstva v Mednarodni zvezi.
Slovenski zastopnik je v Haxelu izjavil,da podpira povezavo treh s-h-s narodnih organizacij v skupno zvezo, toda Hrvatje se glede tega ni so hoteli izjasniti, Srbi pa morajo najprej urediti svoje razmere. Tako je pač dosedanja pariška jugoslovanska federacija prenehala_obstojati; hrvatski člani so takoj vstopili v londonsko hrvatsko organizacijo, za Slovence pa je g.Erjavec takoj v Berlinu prijavil "Slovensko časnikarsko društvo v emigrnciji",ki je bilo sprejeto od Mednarodne zveze. Ker je dosedanjo pariška slovenska časnikarska sekcija družila le redke slo= venske novinar j e jrbb-gotovo novo Slovensko časnikarsko društvo stremelo, da poveže večino begunskih časnikar jev,ki bodo nato sprejeli društvena pravila in izbrali svoj odbor.
+
DR. EI GL HA ZAPALU
Avstrijski kancler dr .Leopold Rigl je 7.maja prispel v London,kjer je bil lepo sprejet. Hj egov obisk je vzbudil v angleškem tisku precejšnjo pozornost in ugodne komentarje zlasti zaradi njegov^abivanja v koncentro cijskih taboriščih pod Hitlerjem.
Slovenska Pravda je poslala osemdesetim britanskim političnim oseb" nostim,ustanovam in časopisom poročilo o težkoxah slovenske manjšine na Koroškem.Poročilo je razpravljalo o številčnem stanju Slovencev,o šolsb^ politiki, kulturnih ustanovah in pristojnosti različnih oblasti do Slo^" vencev.Ob zaključku je poročilo povzelo zahteve koroških Slovencev. Po= ročilu je bilo priloženo pismo kanclerja dr.Pigla in deželnega glavarja g.Wedeniga Narodnemu svetu koroških Slovencev iz leta 1950,kjer drug db gemu naprtujeta pristojnost za manjšinske zadeve.
Tajnik Slovenske Pravde je poslal naknadno zunanjemu ministru g. Ednu tole brzojavko:
"Ob priliki obiska avstrijskega kanclerja dr.Pigla spoštljivo prosimo, da preučite našo spomenico o slovenski manjšini na Koroškem z dne 5.maja. Spominjajoč se Vašega prijaznega zanimanja za slovenske.težave med Vašim obiskom na Koroškem v septembru 1950 zaupamo Vaši uvidevnosti, da boste zastopali koristi koroških Slovencev."
Spomenica je bila poslana tudi dr.Riglu.	_	_	_
Ob kasnejšem obisku dr.Pigla v Združenih državah je tamkajšnja bi venska Pravda poslala isto poročilo ameriškim političnim faktorjem ter brzojavko državnemu tajniku g.Achesonu.
GOLAŽ ITALIJANOM ZA VOLITVE
Londonska konferenca med zastopniki Amerike,Anglije in Italije o u= pravi tržaške zone A se je končala prejšnji petek po skoro šestih tednih (gl.KT 90,91,92) pogajanj,ki jih je gcEden označil kot ena najbolj te^av nih,kar jih pozna. Italijani so dobili pričakovani večji deleč pri upra= vi.Italijanska vlada bo predlagala upravne uradnike z direktorjem na če= lu,a nastavljal jih bo zavezniški poveljnik,kateremu bodo odgovorni.Poli cija,obramba in pravosodje ostanejo pod neposrednim nadzorstvom Vojaške Uprave. Italijansko vlado bo zastopal pri poveljniku politični svetova = lec. Poročilo poudarja,da novi ukrepi ne vplivajo na končno rešitev bo = dočnosti Trsta in z običajnimi besedami zagotavlja vsem prebivalcem še Uadalje vse pravice in svoboščine.
V	resnici je če preje mnogo Italijanov sedelo po slučbah,le nekaj Anglečev bo izgubilo mesta.Čeprav je Slovencev v zoni A 30$,jih je med uradniki le 2$.To je precej' zasluga komunistov,ki so v začetku hoteli Prezirati Zav.vojaško upravo in so za Slovence pripravljena mesta,posed= li Italijani. - Toda g»Pe Gašper! je bil,kot pričakovano,zadovoljen.Kot je pametno predvidela trčaška DEMOKRACIJA,so Italijani dobili nekaj gola ča za občinske volitve prihodnjo nedeljo.Preje je ugibal MANCHESTER GUAR LIAN,da bo gora rodila miš,ki jo bodo tako našemili,da bo privlačna za Volilce 25.maja.
Pričakovano je bilo tudi hudo Titovo razburjenje,da ne prizna skle= Pov konference, ki so sramotni, krivični in kršitev mirovne pogodbe.Z zavze banjem za Trst.Tito nedvomno spretno brenka na narodne strune in si pri= dobiva nekaj simpatij tudi pri tistih naših ljudeh,ki mu jih neradi na = klonijo.Treba je nedvomno višjih sposobnosti dialektičnega materializma, da bi razumeli,kakšna je zveza med Rimom,Moskvo in Vatikanom,ki je naka= 2ana kot vir vsega zla.Toda prav jasno je,da Tito dolči Vatikan kot glav ftega snovatelja Jugoslaviji sovražnega početja. "Tisti duhovniki,ki po = slušajo Rim in ne služijo narodnim interesom so agenti tujcev."
V	angleškem parlamentu je zunanji minister g.Eden 12.trn.podal izja= vo o sklepih konference.Obžaloval je Titove izpade.Ob laburističnih vpra ^onjih je omenil,da ima Jugoslavija v zoni B mnogo več oblasti kot Itali jani v A.Laburistična vlada je obljubila obe zoni Italiji in to ni lajša Lo pogajanj.Na pritožbo,da niso oskrbeli dovolj zaščite za manjšine,je odvrnil,da se manjšin tiče poseben člensIzrazil je upanje,da se bosta o= oe prizadeti državi vendar pričeli razgovarjati«
Angleški tisk je o stvari veliko pisalo Diplomatski dopisnik TlMESa Piše,da imajo Jugoslovani dokaj osnove za pritožbe,ker v poročilu konfe= ^enee ni ničesar storjenega za zaščito Slovencev, V uvodniku razlaga TI= MES,da je želja-Itali Janov po večjem deležu pri upravi zone A razumljiva, saj je ta zona že 7 let pod ZVU,medtem ko je zono B Jugoslavija pravza= Prav vsrkala vase. "Najpametnejše glave obeh narodov najbrže uvidijo,da delitev ozemlja neizbežnasamo navzočnost zaveznikov ohranja utvaro Svob.ožemija in prikriva golo dejstvo razdelitve." Pogajanja med obema strankama bi mogla odpraviti nekaj nesmislov sedanje razdelitve.
DAILY TELEGRAPH presoja londonski sporazum v uvodniku,kjer zavrača Zamisel Svobodnega ozemlja kot nemogočo in to deloma zaradi jugoslovan= skega postopanja v zoni B. Enako nemogoča je vrnitev celotnega ozemlja. Italiji. Rešitev je treba iskati v neposrednih pogajanjih med prizadeti= «Ponovno izjavlja,da je zdaj razdelitev ozemlja edina možna rešitev.
Težavni pro-bXem bo razmejitev, ki bo zadovoljila slovensko manjšino, in 2Pi se neizbežno, da bo ureditev morala predvideti preseljevanje piehnelstva"
MANCHESTER GUARDIAN piše v uvodniku,da novi ukrepi ne bodo pomaga=. Ti k razbistritvi dvoličnega pravnega položaja.Novi italijanski uradniki bodo seveda čutili odgovornost do lastne vlade."Po določbah mirovne pogpd Ce^(ki naj bi še bila v veljavi) mora ZVU postopati enako z Italijani kot s.Slovenci; toda italijanski upravniki bodo zdaj vodili slovenski šolski sistem." Odgovor bi bil,da je delo mogoče z uvidevnostjo in previdnostjo da je vsekakor Jugoslavija že itak prezirala mirovno pogodbo,ko je stvarno priključila svojo ceno ožemi ja.Ta odgovor bi držal,ako bi se od= ločili,da je edino mogoče izročiti zono A Italiji in B prepustiti Jugo= slsviji. Teda prav tega Italija noče.Zato vse skupaj nima smisla,razen, lo okrepi g.De Gasperija pri bližnjih volitvah.Toda_če_bodo kdaj iskali končno rešitev, jim to popust more škodovati,zaključi list.
GLASILO SLOV.DEMOKRATOV
Izšla je 2.štev."Domovine"rpredvsem posvečena Jugoslaviji ter s-h-s ■sporazumu v emigraciji.
Predsednik SDS ing.Bevc izraba čel jo,da se ohrani dosedanja politič na skupnost treh slovenskih strank in da se "doseče edinost v slovenski in celokupni jugoslovanski emigraciji".Ugotovija, da je delo političnih strank v izgnanstvu varovati kontinuiteto idej,izvrševati mandat,ki so ga prinesle iz domovine, slediti usodi domovine in se pripravljati na svobodo. "V izgnanstvu ni mogoče ustanavljati novih strank,ker ni dosegljiv tisti, ki bi tak mandat podelil.Gibanja,ki se pojavljajo v izgnanstvu so pač iz= raz skupin,ki jih priporoča jo,brez stvarne zveze z domovino.Načeloma ne nasprotujemo takim gibanjem," ker ima vsakdo pravico,da priporoča načela, za katera misli,da bi koristila narodu in domovini.
V članku "Stvarnost Jugoslavije" pravi dr.Bogumil Vošnjak,da bi raz kosapje Jugoslavije predstavljalo takoj mednarodni zapletija j.Svet ne bi brezbrižno gledal anarhije na tej kočljivi točki evropske politike.Dr.Voš njak ne brani Jugoslavije,kot je bila do 1941,a poudarja težo vprašanj,ki jih je morala reševati in ki se niso dala rešiti v dveh desetietjih.Da j e zgodovinski primer Vel.Britanije,ki se je zedinjevala stoletja.Razpad Ju= goslavije bi škodoval politični stabilnosti jugovzh.Evrope,ker bi ob vsa= ki mednarodni napetosti prišlo do srbsko-hrvatske napetosti,makedonskega vprašanja,severozapadni sosedi pa bi spet svojatali naše dežele.Mi vsi bi izgubili mor j e.Dr.Vošnjak spominja,da so ob izvršitvi jaltskih zaključkov bile vse s-h-s politične sile na stališču kontinuitete Jugoslavij e.Prizna vale so tisto notranjepolitično ureditev in meje med njimi, ki so obsstoja= le do 6.aprila 1941. "Potrebno je tudi poudariti,da je bila naša državi j. vojna posledica razbitja Jugoslavije.To razbitje je bila spet posledica njenega žrtvovanja."Dr.Vošnjak je bil izhenaden nad mnenjem nekih Srbov, da pred konsti.tuanto ne sme priti do nikakih političnih sporazumov.Ob tem pa se spominja Krfa 1917,ko je(srbska vlada in)Jugosl.odbor( katerega član je sam bil) prevzel največjo politično odgovornost in se ni skrival za bo dočimi volilci konstituante.Daši nismo imeli nobene legitimacije od naših ljudi v’AO-monarhi ji, smo imeli pogum postaviti program,ki sta-ga javno mne nje doma in emigracija navdušeno sprejeli,piše dr.Vošnjak. "V takih tre= hutkih pomenita drzna iniciativa in pogumno politično dejanje rešitev in življenje,strah in neodločnost pa politični propad insmrt."
Dr.Bo j an Ribnikar v "Dajte geslu vsebino" ugotavlja,da mora jugosl. emigracija predstavljati želje in zahteve svojih narodov na tujem ter da mora izdelati načrt v širokih obrisih in dogovor d bodoči ureditvi skup^ ne države,ki bo nato v konstituanti podrobno izdelan in sprejet. Dr.Ribni kar opozarja,da ob težnji k večjim državnim formacijam naša rešitev ni v mikroniziranju in da so Združene evropske države morebiti v dosegu realno ; sti bodočih petih ali desetih rodov.Ugotavlja,da se je "mišljenje večine odgovornih predstavnikov naših narodov v emigraciji v zadnjem času izkri^ staliziralo v zahtevi po 'demokratični in federativni’ Jugoslaviji." Fra^5 vi,da ae razlikujejo med seboj le v vprašanju,"kakšna naj bo naša skupno država v bodočnosti". To pa je vzrok,da še ni "sporazuma", ki je pogoj za ustanovitev enotne reprezentance.Tako hočejo imeti Hrvati "čim rahlejšo državno zvezo,namesto da bi s polnim sodelovanjem in soodgovornostjo gra^ dili močno federacijo .Srbi hočejo imeti močno državo, kakor jim veleva njihov državniški čut in kakor jih uči tradicija,pa obenem s težavo priznava jo to,kar so si Hrvati priborili že pred vojno in česar jim y demokraciji nihče več vzeti' ne more."'Dr.Ribnikar je mnenja,da je prepuščanje odločiJ ve narodu v konstituanti abdikacija položaja emigrantskega predstavništva* Beg pred odgovornostjo! Treba pa je skleniti sporazum in širši načrt za bodočnost ter se dogovoriti o obrisih bodoče federativne ustave;stranke naj se že zdaj' obvežejo,da bodo v domovini potem to tudi zagovarjale.Ire^ ba je upoštevati v preteklosti pridobljene pravice,žel je sestavnih delov po samoupravi,v človeški mejah zadovoljiti posamezne dele,države kot^cel0 te pa ne slabiti. Določiti je treba garancije narodnostnim in politični^ manjšinam v posameznih edinicah federacij e.Poleg političnih strank naj bo pozvanih čim več jugoslovanskih javnih delavcev v emigraciji k temu delh*
= + =	(Zaključek drugič-'
OB- MEJAK: Tržaška "Demokracija" je praznovala petletnico svojega izhaja hja. Predsednik Narodnega sveto koroških Slovencev (ir.Jožko Tischler V° je srečal Abrahama.
»
ALEŠ IIŠEII0NIK
Vsako popoldne okoli četrte ure sta počasi odkorakala iz lju‘bl3an= skega Alojzijevičča na enourni sprehod proti kakemu predmestju bogoslov na profesorja France U^eničnik in njegov brat Aleč. Le poredko sta izme njala med seboj kako besedo,toda bila sta neločljiva. In tudi na drugi svet sta pravkar odšla skupno, najprej Aleš in sedaj par tednov za njim France.
France Ušeničnik v izvenduhovniških vrstah menda ni bil toliko znan, Bavil se je s pastoralnim bogoslov j em, sicer pa v javnost ni posegal .I)ru= gače pa Aleš. Tih,skromen,osebno v javnosti menda sploh ni nikoli nasto= pil, toda bil je sekularen duh, mo*, ki je bolj nego kdorkoli oblikoval duhovnost slovenske generacije pred prvo svetövno vojno. Bog je obdaril tedaj Slovence s celo plejado največjih moč; Cankar,Evangelist Krek,Su^ šterlič,Zupančič,Ušeničnik... Vsak izmed njih je bil velikan na svojem področju, toda če je duh prvo, potem je bil nedvomno Ušeničnik največji.
Bil je profesor filozofije na ljubljanskem bogoslovju in pozneje na teološki fakulteti. Krek je razlagal tedaj v bogoslovju sociologi jo,toda ker je bil kot poslanec na trajnih dopustih, je prevzel Ušeničnik še nje gov predmet. Öeprav je torej zašel na to polje nekako po naključju,je po stal vendarle kmalu poleg doslej največjega slovenskega filozofa tudi ^njvečji sociolog,kar smo jih kdaj imeli. Neizrekljivo škoda je, do ni izdal svoje monumentalne "Sociologije" iz 1.1911'* med obema vojnama v ^ovi,sodobni izdaji; morda bi bil preprečil precej duhovne zmede v tis= iem delu katoliškega tabora,ki se je bil bavil ali šaril s socialnim vprašanjem. Njegovi klasični "katekizmi" s tega področja so ostali v pre ozkem krogu.
Ni se pa omejeval Ušeničnik samo na filozofijo in na socilogijo,tem VeČ je kot skoro univerzalen duh posegal na vsa področja našega javnega : življenja in kulturnega ustvarjanja (v mladeniški dobi je celo pesniko= Val).Uredil je vse letnike "Katoliškega obzornika" (naslednika Mahniče= Vega "Rimskega katolika") in dolgo vrsto prvih letnikov "Öasa". V obeh znanstvenih revijah,edinih,ki smo jih Slovenci ted^j imeli,je objavil U ^eničnik nepregledno vrsto razprav in poročil, v katerih je spremljal Vsak tedanji pojav na občem in domačem kulturnem polju ter z vprav edin stveno jasnostjo in preciznostjo bistril pojme in v znatni meri usmerjal vse tedanje slovensko duhovno čivijenje,sc j je ulival najgloblje spošto Vanje tudi pri svojih idejnih nasprotnikih.Tudi pokojni Ivan Cankar,ki se s takimi stvarmi menda ni mnogo bavil, jie vestno prebiral njegove spise in mi večkrat dejal,da je Ušeničnik eden izmed zelo redkih Sloven sev,ki zna zares pisati v slovenskem slogu in jeziku. Zato je bil tudi. doslej eden • največjih graditeljev slovenske znanstvene terminologije ^r' ko je bila ustanovljena naša slovenska znanstvena akademija,je bilo skoro samo po sebi umevno,da je postal njen prvi predsednik.
Edina Ušeničnikova napaka je bila morda ta,da je bil preskromen in zoto zlasti v drugi polovici svojega ogromnega kulturnega delovanja P^e m?i0 bojevnika. Kdo se ne spomni konfuzne idejne desorientacije v kato=' fi&kem taboru med obema vojnama;' tedaj bi bilo bolj nego kdajkoli^po= •U-'ebno orbitrača takega globokega misleca, kakršen je bil Aleš Ušeničnik. K'ijti če no koga, tedaj je bilo mogoče nanj aplicirati reklo: Roma locu= vo - causa finita. Toda vpijati in kulturni veri^niki so ga porivali vedno bolj v stran,zato se najmlajšo generacija komaj zaveda,kaj^je po= ^sfl-jal Aleš Ušeničnik Slovencem in kakšno mesto bo zavzemal v naši kul= Zurni zgodovini,dokler bo čivel slovenski rod.
Glede Ušeničnikovega osebnega značaja naj mi bo dovoljena le majh osebna reminiscenca: pred dobrimi dvajsetimi leti sem pripravljal ne božičnico za revne otroke. Stopil sem še k njemu s prošnjo za skro = ^en prispevek v vlagu ali denarju. Ušeničnik je molče”odšel k svoji orna za obleko in jo skoro izpraznil, da sem le pr^v tečko odnesel, a iz denarnice mi je dal svojih poslednjih par stotakov.	Fran Erjavec
•	- JAVNO
Ključ do alternative o- G.urednik! Pri iskanju "kljuna "do alternative" ste prezrli,da vrata sploh niso za kienj ena,temveč zapahnjena z obeh strani.Öe bi obstojalo pravo spoz= nanje in dobra volja,bi tako Srbi kot Hrvati če davno mogli najti skup no osnovo za delo za o svoboditev na rodov izpod Titove diktature.Pisci ."Poruke" so izvolili prezreti moč= no razširjeno hrvaško stališče in-vsiljujejo Jugoslavijo kot predpogoj sodelovanja.Ne spomnijo se, da bi bolje pospeševalo Jugoslavijo le po sodelovanje pri rušenju Tita kot pa trmasto vztrajanje pri oblikah iz preteklosti. V tem se ka^e,dane dojamejo problema, da je namreč pred vsem vašna dosega svobode.Dr.Krek je mnenja,da je logično proti enot nemu nasprotniku postaviti enotno fronto,toda ne stori ničesar v tej smeri,ker najbrš ne verjame v nuj= no potrebo ali modnost take fronte. Se za stopnjo nič j e so podpisniki "Poruke".Poleg tega ne predstavlja jo kaj pomembnega-dela Srbov.S kom naj se torej dru^i dr.Krnjevič, tu= di če bi bil voljan?Rcčljanje s lu RTLjuči" more vzbujati posmeh.Name sto tega bi bilo potrebno preiska= ti razloge za skupen nastop.Öe jih bodo politiki dojeli in bodo viso= kemu cilju - svobodi podredili svo je majhne interese, bodo hitro odpah nili vrata.Če ne,pa je bolje,da ve mo pri čem smo.	MCT.
G.urednik! Zamisel,ki ste jo za= pisali v uvodniku "Ključ" je taka, da je Hrvati na noben način ne mo= rejo odkloniti. Isto načelo je po= stavil Stjepan Radič novembra 1918 (citiram Dr.Lončarja,Politično čiv Ijenje Slovencev): "Radič je zago= varjal zvezno drčavo začasno s tre mi regenti kot najvišjimi oblastni ki(srbski naslednik prestola,hrvaš ki ban in predsednik Narodnega Sve ta za Sloveni jo),ki imenujejo zvez no vlado treh ministrov za zunanje posle,narodno hrambo in prehrano; druga opravila vodijo državne vla= de za Sloveni jo,Hrvaško in Slavoni jo ter Srbijo in Črno goro,a poleg njih pokrajinske vlade za Bosno in Hercegovino,Dalmacijo in Vojvodi = no." Bodo ESSovci demantirali Radi ča? Ker je prva Jugoslavija zaradi svojega reda in nereda bila postav Ijena na kocko,je jasno,da morajo narodi imeti močnost,da odločijo,če jo hočejo ali ne«Da mora o tem od= ločiti vsak narod zase,se mi zdi naravno. Prva Jugoslavija ni propa dla zato,da njeni narodi ne bodo i meli pravice ali močnosti odločati če hočejo tretjo Jugoslavijo! G.
M N E_ N J E
Vol iv	pl e f, j p,- G • ur ed nik! Va š u=
Vodnik o "vplivi ^3 mnenje 1 zapada me je razočaralsem, da bom vendar enkrat zvedel,kaj narod nepolitično delo emigracije pravza prav je. Pravite»da ni v "izkljuc= nem pošiljanju priločnesinih sporne nie, pro testov in poročil." Vse kar nudite,pa je le to isto pošiljanje z razširjenim krogom prejemnikovi! li je to res vse?	G.-'i.
(Zgornji citat iz uvodnika KT 91. se nadaljuje: "zapadnim vladam-in morda še nekaterim časopisom.'( Če ti faktorji predstavljajo 1E MAJ^ HEN odstotek,predstavijaje Činite Iji omenjeni kasneje v uvodniku gotovo dokaj VEČJI odstotek merodajnih in večji izgled na uspeh, kar je bistvene važnosti. Ur.KT)
Jugoslovansko ustavo nameravajo qore meniti.Na čelu države bo predsednik republike,ki bo obenem vrhovni po = veljnik vojske.Namestö Doma narodov (nekak senat),bodo uvedli Svet prog izvajalcev.Volitve v spodnjo zborni co(Zvezni svet)bodo posredne:okraj^ ni in mestni ljudski odbori bodo iz svoje sredine volili narodne poslan ce na 4 leta.En poslanec bi zastopal 60.000 prebivalcev.
Prešernove pesmi v angleščini pri= pravlja z angleškimi sodelavci pmrf• na notRinghamski univerzi dr.Janke Lavrin.Knjiga izide v Ljubljani« "Titova cesta" je postala Tyrševa, Šelenburgova ulica Kardeljeva,Ga je va pa Kidričeva,trg pred ljubijan= sko sodnijo pa - Marxov trg.
D.Jeruc:"VEČERNE PESMI"izidejo v kratkem. Cena bo 5/-, naročila po spre jema g.Eranc Pirnat,12 Eagle Parade BUXTON,Derbyshire.
Namesto "Cvetke"
Ko je gen.Eisenhower obiskal Udi^ ne, kjer ime jo Lahi vojaško bazo^ "'V je tržaški župan g.Bartoli izročil^ dva zvezka pisanja in pismo o tr š e kih željah, "To je pa“zelo vroče" ^ pripomnil general in župan je ođgo^ voril: "Veste, smo pač I tali jani <>''
Hrvatski kipar g.Ivan Meštrovič»^ biva v Združenih državah, je poklpri republiki Hrvatski nad 130 umetni*1’ ki so njegovo delo in se nahajajo ' Jugoslaviji.
NAROČNINA ZA KTrletno 24/-,četrti®* no 6/.-Za inozemstvo odgovarjajočo , vsota s posebnim doplačilom za sko dostavo.	\