Št. 12. V Gorici, V torek due 30. januviirija 1912. tečaj XLII, Izhaja trikrat la tedee, in sicer T torek, fctrtck in soboto ob i. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom poštljana: vse 1©*» • • **>• ^ Za Nemčijo K 16*60. — Za Ameriko in inozemstvo K 20.— posamične številke stanejo 10 vin. J&mk' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu*»Kažipot po Gariškem in Gradiščanskem' u dvakrat v letu „Y OZai red Že- leznic, paniko? is paštaih z?. za. Ifa naročila feres doposlane na-totnm se se oziramo. *Yse m narod, svobodo in napredek!« Dr. K Ldvrič, • Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v 1. nadstr. na dagne. Upravtiištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1 nadstr. na lavo v tiskarni; Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi iaposlanice se računijo po Petft-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin, 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta..— Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, — Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov, J, Fabčič) tisk« in ml. V Gorici, dne 29. 1. 1912. Jugoslovanska politika stoji v znamenju nasihtva, kakršnega parlamentarna zgodovina evropskih narodov ne po/na. Zgodilo se je sicer že, da so vlade, samo-sifniki i:J. razlastili parlamente, razgrnili zbore 7. vajas?kc močjo, postavili jih pod obtožbo, a povsod je tako postopanje imela značaj velikopoteznega imperializmu, ki se da vedno se razlagat!, če že ne opravičiti. Kar se pa godi na slovanskem jugu. t - presega ne le met«» navade, to presega ;e>'f;je najnesramnejšega polkičnega maji 2T raz-v(.ll;»v'li mandate veieposestva in trgov: pr/ialjevali sf> v Ljubljani z razvetjavljen-jem me :ii:!i :uat»dat:iv. Najlepši p:i je zadnji d':zr,.l:k n:i HrvaŠkem: T inašičH st ni j.o.sreeib J.bitr večine, iti r/,v! ban Čuvaj je d;>govor;;o L ogrskim nuTMjrcdsednikoot Kliiicn-Hedervarvjun m z najvišjim do. r.ljcnjem razpustil pravkar izvoljen*' lir-va*ki s;»b :r. predr; .v K' te-la k-jscI. Razpisane b::.d'j nove volitve, kjt-r se bodo evropsk :¦ postali SkanJfill nadaljevali, do-ker rte f/krvavt '»pozicija. Ustavnost, tv;:je one je korupcija. Vlada, tv ic irue je ti raniš. 1» s takimi ljudmi hmiirn opravka? Bach je ustavo vsaj suspendiral Kfuietm tega ni treba, r-.lirična zavest je tako deratna. da on na ustavo žvižga. Ali }e to vse res le zadnji ztibelj rcuk-eije, ali pa se ono malo politične svobode, ki jo Imamo, približuje uničenju? V morju reakcije, v kterein tur.etm. je t.j vprašanj«* upravičeno. Če utonemo, je to krivda ¦ - nas sa?n:h. K. IN. K. B. Kciuric!*: Ideja brez moči. Misli med vajno nevarnostjo**) Pr? t okoli 19 stoletji sč je z navidezno zmago, rostji) priborila svojo pot v Evropa ideja krščanstva, ki zametava vojno in priiiaša mir ljudem rta zemlji. V zgodovini so bila te.f ideji pripravljena tla po imperiju Rima, ki sicer ni bil milijon kot krščanska država ali kot država ijtfbezni irs -bratstva, vsekakor pa kot država. Tako se rr. pr. Aleksandrinec ni mogel imenovati Rimljana, pač pa državljana sveta, Ker je svet bil rimska država In Aleksan-drija nje del Organizacija krščansko-katatiške cerkve je bila osnovana mednarodno, mednarodno ne le po vsebini svojega nauka, marveč tudi politično: kot teokratična formula rimskega imperija. Ali vsaka resnično verska misel se spremeni v farso, kakorhitro jo preneseš v politike. Politika obstoji v bistvu iz .iom-Pnmiscv. koncesij in pogojnosti, verstvo Pa je kategorično in brezpogojno. Že ?;uo si dub :venstvo kot >¦ božje orodje« ne sme lastiti nikake pojitične moči. Ct njihova verska oblast ni tako velika, da bi vsaka oosverna oblast poleg nje izgubila svojo uprav.čenbst. če m mogoče politike nado-. mestni z versrvcm. — petem tndi verstva ne smemo nadomeščati s politiko. Če bi n, pr. sedaj izbruhnila vojna med Francijo in Nemčijo, bi katoliško duhoven-stvo v Franciji v francoskih cerkvah prosilo za zmago francoskega orožja, v nemških cerkvah pa bi katoliško duhoveustvo p.osilo za nemško zmago. Da zmagajo Francozi, bi moralo pogirati deset in sto-tisoč Nemcev in francoski duhovni bi za to hvalili 'boga; za stotisoč postreljenih Francozov bi doneli zahvalni nsalmi iz nemških katoliških svetišč. Skratka, na verstvu posvečenih krajih bi doživeli smeši, c in ponižujoče prizore, surovo, absurd-i::: komedijo in pobalinsko zasramovanje božanstva, - zasramovanje, ki bi ostalo nekaznovano, dasi je kazni veje, kakor vj'ak-0 drugo v paragrafih kazenskega za-krna. Nuj bi sedaj kdo v Nemčiji, Franciji ali nr.jbigr?tnt'jši med bigotninn, v Angliji vstal kdo izmed nas in rekel; »Pisano jo: ¦Ne vbijaj!« in ti ne smeš uničiti človeškega življenja, ker smo vsi otroci enega očeta ...«. bi mu odgovoril vsepovsoJi f-.ičen smeh buržoazije. in ta. ki je govoril, bi moral umolkniti vspričo sočutnega posmeha takozvanih satnostnjno mislečih mož. lu vendar se btiržoa o priliki kar cedi samega krščanstva, že deset- in stoletja m*ii. Francozje so vzbunili ,>{>obratim-s! ]« revolucijo, Anglija in Nemčija pošiljata misionarje. krščanstva v paganske dezHe. Kakšna komedija! Zcpt*t katoliška cerkev. Naj bi sedaj AKta! Pij X.. ta nepolitični, versko čuteči papež, ignis ardens, in izrekel v encikliki ali metu preprio: »Vojna se ne skladu /. nauki krščanstva. Jaz, pontifex nvaximus, sem bogu odgovoren za vaš dušni blagor, ter prepovedujem katoličanom vojskovati se In ubijati svoje brate!« Li ne bi to imelo nepreglednih posled!e? Tako bi n. pr. Nirnčija po svojem poslaniku takoj uložila p-S rhnski kuriji protest proti temu neza-s!!?anemu >ant"m;!itarizmu«, nemški centrom ali vsaj .njegova večina bi izjavila, da je dogodek napravil nanjo skrajno mučen utis in da papež gotovo »ni tako mislil«, ter bi poslal na tihem svoje odposlance v Rim z nujno prošnjo do papeža, naj dovoli koncesije »lokalnim, .razmeram«: »Vitalni interesi nemški^ katolikov! ... Cen t romaš ni nič slabši državljan, nego kak ... Državo ohranjujoča stranka, in dajte cesarju, kar.je cesarjevega ... Razpust naših telovadnih društev ... Voda na mlin liberalcem«. (Kakor pr? ras! Op. prev.) Vsa ta buna bi bila polna trzajoče smešnosti in zmeda bi bila, kakor v mravljišču. In vendar bi ne bilo nič bolj -naravno in samoumevno, kakor o:? o °"evo -dejanje. A y in Nemčija: ... Plemsko sorodna naroda ... Hvala za prekrasni sprejem ... Viljem.-------Studijska komisija angleških dimmkarskih mojstrov v Mona- kovem.-------40 nemških vseudiliščnikov s" talnim svetnikom N. obišče Oxford in Looidon. Presrčen sprejem ... Ententecordiale se ne obrača proti... Poleti 1911: Socialistični poslanec Macdcnald v angleški zbornici poslancev: v... Narodna čast ...Ura nevarnosti ... Vsakdo bo na svojem mestu.« *. Mih! NVmvijo. Francijo. An*Iijo rssdi marc-ste d« ie. U revije >Maxz- III. 1911 prstožit K. * V Ko smo s tega mesta nekoč iz verskih in nravnostnih razlogov govorili proti smrtni kazni, so listi zasmehljivo govorili o »filozofiji slabe prehrane«. Ti listi bodo tudi morda glede vojne zavzeli to nletz-schejansko rvtalfšče silnega nadčloveštva. Ko pa že govorimo o »filozofiji slabe prehrane«, ne smemo pozabiti veteranov iz zadnje vojne (187(1.71), ki hodij> tod okrog in ki se jim pozna, da se slabo hranijo in da se morajo piav malo nietzseliejausko pretolčt z lajno, vedeževanjem in drugim firlefancoro. In ko že govorimo o Nietzscheju: Kako razočaranje smo doživeli, ko se je po veliki vojni pričela razvijati ona vojaško« pilharska kultura, ki je spravila vso Nemčijo, izvzemši Jug, na tako slab glas! Zato ne verujem), da boste v Nietzscheju našli epravično vojnega furorja, dasi sta se po vsej krivici že navadili smatrati ga za zagovornika vojne. Naša kultura nima pričakovati mihenen izboljšanja iz kaka zmage nad Francijo. (Konce prih.) DOPiSi. Rukavuc pri Opatiji, (Samomor ali umor.) V soboto zjutraj ob 5. uri je našel prožni uslužbenec južne železnice Niko Kučič ob svojem obhodu pred rukavškim železniškim predorom hitro onkraj mostu ležati na tiru mrtvo žensko. Bila je popolnoma mrzla in trda. Obvestil je nemudoma telefenično postajo Matutje, na kar je prišel prožni mojster Seidel z ljudmi, da so jo pokrili. Postajni uradnik pa je obvestil hitro politično oblast in žeitdarmerijo. Kako se je zgodila nesreča, se ne ve, r. sledovi, kako bi bila šla v smrt, se dobro p"znajo. Na kolu lesene ograje se namreč pr-znajo ilovnat: sledovi od čevljev, kamor je g :t:;vo srpla, predna je padla v pre-p.;J na železniški tir. Ravno tako se pozna, kod je zdrčala v prepad, ker je od-krušena zemlja. Predno pa je prišla na ta mesto, je morala preskakati zidove, takšne, kakor se po navadi vidi po Krasu, kajti le črez take zidove vodi pot do tega kraja. Iz tega je sklepati, da je bila morda zasledovana od koga ali pa da je zblaznela. Zadnje bi bflo tudi umljivo, ker so Rtfkovčani slišali okoli polnoči ženske klice in ker je imela lase popolnoma razmr-šene in ni nuela nič na glavi. Identitete ttmorjenke ne morejo dognati, ker je v okraju popolnoma nepoznana in tudi oblečena drugače, kakor Ka-stavke. Najbrže bo Kranjica. Krilo je imela pepelnato sivkasto, ravnetak jopič: bluzo pa je imela modre barve s črnimi križi. Na glavi, kakor rečeno, nič. V žepu mal rožič z enim rezilom in žepno ruto, okoli vratu malo srebrno verižico s tremi svetinjami. Drugega ni našla nič komisija. Iz Opatije. — V soboto dne 20. t. m. je bi! v hotelu »Maglica« občni, zbor novoustanovljenega »Slovenskega bralnega in podpornega društva«, kateri je bil prav dobro obiskan. Prišlo je 72 Slovencev, ki so vsi priglasili svoj vstop. Za predsednika je izbran g. Vahtar. Tako imajo tudi Vo-losko-cpatijski Slovenci, kakor reški, svoje društvo*, kar je prav veselo znamenje. Sezija je letos prav slaba. Temu je krivo slabo vreme..Upanje je, da pa zdaj, ko se vreme preokrene na bolje, pride več ljudi. Ta lepi kraj pač zasluži obiska.- Pred kratkjm Je ustavila hrv/atska parobrodna družba svoje vožnje v Kvar-«cru. ker Ji je nrcveč konkurirala Ungaro-Croata in ker jo domačini niso podpirali v tisti meri, kakor je zaslutila. Iz tolminskega okraja. Tolntinsko: (Podpora, oikr, Solskliti. zalogom.) Četrta seja goriškega dteželne« ga zbora dokazuje, da naši trije ideželni poslanci nič ne zasledujejo koristi svojih volilcev In jih nič ne nagovarjajo v' deželnem zboru. V tej seji je namreč prišli v razgovor tudi podpora okrajnim šolskim mh* Kom. ki je pa razdeljena j!eld krivično, Naš okraj ni najmanjši v deželi nitii po številu prebivalcev, niti po številu Sol In vendar dobiva ima šolski zalog unjmiml | deželnega prispevka. Sežanski; okraj, jkl i ima več kot 10 razredov šol manj od na-' , šega, dobiva 8(MM) kron več, gorilki pn, ki I ima le nekaj ntd 60 nizroffov večk dobiva , skoraj trikrat toliko podDore, Ako sprej-mciuo v primero tudi §e furlanske okraje, se prepiičitmo, da sla na škodi tudi ostala slovenska okraja, Naš okraj dobiva tedaj | več kot 12000 premalo deželnega prispev-| ka. Tovariši, davkoplačevalci, zdaj veste, , zakaj imamo tako visoke šolske naklade, , ki hi se znatno znižale,.ako bi nam dežela , dala. kar nam pritiče. Teh vsakoletnih U • in morda še več tisoš zapišimoipa našim; j trem poslancem v album, saj so nam jih je oni odjedli z molčanjem v, deželnem , zboru. Iz bouškega okraja, Z Bovškega. — (Lati napravi, vodo*-« vod v Srpentci). — SrpeniSki občinski 1 očetje so izročili izvršitev vodovoda, jkj ' se ima delati letošnjo pomlad nekemu Lahu iz Trsta. Ne bi imel nič proti tem«, ko bi ne bilo med ponudniki nobenega Sip* venca, toda bili so in Še celo z nižjimi fl*o-iijJbami. Najnižjo ponudbo je vložila dru-] žba domačinoy; D.urjava in MelevS % Bovca, šm-otia z Žage in Šolar s Snpenj-ce. Prva dva sta pred letom izvršila vo* dovod na Plužnem in sta se izkazala kot prava mojstra. Posebne vrste možje ntOt rajo biti ti starešine,, ki zametavajo domače ljudi. Hoch k evviva! iz goriške okolice. Iz Prvačine. — Po recepta »Novega Časa« z dne 19. I. 1912 št. 3. in dopisu iz Svetega pri Komnu'se naznanja, da prva-ška godba je vbogljiva ter vloži prošnjo, da z dnem 22.11.1912. jena razpolago za kidanje snega na Koroškem. Godba Ibroji 35—40 mož, delovodja .bode ilahko- g. urednik »N. C« Kot delovodja imel foode tudi čas sestavljati uganke. Prvaška godba. Iz Dornberga. — Kaj pa z Domber-gcm, gospod urednik? Ali ste nozabili že •nanj, ker nič ga ne omenite več! Ce, nimate kakih važnih in zanimivih dopisov od njega, pa vam jaz enega ponudim In :si-eer katerega vsebina se glasi tako-le: »Pri nas v Dornbergu že dalje Časa deluje klerikalna posojilnica, katera Je jmela mnogo ihoškfti udov pred zadinjim občnim zborean. Vodstvo te posojilnice je iilo silno trmoglavo in svojeglavno, skratka, kar je hotelo to vodstvo, to se je motalo tudi zgoditi. Ker se Generalštab .posojilnice ni ravnal po predpisih in njegovi 50 72 pomočniki, zato je mnogo udov raje prostovoljno odstopfio proč od posojilnice, kakor da. bi -se z vodstvom, feadar. bi se se§K, gledali kot pes in inačica eden proti drugem«. Kmak> pc tem odstopu udar je vodstvo sktalo izvanvedni občni zbor. In kaj se je Generalštab oosojHnice zmislil, predno se je vršil občni zbor, ker se je bal, , ako bi postale udfnje dornberške posojilnice, in res z njegovo prebrisano glavo si jSi je veliko pridobil. Se nekaj, g urednik! K zadnjemu občnemu zboru so ImeJe prironrati, namesto ' molki udje, dornberške — klerikalke, pa žalfoog, so ms doma ostale, ker so se bale ena drugo, da bi mogoče katera brez nosa ali pa z raztresenimi lasmi domov šla, ker bi gotovo, ako bi se udeležile občnega zbora pri posojilnici, hotele imeti vr»-hoviio oblast ter bi ob enem hotele imeti svojo predsednico, podpredsednico, tajnico in bog ve še kaj? Tako tri nastal med babami in vcustvom ravs in kavs. »olje bi bilo, da bi dornberške klerikalke pustile posojilnico v n*.. u in varovaf2 svoje otroke doma, da se ne bi podili umazani po cesti, kakor da gredo delat zgago v posojilnico. Radovedni smo, kakšen prizor bode pfi prvem občnem zboru — menda krasen, ker takrat se bodo gotovo tudi klerikalke udeležile. Žal, da ni v Dornberga fotografa, ki bi slikal ta smešni prizor in posnetke poslal v kinematograf. Pa menda tudi ženske ne bodo dolgo mešale po posojilnici, ker tudi njim se bode najbrže vodstvo zamerilo; sicer pa kaj stori to slavnemu vodstvu, saj ne manjka v Dornbergii otrok, potem si bode lahko blagovolil posojilniški Gcneralštab najeti novi'i udov in sicer - otroke. Or. Josip VošRjak. (Dalje.) Mladostovencl. , Med Slov ;*ci tiste dobe je vrelo. Ni čuda; če se je začelo govoriti in pisat? o.... Mladostoveneih. Nemški Usti so pisali o Mladosloveneih seveda s srčno željo, da bi ie med Slovenci unel hud raz-por, v katerem bi ostalo kaj za Nemce. Duobus certantibus..... »Slov. Narod« je odklanjal ime Mla-doslovencev ter je pisal tako-ie: »Predno pa Slovenci trpimo, da se med nami ustanovi razločevanje med Sta-rošlovenci in Mladosfovenci, pomislimo dobro, kaj utegne iz tega slediti. Že s samim imenom je vrženo mnogo razdora med nas; koliko bolj pa se moramo tega razločevanja bati, ker je čisto neopravičeno. Mladina je bila vselej navdušena za svobodo, in da je tudi slovenska, to vid! vsak, kdor hoče. Da bi jo pa kdo za posebno stranko napravljal, tega gotovo še sama noče. Eno je, kar nas veže vse v eno samo stranko in to je slovenski narod, njegov napredek In njegova ohranitev. Sicer pa bodimo vsi če ne Mladoslo-venci vsaj Triladi Slovenci. V mladosti je navdušenje, krepost in odvažna vstraj-nost, brez katere se nobeno veliko dejanje ne izvrši.« ,. ;.Vetldar se je -pisalo Še dalje o Mladj-slovencih, ki zastopajo svobodomiselno in narodno-radiikalno strujo. »Danica« je svarila pred 'mladimi in z »iNovfcami* se je razvila polemika..... V del štajerske duhovščine je segla noya misel: ustanoviti strogo ikatoliški list Vršilo se je posebno posvetovanje v Celju, ali iz tega ni bito nič. Kajti z novim društvom m novim iKstom bi bito prišlo do javnega razkola, česar pa so se ta&rat še bali. Na onem shodu so povdarjali / glavnem, dr so katoliški duhovniki najprej zvesti sinovi cerkve, pa tudi skoz in skoz narodnjaki; zahtevali so le prepoznanje svobode katoliške cerkve..:;. Poučno društvo. V namen trdnejše organizacije na Štajerskem so ustanovili Sk>v. politično društvo v-Mariboru. M'ed outbomaki je bil seveda tudi dr. Vošnjalc. Tudi dva duhov- nika sta »Ha v odbora.... Hoteli so ustanoviti tudi društveno posojMn*co, ali vlada ni hotela potrditi predloženih praviL Razvijalo pa se je živahno gibanje. Pred odhodom v Ljobljaoo. Jte Slov. Bistrice se je preselil dr. Vošnjak v Šmarje, tod& vleklo ga je v Lju&jano. Hude politične boje je imel na Štajerskem, badfl je ljudstvo, agi tiral, voda razne volitve, povsodi pri narodnem in gospodarskem deta je bil poleg — .gnalo pa ga je se dalje, v središče, v nove boje.... Leta 1872. se je preseKl. Prej še so bile voiftve v deželne zbore. Zopet so se poležali za slovensko jednakopravnost v deželnih zboiih. Tudi v goriškem: Dr. Lavrič je v obširni interp^acijt vpraša! vlado, !. aH beče ukazati, da se ima v uradih za Slovence postavljenih takoj znčet: slovenska pisati m mak) po malo tako napredovati, da bode po preteku enega'teto vse madovanje slovensko; 2. ah" hoče vse pripraviti, da st precej začnejj vsi predmeti v srednjih šolah v Oonci po slovensko predavati; 3. ali Y.yČ2 vlada ustanoviti shven^fco vseučilišče v Ljubljani? Za sfcvenske docenture v Oradcu, Leto IS70. je imelo prinesti slovenske doeenture na graškem vseučilišču. 3000 g!J. je bilo postavljenih v državni preračun za A dceenture s slov. učnim jezikom na pravni fakulteti v Oradcu. Oglasili so ve S kom peten tje. Ali v državnem zboru so culi odgovor, da se stolice ne morejo ustanoviti, ker proračun -še ni sprejet. V ~Shv. Narodu« je takrat vsklsknii Tomšič: »Koliko časa bodo še gg. ministri nicemurili s cesarjevim imenom m s sb-vtnskim narodom«?! (Dalje prih.) Komur tiče. (Odgovoril A. O.) Konec. Dopisnik »Dneva« pravi, da.,,..... »ima danes na Goriškem med naprednjaJti odločilni vpliv tržaška »Edinost«, ki piše mirno in dosledno. Poleg nje pa bi bilo še veliko prostora in delokroga za »Sočo« dovolj v velikem lokalnem boju proti Italijanom in klerikalcem. A morala bi biti tudi dosledna in pisati o tem, kar spada v njen delokrog.....« Domišljav pa ni ta vrtli naprednjak v j vDnevu«! Od včeraj je tukaj, pa že hoče/ odmerjati delokrog stari »Soči«. Še več: zavrača »Sočo« k velikemu lokalnemu boju proti Italijanom in klerikalcem! Skrajna predrznost! Res je, da ima vsak pes gobec za to9 da laja, — tudi jaz ne rnorern .nikomur ust mašiti, ako hoče kritikevati. ali zopet moram tudi jaz z in-dignacijo vsklikniti: Ohranite, mladi go-spodine, take svoje nauke aa-se! Odločno si prepovedujem, da dajate »Soči« take nepotrebne svetel »Soča« ima za seboj tako velikanske boje z Mionsko hidro in klerikalno črno vojsko, da je treba velike porcije brezstnfnosti onemu, ki se drzne, dajati jej lekcije v tem oziru. Jaz sam sem pričel pisati ravno pred 30 leti proti la-honski prepotenci na Primorskem, a od 1. 1889. stojim v (Gorici v ospredju tega boja, ki je bil cesto silno srdit, strupen, naravnost, nevaren celo. za življenje. Kak« je bik) še pred 3 ?eti po prepovedani kolesarski slavnosti? Ne iščem livale ne sebi ne »Soči«, ali tudi take lekcije si prepovedujem, kakorsne je spustil dopisnik v »Dnevu«. Z neko posebno tendenco je pohvalil »Edinost«, in dejal je celo, da... ima odločeni vpriv med naprednjaki! — Zadnje čase nam »Ed.* res malce pomaga v trdem boju z goriškimi klerikalci in laškimi liberalci. Posebne okoliščine so zamotale »Ed.« v ta boj. — in nikomur ne more biti to tako ljubo, .kakor »Soči« in meni osebno. Leta in leta sem nosil jaz sam vso težo takega boja; od zunaj je bilo malo pomoči, skoro nič! In poleg neprestanega duševnega razburjenja so frčali tisočaki v zrak. AK vstrajaf sem, čeprav so bile žrtve ogromne! In dočakal sem, da zdaj pomaga »Soči« celo — »Edinost«, kar pozdravljam z največjim, veseljem in zadovoljstvom. Le dalje tako! Klerikalno ča- sopisje je mogočno, je silno razširjeno, je organizovano v medsebojni podpori, zakaj bi preti tel sni ne delovali vsaj »Soča« in Ed.« v najlepši slogi po geslu: Ge-irennt marsehieren, vereint sdilagen!? Kdo bo tu misL;l na »odtočUni vpBv«! To prepuščamo dopisniku ^Dneva«, ki feoče priti kar na vrat na nos do — odločilnega vpliva*. Naj kar še kaj poskusi, pa Jjo takoj videl, koliko je »Soča« zgubila na svoji veljavi! Dopisnik »Dneva« pa je samega sebe odan! po ustih z naslednjimi besedami: »Kdar pa bi po tej žalostni sliki sodil goriško naprednjašivo, bi se srčno zmotit. Ni tako slato ta naprednjaštvo, kaker zgleda po svojem glasilu. V tisočih in ti-socfli priprostili mož živi napredno prepričanje in čaka novega prebujenja!« ČnJEia! Oik?i pa je zasb napredno prepričanji v tisoče in tisoči priprostili msž? Zakaj ne mere dopisnik --Dneva« zapisati i&kz resnice niti o Kranjski? — Vidite, to ie sad vstrajnega In doslednega vclftcega ?'i'če-- In ^Primorca«, to je v.-jcft ne?re^iedlrre vrstt žrtev, ki danes v svojih pr-rfedikaEj tfačijr> nwne in vsa :n:i-fa pnijetja. ¦¦¦ Ne rSčern hvale sv;;jeniu icEsfotetnerntt delu, ali vsaj toliko naj se nti: prizanaša, da vsak priv;:ivJranec v našo d^žeb m pljava 'nekaznovano v čisto posodo našega naprednega življenja, ki sein ga rvidif. K«rfit m f;b stjdelovanju ma-Tega 5tev:"a prijateljev vzgojil do veličine, ki rmrjonuje c?b df>?fsn:-ku t.Dneva«. ¦ -Jaz sam d"brr> poznan? z&to napredno prepričanje v tissčih in tLsočifi pripr*»ti!i mv.il Tj h :tradbija, ki se rte da izbrisati, to je zaledno zasforoba »Soči« zx bodoča čase, za b^anče faze v daljnem razvoju našega naprednega življetija. In ak'i se Iv* drznil katerikoEi i-ntrigant kaliti našo čisto vodo, ni;neč. dn bo pri »ias ribaril v rnotnenu tedaj se pokaže v vsej polni moči tisto pošteno napredno prepričanje, ki živi v tisočih fn tisočih priprostih tnož. — Naprednost Entrfcairtov; ki bi radi sple/alt hrc-A delat brc/ trp[j::nja in brc/ žrt.»v po ftrbtib priprostili niiiJralniib utm "df> /a-'Mjencifa viika, ta naprednost d':bi takrat zaslužen odgovor: cm'm v plačilo, drimim za učilo! Dopisnik »Dneva« sanja o političnem preobrat« med gc riiSfcirni naprednjaki Srja^ b-> stala temu novemu življenju na čelu. v "Jih ga. bo s priznano stan* živabnnstja. odbč-nostjo in prevdarn:*.stjf>, a intriganti ^sta-nejo... ->ob strani v jarku«. Pri »Sočfr poznamo uafbrlje vse rane na našem naprednem telesu :-n- nikdo bolj ne Ml, da br se te rane čim prej ¦nzdravilc. Žal. da ri'? moremo izzvati .radikalne operacije, ker se opravičeno bojimo, da bi taka operacija ne bila brez nevarnosti. Zato puščamo času čas in poKtiSkemu razvoju naraven tok. Ako pa bo res treba govoriti in izžigati gnile rane z naprednega telesa, tedaj se bo to tirdf zgodilo. Ker pa dopisnik »Dneva« išče koga v obližju »Soče«, ki naj govori, tedaj na! se oglašam jaz in pravim resno in svečano: Kamen proč. ki ga hočete vreči v rSocok nt morda tud? v mene! Kaša ves: ie mirna in čista, zavest pa nam pravi, da smo delali in žrtvoval! četo nad svoje meči — a nrkdo nima pravice, zahtevati od ras dela. trpljenja in žrtev za vse druge, ki bi radi samo kritikovalr in jezik brusili, a nič delali, kaj It še za stranko m na red trpeli in žrtvovali. Toliko naj zadošča! Družba sv. Cirila in Metoda. C. M. podružnica v Mirne ie prejela iz nabiralnikov gostilne g. Jožefa Marti-šič 16 K: g. Alojzije FaganeH 20 K 10 h; g. Miha FaganeH 12 K SO v in g. Ivana Beltram 7 K 25 v. Vi Sv. Križa. — Dne 21. t. m. priredil: sti Bralna društvo in pedružnica dražbe sv. C. in M. predpustno veselico, katera je vspela jako dobro v vsakem pogledu. Posamezne točke so se dovršeno proizva- jale. Vsa čast pevcem in pevkami Igrž ^Servus Peteimček« in »Ohcet pod mare-!c« sta bili izborilo igrani. Domača godb-je Ma dobra. Največ zaslug pri vsej prirc ditvi gre g. Paljku, ki se je neumorno trn: » dil pri vsej stvari. j Bralno društvo in podružnica se o\ I tej priliki najiskreneje zahvaljujeta p. ,n. občinstvu za mnogobrojen obisk, tambs. raškemu društvu v Dobravijah, slav, in. panstvu, g. Ferjančiču za brezplačno pre-puscitev dvorane, spich vsem, ki so pri. 'Fcmcgli, da je veselica dobro uspela. Hva, h tudi za preplačane vstopnine. Moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici izkazuje s tem svoj:: denarno poslovanje tekom leta 1911. j A. Dofcodki: 1. Članarina K 378. i pckrovueijnina K 20, 3. čisti dobiček vrr.-ic veselice l :s K 350, 4. darila nabrana ;v, r.krcžn*-ci za Narodno šolo v proslav, 20-Ietn:ee moške pedr. K 7M, 5. raz::, prispevki in darila izročena po upravr.;. žtvu »Snče« K 790, skupaj K 223S. ¦ 13. Stroški: 1. Vodstvu v Ljubijar; j K 13i0, 2. pristop p. hranilnici K 125, 3. u h;žičuiea slov, šal, v Oorlci, Krniiuu, LoC-n'ku K 130. 4. razni stroški za Narodno Jedo K 60. skupaj K 16,35. Prebitek je pi> C"Bssno nal';žen v korist Narodne solj \\a Hlanči. Iz nabiralnikov v Gori-;? je postala 1». p. zkr-izlo Hrt) K, narodnega blaga j«.*-razpečala 4^00 računskih listkov, fiOJn-rarnJnili kr.lekrv :n fiOO C. M. razglednic.: i zbor. Vi. seja. Včeraj proii večeru se ie vršila Sesr.t seja deželnega zbora, Navzoči r zavezniki, V odseke so posla'}: zakonski načrt it premembah zakema «> sredstvih za zatiranje pelugre; zakoriski načrt z nekaterimi preiuembunii gU'de ntigozdovania Krasa; zakonski načrt glede pospeševanja ^'•vedorejj; {»oročilo o zakonskem iiačrf.i glede izboljšanja »osprnlarskih razmer učnega osobja na meščanskih in ljudskih Šolah; sprejme se zakonski načrt o zlozb-f.r litdelskih zemljišč ter o delitvi skupni!: zt.uljisč in ureditvi prava do njih užiiw,-tija in oskrbovanja: sprejme se zakonsk: načrt o varstva planin in pospeševanj;i plaašarstva. Poročiio o povišanju dežel-nega prispevka trgovski šoli v Gorici m vdztipl š:;Lske:iiu odseku. - Za naprav.) bekoviSč v priskutne namene se dovoi: 1000 K. Obnovi se prispevek S«> K trgovski zbornici za razstavo pcsuSeneg-i sadja; odobri poročita o podpori občini Topoijan za popravo nasipov ob Tcru \ znesku (*Mi K; odr.hri se porjčilo ¦; popolni ure... »i Birse in osuševanja Prevalov in zgradili nnsta v Marijana, /n^c^ 9im K. Odobri se poročno n prekrpu Id-rijj pri \cr>i In /graJbi :r,.:sta v Vcrsi, znesek TfiOO K. P :-dal:Sa se druga polovica občini Ufrisn^. za v::J.r,vnd na Vršnem. 3750 K. Otenvijj in podaljšiijo se -razne pvd-pore. Sprejme se delitev župauifj Naklo. Odobri se obnovitev višjega izdatki; za izdelavo načr:-3v Železnikih črt Oa.i-ca-Červ:njan. Sv. Lucija-Kobarid, Sv. Lu-cija-Kranjska meja v znesku 2551! K. OX>brIjo se nagrade nakazane 1» i.,-ičnin. crgaK;.Kn za pcbrrarje doklad na užitnino, 14f iW K. Poslane^ F.:n je stavil na rHiljedel-skizs. mfrrfstra interpelacijo za nredite\ t *.r^:r-xl;i p.^ndb; ministerstvo naj b' preji vil s dežj!r.jtwu ihrrit tak načrt. Pri""J::ja seji bo v sred.i popoldne cTt 4. Domače vesti. Planinski ples goriške podružnice s-vr§: tieprekliono v četrtek dne I. februarja 1912. Pjs^bnil: vab:; se n:>a-:pr;sLaK'.. Pobroi:.^ ?e vsak J .-. k: plaču vstepnin*^ Obleka al; čistj navadna, ali planinska al? rarodna, <• Ikianjacj pa se sal-;.nsk; frak?. Iz tajr.:b pcgjviTJjv prirediteljev se ukrade v jarnes: s-.*t: ':« ij; kaka beseda o nameravanih P"dr-.:bn;sd!i te predpustne zabave. Prcs^rvjv ie do\oil tud: za nal-vjčri naval. Zabava ^ vrš: v Trgovskem drmu v vs?h oddelkih, kž sd spkrft v t; svr!tj- 3dprjxiii. tako v veliki dvorani *r njenih pritikllnah, potem o?.d zcmllj v ga-sd!n:š.k:h prostorih In na plan;na!i p j ^a- ieriji v-društvenih prostorih" »Slov. Čitalnice«. Vsa pota so zložna in dobro zaznamovana. Markae^e kažejo do ekrepči!. Podružnica je namreč, poskrbela za dobro '-<3Žbt> v gostimi, v kavarni, čajarni, " *&r*rm in visoko gori pri »planetarni, - ">• ?«P«*vBa se tudi planinskem Janezu ™«fk»- «*» «re P» rrnski muzej in sn. v©h*a privlačnost dežel«' o ktncči^lice^VV^.^a^St fejeg;; večera bo nadalje »Zlatoro^ K labko tr-b > vsakdo brez posebnih težkot * vsi v gal planinske rože. V četrtek torej Trgovski dom! pri vstopu vdobi vsakdo -vstopnico, | s katero potem glasuje za onega, ki ima najlepšo narodno nošo ali pa planinsko obleko. Za narodni muzej so darovali: Gosp. Jjsip Balič, učitelj Vrh Sv. Mihaela, 21. dar, 3 stare jopiče, dobljeni v Šempetri pri'Gorici. Gospod Josip Prijatelj, c. k. uVitt-lj v Kobaridu, nabral na Kobariškem in s?eer: 1- Gcspcd Ivan Orantar župan Kobarid, 2 sltkl na platnu (Sv: Anton, Sv. Frančišek*. 2. Cosp. Oruntar, posestnik v Kobaridu, l oljnata svetilka, 3. Dijaki pripravnice, » novcev, i gumb, l kos rimi. opeke ter 4 knjige a) Hrana Kv. naukov v Cdavd 184% b) Abecedniea v Celovci iVj.l j) Učiteljski tovariš L 1«66, d) Dr. j.'s>ub:c: Poijedcljstvo 1H«. 4/1 srebrn nov.se (zelo redek) izkopan pri Sv. An-umu pri Kobaridu. Gospod PiinelC Jožef, posestnik Cemvo, l srebrn in 1 bakren n:rvec ter 1 kos rude. Gospod VA. Princu:, nadueitefi Pevma, i pečat, 6 raznih r vcev. Gospod Vekoslav -Benko, učite'i p: t. »ranica 4 bakrene In 2 srebrna nov-,.:i. Oosood Strukefj, uBteljiScnik IV let-r.'ka, 2 knjigi D Koledar l I Ste. e. k. kmetijske družbe v Gorici, 2) Beril'.) za male s: le Tn kmetih Dunaj I. 1345. Gospod V-:vk, ifii'teij v Gorici, 2 novca. Gospod \ Josip Iv;nčie\ trgov, v Gori/t. srebrn de-rar. Odbor. (MrtiRSke volitve v Vrtovfo«. Pri (bemsfcih volitvah v Vrtovtmi dn.e 25. t. m, ¦;«.) zmagal! »laprednjaki v HI. in H. razredu, le l. ra/rcj so si r.bJržaK klerkalct. Zadnja plesna vaja G. S. M. k bila v nedeljo '-.d 4.-9. zvečer; svirat je vojaški orkester. Udeležba je bila ogromna, tako da so plesati četvorko v i koff.;nab (do *t> parov), ;t pr, stori za gfcdaLc vs bili vsi zasedeni v pritflčfu In rta galerijah. To U bit že vel-k ple*. ne pa skromna plesna vaja'.-. Poteg ietvorfce »o plesa!: tudi Čr-; nagorko, I Jestdo in št- druge figurovuiie i plese. - Smelo lahko rečemo, da nI dra-j stva aH družbe v Gorici, kjer te izvajali I raziit plese tako točrr% brez zmešnjav, pa i- vsi jeJnako in lepo, kakor se ;o g .".i? ?*r: ¦'¦ rasi fr. 5. .M. Pa kako lena družba jt na naša G Š. M ! Ta U zbran cvet nagega su-aj^s..1. po-¦ koljerja. i rt pogled p> teh kra bo Wx v t»>. 20 letih, ako prjJj :tan^J •:•¦•> tej pt:f? In zakaj ne b* šlo?! Zak«; oa je vedno lud! pri plesna? vajilr O. S. M. še več ff'edalcev nego p!e«l:ev? Pite /a:*, k^r !<*edaf^e vesjft m zisi^-olj-ulv? že p:»-g[eJi pa plesHi dvaranr, kr^r mios: in vrvi življenje ntfadlr.e. ki 5 scvf.J:-c= >r»^b! r:a-Nr-ianjem v svet deta čas: : :k ?•:>«.:: kuka frlisrer-^ka diiža, da je *u T.iadina pre^šctrra s2-i!t^ ^ch:. Ve!ik:j pr&afa mater in suirclšš ^>eb f h-.:jejfa sp:da. k: se po ::eVjS»ko -:r'-: srin-i r;*du:ej^> s sv.::;--:i; -;:;k; vred. P::-::u|a|:..> g':s?A ^ ra;;?; jjafb^U;:^ kr..^--v. w r? vj';cafčh vrednost ir. >:;ai pr:re^;:;.v ¦k*z G ^. M, ¦¦¦ Ni«»rei ?> :e| pot'! *? ".:r.vV:la o -:ej zadnji plesni vaji rrrri;-. '".' «^d:!:, ki'k- sv;aj::a r"*ardfe>*a^:;a ra--4 /Iv?««ske ^:!e v Gcrc: l,» šele ve!?k? ;'.a Okrozjtka vsen županstvom dežele. .....Županstvo se vab:, da obvesti v osib vsakemu nesparazBmfjenJu takrj ta:r:kaj-; is narGčnrke m-oČnf!s krmrt da le korjza, "-' & romeravab prelet! živinoreje: po '"liani cen: v smislu tukajšnje c*k>ožr::je ? drre 24. decembra 19! L IX. 16251. n.i-Ksajena izključno za Krmljetiie iivtec in da se torej nikakor ne more rattti kot brana za ljudi. Ako deželni odbor dozna da namera-" v-alc- naročniki rabiti koruzo kot hrano za ljudi, bo primoran odpovedati oddajo na-rečene koruze. Deželni odbor. K dopisu iz Rukavca. — Identiteta taai omenjene ž?.iske je že dognana. Na-; I ŠIi-^Oj23.njojia sledu poseko knjižico/ J S^feŽc^naTv^no 'RuplcTroj-no 1874, n^ \izi ;?kem. Služila je do 11. t. m. v Gradcu p.i-i nski.ekscelerrci. Pri obdukciji je poka-" z"ai prazen želodec, da najmani 2 dni5že ni ničesar jedla. Občinske volitve v Št. Ferjanu se vf|?le prihodnji teden. Klerikalci . . "»vjja, da je kaj. Dobili so, kakor :ma;o opr ..OQrice 400 K m agitacija se za;riJ e. u ¦ ^pgjm bi storiIi doJb Le bi dah denar ^ fi T « e. " delr! ... Neki voditt^ 5; ^',V M'F«r" Jana se je izrarfl. da ima ^» Bo^. Pravi, da kaj bohcdil k sv. .^'/n ™eL kcv. da je vsejedna debsl! Prn/1-««. « ?mc imeti vsak tudi 50 žen, samo ?WM mor j prerediti. To je mož, >":a je vreu^n.1- : da se ga do vrha občinskega /vcm:">:a | povzdigne!! — Zefcco pa v.praSamo, povej j p::vej,.al'agitira5 Se kej? Jaz ti tako 00-vem, da agitirat ne smem; saj moj mož tako za župana ne bo. - St. Ferjanskj vo-lilec. ~ Drugi dopis prilKidiiliČ. »Slovenska Čitalnica v Gorici« je j priredila / s;;boto svojim članom in go* j s::>m drugi zabavni večer v letošnjem predpustu. Udeležba je bila tudi drugič prav lepa vkljub slabemu vremenu, zabava pa žtvalma in prisrčna. Trajala je skuro do 2. ponoči. Cetvorko je plesalo 2S parov. — Videti je, da je med člani dovolj smisla za take prireditve, ki prinesejo nekoliko ve* življenja in gibanja v to matico vseli slovenskih društev v Gorici. Nesreča na železnici. Sinoči je ponesrečil železniški kurjač Kocki po imenu, m::čan Se mlad Movek. Padel je s tovornega vlaku med Prvačino in R5!iemher-»rm. Ko je strojevodju zapazil, da ga nI, v» iskati in ga nn&li na mestu s prebito čreoirijo, V Gorico st> pripeljali se živega, ;;a ja tak:-tev. 8t«r ie bil M let. Truflo vpokojenesa mestnega učite-l»a Fr. Gabrielčiča so kemečr?-) na?li bliz.i S:. Petra v Fuilanlji v Seči. Truplo je že nr;čr> raz;vsJ!o. Spoznali so v nJem v.r/k. 0Ks»rTtgr* učitelja (labrlilčiča iz Gjri«e, H s; je poiskal vmrt v S-.č-i dne 21. decea'.-bra pr. i. Trupb so bili orer^sii v tamk'4» šnj: :nrt\ašv"-o ter so je patern kmalu zak-nal!. Kaprol za sveto stvar, urednik »No» vega Časa« ga zopet lomi. • ¦• Prejeli s no '¦/. 32r,val goste..Ja najdeni svojega •n k\l Osem kvartiaekov. to je bil znak, p.> katerem b; moral po izjavi -Novega Časa^ spoznati iSočinega* plliova svetilka sredi s be v nevarnosti, potrkal se je po prsfli :cr -reke? p-o::nsi:;>: /Jaz n*mam s »Sočo« -:j '-oraviti. jaz sem - klerikalec« Osem kvarrinčkov je pa le izpil, hinavec, sem si riVil ;n ga pustil dopolniti števil;) božjih ';.ioved'!j.- Tako naš ooročevalec, ka-!ere:nu se tem potom zahvaljujemo za to Kar se tiče že omenjenega dostavka k rešitvi uganke v Novem Času« imamo tLtdi mi nekaj pripenurti. Iz destavka smo ¦Izvedeli, da bod:;:.i kaproiu za sveto stvar. P-3 glavi edino le sanjske bukelce, numare :n kvartinčki in najbrž^ so sanjske bukelce ena !epa knjiga, katero dobi srečno izžrebani reševalec uganke v dar od uredništva »Novega Časa«. Čim bolj Črno •me ima kdo, tem večja je ver}?tnost, da d: b? ragrado. Zadnjič je dobri tako nagra-j., Mrak, m Če se bi kdo pisal N©L afi Tema, bi jo pa t- dobil. Kaproiu dajemo ¦nasvet, naj pogleda v sanjate bukvicepdd ? «« ^ d°bh Duhovit mea m> št ^', 48, 52, brezuspešno prizadevanje Če postavi kapiol te Ste vitke v loterijo, in če zadene ambo, ali pa celo terno, ;poiem poreče Janko o sebi: .Vsaj to .pot sem zadel drugače se mi itak vse ponesreči'« ' Častnik-aviatik/"artft/ poročnik V Schunzel je padel na tukajšnjem vežbali-scu na V. Rojicaihz višine kakih 500 do 600 iti z aeroplanom na tla. Častniku se m zgodilo nič hudega, aeroplan je razoit ,; Mrtvega so našli na poljski poti ob aempeterski cesti nekega 82 letnega Karo:* Kocjančiča. Mafbrže ie padel in si ni mogel pomagat! pa ]e zmrznil. S&bljo so vzeli nekemu -častniku v Gor. vasi nad Kanalom. Tako se nam poroča. — Prišel je bil »v vas,-, kar pa lan-}zm ni prijelo. Sedaj se vršijo ipoizvedo-vanja. O dogodku se po Kanalskem mnogo govori,- ...... Kriiljev • je» eno oko mu iminjka in ena ' roka. tak je 48 letni italijanski podanik Ivan Zava. V Tržiču je zahteval od svojega očeta denarja.-Ker mu ga ni dai; je bil jezen in se prepiral, tako da so .pokftcali redarje. Te je razžali-1 in grozil jim je --zato je dobil pred sodnijo v Gorivi 3 mesece tefte. Icfie. tlstnlca unravnlltva. C\v>$y, I. B. iz O, Vaše poslano priobčimo v Čctrtei* v "»Softl* in v petek v "Primorcu«. Hrvatsko dmStvo »Prosvjeta« na Du-naju priredi 11. febr. 1.1, v dvorani »Ver-handsheinu VI.. Kasernengasse, koncert s pljsmn. Čisti dobiček je na'* ^njen din Ivodelnim syrh;un. Slovenskim trgovcem in obrtnikom, Zq dalj času goji ^iriSkl iSokoU telovadbo /.a trgovski in ob M>i naraščaj. Ni pa tu 1 ddelek tako ;;biskau, Kakor bi moral bHi v mestu t, lO(MM) Slovenci, Mnogo je krivo tetmi dejstvu, da je precej slovenskih delodajalcev tako zaslepljenih in se h«>jc i-.sljati svoje vajence k Sokolu k tefo« vadbi, čeS, vajcr.cl naj se sedaj uče, za \q b. do imeli pozneje čas. Res je to, M(|a, premislite, dsi telovadba za, ta naraščaj «*e ne vrši ob defavuikili. ampak ob nedeljah iti praznikih od l in p.t! do A in pol popo-ludne, k.) ima in ko mora vsak vajenec ;>o vseh človeških zakonih imeti prosto. Nadelamo se torej, da ta apel ne bode orez vspe!"i. Sokol na Jesenicah priredi dne 2. fcb. t. 1. svoj Vili. S koliki pbs v hotelu Tri-.-.'a v«. TrgovskHbrtne tn gospodarsKe vesti. Novi semenj v Sv. Križu na Vipavskem bole v p.oideljek, dne 5. februarja. Živinorejske vajence, ki se hočejo iz-ve/oati v hlevskih opravilih, v strežbi molzne živine in v mlekarskih delih, spiej-me ravnateljstvo kmetijske *k;le na Grmu. živinorejski vajenci dobe poleg proste orane po 10 K na mesec. Pouk je nastopiti v 1. aprilom. Piošnje je vlagati do 1. marca. Pouk traja do konca meseca oktobra. Občni zbor trgovskega hi obrtnega društva za GoriSko se je vršil dne 24. januarja 1.1. v hrtelu pri »zlatem jelenu« ob žeto številni udeležbi, kakor dosedaj Se m ru cbiskan nobeden, občn-i zbor tega dru-«tva. P.':grešVi oa smo še vedno mnogo it mnogo onih ljudi, katerih dolžnost bi bila zanimati se za društvo, namreč nekaterih samostojnih trgovcev in obrtnikov. Udeležba priča da se je društvo postavilo na krepkejsee noge in da esno stremi za dosego postavljenih si ciljev. Predsednik je v svojem poročilu omenjal glavne točke društvenega delovanja v preteklem letu. S pomočjo odseka trgovskih sotrud-nikov, ki je radevolje priskočil društvu na pomoč, so se ustanovili trgovski "tečaji, v katerih se podučuje knjigovodstvo, nemščino in lamino. Odbor je storil po možnosti vse za povzdigo slovenskih trgovin in obrti v mestu in na deželi Zborovanje je bilo zelo živahno, oglasili so se k besčdi razni gospodje, ki so marsikatero lepo idejo v blagor In napredek druStvu prinesli na dan. V dokaz zanimanja za društvo naj služi dejstvo, da je "trajal občni zbor nad 3 ure. V odbor so izvoljeni gg.: Kopač, Medved, Krševani, Ivančič. Kra-« vos. Domeniš in Kovačič, kteri so se ¦• * svop seji.26. t m. konstku-irali:.sledeče- i^mSVJvMedvsd' ^preds..KerševanL [ temtk Domeniš,, bla^aj, Ivančie; gospodar Kovacič, odbornika Krav-os in Kopač, • PoIitSčii! pregled l Državntzbftr b^ sklican pa dan 27 febr. 'V V Žiten utahter srof Aer^nthal je dobi. oq te^rja 6 mesei-a dopust. Hotel je udstr^i, tod« cesar m sprejel demisije, marveč upa na o^lravijeme Aerentala, rtsle- zunanjega ministra bo vodil seke načelnik baron Muller. *Klerika!izeia, t« j,> sovražnik r« -dunajski napredni poslanec dr, Neuanann je imd abod, na katerem se je bavil z gonjo krttanskih sooiafcev proti zunanjemu naaemu ministru Aerentalu. Rek^l je med mslm' *ti * stor« AerentaJ. klerikal- ?LLl ^ ^-bi hVMmm pri. da preti kaka nevarnost, v resnici pa za, tegadcl, ker jo Italija sedaj v Tripolis« za-•Polena in bi bila torej dana ugodna prHI-ka, korakali proti It« s to ali ono pretvezo. Pa zaKaj se bojeviti kleriMci aa-Kanjajo toliko v Italijo? Ali hočejo morda WMiti nazaj Benečijo, da se mnoeojeslfinl K«fts Avstrije §c poveča? Ali ne vedo, da tudi zmagonosnu vojna bi vzročila ljudstvu velikansko fileodo? Ne, Mrrlkaki upajo, da po razbitju Mjanskiega kraljestva bi se dvignila moč papeževe države. Ah radi teh klerikalnih nesmiselnih želj narodi v Avstriji ne bodo iwH libcrnlnc Italije za svojo sovražnim, Narodi se spominjajo (,,?> tej vojni goni besed Gambette; Klerikalizem, U\ je sovražniki Na KltajsKom. Sovražnosti so zopet pričele, General Vutingmng je po/.vfll cesarsko družino, naj se takoj odpove prestolu. Vlada !:oČe premirje pndaljfiatl. V Mukdenn Je bilo v zadnjih R Uneli uč manj in nič ve* nego 32-atentatov z revolverji iti bgmbami. Nov nuncij na Dunaju. — Za nnpcS-¦Ivga niMVJila mi Dunaju je imenovan •mon-* !gn :r Rafael Sc-voinclll dl Keguigno. Se-Oa Je bil tijnllc krrtigr. fzr. cerkvenih po-vV-v, nekak zumrnji minister Vatikana, Vojna med TarCijo m Kalijo. Razne vesti. Z bojišča in TripcJisa se je vrnil italijanski general Pecori-Giraldi, ker je mož gluh. - Parnik »Bregenz« je biio ustavilo italijansko vojno ibrodovje, ker je bHo na njem več' lurSkii; viSJHi Častnikov. Ustavilo je tudi še neki drugi parnik, ~-Italijaiii .so bombardirati luki LioJ in Se-leioian pri Dcmi; skuSali so se izkrcati po se ni posrečilo, ker so se Turki in Araoei dobro branili. Pr navijajo , *c od arabsko-turSke strani napadi na Ain-Zaro, in sicer se prikaže sovražnik sedaj na tem sedaj na oiiem koncu, navadno precej Številno. Do bitek pa ne pride. Razne vesti. Sto vensko akad. društvo »Ilirija« v Pragi priredi, počenši z 2. februarjem ci-r klas predavanj o razvoju, zgodovini I« bistvu glazbe ter vabi tem potom, vse SJo-\ enec v Pragi, da se udeleže z oziram na I vežnost predmeta, te zanimive prireditve* j- Predava član društva, abs. cemp. Ferdo Herzog. .Predavanja se bodo vrsiSa vsak petek in sicer 2. 11. ob i. uri popoldan, sicer pa vsakokrat ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih, Taborska tri. 14. Krak Vinohradv. Obsegala bodo sledeča po-^iaja: 1. Praglazba. — H. EkšotJCna glasba. -— III. Moderna ooera in opera bodočnosti ¦— IV. Moderni orkester in njegovi glazbeniki. « V. Upeljevanfe v glazbo na fizikalni in i«zijoIo«*»Jni podlagi. — VT. Glazba med Slovenci. - - Predmet je aktualen in potrebno ie za vsakega izobraženca, da ima vf\aj povrSen vpogled' V svetovno glazfco, zato upamo, da -bo udeležba pri predavanju prav številna. Vsako predavanje je združeno s č^jevim večerom. K obilni udeležbi vpfci odbor. Rodbinska žalolgra nia'" Dunaju, -r- Vpokojeni artil. mador, Halier je ustrelil ["svojo ženo, svojega psa $n samega sebe. Baje je bil neozdravljivo bolan. Mož je bi! skrajno nervozen, Dalje na 4. strani. 57 Svetovni rekord aviat&a Fischena. ' —Belgijski avMik Ksciier je dosegal nov svetova* rekord z terena. pašažirjema. V Bonyu na Francoskem seje dvignil v 50 miniitfcSi do višine 1350 m ter rafco preko-sii letalca Verrepta za 275 m v visoctn- J skem poletu. Nagrado 110.000 dolarjev si le prislužil aviatik Oraham Witte, ki je obletel spomenik »Svobode« v new]orškem pristanišču. Smrtna nesreča vsled silne burje. — V Trst« v svobodni liiki se je pripetila nesrečna vsled silne burje. 3 premikači so vozili vagon. Pritisnila je barja ter pognala voz v fcrstf tek. Premžkača Angelj in Jos. Kralj sta se (borila, da bt nstavila voz. Voz je drvel naprej; voza vsled burje in prahu ni videl strojnik Jos. Skopinič. Voz ga je na tiru ^atotil, podrl ter mu stri glavo, da je obležal mrtev. Truplo neznanega človeka so poteg-ifili v Trstu te morja. Moški je star kajcih 25 Jft* Obtecei j« M v žametasto obleko. Roparski glavar 73 letni Carnime Angelo v Rkmt Je dostal svojo kazen v zaporih vsted kraljevega pomftolCenja. Ko m mm je to naznanilo, nI hotel iz jetništtfce nazaj v Amntce, marveč je rekel, naj povedo krat«, d« W rad umrl v ječi. Izgredi Italijanskih delavcev. — Poročajo iz Disserdingena v Nemčiji, da so tam demonstrirali italijanski delavci radi znižanja plače. Razbili so krog tovarne razne reči ter napravil precejšnjo škodo. Orožniki so streljati na nje. Delavci so stresali Iz revolverjev. 3 osebe so mrtve. Ruski Spijonl, — Policija v Krakovu je prijela nekega Pavk Pelka, pri katerem bo našli važno poročilo na ruski generalni štab. Ta sfijon zna 13 jezikov, ta-di japonski. Poročajo dalje iz Brodov, da je policija prijela 13 oseb, ki so se pečale s Ipljonalo na korist Rusije. Kotera v MaMJl — Od 18. t. m. dalje je Italija progtalena za prosto kolere, iz-vzemli kraje: Oirgenti, Caialnisetta, Sf racata in Messina, b) dan, mesec in leto sklenjene poravnave; "\ c) natančno navedbo strank; d) sporni predmet, v katerem se je sklemla poravnava; e) poravnavo samo z dobesdno vse-oin. Ako je treba za poravnavo sodne odobritve radi tega, ker ni ena izmed strank samosvoja, se mora v uradni knjigi opomniti, ali se je že izposlovala odobritev, ali pa, da se je pridržalo, izposlovati jo naknadno. * Kar se vpiše v uradni knjigt, se mora strankam prečitati, in v knjigi se mora zaznamovati, da se je to zgodilo. Toliko stranke, kolikor zamiki, pred katerimi se sklene poravnava, morajo to, kar je vpisano v uradni knjigi, podpisati (§ 5. zakona z dne 21. septembra 1869 drž. zak. št. 150. (Dalje.) Mali oglasi. ItjMnjtt •rttttjbli* ¦&»• *• vil. 4uw Jt fflaf »iMfMpt t§ rafma s» mit Umto S tU. lajtrtjcm«**« timtraaj« m fcftm ta ittfitk*. f«Ul9 <• ¦•¦]*» t»gOWMW fa Obfttlk«T v Oofirt, klici* M *«*• (ta «*» * MWta> aOMkr a* para«, ker aikftt M t*v«rir«Jo. Skoda «1 mihoa Kupi se it. 2. in 3. L letnika „Vede', po 75 vinarjev. Kdor želi prodati, naj polije dotične štev. na naše uprav- ništvo. Proda si faksi gostilna s koncesija v fjoriei. - Natančen naslov povS naš« nprav-itižtva. ^_-^......_________^ . 7a nlanfnski »les &%rar2 Ktiiineič v Gorfef. Ilfant erthft l^po meMirafto, mrafrno, u pr«*-I56S1II aUOII« »tim Yli©«um. - Ponudbe pm Šifro: Dr. juris, na naše upravni^U-o. Ziuzdrcniai ia zibeteliiški atelje Dr. I. Eržen GORICH tlet« Si* Štev. 117. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove,, zobe Bakauetikove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. OrfMrs « noje« afettein e* 9. tre Atp. tio 5. wc pop OIdsB psrtraM lal (Daljej §19, Posredovalni urad mora zaslišali obe stranki, pretehtati njiju dokazila, in spor- * no stvar, ako le mogoče mirnim potom poravnati. { O poravnavnih razpravah se :»e sme- l jo spisati zapisniki. Ako se sklicujejo stranke na priče in izvedence in pridejo z njimi k poravnavni razpravi, se morajo staviti pričam in izvedencem vprašanja, ki se zde primerna v pojasnitev stvari. ! Posredovalni urad pa ne sme vabiti prič in izvedencev. , Za ogled na licu mesta, ki je zvezan s troSki, mora staviti posredovalni Urad pogoj, da plačajo strarike dotične troške naprej. j §20. I Pričeto poravnavno razpravo je tako dolgo nadaljevati, dokler ne »pride do poravnave ali, dokler ne pride posredovalni urad do.prepričanja, mi?e sredutvo, čegar blagodejni vpliv m j« protaktisii ž« v«6 M, Fo ta je f/HF* Hubert UHrlch-ovo žel^čno fino. ~WQt To zeliSčno vim je izdelano iz izvršenih, zdravilnih z<*Ii^ in \r. vina ter o'pid in ¦ oživi prebavno organe Človeka. Zeleno vino odstrani nerednostl pri prebavfjan j« in p®$pc~ Inje tvoritev ztfrave krvi. S pravočasno pora!"1 »e adošijo želodčne boFeznr žo v kalo, Zatorej m ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: gtavobolj, kokanje. žganje-, napihnjeno«!, bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par potirkih tejta vina. Zaprti« in njega slabe posledice, kakor • liku. utripanje, srca. »fsibo spanje. k»kor tudi nabiranje krvi v jetrah, v slezeni in hen-. roidne bolečine ae odutranijo z zelenim vinom. ZcliSčno vino odstrani neprebavljivi in vse nepotrebne stvari k žetodca in dreves s tem, da pospešaje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krnit c I siKr«Cf so pa navadi posfedice-"slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve- in.bolnega 3ICIUUDI stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljene in ozlovofjene, trpijo na glavobolu, so brez sna, hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek, pospeli prebavo in hrano, oživlja premembo *novi. poupeSi tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale apričnjejo to. ZeliSČno vino se dobi v steklenical, po 3 in 4 K v leknrnab sledečih hrujev: (-prič«, KormiD, Gradišče, lomans«, Ajf>lt Campolong«». Boitke, Trži«, "Ajdovščina,- Gor. Jdrija, Tolmin, K»nal, Čedad, Videni, Palm«. Červinjan, Ot?p|, Fiomičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trstx Milje itd.r kakor todi v vs** drugih manjših in vegjih krajih Goriško-GradiSČanske v Inkanab. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino jk> originalnih eenab v vse kraje Avsfro-Ogrske. ===±= Svari se pred ponarejal? am i ======= Zahtevajte izrecno srn- flabert ^ilpicteov-o *im ZelišiM fin. Moje ztlisCino vino ni nobeno tajno sredstvo ; njegove sestavine so: vino malaga 4*>OJ). viuski strkljaj 10O.0, glicerina UX).0, čjmo vino '240.0. sok jerebike iriO.O. en&ajev sok lWLth aniž, razne rastlinske korenine itd. Te »estavuiet se zmešajo l V gradiščanskein šolskeni okraju je s 1. septembrom 1912 popolniti mesto uči. teljice na dvorazredni ljudski soli v Hm-ševljah. S io službo spojeni prejemki so dolo« ceni v §§ 2, 6 h 8 postave z dne 14. janu. arja 1906, dež. zak. štev. 10. Z vsemi službenimi dokumenti (ime. novalni in premestilni dekreti, dekreti o podeljenih petletnfnah itd.) c-preroljene prošnje je vlagati pri c. kr, okrajnem šol. svetu v Gradišču do vštetega 29. febru. arja 1912. V drugih okraji* nameščene prosilke naj vlože prošnje predpisanim službenim potom. Prepozno došle ali nezadostno opremljene prošnje bi se ne poštevale (§ 4. o. p.) C kr. okrajni Šolski svrt. V Gradišču, TZ. januarja 1U12. Predsednik: Schnelder I. r. Štev. 119. natečaj. V tržiškem šolskem okraju je s 1. septembrom 1912 stalno tpapoiniti mestn učitelja na eksponiranem razredu devinske dvorazredne ljudske šole v Medjivasi. , S to službo spojeni prejemki so določeni v §§ 2, 6 in 8 postave z dne 14, januarja 1906, uež. zale,.štev. 10. Z vsemi službenimi dekumen. (ime-novatnkni in pre merilnim t dekreti o podeljenih petletninah itd.) opremljene prošnje je vlagati pri c. kr, okrajnem šol. svetu v Tržiču do vštetega 29. dne februarja 1912. V drugih okrajih nameščeni prosile; naj vlože svoje prošnje predpisanim.slu/,< fbenrm potom. Prepozno došle ali nezadostno opremljene prošnje bi se ne poštevale (§ 4. o. p.) -} C. kr. okrajni Šolski svet ] V Tržtcut 18. januarja 1912. Predsednik: Gašser I. r. U \ ^Goriška ljudska posojilnica11 ˇpisana zadruga t omejenim jamstvom. (V Sastal hI«, Qospoaka ulica it. 7, I. natfatr.) — Talafaa »t. 79. laCm pogtae hranilnice Iter.' 8S7.315. Ne občnem aborti dne 23. aprila 1911. so je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 47»$. Stalno večje vloge i enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje popHI!-niea Bama. HrAP.nne vloare s*» spret^nuiio od TBakos^r. Brezplačni hišni hranilniki. Fo»oflla se dajejo zadružnikom na vknjižbe po &%%, na var-ičmo ali zastave in na meajice po 6 %. Slavni dalaii se obrestujejo koncem leta 1909. & 6%. »»^ž*?*1* S1* d<*-Ml0.i Zadružnikov 1886 x*deleži v inenku /.Žfi.A011, —^Hranilne vloge: 1,423.351*26. Posojila: TŽŠ?;E9«r' ~ Re8«'vni zaklad: *^«7-44. — Vrednost hiS: t\M^\W\}UA7A *mw/wmumaeEY8aw5 Altena je najboljša znamka dvokcles francoskega sistema. Prijaiclj. ali t- ne xehe? Brugi mo|. mene ne! f Kaka to? — To Je Jak« enostairuo. Moja soproga mi skuha vsak dan te-vrsiiio juho in dobro meso, ki je kupuje pri našem mesarju Andreju Frandolič Y ulici Treb Kraljev (Via Tre Rč) šf. 16 !iri kavarn*..Pogana". V tej mesnici se dobi sntiraj razna divjačina, izvrstno pitana perutnina in prašičje meso vseh vrst. Na željo g. odjemalcev pošilja meso tudi na dom.