TOZILSTO VIL 1934 PoSfailna plačana v gotovini. Leto XV., štev. ISO (Jpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, S124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova Ul. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica gt. 11. _ Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wiien St 105.241. Ljubljana, sreda 4» jnCja 1934 Cena 2.— Din „ _ J LAHKO PREBOLELA RANE, KI JI JO ZADALI SOBOTNI DOGODKI Poležal doma je vedno bolj nejasen - Ne ve se, kdo je resnični zmagovalec -Folozai lnažin 0j,rag|inayaiija je Nemčiji odtujil tudi angleško javnost Bril' Pariz, 3. julija- r. Dogodki v Nemčiji so znova osredotočili pozornost mednarodne javnosti na Berlin. Zanimanje za to, kar se je zgodilo, še bolj pa za to, kar bo sledilo, narašča tem bolj, ker si iz dosedanjih vesti iz Nemčije ni mogoče ustvariti jasne slike, zakaj in kako je prišlo do krvavega preloma. Berlinska vlada je poostrila cenzuro ne samo za nemški tisk, marveč je tudi inozemskim novinarjem onemogočila svobodo gibanga in poročanja. AB re revolucija že končana, aH pa se je šele pričela? To je sedaj vprašanje, ki zanima vse mednarodne kroge. Na to vprašanje pa za enkrat ni nobenega zanesljivega odgovora. Po najnovejših vesteh iz Nemčije izgleda, da sie je obračunavanje šele pričelo, število ustreljenih in onih, ki jam je bila »dana, prilika, da izvajajo konsekven.ee,« narašča. z vsakim dnem. Po informacijah pariškega tiska, ki beleži razne verzije, znaša števTilo ustreljenih že preko sto, dočim je bilo aretiranih nad 2500 ljudi. Iz raznih nemšikih pokrajin prihajajo vesti, da je prišlo do velikih nemirov in pobun napadalnih oddelkov, ki se nočejo pokoriti razpu-stitvenemu odloku Hitlerja in ki so odločeni maščevati svoje ustreljene voditelje. Kdo je v ozadju? To je drugo vprašanje, na katerega ni mogoče dati jasnega odgovora. Nihče še danes ne ve, koga in zakaj preganjajo m brutatao ubijajo. Ali je res položaj docela v Hitlerjevih rokah ali pa je Hitler le orožje drugih, zakulisnih sil? Kakšno vlogo isrra pri celi stvari predsednik republike Hindenburg? še bolj zanimivo Je vprašanje, v kakšnem odnošaju so do vseh teh dogodkov člani bivše nemške dinastije. Ako je Hitler hotel odsstrairiti radikalne elemente v svoji stranki, ki so zahtevali izvedbo socialnega programa, kako se more potem pojasniti njegovo stališče do Gob-belsa, ki je bil vedno znan pristaš in zagovornik radikalnih krogov? če pa je odstranitev levičarsko - radikalnih elementov iz-vrSena v sporazumu z desničarskimi krogi, kako naj se potem pojasni uboj generala Schleicherja, konfinacija Papena m umor nje^-^vih ožjih satrudnikov? Ako pa je hotel Hitler udariti na levo in na desno bkratu, nastane drugo vprašanje: Na koga se naslanja Hitler? Proglas, ki ga je izdal vojni minister general Blomberg, v katerem zagotavlja zvestobo Hitlerju, dopušča slutnjo, da sta sedaj edini zanesljivi opori Hitlerjevega režima. vojska in Goringova policija. Na drugi strani pa je vprašanje, ali je ta podpora zadostna in dovolj zanesljiva, ko je jasno, da si je Hitler s svojim brutalnim nastopom odtujil plemstvo, ki mu je dosedaj varovalo naklonjenost ali vsaj nevtralnost vojaških krogov. Z razpustom svojih napadalnih oddelkov je Hitler izgubil ono organizacijo, s pomočjo katere je doslej stra-hovaJ ulico. Ali ni več ko verjetna nevarnost, da se bodo razočarani in ogorčeni pripadniki razipuščenih napadalnih oddelkov vrgli na ulico in jo zrevolucionirali proti Hitlerju? V vsakem primeru je položaj za Hitlerja zelo dvoirdjb Tudi če izide iz te zmede za enkrat kot zmagovalec, je njegova pozicija silno oslabljena. Uničil je napadalne oddelke, ki so bili glavni element njegove dosedanje moči, vpliva in neodvisnosti. Hitler je sedaj odvisen izključno od vojske in policije, ki pa nista v službi njegove stranke, kakor so bili napadalni oddelki, marveč v službi države. Hitler bo odslej gospodar položaja samo v toliko, v kolikor bo mogel računati na podporo vojske. S tega vidika predstavlja 30. junij pričetek novih dogodkov? ko jih razvoj in kcmec se ne da niti približno napovedati. Za medna? >dno javnest je velike važnosti, Kako stališče bo v tej s;tuaciji zavzel predsedn k nemške republike maršal Hindenburg. O tem krož.jo najrazličnejše verzije. Po en;h vesteh je Hindenburg do skrajnosti razdvojen >n grozi z ostavko, po drugih pa hoče .zva-jat: pritisk na Hitlerja, da ni nap-avil konec sedanjemu nevzdržnemu položaja, ki preti spraviti Nemčijo v nov vrtinec državljanske vojne in zunaniepo,:tičnih težav. Čestitka, ki jo je poslal Hindenburg Hitlerju in Goringu za to. da sM obvarovala Nemčijo velike nevarnosti je namenjena bolj za zunanji svet, kakor pa za pT oso jo njegove naklonjenosti Hitlerju. Posledice za evropsko politiko so poglavje zase. O tem so mnenja dokaj deljene. V enem pa so si mednarodni politični in diplomatski krogi na jasnem: Nemiri. ki jih preživlja Nemčija, nikakor ne predstaviiajo garancije za mir in ogrožajo vse nemške sosede Zato smatrajo, da mora biti mednarodna politična javnost budno na straži, kaiti režimi, ki se maieio na znotraj, iščejo skoraj vedno rešitve v zu-naaje-političnih avanturah. Pariški »Temps« reasumira položaj v naslednjih besedah: »Vsi zdravi narodi, ki se zavedajo svoje moči. kakor so zlasti Francija. Anglija in države Male antante. moraio skrbno motriti razvoj dogodkov in biti na straži, da se požar, ki je zaiel nemško državo, ne razširi preko njenih meja.« Bivši kronprinc ni aretiran London, 3. julija. AA. Reuter se je glede na glasove, ki še zmerom krožijo, da so are tkali bivšega prestolonaslednika, oziro- ma da je pobegnil, obrnil danes telefonsko naravnost na grad Cecilienhof v Potsdarmu. Odzval se je komornik bivšega prestolonaslednika in med smehom odgovor jI, da je bivši prestolonaslednik takrat ravno pokosil in sedi v svoji delovni sobi ter niti ne misli na to, da bi šel v inozemstvo. Revolte udarnikov Berlin, 3. julija, i. V Mainzu je danes prišlo do krvavih spopadov med stahlhel-movci in napadalnim oddelkom narodnih socialistov, ki so kljub prepovedi nastopili še v uniformah in se niso hoteli raziti na dopust. Spopad je trajal celo uro. šele večji oddelek vojaštva je vzpostavil red. Mnogo ljudi je bilo aretiranih. V borbi so bili štirje ubiti, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Tudi v drugih nemških mestih je prišlo do slionih spopadov med frakciiami dosedanjih režimskih organizacij. Pariz, 3. julija. AA. Iz Varšave poročajo: »Gazeta Polska« piše, da so se v Vratisla-vi vršile velike demonstracije proti usmrtitvi tamkaišniega poljskega ravnatelja in višjega poveljnika SA-oddelkov Heinesa. Zatrjujejo, da so v Beuthenu člani tamkajšnjih napadalnih oddelkov z orožjem "branili svojega voditelja in da so b li pri tem ubiti štirje člani napadalnih oddelkov. Dunajska informacija o položaju v Nemčiji Dunaj. 3. julija. AA. Čeprav nemška vlada uradno izjavlja, da vladata v vsej Nem-S.jS red in mir, je neka visoka monakovska politična osebnost izjavila, da vladata v Monakovem še zmeraj strahovlada in popoln kaos. Število ljudi, ki so jih usmrtili, je mnogo večje kakor svet domneva. Hitler je sicer gospodar položaja, toda ne vec kot šef narodnosocialistične stranke, temveč le kot kancelar. Jiistifikacij še ni konec V Nemčiji in inozemstvu se^ širijo vesti, vlada pa ne objavi nikakega poročila Berlin, 3. julija, d. Justifikacije, ki so se pričele v soboto, so se nadaljevale tudi v nedeljo in včeraj. Število oseb, ki so zaradi Hitlerjeve in Goringove akcije izguoi-le ž vljenje, doslej še ni bilo objav J eno in zato je povsem nemogoče tudi prioliž-no navesti, koliko ljudi je bilo ubitih v zadnjih dneh. Na .oficielnih mestih odklanjajo vsako i/javo o tej stvari. Med ustreljenimi se nahaja tudi monakovski gostilničar Karel Zehntner, v čegar restavracijo je Rohm običajno zahajal. Izmed Roh-inovih znacev je bil v zaporu ustreljen tudi odvetnik Aleksander Glaser. Med aretiranci so tudi general Bredovr ic; je bil v tesnih zvezah z umorjenim generalom Schleicherjem. saški ministrski predsednik Killinger ter major Pabst. cigar ime je znano izza Kappovega puca in njegovih avstrijskih pustolovščin. Ubiti so bili tudi Gregor Strasser, ki je baje tvoril zvezo med Schleicherjem in Rohmom, ter razen že objavljenih še višji poveljniki napadalnih oddelkov Engels, Sanders, Hoffmann, Kuntze in Gerth. Med mrtveci je tudi grof Moulin, ki je bil svoj-čas poslan v Avstrijo, kjer je bil četni vodja avstrijskih napadalnih oddelkov. Kakor trdijo, je bilo samo v nedeljo in ponedeljek v Berlinu ustreljenih 18 ljudi Od osmih višjih skupinskih poveljnikov, katerih položaj je odgovarjal položaju armij-skega komandanta v redni vojski, je ostal pri življenju edino Goring, vsi drugi so bili postreljeni. . Berlin, 3. julija, d. Dopisnik Reuterjeve-ga urada je izvedel, da se ima usoda pod-kancelarja Papena odločiti na današnji seji vlade, po kateri ima biti tudi objavljena lista izvršenih smrtnih obsodb. Za usodo Papena se v diplomatskih m političnih krogih mnogo zanimajo, ker je znano, da so bili aretirani vsi njegovi ožji sotrudniki in vodilni uradniki razen par izjem. Kakor se je zvedelo, je imel vatikanski državni tajnik kardinal Pacelli daljši razgovor z nemškim poslanikom o dogod-kih°v Nemčiji. Kardinal se je ob tej priliki živahno zanimal za Papenovo usodo. Papena baje tudi obdolžujejo, da je imel zveze z avstrijskimi legitimisti. Pariz, 3. julija, d. »Intransigeant* poroča, da je bilo doslej v Berlinu justificiranih od sobote dalje nič manj kakor 70 ljudi. Večje število voditeljev napadalnih oddelkov so ustrelili včeraj v bivši kadetnici v Lichterfeldu. London, 3. julija. AA. Po vesteh h Berlina znaša število oseb. ki so j% zadnje dnd ustrelili med upornimi elementi nacionalno socialistične stranke, okrog 60. Zapori se še polnijo Berlin, 3. julija, č. V Berlinu se je tudi danes ves dan nadaljevala preiskava proti aretiranim članom napadalnih oddelkov. Po zasebnih informacijah je bilo danes aretiranih na novo nad 500 ljudi. Po Hitlerjevi odredbi je Goring izdal nov proglas na narodne socialiste, naj opustijo sleherno politično diskusijo. Nihče ne sme komentirati poslednjih dogodkov v Nemčiji. Nihče ne sme govoriti o vladnih odredbah. Kontrolo nad vsem političnim udejstvovanjem vodi sam Goring, ki neobičajno odločno postopa celo s svojimi liudmi. Generali odklanjajo pokorščino Hitlerju Spomenica predsedniku Hindenburgu in vojnemu ministru Blotnbergu - Vojska naj se ne vtnesava v notranje strankarske boje - Dolga posvetovanja vlade Berlin, 3. julija, r. Silno vznemirjenje je zavladalo v vseh političnih krogih, ko se je izvedelo, da generali nemške vojske oe soglašajo s proglasom, ki ga je izdal vojni minister general Blomberg. Nezadovoljni generali, po večini pripadniki nemškega plemstva, so poslali vojnemu ministru ostro spomenico, v katerem izjavljajo, da priznavajo za vrhovnega poveljnika 6amo predsednika republike, ne pa državnega kancelarja. Vojska je prisegla zvestobo samo državnemu glavarju in se bo pokorila samo njegovim odločbam. Generalu Blom-bergu očitajo, da je vojsko brez potrebe zapletel v ilegalno strankarsko akcijo. Uboji brez sodbe in zakonitega procesa so ilegalna akcija, pri kateri vojska v nobenem primeru ne bi smela sodelovati. Generali iz javi ia jo v svoii poslanici, da se bodo v bodoče pokorili samo naredbam, ki jih bo izdal predsednik republike Hindenburg. V vladnih krogih je izzvala ta generalska spomenica umi "vo razburjen ie. O njej so generali obvestili tudi Hindenburga in zatrjuje se. da Hindenburg z njimi popolnoma soglaša. Vlada je imela danes dolgo sejo, na kateri so razpravi jali o situaciji. O seji ni bil izdan nikak komunike. Zdi se. da so v vladi sami zelo razdvoieni v pogledu nadalj*-nie akcije. Napovedana rekonstrukcij vlade bo najbolj pokazala, kam bo sedaj krenil Hitler. Komandant vojske protestira in grozi Dunaj, 3. julija. AA. Tukajšnji »Tele-graph« tris sredozemskega pakta po francoskem načrtu, če bi H Francija priznala enakost pomorskih oboroženih sil na Sredozemskem morju. Pogajanja se bodo nadaljevala tudi prihodnji teden, ko je napovedan Barthou-jev obisk v Londoim Angleški listi sodijo, da so poslednji dogodki v Nemčiji omajali v M jssolinišu vKsj hočejo bojevniki« in >0 bojevnikih«, ki «) bili objavljeni v nekem beograjskem listu, smatra Udruž^nie jugoslovenskih dobruvol.jcev za svojo dolžnost. objaviti naslednje* Udruženje dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije kot tako, a po sklepu letošnje redne glavne skiuipščine z dne 22. aprili, dela skupno z osrednjim odborom Udružanja vojnih invalidov na osnovanju »Zveze bojevnikov« (Savez ratnikal e sedežem v Beograd j. Zaradi tega Zveza dobrovoljcev z ljubljanskimi bojevniki in drugimi slienimi pokireti v državi nima nikakršnih zvez. Zaprisega nadškofa dr. Stepinaca Beograd, 3. julija. AA. Zagrebški nadškof - koadjutor dr. Alojzij Stepinac je danes ob 17.30 svečano prisegel zvestobo Nj. Vel. kralju. Donesek h klcrofašizmu Dogodke v Nemčiji so pri »Slovencu« porabili za ogabno insinuacijo preti »Jutru«. Trdijo namreč, <3a je naš list o razvoju narodnega socializma v rajhu pisal na tak način, kakor bi si slovenska nacionalna javnost želela, da čimprej tudi njo zajame Hitlerjev val. Pri »Sloveticu« so morda pozabili žc onega svojega dopisnika, ki je vzbujal splošno veselost in pozornost g svojimi »Pismi iz Nemčije«. Toliko hvale nemškemu narodnemu socializmu niso zapeli vsi jugcslovenski listi skupaj, kan kleriKalno politično diktaturo. Slično stališče zavzame »Slovenec« vselej, kadar gre za posvetno imetje ali posvetno oblast duhovščine ali cerkve. S takim stališčem se ne bomo pravdali, ker vemo, da bi proti takemu apriorlzmu bila zaman vsaka beseda. »Slovenec« je včeraj ugotovil gorostasno neresnico, da se mi še nikoli nismo spotaknili ob koncentracijska taborišča tretjega Hitlerjevega carstva. To neresnico lahko kontrolirajo desettisoči naši čltate-Ijev. V svoji resnicoljubnosti pa moramo ugotoviti dejstvo," da imajo enaka koncentracijska taborišča tudi v klerofašistič-ni Avstriji, kjer v lepi zastopnostl vladata kancelar in kardinal. Zopet imamo znano klerikalno dvojno mero: koncentracijska taborišča v Nemčiji so vse obsodbe vredna, ker tam vanje zapirajo tudi klerikalna politike, o avstrijSKih pa se ne sme izreči žal beseda, ker pošilja vanje svoje nasprotnike mož, ki nosi zastavo najbolj borbenega klerikalizma. Razumljivo je, da v Kopitarjevi ulici ne slišijo radi teh ugotovitev, ki jih ne more zatajiti niti najbolj spretno prirejena poročevalska služba. »Da je na sovi, nikad bi ne bilo dana®, prav1 naš narod onstran Kolpe. Ker po dolžnosti vestnih poročevalcev ne molčimo o čudnih dogodkih v klerota-šistični Avstriji, nam gospodje od »Slovenca« podtikajo, da se zavzemamo za komuniste in za nacifašiste. Tudi to laž lah-Ko kontrolirajo naši čitatelji. Ko Je Doll-fussova vojska pobijala dunajsko delavstvo, smo se postavili na stran delavcev v toliko, kolikor nam je dopuščala dolžnost nepristranskega obveščanja javnosti. Ni nas sram, da smo se zavzeli za krivično preganjane, pobijane in zahrbtno napadene delavce, »Slovenca« pa še danes pečejo posledice onega pisanja, v katerem je odkrito ploskal zmagoviti vojski in njenemu pobijanju nedolžnih. Zdaj je iz februarskih vstašev napravil nacifašiste in komuniste in Kaže na naš list, češ, glejte za tako sodrgo še navdušuje. Pa je laž le predebela, da 'bi našla lahkoverne glave. V ostalem pa Je klerofašistično nasilje čisto notranja zadeva sosedov. Avstrijci se naj sami odločijo, ali imajo rajši krivo palico ali kljukasti kri«. Nesrečni in slepi so dovolj, da ne vidijo tretje izbire, ki edina bi jim mogla prinesti resnično odrešenje: iskreno sodelovanje t državami Male an-tante. Tcar de France Pariz, 3. julija. AA- Točno ob 10. dopoldne so startali tekmovalci na tradicionalni kolesarski dirki okoli Francije (»Tour de France«?). Prva etapa gre iz Pariza v Lille. Startu so prisostvovale mnoge ugledne osebnosti iz športnih in drugih krogov. Pri dirki sodeluje 40 kolesarjev, razdeljenih v šest državnih moštev in sicer belgijsko, italijansko, švicarsko, špansko, nemško in francosko. Razen njih se udeležuje dirk še 20 kolesarjev-posameznikov med njimi 12 Francozov in po 4 Belgijci in Italijani. Prva etapa Paris-Lille meri 262 km. Poljska prekooceanska letalca Adamowicza v Varšavi Varšava, 3. julija, k. Poljska prekooceanska letalca Bogislav in Josip Adamowicz sta s svojim letalom »City of Warsaw« včeraj ob 17.16 srečno prispela na letališče Mokoto pri Varšavi. Na letališču se je zbralo 20 000 ljudi. Letalca so pozdravili zastopniki občine, vlade, vojaških in civilnih oblasti. Skozi gost špalir navdušenega ljudstva .sta se letalca z zastopniki oblasti odpeljala v mesto. V mestni palači so jima priredili slavnosten sprejem. Kresovanje na Gradu Drevi ob 8.30, na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, bo na Gradu kresovanje. Vabljeni vsi nacionalno misleči ljudje. Maribor, 3. julija. Na Dravskem polju neprestano gori. Ni se še ohladilo pogorišče v Spodnji gorici, kjer je zlobna roka upepelila več gospodarstev, ko se je v pretekli noči pojavil zopet nov požar v Stražgojncih. Goreti je začelo na gospodarskem poslopju posestnice Terezije Klasinčeve, ki se nahaja v bolnišnici. Ogenj se je naglo razširil tudi na poslopja posestnikov Janeza Beraniča in Josipa Baumana. Na pomoč so prihiteli poleg domačih še gasilci iz Šikole, Cirkovcev, Mihovca in Dragonje vasi. Združenemu naporu se je posrečilo, da so rešili vsaj stanovanjske hiše, dočim so gospodarska poslopja vseh imenovanih posestnikov z vsemi letošnjimi pridelki pogorela do tal. Škode je najmanj 200.000 Din. Živino so v zadnjem trenutku rešili. Posestniki so bili zavarovani le za manjše vsote, zato so tem huje udarjeni. Vsi trije so v teku zadnjih let že pogoreli. Tudi tu vse kaže, da je podnetila ogenj zločinska roka. Med prebivalstvom vlada zaradi čestih požarov razumljivo razburjenje. Orožništvo si prizadeva. da bi prije/lo požigalca, toda doslej zaman. Ljudje si ne upajo več mirno spati in ponekod so ustanovili požarne straže. Nočni požar v samoti Kamnik, 3. julija. Visoko na Javorju, ob poti, ki vodi v višini nad 700 metrov proti Selom iz Gozda, kjer so vsem dobro znani smučarski tereni, gospodari v trdni kmečki domačiji vdo^ va Ivana Urhova s šestimi otroki, starimi Pravilnik o voznih olajšavah železničarjev Beograd, 3. julija AA. Novi pravflnfk o brezplačni vožnji na državnih železnicah za osobje državnih prometnih ustanov, ki je stopil t veljavo 1. julija, priznava namesto ukinjenih režijskih kart n 1036 voznino naslednje ugodnosti: 1) železničarji in člani njihovih rodbin dobe poleg prejšnjih treh brezplačnih kart še tri nove brezplačne karte za zasebna potovanja, torej skupno 6 brezplačnih kart na leto. 2) čl. 13 pravilnika določa, da sme prometni minister aktivnim nameščencem in članom njihovih rodbin dovoliti v posebno upravičenih posameznih primerih tudi večje število brezplačnih voznih kart 3) Prometni minister sme v izjemnih primerih dovoliti brezplačno vožnjo tudi tistim prometnim uslužbencem, ki nimajo pravice do brezplačne vožnje, ter spremljevalcem bolnih nameščencev aH bolnih članov niihovih rodbin. 4) Otroci aktivnih name§čencev, ki stanujejo pri njih in obiskujejo redno šolo izven kraja njihovega stanovanja najdalje do 20 km, dobe stalne brezplačne karte za progo do kraja kjer hodijo v šolo. Skup---inarji oblastnih skupščin, bolniških fondov in delegati za glavno skupščino teh fondov in za oblastno skupščino pokojnln-snega fonda dobe brezplačne karte od kra-ia službovanja pa do mesta, kjer se skupščina odnosno seje vrše, in nazaj. Naposled od 12 do 22 let Precej velika, z opeko krita hiša priča, da domače hčere mnogo dajo na lepoto in snažnost Lepo urejena gospodarska poslopja in hlevi, polni živine, sa bili znak pridnosti in delavnosti domačinov. V noči od nedelje na ponedeljek pa je nenadno izbruhnil v gospodarskem poslopju ogenj in uničil do tal skrbno vzdrževane rgradbe. Ko se je gospodinja zbudila okrog 22. ure, je začudena hitela »ledat ns okno, kaj pomeni nenadna svetloba. Hitro je zbudila domače, da so šli reševat iz hleva živino, na gašenje ni bilo misliti. Hiša stoji na samem, visoko v hribu pa v poletju primanjkuje vode. Prvi so opazili ogetr) prebivalci na Selih, ki so takoj prihiteli na pomoč. Takrat je bilo že vse v ognju. Gorelo j s 26 metrov dolgo gospodarsko poslopje, v katerem je bil skedenj, listnica m hlev. Vse je bilo pokrito s slamo, nad hlevom in skednjem pa je bila naložena vsa mrva prve košnje. Vnela se je tudi drvarnica in ovčja staja. Reševanje je bilo skoro nemogoče. V skednju je ostal domači sin. ki je spal na seno. Vrata na skednju so bila zaklenjena, pri podstrešnih vratih, skozi katera je prišel v skedenj, pa mu je ogenj onemogočil izhod. K sreči so domači sH-šali njegove klice m s težavo odprli vrata, da se je rešil. Reševalci so še tvegali poizkus, da odpro hlev in rešijo živino. Dve kravi sta bili že tako opečeni, da so ju pobili. ena krava pa je zgorela, enako 5 cmtc in 21 kokoši. Škodo cenijo na 100.000 Din, posest niča pa je bila zavrovama za celih. 345 Din. imajo regulirani nameščenci državnih prometnih ustanov m člani njihovih rodbin, za zasebna potovanja p© železnicah v državni eksploataclil 50% popust od redne tarife. Smrt nizozemskega princa soproga Haag, 3. julija. AA. Umrl je princ Henrik, soprog nizozemske kraljice. Nizozemski prestolcmaslednica princesa Juliana jo takoj, ko je izvedela o smrti svojega očeta, prekinila bivanje na Angleškem in odpotovala v Haag. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dan«*t nadalje deloma oblačno in zmerno toplo. Novosadska vremenska napoved sredo: Vedro na zapednem delu države, spremenljiva oblačnost v ostalih krajih. Možnost padavin (dež v pljuskih) na vzhodnem in južnem delu države. Dunajska vremenska napoved n sreds: Oblačno, dež. nevihte, soparno. Splošni pregled vremena v Jugoslaviji dne 3. t. m.: Prevladuje vedro na severnozaipad-nsm in zapadnem deli države. Oblačno v ostalih delih države. V zadnjih 24 urah je deževalo v vzhodnem delu države. Temperatura je padla na severnem in vzhod, delu države, v osUiih krajih je narasla, minimum Plevlje 10.08, maksimum Split 28.0 C. Naši kraji In ljudje Razmere v JUU se čistijo Po odstopa dosedanjega predsednika ta odbora so Ugledi za složno delo ugodni - Glavni odbor izda proglas na vse jugoslovensko užiteljstvo _ ..».11.____ TJ___T. Ljubljana, 3. julija-Razmere v preteklem šolskem letu so bile v Jugoslovenskem učiteljskem udru-ženju precej zamotane. Med izvršnim odborom v Beogradu in posameznimi ^bano-vinskimi sekcijami so vladali od lanske državne skupščine precej napeti odnosaji. Kakor znano, je bila lanska državna skupščina JUU v Ljubljani predčasno zaključena. Predsednik izvršnega odbora g. Dam-njan Rašič se je poslužil pravice do predčasnega zaključka pred izcrpanim dnevnim redom zaradi močnih nastopov opozicije iz južnih predelov naše države. Delegati iz nekaterih sekcij so imeli v dvorani pri Mi-kliču zborovanje, na katerem so sklenili najostrejšo opozicijo proti predsedniku Rašiču in celotnemu izvršnemu odboru. Dogodki v JUU so boleli doma vse iz učiteljskih vrst. Z vseh strani so prihajali glasovi, da se morajo nevzdržne razmere urediti čim prej zaradi ugleda učiteljskega stanu in v korist našega šolstva. Ti glasovi so se podvojili zaradi bližajočih se bano-vinskih skupščin, ki bodo prve dni julija, ter zaradi državne skupščine, ki bo konec avgusta v Beogradu. Iznešena je bila želja, da" bi se razmere med izvršnim odborom "m posameznimi sekcijami uredile še pred banovinskimi skupščinami. Najglasneje se je čula zahteva po konsolidaciji razmer iz naše banovine. Konec maja je zborovalo v Ljubljani 5 sreskih učiteljskih društev: Ljubljana, obe društvi iz ljubljanske okolice, Litija in Kamnik. Zbor je sprejel zahtevo po takojšnjem sklicanju glavnega odbora. K temu so se priključila tudi vsa ostala sreska društva iz naše banovine, ki ^h je 34. Tako zahtevo je izrekel še blok 8 banovinskih sekcij, v katerem je tudi dravska. Združeni blok opozicije je pričel izdajati nov list »Jugoslovensko učiteljsko reč« in je propagiral izravnanje razmer med. razdvojenimi vrstami. Predsednik Rašič je pa odklonil zahtevo bloka osmerih sekcij po skKcanju seje glavnega odbora. Na zahtevo merodajnih čini teljev izven JUU se je slednjič moral ukloniti večini v JUU ter je sklical za 30. iunija v Jugoslovenski učiteljski dom v Beogradu sejo glavnega odbora, ki šteje okrog 30 članov. Med temi so iz naše banovine predsednik g. Ivan Dimnik in g. Kobal Josip, oba iz Ljubljane, g. Hren Tone iz Maribora in g. Šestan Dušan iz Ptuja. Posvetovanja so se vlekla skozi tri dni. Za sanacijo razmer v najmočnejšem strokovnem društvu prosvetnega ministrstva se je zanimal tudi sam vrhovni prosvetni sef g. minister llija Šumenkovič, ki je po večkrat zaslišal predstavnike ene in druge skupine. Od teh razgovorov glavnega odbora je za viselo vsekakor jamstvo za mirni potek letošnje avgustove državne skupščine. .... j f Po tridnevnem konferiranju so podali dosedanji predsednik Damnjan Rašič kakor tudi glavni tajnik Radojevič ter urednik »Jugpslovenčeta« Miloš Matovič ostavko, ki je bila od ostalih članov glavnega odbora tudi sprejeta. Zatem pa so se izrekli za solidarno delo z blokom 8 sekcij tudi člani savske sekcije s predsednikom Longomercem. Glavni odbor je izdal o vsem tem naslednji soglasni komunike: Glavni odbor JUU je našel po dvodnevnem zborovanju izhod za nadaljnji uspeh in složno delo v JUU. K temu so se priključili tudi predstavniki vseh banovinskih sekcij. Dosedanjo situacijo so olajšali s svojim odstopom predsednik in izvršni odbor. Glavni odbor je prevzel vse vrhovne posle udruženja ter jih bo vodil do glavne skupščine njihov zastopnik član glavnega odbora g Dtagomir Ostojič, predsednik beograjske sekcije JUU. V celodnevnem razpravljanju se je glavni.odbor zedmil ▼ vseli vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. Določil je tudi dnevni red letošnje državne skupščine. Na celotno učiteljstvo bomo naslovili proglas z željo, da bi bila letošnja glavna skupščina v Beogradu manifestacija učiteljske sloge za tovariško sožitje in za uspešno delo v korist kralja, države, jugoslovenskega naroda in vsega učiteljstva. Vesti o zboljšanju razmer bo vzela z veseljem na znanje gotovo vsa naša javnost in ne samo učiteljstvo dravske sekcije, ki je stalo ves čas na braniku stanovskih interesov proti izpadom posameznikov. V tem znamenju velja naša čestitka učitelj-stvu iz naše banovine za bližnje dneve, ko se prične v soboto banovinska skupščina v Ljubljani. Beli orel namestil beneškega leva Prvi grb so akademiki ponesli v Trogir — Drugi iz brona bo vzidan v Frankopaitsko kulo na Krku Ljubljana, 3. julija. Kakor je že »Ponedeljsko Jutro« zabeležilo, bodo naši primorski akademiki dne 15. julija slavili v Trogiru pomembno na- cionalno in kulturno svečanost Na trogir-skih mestnih vratih bodo slovesno odkrili velik državni grb, ki ga je izdelal kipar Niko P i r n a t in ki ga naši primorski akademiki poklonijo starodavnemu mestu na Jadranu. Grb bo vdelan na mestnih vratih, kjer so še nedavno bili znani benečanski levi, zavoljo katerih je bilo svoj čas mnogo vročih polemik med italijanskim in našim tiskom. Na eno krilo vrat pride znameniti Meštrovičev Berisla-vid, na drugo pa Pirnatov grb, ki je izdelan iz repenjtabrskega marmorja kot nizki relief v velikosti 160X120 cm. Delo je starinsko stilizirano, tako da se v umetniški skladnosti ujema z arhitekturo okolja. Znamenja kažejo, da hočejo slovenski visokošolci dati vidnega izraza dejstvu, da je jugoslovenski Jadran tudi slovensko morje. Kakor zdaj naši Primorci v Trogiru, tako bodo tudi naši Jadranaši jeseni odkrili podoben državni grb na otoku Krku. Tudi to delo so visokošolci poverili kiparju Niku Pimatu. Ta grb bo vlit iz brona in bo s krili meril v premeru skoraj dva metra. Vzidali ga bodo na Frankopansko kulo tik ob pristanišču v mestu Krku. Kakor so naša obmorska mesta ena sama velika, razkošna zbirka starih in modernih umetnin, tako je vsekakor tudi za kiparja Nika Pirnata majhno odlikovanje, da bosta ti dve njegovi najnovejši deli, ki vsako zase predstavljata skrbno izdelano umetnino, uvrščeni poleg Meštrovičevih in drugih slavnih deL Borba davki in škrlatinki Nad 22 tisoč cepljenih otrok, nad 31 tisoč bakterioloških preiskav — Lani je bilo največ davice v ljubljanskem srezu tehnični, socialno-medicinski, zdravstvena organizacija v podeželju) delo vzdržema narašča v tolikšni meri, da postaja zmerom bolj akutno vprašanje novega poslopja za zavod, ker so dosedanji prostori absolutno premajhni. K celotnemu poročilu se o prvi priliki povrnemo. Danes prinašamo samo Ljubljana, 3. julija. Direktor Higienskega zavoda dr. Petrič nam je ljubeznivo dal na razpolago obširno, izčrpno poročilo o delu, ki ga je ta naš osrednji zdravstveni zavod izvršil v prvem polletju tekočega leta. Po vseh oddelkih (bakteriološki, kemijski, sanitarno- podafke o deln najstarejšega In najvažnejšega oddelka, ki najbolj nazorno podaja sliko o porastu celotnega zdravstvenega dbrata m prometa v naši banovini. Bakteriotoško-epidemiološki oddelek Higienskega zavoda »e bavi s ugotavljanjem in pobijanjem nalezljivih bolezni, vodi nadzorstvo nad dezinfekcijami v dravski banovini, oskrbuje prevoz za nalezljive bolezni obolelih v bolnico, izvaja cepljenje proti nalezljivim boleznim in ima poseben ambulatorij za cepljenje proti steklini. Oddelek sprejema kužni materijal najrazličnejšega izvora in na njem s posebnimi preiskavami ugotavlja vrsto bolezni. V letu 1932 je izvršil 27.381 preiskav, v letu 1933 34.063, v prvih šestih mesecih leta 1934 pa 31.434 preiskav, torej mnogo več kakor celo leto 1932. Oddelku je bila namreč letos poverjena naloga, da poleg običajnega dela sistematično in znanstveno prouči vprašanja davice, ki se je začela širiti v naših krajih v vedno večjem obsegu. Na vzročnike davice je bila preiskana vsa osnovna in srednješolska deca v Ljubljani in Novem mestu, po številu preko 12.000. Vsej mladini je bila odvzeta sluz grla, da se ugotovi, koliko je nosilcev kužnih kali, ki jih v pozitivnem primeru zdrava širijo naprej, a čimer se pojavljajo vedno novi primeri davice. Na morskih prašičkih se je ugotavljalo, ali so najdeni bacili davice strupeni ali ne. V mnogih primerih je bila strupenost ugotovljena Med 12.000 zdrave dece so bili najdeni bacili davice v 473 primerih, to je približno v 4 odstotkih. Pri tem vprašanju sta sodelovala Šolska poliklinika in mestni fizikat v Ljubljani, katerima je bilo poverjeno tudi nadzorstvo nad bacilonosci in njih zdravljenje, za kar GILLETTE britvice z dolgim prerezom so priznane kot najizvrstnejSe v vsej 30 let stari industriji britvic. pa še nimamo žalibog povsem uspešnih sredstev in se zaradi tega temu posveča največja pozornost. Delo, ki je bilo izvršeno v tako kratkem času, je zahtevalo največjo požrtvovalnost in ljubezen, saj so bili dnevi, ko se je naenkrat izvršilo po 500 preiskav in več. S ponosom lahko trdimo, da ni doslej prav nobena država na svetu izvršila tega proučevanja v tako velikem obsegu. Toaa s tem delo na tem področju še ni bilo končano. Istočasno se je cepila (imunizirala) vsa deca sreza ljubljanske okolice od 2. do 10. starostnega leta proti davici in škrlatinki obenem. Imunizirane je bilo preko 10.000 dece. V l. 1933 zaznamuje ljubljanski srez najvišja število davic v povojni dobi. Problem davice v dravski banovini bo obravnaval zavod po svojih dosedanjih izkustvih v strokovnem časopisju. V antirabičnem ambulatoriju je bilo cepljenih proti steklini 68 oseb. Od teh je bilo 25 ugriznjenih na golo telo, 43 skozi obleko. 63 oseb je bilo ugriznjenih po psih, 3 po mačkah, 1 od konja in 1 od podgane. Smrtnih primerov zaradi stekline ni bilo, kakor tudi ne komplikacij po cepljenju. Poleg tega je vršil oddelek uspešno pobijanje ostalih nalezljivih bolezni na terenu. Tragična smrt nesrečne neveste Maribor, 3. julija. V Novi vasi pri Mariboru stanujoča 35-letna tekstilna delavka Elizabeta Pavalče-va in delavec France Vinkovič sta že delj časa živela v skupnem gospodinjstvu. Pa-valčeva je imela 4, Vinkovič pa enega nezakonskega otroka. Dolgo časa sta čakala na ugoden trenutek, da stopita pred oltar. Ko 6ta si toliko opomogla, sta sklenila, da se v najkrajšem času poročita. Preteklo nedeljo sta bila že drugič oklicana in sta se po oklicih s svojimi prijatelji podala popoldne v neko gostilno v Studence. Tam so se vsi skupaj nekaj časa dobro imeli, Pavalčeva in Vinkovič pa sta se že okrog 16. ure podala domov. Doma »ta se zaradi nekaj malenkosti skregala in je Vinkovič v jezi odšel od doma. To si je Pavalčeva vzela tako k srcu, da je obupala nad svojo bodočnostjo in poiskala samokres ter si pognala kroglo v sence. Mrtvo so jo našli otroci. O tragičnem dogodku so bili obve- KULTURNI PREGLED Dr. Karol Glaser v novi luči ki je izšla v najnovejšem zvezku Časopisa za zgodovino in narodopisje, šele dobrih dvajset let po smrti je avtor prve slovanske slovstvene zgodovine postal predmet objektivnega proučevanja in njegova osebnost je stopila pred nas v jasnejši hiči. Po vsem tem, kar nam je povedal Glaserjev žfvlje-njiepisec o njegovi življenjski 'jsodi, bi ga laihko označili z epitafom, ki ga je spisal sebi srbski posnik Branko Radičevič: »Mnogo hteo, mnogo započeo, čas umrli njega je poneo.« Zares, življenje tega Pohorca, ki je sanjaril, da postane Slovencem drugi Matija Čop in ki ee je po vzoru Cafa m Davorina Tretenjaka vneto baZoodovina slovenskega slovstva«, ki jo je spisal dr. Karol Glaser, prvi vodnik po slovenski literaturi, vsaj z njene biognatfsko-bibliografske strani. Ustrezala ie potrebi, ki io danes mnogo popolneje izpolnjuje Slovarski biografski leksikon: spoznati vse tiste, tjdi manj pomembne Slovence, ki so kdaj, da se izrazimo v jeziku naše rodoljubne dobe. orali ledino slovenske kulture, vsak na svojem mestu in vsak po svojih moce-h. Čas je premagal knjigo in avtorja, prišla fe boljša, Grafenauerjeva slovenska zgodovina in po vojni Kidričeva, ki je tako visoko nad Giaserjevo, kakor je vse današnje kulturno življenje z univerzo in znanstvenimi revijami dvignjeno nad razmere, v katerih ie pred štiridesetimi leti delal dr. Glaser. j O tem možu smo vedeli še to, da se je bavil z orientalskimi jeziki in da je imel pred 0. Zupančičem _ svetlo ambicijo, prevesti v naš jezik najvažnejše dnaimatske pes-mitve Shakespeare^ — smoter, ki je zanj, učenemu jezikoslovca, nedostajalo tvorne pesniške sile. V splošnem pa so o usodi dr. Glaserja veljale besede prof. šiča, da njegov >lik še nejasen plava v zgodovini.« . Prof. dr. Anton Dolar v Mariboru je ^edaj obudil osebnost in delo dr. Karla Glaserja v svoji obsežni študiji »Prof. dr. Karol Glaser. Obris življenja in dela«, inpcčt in 6irieJicaj6 3t palmira milom ščeni tudi studenski orožniki, ki ®o odredili vse potrebno za prevoz trupla v mrtvašnico na studenško pokopališče. Njena tragična smrt je globko presunila vse, ki so jo poznali, saj je bila znana kot pridna delavka. Major Milan Cvetkovič Ptuj, 3. julija. V soboto zvečer so ae v zgornji dvorani Narodnega doma poslovili Ptujčani od priljubljenega orožniškega majorja g Milana Cvetkoviča, poveljnika orožniške čete. G. major, ki je doma iz Gračca, je bival med možje, ki so imeli manj znanja, toda dr. Glaserjn tri uspelo, da bi si bil pridobil kakšno efcoKoo. Njegovo življenje je začado polno polovičnih uspehov in neuspehov, ki segajo tja v nepregledni mikrokosmos intimnega življenja. Umrl je zagrenjen in zlomljen, in češki profesor Karasek, ki je dobro poznal križe in težave svojega slovenskega tovariša, je upravičeno vzdihnil ob smrti dr. Glaseča, da ni zaslužil take usade. Kakšna razlika med njim in njegovim pohorskim rojakom dr. Pavlom Tiumerjem! Oba sta potekla iz siromašnega rod i in sta se bila morala kot visokošolca trdo boriti za obstoj. Toda dr. Turnerja je izoblikoval široki svet velemesta in gradovi plemeni-tašev so napravili iz nejga, ki ee je sam imenoval Ahasver, moža gentlemanškega kova, svetskega človeka po vsebini in formi, kakor smo jih imeli le prav mak) med narodnjaki devetnajstega stoletja. Dt. Glaser je postal in ostal do smrti žrtev majhnih razmer. Le te so samo ojačevale v njiem neki psihološki kompleks, ki je razdvojil njegovo naravo in ga obdal s trpko zagre-nelostjo razočaranega idealista, venomer kolebajočega med voljo in močjo. Svoj talent je zapravljal v vedi, hi je zahtevala mnogo mnogo znanja, a je dajala vsai v naših razmerah malo možnosti za produktivno delo. In notranja drama dr. Glaserja je bila nemara prav v tem. da je bil po naravi mož akcije in dela, daleč od ideala filozofsko modrega kvietizma. ki ee n/u je morda bolj; približeval dr. Turner; toda pri nas se ni mogel prav izživeti, in česarkoli se je bil lotil, vse mu je bolj ali mani spodle- nami pet let in si pridobil simpatije meščanov kakor okoličanov, s katerimi je zlasti na službenih potovanjih prišel večkrat v stike. Poslovilni večer je priredil Sokol skupno z drugimi narodnimi društvi V dvorani se je zbralo vse polno prijateljev in znancev. Prvi se je poslovil od majorja in gospe sreski načelnik dr. Bratina, nadalje župan Jerše, v imenu oficirjev orožniški podporočnik g. MisJjanovič ter slednjič starosta dr. Šalamun, ki je zlasti poudarjal majorjevo delavnost pri Sokola in pri ostalih narodnih drušitvih. Major Cvetkovič je bil zlasti tudi zelo spoštovan pri orožnikih; bil je nasproti njim vedno korekten in dober poveljnik in je bilo slovo od njih še posebno prisrčno. Za lepe poslovilne besede se je g. major ginjen zahvalil. naglašujoč, da bosta od m soproga ohranila Ptujčane v najlepšem spomina. .Gospodu majorju želimo v gorenjski metropoli vso srečo in enakih uspehov, kakor jih je bil deležen pri nas. Javne zadeve trga Šmarje pri Jelšah Šmarje, 3. julija. Občinske volitve so se izvršile v naši na novo ustvarjeni trški občini dne 24. junija. Predsednik občinske organizacije JNS m dosedanji župan g. dr. Viktor Lorger je glede na veliko in odgovorno delo, ki čaka občino v bližnji bodočnosti, skušal pritegniti vse sloje prebivalstva k aktivnemu sodelovanju. Dasi nosi trg kot tak ogromno večino vseh bremen, je vendar pri zar devnih pogajanjih nudil bližnji okolici, ki spada pod trško občino, tretjino vseh man; datov v občinskem odboru. Toda gotovi ljudje, ki so vse drugo prej nego priljub- Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljenje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropic-nih dežel slavijo »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi proti želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. I j eni in ki so se že davno onemogočili • svojim javnim delom, so pa tudi nepomir-ljivi nasprotniki solidarnega in stvarnega dela, ao stavili zahteve, ki so bile nesprejemljive. Vendar pa se je g. dr. Lorgerja kot nosilcu liste, za katero se je že vnaprej s podpisi izjavila ogromna večina trškega prebivalstva, posrečilo sestaviti pametno, sporazumno listo in tako v kaii onemogočiti poskuse teh častihlepnih no-mimežev, da bi sploh mogli sestaviti kako drugo listo. Kljub agitaciji nepomirijivih za abstinenco je pri volitvah glasovalo 66 odstotkov vseh volilcev za listo dosedanjega župana g. dr. Lorgerja, dočim je 9 odstotkov volilcev, ki bi bili sigurno tudi volili, mora k) iz ostati, dedoma zaradi odsotnosti, premestitve in iz sličnfli razlogov. K lepemu uspehu stvarnega m nesebičnega dela moremo samo čestitati v prepričanja, da bo gospod župan tudi v bodočo znal okrog sebe združiti vse pozitivne elemente brez obzira na nekdanje politična, orientacije v pozitivnem delu za gospodarski napredek in razvoj občine! Za elektrifikacijo šmarskega sreza je: dne 27. junija sklical g. sreski načelni anketni, katere so je udeležilo poleg zastopnikov interesiranih občin m podjetij mnogo drugih odličnikov iz sreza ter kot zastopnik kr. banske uprave g. inženjer Rueh. Razprava se je vršila na osnovi načrta in proračuna, ki sta bila izdelana pri kraljevski banski upravi. Izkazalo pa se Je v teku debate, da so stroški preračunani tako visoko (predviden je enkratni prispevek v iznosu 400% davčne moči iz leta 19301), da bi jih naš revni okraj zlasti danes sam nikakor ne zmogeL Zato bo nujno potrebno, da tudi kraljevska banska uprava podpre akcijo moralno in materije ki o. Žrtev pomirjevanja Slov. Javornik, 3. ju25iJa» Na Petrovo, na njegov god so pripeljaS ta ljubljanske bolnišnice v domača kratf apHofino priljubljenega Petka Hrovata, ki je bfl podlegel poSkodlbam ln boleSnam, prizadetim mm, ko je kot miren človek mirilj neke pri pretepu. Vel&a udeležba presfcA-vaftsfcva od bJizn in daleč Je zgovorno pri- čala o njegovi izredni paniljutaijeoosu. pred kasto so nosfli vence, otroci v beJtti ctoie-kah pa Šopke ln vsi pogrebci so delili žalost s strtimi starši in pa z nevesto, Id ja namesto pred oltar spremila ženina do giroiba. — Fotootfni Petko je bfl poštenjak: in dobričSna in njegova največja tragika je baš v tem, da je moral svoje lepe vrtine plačati z Življenjem. Na našem potoopaM-šču Se nobene gomile ni pokrivalo to9ak» cvetja, kakor to pot, ko smo pokopali Petka Kravata. Naj rrra bo zemlja lahka! ®X®J Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" tek). Nemirno, za slovanske razmere iprejšnjih časov v marsičem značilno življenje in do-sihdob še neocenjeno delo dr. Karla Glaser »a je dobilo v dr. Dolarju vestnega, previdnega in vendaT človeško toplega biografa in zagovornika. Avtor je uporabljal med raznimi viri doslej še neobjavljene spomine K. Glaserja in dokarj obilno korespondenco. Ustvaril je več nego samo »obris življenja in delac podal nam je enkrat za vse le i osebni in duševni portret moža, ki nikdar ne bo stal med našimi prvimi, ki pa tudi ne zasluži, da bi bil ostal med našimi pozabljenimi kulturnimi delavci. Pregledno in lepo spisano studijo, ki skoraj izčr-pujp biografsk in bibliografsko gradivo o tem učenem Pohoreu. je avtor izpopolnil še s kronološko urejenim seznamom njegovih spisov. Staidija dr. Antona Dolarja je dvignila pomen dr. Karla Glaserja in je najbolje dokazala resničnost epitafa, ki ga je spesnil za gosposki grob v tihih Hočah pod Pohorjem glasnik mladega. Glaserju tolikanj nasprotnega rodu. Oton Zupančič: Kar v mlade duše si sadil. Razvilo v njih se v plod je živ, Vamejie stooa novi rod. Ko si mu Ti pokazal pot. Ctetalo vsebino 1.—2. snopiča ČZN si dele med seboj rubrike »Izveetja«, »Slovstvo« in »Društveni glasnik«. Iz prve rubrike opozarjamo zlasti na Fr. Baša poročilo o arheoloških razislcavanjih Muzejskega društva v Mariboru l. 1933. in na no«o pole- miko med dr. J. A, Glonarjetn in prof. Kidričem, to pot v zvecri z Ruplovo arrtologijtt »Slovenski jjrotestanteki pisci«. Dva članka prinaiteta nov material o pisatelji prekmurskih Slovencev Štefanu Kuzmiču. Ome»-njamo še poročilo J. A. G. o čopu med Poljaki in J. Glaserja prispevek »Koncesija za prvo Litografijo v Mariboru«. Med slovstvenimi referati, ki jih je fcspo število, ie vredna posebne omembe »testi Fr. Kovačiča kritika knjige, ki je vzbudila v krogih slovanskih zgodovinarjev izredno pozornost: Fr Dvornika »Lee Legendes de Constairtm et de Methode vues de BTzan-ce< (Praga 1933), dalje zanimiv® zgodovinarska ocena romana pokojne Ane Wamto-rechtsamer »Heute Grafen von Cilly iand nimmermehr«, dr. Fr. Črnka referat o krakovskem časopisu »L*d Slovanski« in dr. Zvezek piinaša na posebnih prilogah poleg slike dr. Glaserja posnetke pri Mariboru izkopanih arheoloških predmetov. Obenem je naključen® dosedanja samostojna priloea »Arhiv za zgodovino m narodopisje«. Na 370 straneh je izšla v tem Arhiva korespondenca A. M. Slomška, m čimer je zaključeno delo, ki je nedvomno velikega pomena ne le za Slomškovo biografijo, marveč sploh za domačo zgodovino njegove dobe. V sedanjem času, ko se knjige ponujajo z zvenečo reklamo, je to tiho in zaslužno dokumentarično deUo ostalo sko-raii neopaženo. dasi zopet izpolnjuje na neki točki važno vrzel v naši znanstveni literaturi: izdajo korespondence naših vodilnih mož. Želeti bi bilo. da bi Arhiv za zgodovino in narodopisje, ki ga ureja dr. Fran Ko-ivačiS, nadaljeval uspešno ra£eta -govinskih pogodbah z Bolgarijo, Albanijo, Grčijo in Nemčijo. Pokazal je, da je tudi industrija za nas neobhodno potrebna. Ob koncu jo podal že jasno siiko o politični situaciji v naši državi in je pozval vse prisotne, da se oklenejo reje plemendce živine s pomočjo naših selekcijskih društev. Po poročilu se je razvila živahna debata, v kateri so prisotni stavili na g. poslanca razna vprašanja. Shod je trajal po>r»e štiri ure h» je potekel v najlepšem redu. Jesenice m Zenica Z Jesenic nam pišejo: O delavskem zborovanja na Jesesrfceb, ki je bilo 12. junija, je poročaio tndd »Jutro* in je v oeloti priobčilo na »borovtmju sprejeto resolucijo. Poročilo in resolucijo so citate predstavniki rudarjev v Zemc^. Z ozirom na to se jim je zddo potrebno, da s kličejo todi oni zborovanje. TmE o tem zborovanju, ki je biio v Zenici 34. junija. je »Jutro« poročalo. Iz poročaia posnemamo, da je predsednfikf rudarske zvezo g. Marko Vučak dokazoval in zatrjevai, da. je resolucija, sprejeta na jeseniškem ®bo-rovanju, neutemeljena. Rekel jc, da bodo v zeniski tovarni izdelovali le tračni oe in traverze. ki se dosedaj še ne žzddoKao ▼ naši državi, h koncu pe je prrpomnfi, da, je pri Kranjski industrijski družbi investiran le tuj kapital ^ . Na te trditve smatramo pretffetarraiSci je-senfiškega delavstva potrebno, ugotoviti naslednjo: 2e na svojem zborovanju emo naglašali, da pozdravljamo modennizacijoi podjetja v Zenici, tako da bodo tudi tam delavci imeli svoj zaslužek, ker so tovaT-ne, ki niso moderno urejene, zapisane poginu. Imeli pa smo informacSje, da misli zeniŠka železarna povečati svoj obrat na take izdelke, ki se na Jesenicah že pHrz-vajajo v več ko potrebni količini, predvsem na tenko plode vino in žf; črtice. Lc v tem pogiedu je bil mišljen neš protest, V zatorej bratsko vabljeni, da v čim večjeoJ števdu posetijo telovadno akademijo in • tem pokažejo priznanje viškemu Sofeoln za njegovo 25 letno delovanje. Sokolsko društvo Polzela je letos prav intenzivno na delu. Pomladi je dnžtvo produlo staro letno telovadišče in si kopilo precej večji in pripravnejši prostor tik železniške postaje. Tu bo v kratkem vznas!« nova sokolska trdnjava, plod vztrajnost® in neupogljive volje našega članstvo. — Z« gradnjo dbma je že vse pripravljeno. Cim bo društvo opravilo svoj letna javni nastop, ki bo v nedeljo 8. julija, se bo tai< >4 pričelo zidanje. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomerijo; L čas opazovanja, 2. stanje barometra, 2. temperatura, 4. relativna vlaga, v %, a. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v man, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 3. julija Ljubljana 7. 763.7, 14.8, 87, SW1, 10, —, —, LJubljana 13, 760.5,, 26.2, 56, W2, 9, —, —; Maribor 7, 762.6, 15.0, 80, NWL 4, —, —; Zagreb 7, 763.1, 18.0, 70, W2, L —, — Beograd 7, 760.3, 17.0, 70, W3, 9, 2.0, det; Sarajevo 7, 762.9, 16.0, 80, N2, 0, —, —; Skoplje 7, 758.5, 19.0. 60, NW5, 9, —, Split 7, 761.3, 22.0, 50, NI, 0, —, —; K um bor 7. 759.7, 21.0, 60, NW2, 1, —, —; Rab 7, 762.7, 21.0, 50, SE2, 1, —t —. Temperatura: Ljubljana 27.0, 12.7; Maribor 24.5, 13.0; Zagreb 26.0, 15.0; Beograd 21.0, 14.0; Sarajevo 81.0, 13.0; Skoplje 26.0, 14.0; Split 28.0, 19-0; GOSPODARSTVO Poslovanje „§ipada" Š-irmsko-inchistri jslco podjetje DobrJjin-Drvar, a. A (skrajšano »Šipad«), ki je gotovo največje lesno-industrijsko podjetje v nosi državi, je objavilo svoio bilanco, o kateri je »Jutro« že včeraj kratko poročalo. To podjetje, ki se je do leta 1919. nazi-valo Bosanska š umska industrija a. A O t to Steinbeis, je v celoti last države. Podjetje je že L 1913. odkupila takratna bosansko-hercegovinska deželna vlada, nakar je prešlo v last jugoslovenske države. Poslovno poročilo, ki ga objavlja beograjski »Privredni preglji«, navaja med drugim, da je bil »Šipad« v težavnih razmerah, ki so nastale za lesno industrfiio v zadnjih letih, v stanju, da izdrži težko borbo s konkurenco na zunanjih tržiščih. Spričo dobrega vodstva je podjetju uspelo prebroditi marsikatere težkoče. V inozemstvu si je ohranilo stara tržišča m je vrhu tega svojo delavnost še razširilo. Poročilo pripisuje »Šipadu« zaslugo, da so pri nas cene gradbenemu lesu padle, kar je zopet pripomoglo k temu, da se je gradbena delavnost obdržala. Dokler se ni »Šipad« pojavil na domačih tržiščih z gradbenimi lesom. so graditelji morali les znatno dražje kupovati. Podjetje je razširilo svojo delavnost ne da bi zniževalo delavske mezde. V večjem obsegu je pričelo proizvajati tu-dn di-va za kurjavo in je z drvmi oskrbovalo našo vojsko. Obseg produkcije. V preteklem letu so v gozdovih podjetja posekali 458.000 m' lesa igličastega drevja in 172.000 m' bukovega lesa (vse na panju). Proizvedeno pa je bilo v celoti 292.000 m' tehničnega lesa iglastega drevja, 20.700 m' bukovega tehničnega lesa in 182.500 prostornih metrov bukovih drv. Odstotek iz-koriščenja posekanega lesa se je lani dvignil Družba ima dve veliki žagi, m sicer eno v Dobri j mu (8 polnojarmenikov) in eno v Drvaru (17 polnojarmenikov). Produkcijski stroški za okrogli les s stroški prevoza do žage so znašali lani 137.81 Din za m«, to je za 13.83 Din manj nego v 1. 1932. To znižanje stroškov je deloma pripisati povečanemu obsegu poslovanja, deloma pa r-anj-ši obremenitvi zaradi šumske takse v zveri z intenzivnejšim izkoriščanjem posekanega lesa. V obeh žagah je bilo lani predelano 288.600 m' okrogle jelovine in 23.400 m bukovine. skupaj 312.000 m3 okroglega lesa; od tega odpade na žago v Drvaru 2j3 tisoč m', na žago v Dobrljinu pa 77.000 ms. Odstotek izkoriščanja je znašal povprečno pri jelovini 61.1 odst, pri bukovini pa 50.1 odst, kar je za 1.5 odnosno 0.9 odst. vec ne<*o v prejšnjem letu. Režija zaganja je znašala povprečno 55.13 Din za m okroglega lesa (r Drvaru 46.87 Din. v Dobrljinu F036 Din) in se ie nasproti prejšnjemu letu mižala za 7.89 Din pri m*. Navzlic pocenitvi produkcije pa je predelava še vedno predraga, ker so mnogi stroji izrabljeni m pogonska naprava zastarela. Zato je podjetje pričelo postopno izmenjavati kot.e t pogonskih napravah kakor tudi polno-jarrrsnike v žagah. Povečaaje izvoza za 57 odst. Podjetje je kni v celoti prodalo 199.495 kubičnih metrov raznega lesa, od tega v inozemstvo 168.468 m*, na domačem trgu pa 31.027 m*. Izvoz v inozemstvo se je nasproti letu 1932. prav znatno dvignil, in sicer za 57.3 odst.. doSm se je prodaja v naši državi zmanjšala za 1.2 odst. Podjetje je prodalo v Italijo 60.2 odst. vsega izvoza, v severno Afriko pa 22.9 odst.. ostanek je razdeljen na razne druge države. Nova tržišča pa je našlo podjetje lani v Španiji m v Palestini. Tudi pri stroških manipulacije gradbenega lesa je lani zabeležen prihranek nasproti prejšnjemu letu v visi-ni 254 Din pri ms. Cene, la jih je družba dosegla pri izvozu, kakor tudi pn prodaji v notranjosti države, so ee nasproti rvrei-šnjemu letu nekoliko dvignile. Pasivno poslovanje družbenih železnic. Podjetje »Šipad« ima za izkoriščanje gozdov 350 km ozkotirne gozdne železnice m približno 350 km ozkotirne železnice z javnim prometom, to je proga Prijedor—Jajce— Knin. Eksploatacija proge Jajce—Mli-nište je tudi kni družbi prinesla znatno izgubo, in sicer v viisnS 1,450.000 Din. _ Družba »Šipad« je na polovico udeleze-Tta pri lesno-industrijski družbi »Durrm-tor,« ki izkorišča obsežne gozdove ob reki Tari v Črni gori. To podjetje povzroča »Šipadu« precej skrbi. Lani je uspelo oživeti poslovanje tudi v gozdovih »Dumti-tcrja«, ki je povoljno odkupil žago v Usti-praoi od družbe »Ustiprača« a. d. Produkcijo »Durmitorja,« ki v gornjih številkah ni obsežena, je podjetje »Šipad« plasiralo v inozemstvu skupno z lanskim blagom. Prav tako je družba »Šipad« z 49 odst. udeležena pri tvorniri celuloze v Drvaru, k5 pa kni ni mogla obratovati. Pogajanja pa gredo s švicarskimi solastniki za tem, da bi tvornica v letošnjem letu priček zopet obratovati. Borze 3. julija. Na ljubljanski borzi eo danes afkaehii tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni, fo Berlin je nadalje popiščal, docim ©e je Trst nekoliko drgnil- V privatnem kliringu eo se avstrijski šilingi nekoliko podražili in noti rajo sedaj 9.25 do 9.35 (v Zagrabil zaključek po «.17. v Beogradu tečaj 908.34 do 918.34). Angleški funti so ee v privatnem klirinau v Zagrebu trgovali .po 253, španske pezete pa eo bile zaključene po 6.35. Na zagrebškem efektrreim trži58o ee Je Voma ikock nekoliko dvignila na 307 do 308 (v Beogradu zaključki po 30350 in 304). Za j^mii pa je bil promet po 306 starem proračunu 19o3-1934 fv tem mesecu je bilo na breme starega proračuna izplačanih še 145.2 milijona Din), enak izkaz za april pa Si ni bil objavi ien. Sedaj obtavlia finančno ministrstvo podatke o dohodkih in izdatkih v aprilu in maju, in to one, ki gredo na novi proračun. V teh prvih dveh mesecih eo znašali državni izdatki. ki gredo na breme novega proračuna. 820.2 milijona Din nasproti 720.3 milijona Din v istem razdobju lanskega leta. Dohodki v teh dveh meserih na so znašali 1029.1 milijona Din nasproti 938.9 milijona Din v istem razdobiu lanskega leta. tako da bili letos dohodki 2a 90.2 milijona Din ve?ji nesro lani. Držarvna podjetja so v aprilu in maju na breme novega proračuna izdala 370.8 milijona Din dani 351.8). dočim eo znašali dohodki v teh dveh mesecih 517.8 milijona Din flani 474.8 milijona Din). Kakor kažejo gomile številke, eo izdatki v teh dveh mesecih znatno presegali dohodke. To pa je le računski eutficit, kajti na drugi strani eo bili v teh dveh mesecih pa breme starega proračuna še prav znatni izdatki pri malenkostnih dohodkih. Gospodarske vesti _ Za. noelobiter trgovinskih stikov z Bolgarijo. Včeraj smo v našem listu poročali o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Bolgarijo. ki je stopila v veljavo 1. t. m. Podčrtali smo, da predvideva pogodba klavzulo največjih ugodnosti, kar pomeni, da se od 1. t. m. pri uvozu jugoslovenskega blaga v Bolgarijo in obratno uporabljajo najnižje carinske postavke. Poleg tega spreminja ta poo-odba carinsko tarifo kr. Bolgarije v toliko. da je uvoz hmelja in superfosfata _ iz Jugoslavije v Bolgarijo orost uvozne carine. Za uvoz naslednjega blaga v Bolgarijo pa so določene ugodnoetne carin?, in sicer: za žvepleno kislino 3 zl. leve. za aceton 60. za kalcijev acetat 40. za gipe L za mlinske karnn? 1. za bruse 1. za peči in radiatorje 10. za ročno kovane žeblje 10 in za kuhinj- sko posodo 120 zlatih levov. Želeti bi bilo, da bi naši interesenti posvetili trgovskim stikom z Bolgarijo čim več pozornosti in v čim večji meri izkoristili ugodnosti nove pogodbe. Izvozniki, ki iščejo v Bolgariji zastopnike, naj se obrnejo na sofijsko trgovsko zbornico, ki ima za te svrhe poseben oddelek. Naslov je>: Trgovsbo-lndustrialna Karam, Sofija. _ gpanija je kontingentirala uvoz lesa Po poročilih Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je Španija kontingenti rala uvoz lesa. Kontingenti se za zdaj nanašajo na uvoz železniških pragov (car. št. 98), brzojavnih drogov do 25 cm (car. št. 99) in desk debeline do 44 mm (car. št 102), kontingenti za ostali les bodo pa pozneje določeni. Globalni kontingenti eo določeni na podlagi povprečnega uvoza v letih 1931. do 1933. in znašajo za železniške pragove 59.825 m3, za brzojavne drogove 143.856 m3, za gori omenjene deske pa 127.138 m3. Kontingenti veljajo od 26. junija do konca tekočega leta. Njih razdelitev po posameznih državah še ni določ ema. = Evropska pšenična letina. Po cenitvi mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu bo znašal letos evropski pšenični pridelek približno 400 milijonov metrskih sto-tov nasproti 472 milijonom v lanskem letu, 405 milijonom pred dvema letoma in 391 milijonom v letu 1931. Letošnji pšenični pridelek Evrope bo torej znatno manjši nego je bil lani, vendar le nekoliko manjši kakor pred dvema letoma. Razlika odpade v enakih delih tako na uvozne, kakor tudi izvozne države. Pridelek v iavpznih državah (štiri podunavske države. Poljska in Litavska) se ceni na 90 milijonov metrskih stotov nasproti 122 milijonom v lanskem letu, 77 milijonom pred dvema letoma in 136 milijonom v letu 1931. = Načrt za elektrifikacijo Jugoslavije. Kakor znano, se v ministrstvu za zgradbe izdeluje načrt za elektrifikacijo vse naše države. S tem v zvezi je neka švicarska finančna skupina predložila ministrstvi predlog za elektrifikacijo dunavske banovine. Ta ponudba, ki je povoljna. bo prišls v razpravo na eni od prihodnjih konferenc v ministrstvu. = pokvarjeni srebrni novci. Finančni minister je s posebnim odlokom izdal nallog, da mora Narodna banka pokvarjene, toda prave srebrne novce po 10, 20 in 50 Din, ki bodo predloženi na blagajnah, presekati in potem vrniti stranki, ker finančno ministrstvo pokvarjenega in deformiranega kovinskega denarja ne zamenjuje. Curih. Pariz 20.28, London 15.53, New-york 307.50. Bruselj 71.80, Milan 26.37, Madrid 42.05. Amsterdam 208.6250. Berlin 117.25, Diunaj 57.60, Stockbolm 80, Oslo 78, Kobenhavn 69.40, Praga 12.7650, Varšava 58.10, Bjkarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 10.85. London 27.28. Milan 46.18, Newyork 538.27, Pariz 35.58, Praga 21.74, Curih 175.07, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 304 _ 3c6, TU investicijsko 71 — 71.50, 6°/. baglužke 54 do 54.50. 4% agrarne 37 — 38. 8»/« Blair 61 — 61.50. 7*/» Blair 55 — 55.50, Tk Drž. hipotekama banka 67 — 68. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 307 — 308, za julij 307 — 308. za september 307 — 308, 7*/» investicijsko 71 den., 8°/o Blair 61 den., 7°/« Bkir 55.75 — 56, 7°/« Drž. hipotekama banka 67 den., 6°/« b*glu-ške 54 — 54.50; delnice: Priv. agrarna banka 212 — 215. Šecerana Osijek 145 bi., Oei-ječka Ijevaonica 150 bi., Trbovlje 90 bL Beograd. Vojna škoda 305.50. 304 zaklj., za september 307.50 zaklj., 6°/» begluške 54.75, 54.15 zaklj., 8°/» Blair 62.25 bL, 7*>/o Blair 55.75 — 56.25, Priv. agrarna banka 215 zaklj. Dunaj. Državne železnice 13.65, Ruše 7, Alpine-Montan. 9.54. Šečerona 16. Blagovna tržišča ŽITO. + Chirago. 3. julija. Začetni tečaji: Pšenica: za judij 87.375. za september 88.50. za december 90.25; koruza: za september 59.375, za december 60.50. + Winnipeg, 3. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 76, za avgust 77.875, za september 79.75. + Ljubljanska borza (3. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo ee (vse za slovensko posta>jo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79-80 kg i>o 172.50—175. baŠka, 80 kg po 175—17750; koruza (po navadni tarifi): popolnoma euha s kakovostno garancijo za julij 147.50- -150; moka: baška »0g« po 270 — 275, banaiteka po 275 — 280. + Novosadska blagovna borza (2. t m.) Tendenca slaba. Promet ji? bil 6rednji. — Pšenica: baška, okolica Novi Sad, erednje-baška, gorniiebaška, 78 kg, stara 112.50 do 115, nova 110 — 112.50; baška, okolica Sombor, 76 kg. stara 109 _ 111. nova 107.50 — HO; baška potiska, 77 kg. elara 116 — 118, nova 115 — 11750; baška ladja Tisa, 78 kg, stara 124 — 126. nova 119 do 121; sredn jeiban atska, 77 kg, stara 110—l12, nova 108 — 110; gornjebanatska, 76 kg, stara 107_ 109._Ječmen: baški, sremski, novi, 65/66 kg 84 — 96. — Koruza: baška 102 — 104; okolica Sombor 103 — 105; ba-nateka 100 — 102; ladja Tisa, Dunav 107 do 109. — Moka: baška >0g< in »Ogg« 185 — 206; >2« 165 — 185; >5« 145 — 165; >6« 125 — 145; >7« 105 — 110; »8< 107.50 do 112.50. _ Otrobi: baški, eremski 87.50 do 90; banatski 85 — 87.50. + Budimpeštanska terminska borza (3. t m.) Tendenca siaba, promet živahen. Pšenica: za oktober 15.75 _ 15.77; boroza: za avgust 10.70 — 10.75. Astronomska slika sveta Saška Akademija znanosti Je imela te dni Zborovanje, na katerem Je ravnatelj lipske astronomske opazovalnice prof. dr. Hopmann seznanil poslušalce z astronomskimi naziranrji o svet«. Grki, Je dejal predavatelj, so smatrali, da se giblje naša zemlja v krogu. To nazira-nije Je popravil šele Kepler, ki je ugotovil, da se giblje zemlja v elipsi. Potem Je pri-§el Newton, ki Je dokazal mehanični princip, njemu je sledil Hersdhel, Id Je zastopal tezo, da je struktura svetovja brez reda. Na koncu Je Hopmann omenil, da Je kljuib neštetokrat izraženim pomislekom zemlja najbrže vendarle edial obljudeni planet. Plise za volane v različnih gubah, specialni entel oblek, volan. Šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk. predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino in poceni izvrši Matek & MikeS, Ljubljana poleg hotela štrukelj. 129 Šport Športni dan SK Litije SK Lutija je 28. m 29. junija priredil ob priliki petletnice svojega obstoja športni dan s pestrim sporedom. 28. Junija se je vršil na 3.5 km dolgi progi Šmartno - Litija tek. Izmed 10 tekmovalcev si je pridobil Jubilejni pokal Eitrin Jože v času 11.43. Sledil mu je Likovič (Litija), tretje mesto pa Je zasedel Gorenc (Sokol, Litija). - 29. Junija dopoldne so se vršila lahko-atletaka tekmovanja, ki so dala naslednje rezultate: 100 m: 1. Kolesne (Zagorje) 12.1, 2. Kersnik (Zagorje), 3. Eitrin (Litija). Met diska: 1. Kolinan (Listija) 28 m, 2. Jedločmik (Zagorje) 27.71, 3. Vidic (Litija) 26.90, 4. Ettrin (Litija) 23.80. Skok v višino: 1. Jasenovec (Litija) 165, 2. Vialer (Sokol, Litija) 150, 3. Kol ene (Zagorje 146, 4. Eitrin (Litija) 145. Met kopja: 1. Mihelčič. 2. Strniša. 3. Ukovič (vsi Litija). 800 m: 1. Kol ene, 2. Keršnik (Oba Zagorje), 3- Jasenovec (Lilija). V štafeti 400 X 300 X 200X100 m je odnesel zmago SK Zalog. Met krogie: 1. Jedločnšk, 2. Kolenc (oba Zagorje), 3. Eitrin, 4. Kolman (oba Litija). Skok v daljavo; l. Kolenc (Zagorje) 5-68, 2. Eitrin (Litija) 5.30, 3. Vizler (Sokol, Litija) 4.88. 1500 m; 1. Vidmar, 2. Gorenc (oba Litija). Popoldne se je vršila mladinska nogometna tekma med Zalogom ln Litijo, ki je s 3:3 ostala neodločena. Pri glavni tekmi je SK Zalog zmagal nad SK Litijo s 5:4 (3:3). Domačini so začeli z velikim elanom ter so zabili v 10 minutah tri gole. Toda kmalu se je sreča obrnila in gostje so že v prvem polčasu izravnali (dve enajstmetrovki). V drugem polčasu se je Litiji poznala utrujenost, ker so že dopoldne sodelovali pri lahkoatletskih prireditvah. Sodnik g. Arhar. Sledila je tekma stare garde Iz Litije in 6tare garde iz Gradca. Rezultat je bil z 2:2 neodločen. Občinstva je bilo mnogo. V nekaj vrstah, v ponedeljek je bila v Celju nogometna tekma med moštvom celjskih akademikov in oid-boy moštvom SK Celja. Zasluženo so zmagali akademiki s 4:2 (1:1). Tekma je bila zanimiva in fair. Objektivno je sodil g. Ochs. — Prihodnjo nedeljo se bo v Zagrebu na igrišču Haška vršila meddržavna hazenska tekma med našo in poljsko reprezentanco. Naš tehnični referent je za to tekmo sestavil naslednjo reprezentanco: CLmpennan (Ooncor-dia), Bernik (Atena, LJubljana), Oman (Ilirija, Ljubljana), Čuvaj (Brod), Nada Botimski (Concordia), Zdenka Kunštek (Sremac), ivka Tonkovič (Conoordia). Rezerve: Brna Grzetič (Gradjamski) ter sestri Lovrenčič (Conoordia). Zmagovalna družina na tej tekmi se bo kvalificirala za nastop na ženski olimpiadi v Londonu, kjer Be bo morala boriti s češkoslovaško reprezentanco. — Japonska prvakinja v plavanju Hideko Majehata je v prsnem plavanju na 200 m postavila s 3.10 nov svetovni rekord. Službene objave LHP. Danes ofb 20. v AnTncjkftTn salonu kavarne Emone redna seja u. o. Navzočnost vseh potrebna. Iz LTTP. Danes ob 18.30 seja upravnega odbora v posebni sobi restavracije Emona. Za vse ljubljanske odbornike udeležba obvezna. ^^ Službene objave LTTP. Navzoč! gg. dr. Bajec, Grtinfeld, Nagy E., Piccoli, Gerzini-čeva, Nemec L., Horvat, Zornada, železai-kar, Lukič. — Odslej in do preklica vrši r a z-veseijuje kot glavni dobitek Moli si bol PROIZVOD UNION, ZAGREB vse poslovanje podsaveza eksefantiva: dr. Bajec, Piccoli, Gerziničeva, Nagy E-, Zornada, Griinfeid, ki ima v vseh ozinh pol-nomoč. — Na znanje se vzame dopis JTTta, ki potrjuje dogovor glede državnega prvenstva v Ljubljani dne 8. in 9. dec. 1934 — Na znanje se vzame demisija g. Vekoslava I=3cre na mesto U. podpredsednika. Njegovo mesto zavzame g. Mr. ph. G- Piccoli. V zmislu sklepa iste seje je odslej podsavezr* teh. referent in kapetan g. Mr. ph. G- Piccoli Ljubljana, Orcžnova ui. 3. na katerega je pošiljati vsa poročila o turnir j-: itd. —-KIuM se pod pretnjo suspenza poslednji opozarjajo, da poravnajo svoje obveznosti, — Seje se vrše do preklica 14-dnevno SK Ilirija (hazenska sekcija). iDrevl ob 18" na starem igrišču reden lahkoatlstski in hazanski trening za vse članice. Marta §r°žSK Hermes. Včerajšnja seja medk*u!b-skera odbora za izvedbo zimskih pokalnih tekmovanj je bila sklicana brez sporazuma. Zaradi tega naj se celokupni odbor so-delujočih klubov , polnem številu udeleži seje v petek 6. t. m. ob 20. v gostihn pn Habjanu. Na seji se bo določila razdelitev za brezposelne igralce. Za blagajnika ta nadzo-rnike obvezno! _. SK Grafika. Danes ob 18. naj bor*> vsi igralci na igrišču zaradi ureditve opreme. Estotam trening. Team celjskih akademikov : team celjskih srednješolcev. Danes ob 18. se bo pričela na Glaziji prijateljska nogometea tekma med celjskimi akademiki in celjskima, srednješolci. Zanimivo tekmo bo sodil g. J. Koprivšek. , _ . SK Reka. I>r«vi ob 18 30 trening L in H moštva. Po treningu sestanek vseh nogometašev na igrišču. Ob 21. seja u. o. v gostilni Sokolskega doma na Viču. Na se O te pozivata igralca Spreitzer in &vha ljubljanski zimsko - športni podzaves. Seja upravnega odbora je v petek 6. t. m. Ob 20 v damiski sobi kavarne Emone. Radi Sreda, 4. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Po-tocik. — 13: Čas, plošče. - 18: M* kvintet - 18.30: O verstvfih Fr. Te^-glav). — 19: Radio orkester. — 19.30: Literarna ura.: Revijalni pregled (PodbevsekV. — 20: Klavirski koncert ge. Rusv s spreni-ljevanjem radio orkestra. — 20.45: A okal-ni koncert Julija Bete t ta = spremi «evanjen« radio orkestra. — 21.30: Radio orkester. — 22: Čas, poročila. — 22.15: Plošče. Četrte*, 5. julija. LJU&LJAiNA 12.15: Plošče. — 12.45: Por-ročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Kresova-nje v gorenjskih planSnah (I. Vandot). — 18.30: Radio orkester — 19: Plošče po željah poslušalcev. — 19.30: Filozofsko predor vanje (dr. Veber). — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Čas. poročila, lahka glasba. Shrivnost privlačnosti elegantne žene Ali jo hočete tudi Vi poznati To nedeljo popoldne je vzela Milica svoj nov klobuk in rokavice. Bila je pri tem, da ta dan spozna moškega, o katerem je vedno sanjala. Nikdar še ni nobena žena bolj želela, da bi bila videti kar najlepša. Sestala sta se. To, kar je on najprej opazil, pa ni bil niti klobuk, niti rokavice. To je bila njena polt — čista, baržunasta, sveža s prekrasnim »mat« odrazom. Sele po poroki je on odkril skrivnost na njeni toaletni mizici Videl je namreč, kako je zjutraj uporabljala kremo Tokalon bele barve (brez maščobe), predno je šla ven, pa je vzela puder Tokalon ter z njim polahko naprašila lice in vrat. Ta dva proizvoda, tako poceni in vendar tako nenavadna v svojem učinku, sta v vsakdanji uporabi pri najelegantnejših damah — pri onih, ki vedo, kako se osvajajo moška srca. Presenečeni in veseli boste, kadar jih poizkusite na svojem licu. ZAHVALA. Vsem, ki ste spremili najinega ljubljenega JANKA ČOLNARJA otlpremnika pivovarne „Union" in šef-pileta do njegovega zadnjega počivališča, najlepša hvala. Zahvaljujeva se gg. komandantu mesta, odposlancem ljubljanskega in zagrebškega Aerokluba, zastopstvu gg. župana, bana in knezoškofa. Hvala za spremstvo in cvetje pivovarni »Union« ter uradništvu in delavstvu. Narodni čitalnici za žalo-stinke in vojaški četi za častno spremstvo. Gg. predsedniku Hribarju in sekretarju Aeroputa Demetroviču za poslovilne besede ob grobu. Bodite zahvaljeni tudi Vi, ki ste krožili nad njim in pokazali, da Vam je slovo težko od dragega tovariša. Vsem, ki st? nama na kakršenkoli način pokazali, da Vas je tudi zadela ta usoda in nama lajšali gorje, iskrena hvala. V Ljubljani, dne 3. julija 1934. 5792 Milka Čolnarjeva in sinko. Senzacionalna razkritja Wickhama Steeda o nemških pripravah za bodočo vojno - Okuževanje mest z bakterijami - Delovanje nemških vohunov v Franciji in na Angleškem Doživljaji policijskga častnika Panika v podzemski železnici — Politične demonstracije in incidenti Nov brzi vlak na progi Pariz - Vichy Ni ga več Najstarejši moški Žaro aga, Id je umrl te dni v carigrajski bolnišnici, je Imel, kakor je dognala strokovna preiskava, tri ledvice Čudežna rešitev šestmesečnih dvojčic Lokomotiva, vozeča z brzino sto km na uro, zajela otroški voziček in ga peljala s seboj IM LagnyJo, M je ljudem v spornim od strahovite lanske železniške katastrofe, ki je zabtevaia nad 200 človeSkih žrtev, so doživeti te -ni, da bodo našli pod kolesi vlaka koščao® raztrganih otroških truipelc. Kako veKko pa je bilo iznenadenje, ko so ugotoviti, da je lokomotiva samo ukrivila železje otroškega vozička in ga dvignila med svetHkl ter ga peljala s seboj. Dvojčici sita živahno in zadovoljno gledali ljudi, M so se natorail okolu vozička, oče pa je dobil zaradi prestarega strahu in veselja, da sta otroka 2U va in nepoškodovana, živčni napad. Srečna rešitev dvojčic je vsekakor bila le posledica močnega zračnega pritiska, ki je vrgel voziček kvišku, da sta ga ujeli svetilki na lo komothri, ki je vozila z brzino sto kilometrov na uro. Publicist W i c k h am Steed dona. Vendar pa so ta raziskovanja 8e nepopolna ter jih bo treba izpopolniti na podlagi poskusov vohunskih eksponentov v obeh mestih. Kljub temu pa ugotavlja nemška oblast, da ae je že prepričala o učinkovitosti okužen ja velikih mest m bakterijami, ki se raztrosijo v središčih podzemske železnice. Navodila vsebujejo tudi posnetek korespondence med nemško Reachswehr in med oddelkom za zračno in Francozi pridno skrbijo pospeševanje tajskega prometa v svoji državi. Na progi Parlzi—Vlchy so pred kratkim uvrstili v promet nor avtomobilski brci vlak V ognjenem morju Letalci so rešili v zadnjem trenutku skupino drvarjev iz gorečega gozda Na pustolovsko nenavaden način so pred kratkim v Ameriki rešili 39 drvarjev, ki so bili zaposleni pii podiranju dreves v Amo-su v kanadski provinci Quebec, kjer £h je obkrožil velik požar. Pokrajina, kjer je izbruhnil ogenj zaradi velike suše, je precej oddaljena od velikih prometnih cest. Ko so v Quabecu zvedeli za. ogenj in o njegovem naglem širjenju, so poslali na gorišče večje število gasilskih čet. Njih delo je bilo silno težko in nevarno in nekaj časa se je zdelo, da ne bo niti en drvar odnesel zdrave kože. Da bd gasilcem olajšali delo, so jim dodelili v pomoč tudi nekaj letalskih krdel. Letalci so imeli nalogo pregledovati teren in javiti spremembe med gašenjem. Tako sc prejemali gasilci vsak trenutek navodila, kje je treba takoj poseči v ogenj. Letalsko signaliziranje je res imelo uspeh. Polagoma se je gasilcem, ki so delali po letalskih navodilih, posrečilo lokali-zdrati ogenj in odrezati od njega gozd. Gasilci so bili prepričani, da bo njih uspešna akcija rešila življenje vsem drvarjem, toda so se motni Nenadoma so letalci sporočili, da je v življenjski nevarnosti večja skupina delavcev. Drvarje je ogenj presenetil. Seveda so takoj pustili delo ter poskušali, kako M ubežali plamenom. Toda ogenj ni hotel odnehati. Bližal se jim je vedno bolj. Pobegnili so še na zadnjo jaso, ki je nudila nekoliko zavetja pred peklensko vročino. Ogenj je pritiskal za njimi. Drevje je prasketalo, dim je objemal vso okolico. Drvarji so bili prepričani, da jim bije zadnja ura. Ko je bil položaj najbolj kritičen, pa so za- slišali nad seftjoj brnenje letala. Bih so letalci, ki so VErli skupino nesrečnikov, katerim je bdlo usojeno zgoreti pri živem telesu, če ne pride pomoč od nikoder. Pomoč pa je prišla. Nenadoma sta se Spustili na zemljo v bližani jase dve letali. Naložili sta nekaj delavcev in se jadrno dvignili v zrak. Za njima so prišli še drugi aaroplami in vsak je naložil, kolikor je mogel ljudi. Dobesedno v zadnjem trenutku so rešili obupance, ki jih je že dušil dim. Ko je odletelo zadnje letalo, se je začulo strašno prasketanje po jasi. Ogenj je prodrl do tja, kjer so se pred kratkim gnetli nesrečniki ter polizal drevesa in travo do zadnje bilke — drvarji pa so bali tedaj že vsi rešeni. Poljaka letalca preletela Ocean Poljska letalca brata Benjamin in Josef Adamovricz, ki sta pred dnevi startala v Harbour Grace, sta srečno preletela Atlantski ocean in sta se v soboto spustila na neko žitno polje pri Flersu v Normandiji. V nedeljo sta se zopet dvignila k nadaljnjemu poletu in sta se spustila ob pol enajstih na pariškem letališču. Letalca pripovedujeta, da sta imela ugodno vreme in dobro vožnjo, kakšnih 400 km pred francosko obalo pa jima je začela nagajati megla, ki jima je vzela možnost vsakršne orientacije. To sta tembolj občutila, ker nista imela na letalu radio aparata. Več ur sta morala leteti brez orientacije m na tem poletu sta izčrpala zalogo bencina. Ko sta bila že na koncu rezerve, sta ugledala zemljo pod seboj in sta se spustila na tla. Nikjer, rtft? v južnih deželah, niso ljudje tako razburljivi kakor v Parizu. O tem pričajo doživljaji franooskega policijskega častnika Gastona Faraiicqa, ki je izdal svoje spomine pod naslovom »Trente ans dan« les rues de Pariš«. Z dramatičnimi potezami svojega peresa riše Faralicq paniko, ki je izbruhnila v podzemski železnici 10. avgusta 1903, ko je nastal kratek stik in je začelo goreti. Potnikfi so silili na vseh straneh iz vagona in so pri tem pohodili mnogo ljudi. Plameni so sikali na vseh koncih m krajih, dim je postal zadušljiv, potrtiki so se grizli z zobmi m praskali z nohtma, da bi preko trupel dospeli na prosto. Nemški princ Eitel Friedrich je nekoč obiskal Pariz. Bilo je to v času, ko so bili Francozi silno nataknjeni zaradi maroškega konflikta. Policija je bila posvarjena, naj prepreči morebitne demonstracije. Pariško občinstvo pa je topot pokazalo nenavaden značaj. Nihče se ni zmenil za srna nemškega cesarja, vsi so ga naravnost lgnoraafe m »visoki gost« je imel povsod mir. Mnogo živahnejše pa je bilo pri obiribi Venizelosa, ki se je pripeljal na Gare de Lvon 12. avgusta 1920. Policija je imela nalog, preprečiti demonstracije njegovih poHtičntih nasprotnikov. Ko je korakal državnik skozi oddelek za prtljago, sta začela nanj streljati dva grška emigranta. In Fara-licq je občudoval spretnost grškega državnika, s katero je skrival svojo glavo za kovčegi. Pri pogrebu maršala Joffra je prišlo do nepričakovanega mtermezza. Za pogrebom Francoski general v Varšavi so korakale voiaIk« delegacije razirih drSte*. Mož, kfi je formiral sprevod, je uvrsti r& skupino italijanskih bersaljerov jugoskv-vesnsko vojaško odposlanstvo. Skupim sta se sporekK in malo je manjkalo, da se nista dejansko spoprijeli. Falaricq je moral porabiti vso prisebnost, da je skupini pomiriti m preprečil neprijetne incidente. Končno omenja Faralicq tudi mcačmo epizodo iz rvojega službovanje: prisostvoval je namreč v svoji službeni dolžnosti us treh t vi vohun ke Mate Hari. Temperatura pijač Strokovna preiskava je ugotovila, da sa pijače, najprijetnejše pri nasJectoJUi stopinjah temperature po Ceteijn: Pitna voda 12 do 13, sodavica "M do 18, pivo 12 do 15, črno vino 17 do 19, la2&» belo vino 15, težko belo vino 10, šamipantfee 8 do 10, rnnzflo mleko 15 do 18, fcaraa in čaj 25 do 40, mesna Juha 38 do 45 Kuharica cesarice Elizabete Te dni so našli v stanovanju v starem Hofburgu mrtvo 94 letno kuharico pokojne avstrijske cesarice Elizabete, Tereao Teuflovo. Našli so jo v sedečem položaja. Policijska komisije je prišla do zakJjroša. da je starka podlegla starostni onemoglosti. Teuflova je bila najljubša kuharica cesarice Elizabete in jo je spremljala tudi n« usodni poti v Ženevo, kjer jo je dohitela smrt pod Luchenijevftm bodalom. »Strogo zaupno NEKAJ ZA VSE Po naziranju Empedolda, ki ga navaja Aristoteles, sestojijo kosti iz dveh delov zemlje, dveh delov vode in štirih delov ognja, oziroma zgorljivih snovi. Odrasla oseba, ki tehta približno 70 kg, proizvaja, če počiva 24 ur v sobi, 2400 kalorij, torej 100 kalorij na uro. Kadar strežnica umiva bolnika, ne sme Imeti mrzlih ne vlažnih rok. Golo telo se najboljše počuti pri temperaturi 31.5 do 33.5 stopinj Celzija, oblečen človek pa pri 29 do 31 stopinjah Celzija. Brusnice smatra C. R. Feller zaradi njihovega bogastva na vitaminu C in Jodu za izredno važno hranilo. Preiskave na monakovski kliniki za ženske bolezni so dognale, da izvirajo štiri petine ženskih krvavitev po klimakteriju Iz raka na maternici. Poljsko prestolnico je obiskal te dni francoski general Debeney, član vrhovnega poveljstva francoske vojske. Generala je sprejela na varšavski postaji večja poljska vojaška delegacija ANEKDOTA Max Liefoermaita je bil nekoč povaibtJeal v drtrSbo, kateri so muzicirail Štirje amaterski godbeniki »komorno matriko«. Na sporeda Je bila. neka atonaina skladba, ki se Je neskončno vlekla. Hišna gospodam ja se Je po psstlh pnSbR-žafia Liebermjararu in mu zašepetaja v uhotj »Krasno! že osem let mjoracirajo ti gospodje rfcupaj.« »Kaj, samo osem let?« se Je z»dad& ffliflmir »0di se mi, da jih pos&ušam ža najmanj dvanajst let!« Te dni je izšel v Londonu julijski zvezek revije »Nineteenth Century« s člankom iz peresa medvojnega urednika londonskih »Times« Wickhama Steeda, ki odkriva nemške priprave za bakteriološko in kemično vojno. Steed je dobil pred nekaj meseci v roke dokumente, katerih avtentičnost je izven vsakega dvoma. Listine izvirajo iz oddelka za zračno in plinsko vojno (LGA) v nemškem vojnem ministrstvu. Prvi teh dokumentov datira iz julija lanskega leta ter nosi opazko »Strogo zaupno!« To je spomenica neki tovarni za letala. List na govori o uspešnih napadih v zraku. Oblast, ki je sestavila dokument, prosi tvornioo, naj ji sporoči svoje stališče. listina prav nič ne prikriva, da se je oblast za zTačne in plinske napade posiu-Žila poskusov z bakterijami, in sicer z bacilom mikrokokkus prodigosus, ki se red-koma najde v zraku ter v malih množinah človeškemu življenju ni nevaren, zaradi česar je posebno prikladen za bakteriološke eksperimente. Poskuse s tem bacilom so .Nemci napravili na ta način, da so izpostavili posebno ploščo na raznih krajih. Plo-iča je privlačevala bacile iz zraka, jdh potegnila nase in jih zbrala ter pokazala učinkovitost zračnega bombardementa % mikrobi. Spomenica navaja rezultat preiskave o kroženju zraka v podzemlju Pariza m Loo- plinsko vojno ter navajajo izkustva, ki so jih nemške oblasti napravile doslej s tekočimi kulturami mikrokokka v letih 1926 in 1927. Ti poskusi še niso zaključeni Druga spomenica, ki je prišla angleškemu publicistu v roke, je študija o uporabi bacilov v tekočem stanju. S takšno tekočino polnijo Nemci letalske bombe. Steed navaja dalje razlago o metodi za metanje iperitskih plinskih bomb, ki dosežejo do 80 kg teže, ter bomb, napolnjenih z gor-čičnim plinom. Nemške oblasti so izdelale tudi natančen načrt o napadih na utrjene postojanke v Franciji. Tvrdke, na katere se obrača okrožnica, so bile naprošene, naj vsebino pozorno pretehtajo ter sporoče svoje misli nemškem« vojnemu ministrstvu. Angleški izvedenci za pimsfco vojno pa so dešifrtrali tudi dokument, ki 5e posebno kompromitira nemško vojno ministrstvo. Listina je vsebovala rezultate nemških vohunov v omrežju pariške podzemske fe-lezice. Tem agentom je bilo naročeno opazovati tn odkriti način, kako bi kroženje zraka razširilo in razneslo bakterije m strupene pline po vsem Parizu. Vohuni so izjavili, da smatrajo za najbolj varno takšno razšrrjevališče okužbe postajališče podzemske železnice na Plače de la Conoorde. Iz nemških listin izhaja tudi ugotovitev, da so Nemci, preden so šli na delo v Parizu. napravili slične poskuse tudi doma v Berlinu. VSAK DAN ENA Mož v omari Gospodinja: »Ah., tukaj se Je skril vlomilec! Vendar je tudi pri nas enkrat nekaj novega!« t Sreda, 1 TO 1934 L. WoIH: 37 Garragan Roman Brez besede je odložil slušalo. ^ Ko je Garragan dragi dan stopil v liišo polkovnika pl. Queissa, se pokazalo, da je bil njegov strah pred srečanjem z Nikolmo necsi»ovan. Mirno in brez notranjega pretresljaja je podal Nikolini, ki se >e bila že pred njim vrnila, roko. Ukrotil se je bil. Tudi Nikoiina, ki ji je posmeh kar drgetal okoli ust, se je brzdala, tolikanj jo je osupljala izprememba, ki se je bila izvršila z Garra-ganom v teh nekaj dneh. Še bolj zbit je bil na pogled kakor prej, nekaj gub se je bilo poglobilo, in ustnice so bile videti nekam stanjšane Še bolj tog ie M kakor drugače in tolikanj umaknjen vase, da ni bilo moči predreti ledene stene, ki ga je ločila od drug.h ljudi. Celo polkovnik Queiss je opazil to izpremembo; zadrega se ga je polaščaia, ko je gledal gostu v negibni, obrzdani obraz, ki ga ni bilo moči pripraviti do življenja. *,*,•• Nazadnje ie stari gospod skoraj boječe vprašal: »Ali imate skrbi, Garragan?« . .,.,«, n • »Ne. gospod polkovnik, nobenih skrbi nimam,« je bil odktomUni odgovor. - , S tem je razgovor popolnoma zaspal. Polkovnik se tu upal vec ničesar reči. Nikoiina je stala pri oknu in duhala cvetoče hijac:iite. Garragan je sedel kakor obsojenec in ugibal, kaj je ljudem, da ob nedeljah z vabili grenijo drug drugemu življenje. Tedaj je vstopil grof Henikstein, ne tako samozavesten kakor po navadi, a vendaT svetsko neprisiBen m ljubezniv. Polkovnik, M je imel zelo slabo vest, je predstavil mladega Avstrijca kot sina svojega prijatelja in vojnega tovariša rn se kar oddahnil, ko je Garragan, čigar jeze nad tem zaskokom se je tolikanj bal, zelo prijazno podal gostu roko. Nikoiina je z začudenjem spoznala y grofu Hemksteinu mladega človeka, ki ga je bila videla v vmami, m z veliko radovednostjo opazovala Glorijinega prijatelj. Kako je prišla stara ženska, zakaj Gloriji je bilo> vendarle vsaj devet in dvajset ali trideset let, do takega čednega dečka? se je vprašala Nikoiina in se v mislih malone priklenila Glorijina privlačnosti. Tako se je zgodilo, da so vsi pozdravili vstop mladega grola kakor odrešenje. Henikstein je brez težave sprožal razgovor, ki sita se ga udeleževala polkovnik in Nikoiina. Še Garragan je gledal manj pusto, in podoba je bilo, kakor da bi ga ne skrbna mladost avstrijskega plemiča veselila. Pri kosilu je seveda spet sedel kakor kame-niti gost in moril vso družbo s svojim grozečim molkom. Gospod sosed pa res ni prijeten sodržavljan, )e pomisEl Henikstein, ko je s prijaznim nasmeškom napil Garraganu. Vobče bi bi-1 z as t ran grofa lahko ves 'Potsdam vrag odnesel. Take puščobe še ni pomnil. In to strašno kosik>, ki so Si vrli ljudje z njim kvarili nedeljo in želodec! »Kako vam prav za prav ugaja v Potsdamu, grof Henikstein?« je vprašal polkovnik. »To je težko povedati, gospod polkovnik. Potsdam vpltva na ubogega Avstrijca nekam tuje in poražaioče.« »Oh, nikar se ne delajte!« je posmehljivo vzkliknila Nikoiina. »Kar po pravici povejte, da se vam zdi Potsdam grozen.« »Ali me hočete zapeljati v laž, gospodična?« »Ne,« je suho odvrnila Nikoiina. __ »Hotel sem samo reča,« je pojasnil Henikstein, »da našega človeka ti veliki zgodovinski spomini nekam težijo. Tu hodite povsod v senci Friderika Velikega, in Avstrijec se zdi samemu sebi še manjši, kakor je že tako in tako. Mi imamo samo očeta Radeckega m njegovo koračnico in potem še cesarja Jožefa, ki si je s svojo zgodbo s čevljar je vo hčerjo zagotovil častno mesto v ljudskih srcih.« »Zdi se mi, da se norčujete iz nas, groi Henikstein,« je rekla Nikoiina in se mu nasmehnila. »Meni se pa zdi, da me previsoko cenite, gospodična.« Kakšne neslane čenče, ie zlobno pomislil Garragain in mahoma začutil liubosumnost, ki ga je še mučneje pograbila, ko sta Henikstein in Nikoiina po kosilu stala pri oknu in se očividno zek) živahno razgovarjala. * . »Veliko prošnjo knam do vas, gospodična,« je rekel nemicstein. »Kakšno neki?« _ »Dajte mi priložnost, gospodična, da morem četrt ure na samem govoriti z vami.« Za trenutek se je Nikolini zazdelo, da ji nemara hoče prizna« bubezen, a v tem se je spomnila Glorije in se sama zasmeiala svoji neumni domislici. »Morda pri normalni uri na Potsdamskem trgu?« Mladi grof ni razumel posmeha in je resno odvrnil: »Kjerkofi hočete, gospodična.« Zdaj se je Nikoiina ujezila. »Ali veste, da je nenavadno, kar takole povabiti žensko na sestanek?« »Vem celo, da je neodpustljivo breztaktno. gospodična, afi zadeva je tako važna, da boste sami našli zame olajševalne okolnosti V« »Za kakšno zadevo pa gre?«____ CENE MALIM OGLASOM Po 50 par m besedo. Din 2,— davka za vsan oglas m enkratno pristojbino Din 3,— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni. ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi m ženitve se zaračunajo po Din i.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratne pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. vrsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasneea^oddelka .Jutra, JJJ,, J#_ „ Inamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaj naročila, oziroma jih je vposlat i v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam se mampulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naredila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, se naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Din, davefc 2 Din za Slfro al) dajante na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Stalno službo ektadižen.ikin. D<*pise na ogl. oddelek »Jutra« poti šifro »Bo-br-e obresti«. 17650-1 Atelje Bazanella T Setenburgovi ul. sprejme takoj 1—- eajnoetojiii •»mo&ii-e.i ra boljše delo. 17441-1 Frizerko perfektno v maniki-reBin in onduiira-nj-n, event. z ^ zim.-' njem y« Ju« ondulac-ij« sprejme takoj Peter Ureu-l-e^kn, frizer v Murski Soboti. 17648-1 Brivskega pomočnika dobm rrnr;en-ega sprejme «s.froj Avgust De-I B-ell-o, brivek- gol »m v Dom-žfliah. __17672-1 Slaščičarja ml« ;5 ftga (»prejme etašSi-fema, "lutet v Skofji Loki 17667-1 Beseda 1 Din. davek 2 Din šifro ali dajanje na oslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Motor s prikolico B. S. A. 500. nove tipe, prodam ali zamenjam za avto. male kubikaže. Branko Šenečič. Zagreb, Mnk-simireka 77. 17642-10 Beseda 1 nm <3av»tt 2 Din za šllro al) dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 ntn. Moško kolo bn-ljš-e znamke, dobro ohra-n'e"no, kupim. Ponudbe no o tri se. oddelek »Jutra« pod >Takoj plačam«. 17654 Spretne pletilje in učenko m. »<«1tm> aoreim« K. M petni trg 'iS.__176S1-1 Natakarico ("trrejSo, pošteno rn pridno i nekaj kavcij«, išc-emn. — Naeiov v og^o^n-em oddelka >Ji:itra«. 17C07-1 Gradbeni tehnik p prakeo, vešŽ nemSeine. dobi rapoelenie. Ponudbe na okrasni oddelek Jn-tra pod ^Tehnik«. 17700-1 HJJM. 1 Ofn davek 2 Din ea šifre al! dajanje oa 31 o vsi 5 Din. Najmanjši Tnesek 17 ntn Frizersko vajenko 'rn^rn. Na-^ov v o?!, eddelk n »Jut-r3«. 176S0-44 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na eIovei 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Trg. sopotnika proti dnevni od*kod-n:ni 70 Din sprejme potnik, ki po-toje z evw>m po Sloveniji. Forrcd.be na o?'-«*5- oddelek »J-rr--3K pod »Prispevek«. 17673-5 Beseda 1 Din davek 2 Din 8a šifro ali dajanje na Slova 5 Din. Najmanjš" znesek 17 Din. rnjaH 1? Din Prvošolke V»tru"'ram francoščino in matematiko. Naslov po^e ojrlaimi »ddelek »Jutra«. 17659-4 Beseda 50 para daveB 2 Din za šilro ali da Janje naslova 3Din. Naj manjši »r>ecpi? 12 Din Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din, ... Kopalno banjo dobro ohranjen« kupim. Ponudbe na osrlae. oddelek »Jutr«i« pod. »Banja«. 17690-7 Trgovski lokal za prihodnje četrtletje iščem v bližini Kon-grftsmejra trga. Ponudbe t opieom lokala in ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod »Št. 444<. 17611-19 Seseda 1 Din davek 2 Din za šifro al! dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek l'i Din. Pohištvo 7« - epa!n,i sobi, 1 madra-ci za polovično ceno naprodaj v Kamniški u'. 4S. 167.58-12 Otomano za. 300 Din p^da Mara Andiovic, Kolodvorska 11. 17665-12 V najem beseda 1 Din davek 2 Din aa šifro ali dajanje na Mova 5 Din. Najmanjši znesek .1 Din Pekarno s hišo doi>ro vpeljalo j ? .»d- {.»otovainja oddam tafcoj v naje-m. Ponudbe na nael-ov J." Moškerc, Ljubljana — Tavča-rj-eva ulica št. 2/n. 17504-17 Dvosob. stanovanje solnčno, s kabiait>t.om, kopalnico, ž verandama in oentraJn"> kurjavo r. s 650 Din oddam mali dnržiai, in enosob. stanovanje 1—2 osebama na Gerbičevi ceet.i. Povprašati v 0 razno vi nlici štev. 3/'T. 17666-21 Stanovanje otiftoječe rz 3 sobi« in pri-tiklin. za 4-50 Din oddam z a.vgn&tom v Zeleni jami. Val. Vodnikova štev. 15. 17663-21 Trisob. stanovanje s kuhinjo, kopalnico in teraso oddam 8 1. avgustom. Ogleda p« dnevno me-d 14. in 16. uro. No-b1u-v pove og'a«u oddf»l°-k »jutra« 17677-31 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek l1? Din Hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodor — (Ljubljanska kreditna ba.n-ka etč.) j-emJ.jemo d'0 preklica zoi>©t v račuin. A. & E. Skabeme, Ljniblja.na. 176S4-16 Samostojni mizarji! Oddam v najem v dobrem podjetnem mestu poplnoma urejeno več jo mizarsko delavnico z vsemi pripadaj oilml stroji ln orodjem. — Obratni kapital se potrebuje okoli 18.000 Din. Kje pove pod šitro »Dobro opremljena mizarska delavnica« oglasni odd. »Jutra«. 17441-17 Šivilja ■rojena finega in prepro-ptegrt šivanja, gre na dom po zelo nizki ceni. — Po-niidoe na oglasni oddelek »Jul.ra< pod »Šivilja«. 17639-2 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje ca Blova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nudimo Vem za majhen dec-tr dobra oblačila- A. Presker Petra cesta 133 Ljnblj'ana. Sv. Seiem železa ra-blj^nega in novega, veliko skadišče strojev, jer menic.kotizol. (J in I tra Tura, tračnic, jekla, pločevine, cevi ftd. Miroslav Kras, Zagreb, Sajmišna <8/*., telefon 66-49. 175-6 Beseda 1 Din. da^ek 2 Din za šifro ali dajanje na slova s Din. Najmanjši znesek 17 Din Majhno hišico z vrtom kupim na deželi. — Kuipnina v gotovini pri sklepu pogodbe. Pojasnila daje Ivan Kodrič, trgovini, Fram. 17265-20 Za letovišče kup^m ali vzamem v najem hišico na Gorenjskem ali Gornji Savinfiki domi. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Weckend«. 17645-20 Lepo vilo z velikim vrtom in ga-ra- žami, v bližini tehnike v Ljubljani prodam. Posredovalk izključeni. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra 17674-20 Nova vila v krasni legi, s 3 stanovanji '.ti velikim vrtom radi preselitve pocemi naprodaj. Informacije daje Zeelmer, Maribor, Radva.nj-ska 18. 17693-20 pp1n davek 2 Din za šifro ali dajanje lin slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro k n p 11 j e rn.finerij« dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica štev. 36 — vhod in Vido vda nske ceste (pri go stilni M >žica). 70 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Trgovino z mešanim blagom oddam na prometnem kraju na deželi; — Ponudbe n® po-4ružn;co »Jutra« v Celj-u pod značko »Ste sigurni«. 17548-19 Gostilno odd.nm v najem. Naeliov v oglasnem oddeiku ».Tutm« 17602-! 7 t&mSfaA Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali datanle na ilova 5 Din. Najmanlš' znesek 17 Din 48 m' bukovih drv knpi krajevni šolski odbor na Jezici pri Ljubljana. — poizvedba v šoli. 176DS-15 eseda 1 Din davek 2 Din za šifro ail dajanje na >lova 5 Din Na 1 manjši znesek 17 n;n Dijaka (injo) v vso oskrbo s>pre_me učiteljska rodbina k sinu drugošo^u. evedrt. k hčerki šestošolki. Za nižje rede pomoč in skrbn-o nadzorstvo v vseh predmetiih. za oddih velik travnik, solnčio in zdravo stanovanje, 20 minut boda do univerze in 15 minut do liceia. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra.«. 17577-2-2 Stanovanje Trisob. stanovanje prenovljeno, su-bo, ves dan solnSno, oddam z avg-n-stom na Trnovskem pristanu ?t. 40/1, levo. Cena primerna. 1768S-21 s 1. avgustom oditam. Pojasnila daje Sušnik. Zaloška cesta. 1T?76-21 Enosob. stanovanje t "rili pod R-ofattTkcm, veliko in &ol;niiH>, po zmerni takoj odda Anton Fa.tur, Veima pot 8t«v. 7. 17703-21 Pvcsob. stano^anfe parketi-rano. r prit.iklinami oddam na Kodeljevem — Povšetov« ces-ta štev. 37. Vprašati v kleti. 17C>&-21 Stanovanje sobe in kuhinje, »o-lnčmo, zračno, z vsemi pritikli-nn™i oddam t Verovškovi uJici 5t. 63. 17687-21 Dvosob. stanovanje s prrtik-inanvi oddam. Po-i«ve se v trgovini Kovači«, TvržeJutra« pod »Brei otrok«. 17657-20/a Stanovanje 2—5 <»ob x vsemi prctiMi nami. v rent« mee** ifče skratka dveh oseb za november. Naslov r og'np. oddelku »Jutra«. 176R5-21/* Stanovanje eno- sli div^obno iSie zakonski par brez otrok. — Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod »Redno in točno plačujem«. 17666-21'a Stanovanie dvo- ali trisobno, išč-e mirna stranka za takoj « 1. avgustom. Po«nudbe na og'as. oddeiek »Jutra« pod »V redu plačujem« 17686-91/a \Al£SJmn 3e?ed8 50 para da ve t •■ Din ea šifro »u da lanje naslova 3 Din Na) -nuni* *nesp* 1? <">ln Prijazno sobo oddam oolidnemu goepodu, anvent. t hrano. Nasl-ov v ogaeaem oddelku »Jutra« 1463-23 Opremljeno sobo zračno in »olnčno oddam Cesta na Rožnik štev. 47. 17622-28 Gospoda ali gdč. solidno osebo, sprejmem v zračno in svetlo eobico poleg Ljudske kuhinje, po zelo nizki cen.i. Ogledati med 1. rn 2., ali po 6. nri zvečer. Bolha, Strel iška iti i« 10/n. 17621-23 Lepo zračno sobo s posebnim rbodom. oddam za jfllij na Resljevi cesti 3/H, desno. 17620-23 Prazno sobo oddam v Rožoi ulici 17664-23 Prazno sobo * »trogo eeTMriranim vho-dom, pripravno za lokal ali p!sarno, takoj oddam na Sv. Petra ee*6i Stev. 27. 17651-23 ZA SONČENJE priznano najboljša beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 6 Din Nalmanjš" mesek 17 Din Dvosob. stanovanje pritliono, parketirano; v novi viK pod Rožnikom oddaim s 1. avgustom. — Naslov pove oglcs. oddelek »Jutra«. . 17623-21 Dvosob. stanovanje s parketi, kopalnico, balkonom in pritiklinami oddam v prvem nadstropju nove vile na Mirju. if»r-montova ulica štev. 23. 17603-21 Štirisob. stanovanje z vsemi pritiklinami, ob Bleiiveisovi cesti veled selitve s 3. avgustom oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17583-21 Lokale primerne za gostilno, z inventarjem, ali za kake druge poslovne prostore, s pripadajočim stanovanjem v hiši na Zaloški cesti 7 v L'ubijanj (nasproti obče državne bolnice) takoj oddam v najem. Pojasnila pri hišni lastnici. 17679-19 z elektriko in pariketi, 7.e 500 Din takoj oddam v Florijaneki nlici št. 22/T 17440-21 Eno«ob. s+anovanie s predsobo, blizu magistrata oddam z julijem za 550 IVn mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17699-21 Majhno sobico e posebnim vbodom, oddam. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 17655-23 Lepo sobo v centru metts oddam solidni osebi ia 250 Din. — Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 17644-23 Sobo v Beefliovnori »lici oddam s 15. julijem boljšemu solidnemu eos^vvd-u. Naslov oov« oglas, oddelek Jutra 17670-23 mmm Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek l? Din. Mlade jerebičarje (Deutscbe Tanter), čistokrvne, odda 00 nizki ceni Seriani v Slov. Bistrici. 17320-27 Solnčno sobo parketiramo, « poaebnim vbodom, z aH brerz oskrbo odda M. Ravnikar, modni salon. Gregorčičeva ul. 5, dvorišče, I. nadstropje. 17675-23 Sep. sobo Ssfcn ra irsčoo, večjo s*i mamjšo. praino sJi opremljeno oddam 1 ali S boli-šima solidnima osebam*. Oiril Metodova WT. levo (pri «v. Jožefu). 17691-23 Opremljeno sobo poceni oddam pri ev. Petru v Cegnarjevl »1. 4/T Z« jnH in avguBt oddam tudi cel« stanovanje. 17666-39 Sobo leoo cpremljeio, t po6eb-n-im vhodom, elektriko in parketom, v sredini mesta oddam s * IS. julijem *o-lidoemu gospodu. Nasl«w v oclasnfm oddelku Jutra 17696-23 NATIS TEKOtA kHEMA Beseda 1 Din davek 2 Din ra Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Nalmanlši mesek 17 Din Ženski dežnik svilen, je iigubila dam« v nedeljo rvečer od Dajda-ma do Tivoliji. Proti nagradi prosim najditelja, d* j« odda g. Lojku v tobačni tovarni. 17701-2S Rumena papigica j« uSla. Proti nagradi jo je oddat! pri Hribarju^ v Beethovnovi nlici št. 15/11 17671-27 Stroji rfeseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din 2 elektromotorja 2 Vt EP, 280 V, vrtilni tok, 1000 do 1200 obratov, ie rabljena, a v popolnoma dobrem stanju iščemo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Elekromo-torja«. 17617-28 Dražbe Beseda J Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Javna dražba najdenih predmetov se bo vršila 6. julija ob 9. ur: na glavnem kolodvoru v Ljubljani. 17678-32 Rctzno rieaeda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Dlifc Najmanlfr znesek 17 Din Telefon 2059 Premog jT Kar bopaketr drva In koks w ^ nudi POGAČNIK Bohoričeva nlica 5. ALEKSANDROVO OTOK KRK NAJLEPŠE KOPALIŠČE GORNJEGA JADRANA HOTEL VILA LUCIJA tik ob morjr PENZION DIN 55—65 - PRVOVRSTNA POSTREaBA -ZAHTEVAJTE PROSPEKTE — UGODNE PAVŠALNE CENE 178 NOVA UPRAVA BORIS M. PLESN1ČAR (PREJ V PARK-HOTELU NA BLEDU) 'U ŠTEVILKE GOVORE Danes morete že povsod dobiti za Dill 6*50 poskusno steklenico pravega PIAMA ............—.....——B—m FRANCOSKEGA ŽGANJA ki za časa velike vročine hladi, osvežuje, krepi. Ona je neobhodna za nego telesa, ker jači, umiruje in ublažuje. rm Beseda V« Din davek 2 Din r» *ifro ali iaianle na Mova B ntn N»lman1Si vnese k 20 ntn Samostojna dama inteligeintna, sredoji-h let. vdova, leli koreopondirati t ietotskim gospodom, ne pod 40 let. in brez predsodkov. Dopise na oglae. oddelek »Jutra« pod lilro »Der Ruf ina Wei*e«. 17Sj6-34 WJTiTII7% Beseda 3 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 9 Din Najmanjši znesek 30 Din Zdiskreditirano )e posredovanje Poeta ni te sam avoj posrednik m diekrecijn, fcez provitije. Izbor ienitbenih ponuda za Din 10 (marke) razašiije »Daruva-rčnn« — Da-ruvar. 17602-23 Obvestilo Rezor-a koocesijoiiirsnega zavoda rj »klepanje znkotiov. Zagreb. — Poročiti se žele: Trije pomorski kapetani srednjih let, aktivni. In-žerijerjl, državni uradniki 32—45 let. Oficirji ju?o-siovenske vojske: pešadij-dki poročniki 2S—-12 let, sodni kapetani S2—4« le«, konjeniški knpetani 33 do 37 let. artiljerijski kapetani 32—36 let. peSfldijski polkovnik 45 let. Državni uradniki: železniške. finančne .sodne in policijske stroke "d »—47 let. Zdravniki fdrji. medir.inel od 29—45 let. Odvetniki 30—ji let. Profesorji in nčitelii od 28--1S let. Trgovci z lastnimi ht?«mi in ♦rgovfKi.mi od 26—54 let. Posestniki In ekonomi od 28_30 let. '— Informacije in prospekte razooSilja proti vposlat vi 10 Dir v n o * t n i h znamkah naj-(iVVr"tineje ln nsfhitreje-»REZORcc, Zarreb, Poita 3 176«! So REDKA PRILIKA! Z Din 1,500.000 gotovine lahko postanete solastnik na polovico najmodernejšega, velikega, v centru Zagreba ležečega hotela, vreden 7,500.000 Din. Pismene ponudbe na oglasni zavod »REKLAMA« v Zagrebu, Preradovičeva ul 2/n, pod »Rijetka prilika«. DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA. čim pa opazite pri deci ali odraslih, da jim jed ne prija, da niso dobre volje, je to znak nerazpoloženja. Ne boste storili napak, ako jim dasta takoj v malo vode ali mleka prašek »Magna«. »Magna« čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico. »MAGNA« prašek se dobiva v lekarnah, zavojček Din 4.—. . _____ Reg. S. br. 4788-S2. Na križišča centroma Ljubljane oddamo za 1. avgust v I. nadstropju komfortno stanovanje ibstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale za: zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike agenture modne salone. 4745 VnraSati ▼ oelasripm oddelku »Jutra«. K U B A N Y-«JEV MATE ČAJ nrani ter krepča živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu; Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resijeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 Različni železni rezervoar! (tanki) okrogli ali pravokotni, 3 do 10 m« vsebine, centri?ugalne črpalke, mlin« ski agregati (Mahlgang) in krogljičasti mlin se kupijo. Ponudbe na: ALOMA COMPANY d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova 2/1. 5793 Čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" VABILO na redni letni občni zbor »LJUDSKE SAMOPOMOČI44 registrovane pomožne blagajne v Mariboru, ki se bo vršil v nedeljo, dne 15. julija 1934., ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma potom izvoljenih delegatov. DNEVNI RED: 1. Pozdrav in poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo članov nadzorstva. 5. Volitev načelnika, odbornikov in nadzorstva. 7. Sprememba pravil: a) zvišanje starostne meje, b) doba delegatov, c) zavarovanje za doto. 8. Slučajnosti in nasveti. V smislu § 9., točke 10. se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih delegatov, ako prvi ni sklepčen. OPOMBA: Po § 9., točka 15. blagajniških pravil sme vsak član staviti občnemu zboru predloge, katere pa mora 8 dni pred občnim zborom javiti pismeno načelstvu. Tak član se sme udeležiti tudi občnega zbora in tam svoj predlog ustmeno utemeljevati. k" fj^f 39.- J T (T1 49.- 'V. Svoj dopust boste najbolje izkoristili z zdravimi nogami. Obiščite naš oddelek za negovanje nog, kjer Vam bomo brez bolečin odstranili kurja očesa in strokovnja-ško masirali noge. Naša izbira nogavic bo zadovoljila Vaš okus. Moške nogavice, flor za Din .......7 - in 10-- Ženske nogavice, svilene za Din........19 - in 29*- —I L/ // t* 27-34 35-38 39-46 Din. 35.-Din. 39.-Din. 49.- % 25.- r c t 39.- A As 59.- /*: s isšs necT 69.- 39.- M m® C? Otrokom za poletje napravite največje veselje če jim kupite naše udobne in trpežne ^SPORTKE". Kratke nogavice, bele aH barvaste, za otroke Din . . 5'- in 7", za ženske Din .... -Z & c / m I . — M. © mmmm> ♦ • * * .: « >■■ . ». ♦ «« : • • * « . ♦ - SUS - * - 69.- m h 1 »S Kadar greste v kopališče in na počitnice potrebujete udobno obutev. Brez zračnih in lahkih čevljev nimate poleti pravega zadovoljstva. Pri nas dobite poletne čevlje, ki bodo zadovoljili Vaš okus Vaš žep. m D*«* Ravijeo. Maja za konzorcij »Jtttnu Adoii Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot t*ka««ja STue Jezer**. Za takratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani /