iriferaiiiatedfcn: v iorekf četrtek, soboto. three times aw^t- Tues clcuj,7)? >ly\5c1 naši modri rdečj svobodomi-tos pa še nikoli. Mestno oblast- seld xjegovo poročilo se glavo se je izkazalo naravnost ga- sj. lantno. Dvakrat so dali vse ce-j «Po doigem in temeljitem preste počistiti, koder je šla procesi- |;skavanju se je našlo, da kjer je ja. Kralj je poslal svojega za- .katoHška yera mej narodom tr-stopnika, Pašič šefa kabinetne I dno ukoreninjena, tam se roj-pisarne. Nuncij je šel za nebe-'stva mtlože, kjer pa so svobo-som v slovesnem odelu. Ljud-1 aomiselci, tam rojstva padajo, stva pa sijaset (brez broja). Ta-|In to je dokazaj s številkami tako da so se začudeno vpraseva- |ko_le dobesedno: "V Roane smo h: Kaj je to. da cel Belgrad vrelnašji pfi preiskavi 2I oženjenih h katoliški procesiji? — Na ve-; profesorjcv. Mej temi je bilo 1$ liko nedeljo je imel nuncij pon- družin> ki so 5ile svobodomisel-tifikalno mašo ob isti uri pa je neRa prepričanja. Nasproti tetf bila zunaj pred cerkvijo druga j pa je bilo g družin> kJ sQ ^ masa, kajti vse dvorišče ah vrt | vzorno katoliške. Mej prvimi 13 prea cerkvijo je bil poln in se, družinami kjer je viadal-svobo- RUSI ZAPLENILI AMERIŠKO LASTNINO. Washington, D. C. — Državni department je prejel brzojavno obvestilo, da so sovjetske oblasti zaplenile velike množine raznovrstnega ameriškega materiala v Vladistoku. Zakaj so bolj-šcviki material zaplenili poročilo ne pove. -o- MEHIKA IMENOVALA SVOJE DELEGATE ZA POGAJANJE. Washington, D. C. — Državni tajnik Hughes ie prejel obvestilo od mehikanske vlade, da je imenovala svoja delegata Romana Ross in Fernando Conzales Roa, ki imata polno moč zastopati Mehiko pri pogajanjih z Zedinjenimi državami glede raznih oljnatih koncesij in drugih stvari, ki so aosedaj zadrževale uradno priznanje Mehike od strani Z. D. Srednji farmarji rešeni iz zadrege. — Farmarji postali neodvisni element v državi. Kopenhagen. — Mejtem, ko se farmarji po drugih državah pulijo lase in ne vedo. kako bi še izkopali iz finančnih zadreg, v katere jih potiska verižništvo z njihovimi lastnimi produkti ki ga vrše razni prekupovalci, so si danski farmarji našli pot do vspeha, ki pokazuje kako veli- katerega Evropa nikakor ne mo-kanski vspeh se da doseči, ako re rešiti. farmarji hočejo slcupno delovati i — V St. Louis, Mo. je posku-in organizirati svoj trg v soglas- SI1° uteči iz državne kaznilnice ju svojih lastnih interesov. 118 kaznjencev. Straža jih je pra- •vt• - • a i_ -t. - i vočasno opazila in zaustavila. Kjuc ao teh vspenov je koo- 1 * A . r . - . 1 , x 1 best kaznjencev je hotelo vse- perativni trg, na Tcateresra far-! . - ' , , " . . eno uteci, na katere ie straža mar sam dostavi potom svoje or- ' , - t - , ,-t j i . streljala in vseh sest obstrelila. gamzacje svo, pr^ukt in gra c-e, n| nobeden proda konzumentom po primer- 1 T ^ ^ ... _ ... • I — Iz Pottsville, Pa. porocaio, ni ceni, a zraven sam spravi pro- , ..... ,. fite. k; jih sedaj zlasti po Ame- da f se ,:azs,n,, ^ P°zar' . , •• - , 1 in da gori na 21-tih različnih nki grabijo razni prekupovalx . ... x - -rr- .. . - ^t^ ,krajih. Na stotine liudi pomaga ci. Kooperativni trg ima na Dan- . , , v "-« . pri gašenju ognja. Skoda bo ve- skem po vseh mestih svoje po- {jj čisto medlo goreie, kar miralu Lesterju. Je zopet dalo povod ogorčene •__- , . r " ■ raj obešen morilec George Ba- lmajo Danski farmarji svojo po- - J . . . .. h™™;™ t-i ker- ker Je lansko jesen umoril tamkajšnega okrajnega šerifa. — V Louisville, Ky. je tolpa banoitov udrla v skladišče W. B. Samuels, kjer je imel shranjene 20 sodov stare viške. Vso visko so odpeljali neznanokam. — Iz Danville, TU. poročajo, da je stari "Uncle Joe" povabil na obhajanje svojega letošnjega rojstnega dne na.1 30^0 prijateljev in znancevr. — V Burlington, Vermont je umrl te dni Arfdrew Doodhue, oče soproge sedanjega podpredsednika Coolidge-a. — V Los Angeles. Calif, ie bila te dni aretirana Alice Chase, ki je baje razširjala neke komtP-nistične cirkulariev od I. W. W. HARDING DOVOLIL VSTOP RUSKIM UBEŽNIKOM. Washington, D. C. — Predsednik Harding je ugodil posebni prošnji ruskih ubežnikov, da kateri šo vabi^ delavstvo na Re-'lf"ei° Priti v Zedmjene driave. neralno stavko. kat"', s" pobegnili predi casotn iz Vladivostoka na filipinsko otočje. Ubežnikov je nekako 500 po številu. -o- Iz Londona se celo poroča, da sta Francija in Grčija že napravile tajno zvezo, da v slu- pritožbe. S pomočjo novega regulatorja se pa električni tok avtomatično regulira z največjo čaju oboroženega konflikta poš- ' točnostjo in natančnostjo kakor ije Grčija v Sirijo 180 tisoč svo- pri dosedanjih kompliciranih in jih vojakoV. Francija pa Grčiji obljublja, da ji bo pomagala pri dragih regulatorjih. Novi regulator deluje, kakor rečeno, popol njenih zahtevah v Trakiji in Ma-j noma avtomatično in ne potre-li Aziji. i buje nikake strežbe. Enostaven Položaj pokazuje zelo akutno je tako, da bo stala njegova na lice, ker Francija- je poslala zadnje dni v Alexandreto svojega vojaškega strokovnjaka generala Wiegenda. ki je odšel s svojo komisijo, da preštudira stra-tegične točke v Mali Aziji in v Siriji. Francija se hoče temeljito pripraviti in v slučaju, da nastane spor na konferenci glede bližnjega vzhoda, bo udarila po Turčiji. -o—— — Mesto Chicago je zadnjo nedeljo spremenilo čas. Kazalec na uri je pomaknjen za eno uro | naprej. prodajajo prekupčevalci in spravljajo zraven mastne dobičke. — V Minot, la. so se vsi občani ustavili plačati šolski* davek. Kaj bodo okrajne oblasti storile proti občanom še ni zna-' tednov, Ivanu Bitencu pa 3 me- prava komaj nekaj tisoč kron in si ga bo mogla omisliti tudi najmanjša električna centrala. V centrali v Bistrici deluje regulator že dva meseca popolnoma brezhibno. Umevno je. da vzbuja iznajdba g. Aljančiča v strokovnih in drugače interesiranih krogih največje zanimanje, saj pomenja na polju elektrotehnike silen napredek. Iznajdba je mednarodnega pomena. Kakor nam je izjavil g. Aljančič, ima v načrtu še nekaj naaaljnih tehničnih iznajdb. Tatvina pri "Merkurju" v Kranju. Fr. Jerman je služil pri tvrdki "Merkur" v Kranju. Ključavničar Ivan Bitenc mu je posodil 400 kron, na Bitenčevo prigovarjanje pa je poravnal dolg tako ,da je Bitenčevemu bratu dal pločevine in 12 pil v skupni vrednosti 6360 kron. Zato je dobil od Bitenca še 800 K. Deželno sodišče je prisodilo Fr. Jermanu in Mihi Bitencu po 6 t leto težke ječe. Uradniki so baje bili tudi zapleteni v tihotapstvo sami. ——o- CUNO SE POSVETUJE S POLITIČNIMI VODITELJI. Berolin. — Državni kancelar Cuno bo imel jutri sestanek z večjimi nemškimi političnimi voditelji. Posvetovanje se bo vršilo. ali naj Nemčija sprejme, ali ne Francoske pogoje. Mej političnimi voditelji Nemčije vlada zadnje čase velik nesporazum. Eni se zavzemajo," da se naj Nemčija uda, dočim drugi huj-skajo na odpor. sece težke ieče. DENARNE P0MJATYE. Včerajšne cene so bQe jugoslovanskim dinarjem: 100 — Din.......$ 1.35 500 — Din.......$ 5.90 1000 — Din.......$11.60 2500 — Din. ...... $29.00 5000 — Din.......$5700 Za italijanske lire: 50 — Lir ........ $ 3.25 100 — Lir ........ $ 5.75 500 — Lir ........ $27.00 1000 — Lir ........ $54.00 Pri večjih svotah, ki presegajo ao 5 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie posebni popast. Predno pošljete denar črez druge tvrdke se spomnite na nase podjetje, Id bo Vam poslalo Val denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. NaSe cene so vedno najnižje! Vse po&ljatve naslavljajte aa: BANČNI ODDELEK t«4f W EDINOST (UNITY.) Izhaja vsak torek, Četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company 1849 West aand Street, CHICAGO, ILL. ________Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Združene Države ra celo leto............................$3«oo Za Združene Države za pol leta................................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta________$i-7S 3UBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.00 For United States for half year ........................$1.50 For Chicago, Canada and Europe per year.. $3.50 __Z__Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 Številka poleg vašega naslova znači do kdaj je plačan list. Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš novi naslov in poleg tega tudi vaš'stari naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne in 2a sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, III., under the act of March 3rd 1879. Mastna pogača. (Za Edinost napisal Pobuch Gichesny). (Konec.) nika in ga kar ne more in ne more pozabiti. E, kri res ni voda Prosta laž pa je trditi, kot to dela prosvetljena "Prosveta - da je bil ta hudodelec eksekutiran "na zahtevo rimske cerkve" Tu je Jože zppet potvarjal! Sploh ima on to prelepo navado, da se mu njegova zverinska kri grozovito razburi, če se spomni papeža in katoliški :e cer- kve, podobno kot se bik razjari, če mu le pokažeš rdečo krpo Mogoče sorodna kri? Na koncu svojega dolgoveznega spiska se namreč se enkrat široko vsede na veliki stol in oznani - "Pape-štvo je najmanj pripomoglo k razvoiu civilizacije Oviralo je povsod pravo vedo in znanost in rimska - cerkev je brutalno preganjala vse, ki so učili znanstvene resnice." Same kristalno čiste resnice, seveda z boljševiškeg* stališča, ki so pa že tako oguljene, da jih že Jože sam več ne verjame. kadnr je trezen Pozabil pa je Amen pristaviti. Toda boljševiški poslušalci ki so edini se kdaj kaj vrednega storili za pravo čisto pristno civiliza- " eno; so vciartli v urnebesni plosk, si ginjeni seg'.i v roke in govorniku velikanu iz srca čestitali. Niti na misel jim ni prišlo od samega oduševljenja. da bi utegnilo biti vmes kaj ootvarianja \ este. g. urednik, to je tisti Jože Zavertnik. ki je pred mesecem pisaril okrog našim katoliškim društvom in župnikom ter jih moledoval za zgodovinske podatke o ameriških Slovencih ter trdil, da bo to čisto nepristranska zgodovina naše kulture Iz tega se virii. da je takrat Jože.imel še nekaj vere v katoliško kulturo. Od tistega časa pa je živalska evolucija v njem že toliko napredovala, da se je dvignil tudi že čez to mračnjaštvo, in ko knjiga izide, o tedaj bomo' pa imeli nekaj "užitnega" citati Posebno če prideta na plan še tisti zveri, o katerih nam on sam pomenljivo zatnuje. da, ne spita vedno. In on že ve. kaj govori Bol 1 šega urednika, kot je Jože. si ameriški sociji za svojo zgodovino niso mogli izbrati pod tem božjim solncem. On nam^bo --P°daI pristno sliko pristne kulture pristnih kranjskih boljševi- Ali če človek resno premotri vse tiste zverine v tebi. Jože, 'kov v Maleriki. Zora puca, bit če dana! se pa ne bo prav nič čudil, da se tako navdnšuješ za ruske ži- T T dovske boljševike in da z velikim loparjem mlatiš po kardinalu' J Pravim: Lahko noc in ™ svidenje pri Kanali. Mercierju. Kri ni voda in Gliha skup štriha. sQ rekli naši ljud-j X na je. ko so lezli izpod tvoje hvalisane nemške protestantske kul ture. + Ampak kakor v vsakem drugem stavku, tako si se tudi v i «§* odstavku o boljševikih večkrat — oprosti — enostavno zlagal «|t Ti n. pr. prosto trdiš, da petrogradski nadškof in gen. vikar, ki ; «tf so ju boljševiki po nedolžnem na smrt obsodili, "zločina proti državi nista tajila." Vidiš, tu se ti je debelo pokadilo, Jože. Pošteni očividci, ki so bili sami osebno navzoči pri tisti famozni "sodni" razpravi v Moskvi, nam namreč izrecno zatrjujejo, da so nadškof in vsi drugi jetniki odločno zanikali, da bi se bili kdaj za-rotili zoper sovjetsko vlado ali sploh kaj storili, kar bi bilo zoper blagor ruskega naroda. In svojo nedolžnost so tudi sijajno dokazali, tako da je bilo vsem navzočim jasno ko beli dan. da so nedolžni. Vsem, razen boljševikom. ki so se v divjem srdu okrog ust in kot besne zveri zahtevali njihovo kri. Torej tudi v boljševikih je prešičja, voljčja in tigerska kri. kajne g. Zavertnik? Vaši krvni sorodniki! A da se vrnemo k stvari. Torej nadškof in njegov vikar STA tajila, da bi bila kriva kakega zločina, ki se "dandanes v vseh krščanskih državah kaznuje s smrtjo." In " Prosveta" je zopet plosknila v potvarjalno blato. A zločin, kakšen pa je bil tisti strašni zločin proti državi, ki sta ga zagrešila? Otroke sta učila krščanski nauk, maševala sta in vršila druge svoje stanovske dolžnosti, kakor se dobrim katoliškim duhovnikom spodobi. To pa je v Rusiji v nebo vpijoči zločin in veleizdaja in zarota in punt in kratkomalo protibolj-ševiško ter se po sedanjih ruskih zakonih enostavno s smrtjo kaznuje. In za blagor teh tiranskih zakonov je poginilo že od 15 do 20 milijonov nedolžnih ruskih žrtev. Koliko jih pa še bo, to pa sam Bog ve. Mr. Zavertnik, kaj takega ti ne moreš reči niti o križarskih vojnah, ki se tvoji čisti duši tako gabijo. Vidiš, Jože, to so suha dejstva,.ki držijo, ne pa tisto, kar si -ti natvezil svojim backom. Ni čuda, da te s potvarjalcem tituli-rajo. Trezen človek, v katerem še ni zamrl vsak čut pravice, torej ne bo hlinil nikakega razočaranja, če je človekoljubni belgijski kardinal, kateremu vsi čikaški rdečkarji niso vredni niti IZ SLOVENSKIH NASELBIN. * T 4» Chicago, 111. — Te dni sem bil primoran iskati ljubega zdravja za daljši čas v bolnišnici sv. Antona. Hvala Bogu zdravje se mi je precej zboljšalo. Čutim se pa dolžnega, da se prav iskreno zahvalim svojim dobrim faranom za njih veliko zanimanje za moje zdravje, za njih obilne obiske v bolnišnici, za cvetlice in darove. katere so mi poslali. Na bolniški postelji človek čuti še le prav. kaj je sočutje in prijateljstvo. — Enako se moram prav srčne javno zahvaliti mojemu zdravniku Dr. Uršiču, ki je tako redno prihajal v bolnišnico in se s toliko skrbjo zanimal za me. Samo njegova zdravniška spretnost in njegova velika skrb sta me rešila. Tu sem videl, kaj i-mamo Slovenci v dr. Uršiču. — Rojaki, ako hočete imeti v nevarni bolezni zdravnika, xi pozna svojo stroko in ki ima srce za vas. nikar ne hodite okrog tujih zdravnikov, ko imate doma v svojem zdravniku veščaka. da malo takih. — In pa — katoliška bolnišnica! Sv. Antona bolnišnica prekosi v točnosti postrežbe, v hrani vse druge. Tu sem še le videl, da katoličan prav za prav čevljev odvezati. izpregovoril resino besedo. In ko pride konec spada samo v katoliško bolniš brutalnih boljševikov in se bo pisala nepristranska zgodovina o njihovem zverinskem početju, bo ves civiliziran svet obžaloval, da se ni Mercijerjeva ideja v polnem obsegu izvedla. Kajti takrat bodo celo slepci priznali, da bi bilo boljše, ako bi bilo nekaj tisoč hrabrih junakov padlo na odprtem bojnem polju za pravo svobodo in navadne človeške pravice, kot pa da je na milijone in milijone neoboroženih nedolžnih žrtev poginilo po zaduh-lih boljševiških ječah in moriščih, da ne govorimo o nepregled- • nih trumah, ki so jih boljševiki spravili s pota s pomočjo lakote in glada. Svetoval bi tudi tebi, J°že, da se priglasiš za križarsko vojno na boljševike in da svoje backe opozoriš na divno priliko, ki se vam nudi, da dejansko pokažete svojo gorko ljubezen do u-bogih zatiranih trpinov, o katerih se vam tako rad jezik maje. Kajti če boljševiki kdaj v Cikagu zavladajo, utegnejo tudi tebe ustreliti, ker s svojim krivim veroukom kvariš mladino, ki še ni dopolnila 18. leto, in se klanjaš krivim bogovom. Veš, tista zverinska kri bi jim mogla udariti prav gori v možgane, da bi pozabili velike zasluge, katere si si zanje stekel, in potvarjanje bi ti nič ne hasnilo. Kaj pa tisti nesmrtni "profesor Francisco Ferrer, ustanovitelj moderne šole na Španskem in eden »največjih pedagogov, ki so kdaj živeli na svetu," kakor mu "Prosveta" poje hvalo? Bil je en prosti svobodomislec, brezverec, anarhist in revolucijo-nar. Po stanu je bil železniški uslužbenec, ki je na zvit način podedoval $150,000 in z njimi začel v Barceloni svojo "moderno šolo," v kateri je mladino kvaril s svojimi skozinskoz brezver-skimi in anarhističnimi nauki. On je bil, ki je zanetil znano katalonsko ustajo, v kateri je padlo toliko nedolžnih žrtev. Imel je tudi svoje prste pri neki zaroti, ki je hotela umoriti -španskega kralja in kraljico ter upostaviti nekako boljševiško republiko a la Rusija. Tak je bil torej ta eden največjih pedagogov, ki so kdaj živeli na svetu. Kot vidite, je tudi Ferrer imel precej prešičje, voljčje in tigerske krvi v svojih žilah in zato rti čuda, da je pametna španska vlada dala zverino ustreliti. "Prosveta" nico in kako smo omejeni, ako se potikamo po nekatoliških slabših, ko imamo svoje tako izvrstne. Nekatoličani in židje se toliko silijo v katol. bolnišnico, da bi danes napolnili bolnišnico samo ti, ako bi jih sestre hotele vse sprejeti. Kako milo se je čul vsako jutro mili obhajilni zvonček od nastropja do nastropja od bolniške postelje do druge, ko je nebeški Zdravnik obiskoval bolna in stiskana srca in jim delil zdravje duševno in telesno, če drugega ne — nebeško tolažbo. Zato vsem faranom za bolezen iz lastne skušnje svetujem dvoje — 1.) zdravnika si vzemite dr. Uršiča in imeli boste najboljšega moža strokovnjaka. 2.) pojdite v katol. bolnišnico pred vsem k Sv. Aintonu. Poskusite pa boste videli, da imam prav! Dr. Uršiču, čč. Sestram Fran-čiškankam v bolnišnici Sv. Antona in vsem faranom, ki so me obiskali in mi poslali cvetlice in darove pa še enkrat Bog plačaj. — Father Kazimir. -o- Pittsburgh, Pa. — Prosim, da mi oprostite g. urednik, ker vas zopet nadlegujem za nekoliko prestora. -Toda spolniti moram, ker sem obljubil v zadnjem dopisu, da bom poročal bolj natančno o našem misijonu, ki se je vršil pri nas od -2. do 22. a pa še vedno preliva krokodilove solze na grobu svojega sorod- Iprila pod vodstvom Rev. Dr. Srečko Zamjena. Naj prvo gre zahvala preč. g. misijonarju, ki je tako gorečo vodil sv. misijon. Zatem pa zaslužijo tudi pohvalo naši dobri farani, ki so se tako v obilnem številu udeleževali misijonskih pobožnosti. Veliko jih je pristopilo vsaki dan k mizi Gospodovi. Posebno se mora pohvalno pisati o društvu Najsvetejšega I-mena, ki je nastopalo tako kor-porativno pri pobožnostih. Zlasti je bil lep prizor, ko se je vršil sprejem naših fantov in mož. Zlasti fantje s0 pokazali ta pot svojo zavednost in pristopilo jih je zelo veliko število v to prelepo društvo. Istotako se je postavila Marijina družba, pod katero zastavo se je zopet pridružila cela armada naših deklet. Tudi društvo Krščanskih Mater se je pomnožilo. Sploh versko življenje je prenovljeno v naši župniji in sv. misijon obeta obilo dobrega sadu. Da pa ta ogenj navdušenja za dobro stvar ne bo ugasnil kar čez noč, je treba, da sedaj še sami pridno delamo za vsa naša društva. Večkrat kot člani dr. Najsv. Imena prejemamo sv. zakramente in ogenj navdušenja za dobro stvar bo ostal vedno v naših srcih. Dne 15. aprila se je vršilo v K. S. Domu javno predavanje o razmerah v stari domovini in o mladinskih domovih v stari domovini, za katere preč. g. misijonar zbira darove, mej rojaki po Ameriki. Ob tej priliki se je zbiralo tudi darove za ta namen. Končno se še enkrat prav pri-srčncL-aahvaljujem preč. g. misijonarju za njihov trud, ki so ga imeli z nami ob času sv. misijo-na. Pozdrav vsem naročnikom in čitateljem lista Edinosti, kateremu želim veliko vspeha in obilo novih naročnikov. J. Golobič. -o- Cliff Mine, Pa. — Po obisku naselbin, Midway, Oakdale in Imperial, sem se napotil v tu-kajšno slov. naselbino Cliff Mine, kjer sem se ustavil pri do-broznanemu rojaku Mr. Pavel Jamniku, ki mi je silno veliko pomagal pri razširjenju našega tiska po tukajšnem okrožju. Mr. Jamniku sem dolžan vsled tega prisrčne zahvale. V tukajšni naselbini se še precej dobro dela. Delajo skoro vsaki dan in kateri ima kaj vreden prestor še tudi dobro zasluži. Kateri ima pa slab prestor seveda naredi komaj za življenje. Od tu sem jo mahnil v Moon (Dalje na 3. strani.) "BABILON" Burka v petih dejanjih. Po A. Kotzebuejevi "zmešnjava zmešnjavo." Za slov. oder nanovo priredil Milan Rojan. » ■ w OSEBE:, p. Trnovski Kazimir Jurij, graščak. Doroteja, njegova žena: Helena, njuna hči. Maks, njun nečak. Jelica, njuna nečakinja. Major pl. Trnovski. Fric Volk. Franc, Fricov sluga. Maruška.. Nočni čuvaj. Sluga. Kmetje. GODI SE NA NEKI GRAŠČINI NA KRANJSKEM. PRVO DEJANJE. 1. prizor. TRNOVSKI. MAKS IN FRIC (sede v naslonjačih in spe). Lez nekaj trenotkov vstopijo Doroteja. Helena in Jelka. DOROTEJA: Saj sem vedela, glej jih. vsi trije spijo! HELENA: Da prav zares (pokliče skozi vrata) Martin pri- nesi zvonec i z hleva! DOROTEJA: Tvoj oče je bil vedno tak. Ko se je prišel snubit, okrog 9. ure zvečer, je bil tako zaspan, da je komaj govoril in na dan poroke pri pojedini kar pri mizi zadremal. HELENA: Ako mož spi. naj bo! Včasih je to celo koristno. A da spita moja dva kavalirja, mama, to je nesramno! DOROTEJA: Dva kavalirja? To je pol preveč! HELENA: Desetkrat premalo! Na vsak prst imej deset čc-stilcev, to je v mestu v modi. DOROTEJA: Hvalevredna potrata, kteri ne oporekam, vendar svetujem ti. da se varuješ (tiho) veš, da moraš biti srečna le-tedaj, če vzameš divjega Maksa. HELENA: Ali njegovega pol milijona! DOROTEJA: To je vseeno. HELENA: To mi ne uide! Njegov oče ukazuje v svoji oporoki določno, da mora pokloniti Maks svoji ljubeznjivi sestrični roko in srce, če ne, ji mora prepustiti polovico mojega imetja. DOROTEJA: Zadnji čas je. da uredimo to zadevo. Povem samo tebi, Helena, da bo Maks jutri polnoleten. On sam sicer tega še ne ve. ker smo ga prevarili. za eno leto, ali pripeti se lahko, — saj razumeš — treba je torej, da obrneš vso svojo pozornost nan i, in samo nanj. Bolje bi bilo, da bi ostal ta sladki Fric v mestu. HELENA: Hočete, da umrem tu na kmetih samega dolgega časa? DOROTEJA: Dekle, ženska mora prestati vse. kadar ie treba, da doseže gotov namen, radi tega tudi smrt. (Sluga prinese zvonec, ga da Heleni in odide). HELENA: Oho. že imamo zvonec! Zdaj pa zvonimo, da se bo razlegalo po celi vasi. (zvoni za hrbti onih, treh. ki spe) (vsi trije se počasi zbuoe) FRIC: (se zbudi). Kaj je neki? I RNOVSKI: Meni se je sanjalo, da sem v cerkvi. MAKS: (gleda okrog sebe) Cerkovnik je za našim hrbtom. FRIC: (skoči pokonci) Prosim nikar ne zamerite! HELENA: Ponižna •služabnica! TRNOVSKI: (zapazi ženo) O. srce drago. Ti si tukaj? Najbrže si se že zopet prepirala? DOROTEJA: Abotne besede! HELENA: To ni nič novega, ako Ijubčka po kosilu malo zadremljeta. Da je dremal moj nečak Maks, je bilo celo dobro, I ker ni imel časa za svoje budalosti. A da ste zaspali vi zlati Fric, kterega sem si privedla iz mesta nalašč zato, da bi se zabaval — FRIC: Vaša mila podoba se je zibala okrog mene. tudi v sanjah. HELENA: Tako ne sme biti! Vi se morate zibati okoli mene, vi gospod metulj. FRIC: Z veselj em gospodična roža. HELENA : Pojdite z menoj h klavirju. Zapojeva dvospev iz HofmanOvih pripovedk. Maks, poljubite mi roko! MAKS: Zato. ker ste mi natresli pri obedu paprike v juho? HELENA: Zakaj ne? Vsemu, kar uživajo moški, dajo ženske pravi okus, pa-ne s samim sladkorjem, ki kvari zobe. (Poda Fricu roko in oba odideta v stransko sobo). . \ ipH iiui 2. prizor. Trnovski, Doroteja, Maks, Jelica (ki plete nogavico) DOROTEJA: Povej mi soprog, zakaj vedno spiš? TRNOVSKI: Povej mi vendar zlato srce, zakaj vedno bdiš? DOROTEJA: Še trobento boš preslišal na sodnji dan. TRNOVSKI: Dokler živiš ti, mi ni treba nobene trobente. DOROTEJA: Brez mene bi se podrla hiša. TRNOVSKI: Modrijan spi tudi na razvalinah. DOROTEJA: Komur se pretaka po žilah polževa kri, kakor tebi soprog, temu ni težko biti moder. TRNOVSKI: Jaz imam polževo kri? Si že pozabila, da sem se pred dvajsetimi leti zaljubil v te? DOROTEJA: Oho, oho! Ti si kakor tista roža, ki jo imenujejo alva in ki cvete vsakih sto let enkrat! TRNOVSKI: Zlato srce, doba tvojega cvetja je tudi ze minila. MAKS: A milosti ji va teta je dala sad — DOROTEJA: Kterega moraš utrgati ti hudobnež! MAKS: (zase) Če bi ne bil črviv! (Dalje prihodnjič.) "EDINOST — V NEDELJO POPOLDNE. Piše Rev. j. C. Smoley. tedenski koledar 5 po Vel. noči. Moč molitve. Mat. 5. 6 Nedelja — Ivan Ev. pr. 1. vr. Benedikta r Pondeljek — Križev. Stanislav škof in muč. Juvenal. 8 Torek — Križev. Mihaelovo prikazovanje. Sreda -Naz. 10 Četrtek — Krist. vneboh. Antonin, škof. - 11 Petek — Frančišek, Hije-ronim. 12 Sobota — Ner. Domit., m. Križev. Gregor -o- DESETI ČLEN VERE. — ODPUŠČANJE GREHOV. V tem členu vere spoznavamo in izjavljamo, da moremo zado-biti v Cerkvi vsled neskončnega zasluženja Jezusa Kristusa od- | puščanje vseh naših grehov. 1 Greh, ki ga storimo, je ali smrten, težak ali pa odpustljiv, m nI greh. Z resničnim kesanjem zadobimo od božjega usmiljenja odpuščanje greha. Če nam Bog odpusti smrten greh, vlije v našo dušo zopet posvečujočo milost božjo, ki zbriše v naši duši vsak madež, ki da duši novo življenje, ki nas stori Bogu do-padljive in vredne njegove ljubezni. Sprememba, ki se zgodi z našo dušo. imenujemo opravi-čenje. V evangelju o cestninar-ju in farizeju čitamo, da je šel ce-tninar opravičen v svojo hi-farizej pa ne. Podobo takega opravičenja imamo v Lazarju, ki ga je Kristus obudil od mrtvih. Če nam Bog odpusti mal. od-pustljiv greh. potem pomnoži v naši duši posvečujočo milost božjo, tako da postane naša duša Bogu še bolj dopadljiva in Še bolj vredna njegove ljubezni. Odpuščanje malih oopustljivih grehov nam je označeno v očiščenju gobavcev, katere je Kristus očistil gob blizo Kafarnav-ma. Mi lahko zadobimo odpuščani e smrtnih grehov, ne da bi i-stočasno zadobili odpuščanje malih grehov. Kajti mi lahko ljubimo Bogar toda ta ljubezen je mlačna. Toda če smo krivi smrtnih grehov, ne moremo žari* »biti odpuščanja samo tega a-li onega smrtnega greha, zado-biti moramo odpuščanje vseh smrtnih grehov, ker ne moremo biti istočasno prijatelji in sovražniki božji. Je to ravno tako, kakor s človekom, ki je zadobil več težkih ran. Ta ne more imeti nikakega upanja, da bo živel, razun če se zacelijo vse smrtne rane. Ni pa nikake meje .kolikokrat nam bo kak smrtni greh. odpuščen. dobili bomo vedno odpuščanje, če bomo imeli resnično kesanje. Seveda bomo toliko težje vstali iz greha, kolikor večkrat bomo padli, ker bodo zapreke toliko večje. Prijatelji, če smo bili tako nesrečni. da smo padli v smrten greh. ne ostanimo v tem tako žalostnem in nevarnem stanju; po zgledu zgubljenega sina vstanimo, s kesa polnim srcem pohitimo nazaj k svojemu Očetu, ogibajmo se vsake bližnje priložnosti, vsake nevarnosti za greh, poslužujmo se vseh pri- naznanilo in priporočilo. Vsem cenjenim naročnikom in prijateljem našega lista po državi Pennsylvania in New York uljudno naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nas potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse. kar je v zvezi z listi Edinost, Ave Maria in Glasnikom P. S. J. Vse naše naročnike prosimo, ^a mu gredo pri tem njegovem delu za katoliški tisk na roko in mu pomagajo širiti list, ki se bori za delavske koristi in za razširjanje katoliškega prepričanja. Upr. Edinosti in Ave Maria. pomočkov, da ne bomo padli nazaj v stare grešne navade. -o- APOLOGETIKA. Listine krščanstva. Je napačen sklep, če hoče ke-do božji izvor Cerkve dokazati na podlagi evangelijev, hoče pa istočasno dokazati zopet resničnost evangelijev z oblastjo, kateri je dal Kristus Cerkvi, da uči. Na tem napačnem sklepanju temelji pa vsa krščanska a-pologetika. Hvala Bogu, pravim, prijatelj : Ne! Noben krščanski apologet ne bo tako sklepal. Naše dokazovanje je popolnoma drugačno. Da se bova ložje razumela, v-zemiva na primer pogana, ki še ničesar ni slišal o krščanstvu Če predložimo temu evangelju (omejiti se hočemo tu in v prihodnjih razpravah na evangelije. ker ti zadoščajo za dokaz Kristusovega božanstva), jih bo smatral kot zgodovinske knjige. O inspiraciji, to je, da so navdahnjene od sv. Duha, nima nikakega duha. Za njega obstoji edi-nole vprašanje: Zaslužijo li te zgodovinske knjige, da jim človek vrjame? V odgovor na to vprašanje mu potem zgodovinsko dokažemo. da so bile te knjige resnično pisane od evangelistov. da so prišle na nas popolnoma nepokvarjene, da so nam pisatelji povedali in morali povedati edinole resnico. (O tem v prihodnjih člankih). Vse to se s človeškimi spričevali tako lahko ugotovi, kakor pri kakem drugem zgodovinskem delu, da še z večjo gotovostjo pri mnogih drugih zgodovinskih delih. Ko smo poganu to dokazali, potem ga pa pustimo, da sklepa sam. Iz zgodovinsko dokazanega dejstva, da se je Kristus izdal za božjega poslanca, da kot Boga samega, da je resničnost te izjave potrdil s čudeži, bo moral dosledno sklepati, da je bil Kristus poslan od Boga, oz. Bog sam. Ta Kristus pa. ki je bil Bog, je ustanovil Cerkev in jo obljubil, da jo bo varoval vsake zmote. Cerkev ima torej resnico. in pogan ji mora vrjeti kot učiteljici, katero je postavil Bog. Se le od te Cerkve zve potem pogan, da je sv. Pismo navdahnjeno --inspirirano--od sv. Duha. Tako dokazovanje je popolnoma pravilno po vseh naukih mišljenja, nikdo ne more trditi, da bi bil to napačen sklep, ali kakor ga imenujejo "circulus vitiosus." Kdor že mora kritizirati svojega go'spodarja, naj ga kritizira tako, da gospodar o tem nič vedel ne bo. * * * Kadar žena pomaga možu pri kaki stvari, tedaj je njena pomoč v tem, da ga pridno "bosa." * * * Fantje se naj čuvaio sladkih ljubic, ker take se prav rade spremene v kisle iimonade. AMERIKANSKI ABECEDNIK. - Čč. gg. slovenskim župnikom. Že Lansko leto nam je Ameri-kansko Slovenski Abecednik ^popolnoma pošel. Nisem mislil, da bi se ga 2500 tako hitro razpeča-lo. Začel sem misliti na drugo izdajo, pa sem se bal, ker si ga sedaj slovenske šole lahko po-'' skrbe iz domovine. Stvar se mi je zdela preveč rizkirana, ker nimamo kapitala. — Nekatere slovenske šole so res dobile "A-becednik" iz starega kraja. Vendar zadnje čase sem pa začel dobivati toliko pozivov od strani slovenskih duhovnikov in čč. sester učiteljic, naj založim novo izdajo, češ da jim s starokraj-skim Abecednikom ni veliko po-maganega, da ga otroci nimajo tako radi, kakor Amerikanskega. Tudi je več slovenskih čč. gg. naročilo zopet večje število izti-sov naprej z obljubo da ga bodo takoj plačali, da mi bodo pomagali nositi tiskovne stroške. Zato sem se odločil izdati novo, drugo izdajo Abecednika z nekaterimi malimi spremembami. Ker bi pa rad zmanjšal ceno knjigi, in se cena vsaki knjigi manjša, kolikor več iztisov se je tiska, zato se tem potom obračam nadvse slovenske duhovnike po Ameriki, ki imajo slovenske župnije in jih lepo prosim, ako bi ga hoteli še oni, ki do sedaj tega Abecednika niso imeli, vpeljati v svojo šolo. Ako bi ga namreč v veliki večini vse slov. šole uvedle, bi ga lahko sedaj tiskali kakih 10.000 iztisov, kar bi pomenilo skoraj polovično znižano ceno. Do sedaj smo ga prodajali po 45c., šolam smo dali popust, pa ravno ta popust bi bil moral biti dobiček oziroma bi bili s tem plačani poslovni stroški z upravljanjem knjige. Tako da s prvo izdajo nismo imeli druze-ga kakor tiskovne stroške plačane. Vse drugo je bila naša žrtev za Boga in slovenski narod in za stvar. Dajte nam čč. gg. pomagati sedaj! Saj to ni moja osebna stvar, to je stvar celokupnega naroda. Posebno še, ker bo s tem cena za toliko znižana ,da bo ceneja kakor vsaka druga šolska knjiga, ker mi ne delamo za dobičke. Gospodom, ki ga sedaj naprej naroče po več sto iztisov in ga bodo plačali takoj, ko bo dotiskan. ga bodo dobili še s posebnim popustom. O vsem tem pa moram vedeti vsaj do 15. maja. ker so prve strani že v tisku. Čč. gospodje, lepo prosim takojšnega odgovora! Rev. K. Zakrajšek, O. F. M. 1852 W. 22nd Place. CHICAGO, ILL. SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST 1r NemecetV 1439 W. 18th Street izdeluje najboljše sli ke! svoj poklic vrši že s 30-letno izkušnjo! IZ SLOT. NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani.) Run, tukajšno bližnjo slovensko naselbino. Najprvo sem se u-stavil pri znani Arhovi družini, kjer so me prijazno sprejeli in nadvse gostoljubno postregli. Proti večeru pa je prišel iz dela naš tukajšm lokalni zastopnik Mr. Drašler, ki sva se prav prisrčno pozdravila. Tudi tu senf o-* biskal vse naše rojake in prav izborno opravil. Kakor drugod tako je tudi tukaj za 50 odstotkov boljše, kot je bilo prvi pot, ko sem hodil za naše liste. Ledina je že precej razorana, pa bo v bližnji bodočnosti še bolj. Le krepko naprej, da bodo naši rojaki čimpreje spregledali, kako so bili farba-ni od nasprotnega časopisja. Pozdrav vsem mojim prijateljem in vsem rojakom po omenjenih naselbinah, katerim se prav prisrčno zahvaljujem za prijazno sodelovanje pri moji a-gi taci j i za katoliški tisk. Leo Mladich, pot. zastopnik. Sigurna smrt. / Zdravnik pride, kakor navadno zvečer v bolnico ter vpraša strežnico: "Koliko jih je aanes pomrlo?" Strežnica: "Pet jih je zaspalo v Gospodu!" mu odgovori strežnica. Zdravnik: "Pa sem vendar šestim bolnikom zapisal zdravila?" pravi začudeno zdravnik.-"Kaj je s šestim ?" Strežnica: "Ta še živi, ni hotel namreč izpiti zdravila! A o-nih pet, ki je vzelo zdravila je sigurno pomrlo." Starejši ko je človek, pametnejši je. ker sleherni dan mu po-kazuje, da ne ve toliko kot si domišlja. LUCKY STRIKE CIGARETTE, Najboljše CIGARETE PAIN-EXPELLER VAM BO POMAGAL! Če je poklican 1'ain-Eipeller na potii"6, bo BOLEČINA hitro premagana ter bo mahoma izginila. Ob prvih znamenjih revmatizraa, živčne potrtosti, nevral-grije, bolečin, krčevitega trganja, ai nabavite steklenico tega močnega, zanesljivega družinskega linimenta ter ga vdrgnite. Pristni Paln-E\pe!ler nosi nafio SIDRO varnostno znamko. Vse drugo je ponaredba. 35c in 70c. v lekarnah ali od F. AD. RICHTER & CO. lM-114 South 4th St., Brooklym, N. T. X44 4444444444444 4 44444444444444444444« * * * + * * * * * * * -1» * + * + KUHINJSKO P0HBTYI. - m Zopet smo pripravljeni ni Vam postreči z najboljšim kuhinjskim pohištveni. Vsem se naj-topleje priporočamo pri nakupovanju kuhinjskih potrebščin. V zalogi i-mam vsakovrstne kozarce, ko ti je v, krožnikov* skici, žlic in vilic in sploh vse, kar potrebujete v Vaših kuhinjah. Naše blago je vedno zanesljivo in po najnižji ceni. Ako potrebujete kaj takega pohištva obrnite se na našega--_—„--.---„_ . postrežbo in z njim se lahko pomenite v Vašem lastnem jezika. BENJ. EICIIOLZER 587 MAIN STRRRT Mr. Joseph Kamen, kateri je Vam vedno na razpolago • • a * m m VAVSfiT CITY. PA. NEKAJ ZA VSAKO HIŠO. preberite naslednji oglas pazno in gotovo bodete našli nekaj . kar bo dobrodošlo vaši hiši. POSEBNOSTI ZA KUHINJO. Ravno ob sedanjem času so kuharice najbolj v zadregi glede tega, kaj naj kuhajo, da ne bi dajale vedno eno in isto na mizo. One vedo, da ima dobra večerja veliko besedo pri vzdrževanju soglasja in zadovoijnosti v hiši. Da jim pomagam pri tej težki nalogi, jim tu nudim nekaj pripomočkov: SUHE GOBE. Dobil sem zopet večjo količino dobrih zbranih suhih gob iz Ljubljane v začinjenih plehnatih škatljah. V vsaki en funt ali več okusnih, ročno zbranih, suhih gob. Nudim jih v nakup po znižani ceni: $1.00 za škatljo, 5 škatelj za $4 50 in 10 škatelj za $8.50. Pri večjem naročilu posebne cene. Poštnina vračunana. Da ne bodete v zadregi, kako se te gobe pripravijo, pošljem z vsakim naročilom potrebna navodila. — Rojakinje—kuharice, sezite po njih, in nikoli ne bodete v zadregi, kaj bi skuhale, kajti gobova juha, gobov zos, gobova salata, gobov rižot, gobov "ajmoht" iz teh gob, bo zadovoljil najbolj zbirčna usta- I2LUŠČENE OREHE sem dobil iz starega kraja; lepi so, suhi in okusni. Ne bo Vam žal, če jih naročite, kajti Vaša orehova potica, orehovi štruklji, in orehova jedila bodo povečala Vaš gospodinjski vpliv v Vaši hiši. Funt teh orehov pošljem s poštnino vred za 65 centov, 5 funtov za $3.00, 10 funtov za $5.50. STAROKRAJSKE JEDILNE DIŠAVE IN PRIMESI so potrebne našim kuharicam, kajti brez njih ne morejo napraviti jedi, da bi imela "naš okus." Najvažnejše med njimi so: Španski žefran, majaran, šatraj, lorberjeve jagode, lorberjeva peresa, muškatov oreh, muškatov cvet, importirana ogrska paprika, žbice, cimet, mak. Zavitek vsakega teh predmetov stane 25c. s poštnino vred SUHE ČEŠPLJE (slive). Importiral sem večjo količino pravih bosanskih sliv. Rečem Vam, da so^ iste nekaj posebnega za kuho. Dočim so ameriške večinoma preparirane s kemikalijami, da ob-drže vodo in težo, so bosanske skozinskoz pristne, vsled česar skoro še enkrat toliko zaležejo, ker Vi kupite samo substanco, a vodo imate doma. Ne bo Vatn žal, ako jih naročite nekaj Zapokovane so v zabojih od 50 funtov. Nudim jih Vam po ioc. funt, to je, $5.00 zaboj. — Prevoznina ni vračunana. PRAVE IMPORTIRANE BRINJEVE JAGODE Vam nudim v nakup in sicer v vrečah od 100 funtov. Cena je $500 za vrečo. — Prevoznina ni vračunana. ROŽICE IN PRAVI RUSKI ČAJ imam tudi v zalogi ter jih razpošiljam v zavitkih od 35c. s poštnino yred. KNAJPOVA DOMAČA ZDRAVILA. Skrbite, da bo Vaše telo zdravo in sveže, ter da bo tako v stanu odbijati napade nevarnih bolezni. Slaba prebava, zasližena prsa ali vrat in druge take navidez malenkostne bolezni čestokrat pripravljajo pot hujš in nevarnim. Knajp nudi vspeš-na zdravila za take potuhnjene bolezni. Vsaka hiša bi morala imeti zbirko njegovih najvažnejših zdravil vedno pri roki, da jih ni treba šele potem naroče vati, ko je potreba že tukaj. Najvažnejša med Knajpovimi zdravilnimi rastlinami so: Aloja, angelika, arnika, 'bezeg, borovnice, brinjeve jagode, dobova skorja, enejan, ga-lurf, grško seno, habat, hvošč ali preslica, sladki janež, roža sv. Janeza, kamelice, kafra, koprive, krčna trava, lanena moka, lapuh, lučnik, meta, močvirna detelja, motovilc, omela. pelin, pibrov koren, po-vojček, trpotec, revar ali divji regrat, rožmarin, ši-* pečje jagode, smetlika, tavžentroža, trnovčev cvet, trobentica, truškavec, vijolica, vinska ruta, žajbelj, žoltilo. — Škatlja posameznih teh predmetov stane 25 centov s poštnino vred. Dalje Knajp priporoča tudi razna olja, kakor: brinjevo olje, kafrno olje, nagelnovo olje, mandelno-vo olje. oljčno olje. Stekleničica stane 35c. skupno s poštnino. Kdor naroči vsa navedena zdravila — rastlin in olja — naenkrat, mu jih pošljem za $10.00. Poštnino plačam jaz. • Z- vsakim naročilom pošljem tudi spis: Kaj pravi Knajp o uporabi teh zdravil. NA PRODAJ IMAM TUDI: 1. Importirane lončene in porcelanaste pipe (fajfe), importiran tobak za pipe in cigarete, kakor tudi cigaretne papirčke- 2. Slovenske gramofonske plošče, gramofone, piane in šivalne stroje. 3. Razno zlatnino,) kakor ure, verižice, prstane, brazletne, jedilno orodje itd. 4. Vsakovrstno obleko, dežne plašče, čevlje, klobuke, blankete itd. Ako še nimate mojega kataloga s slikami, pišite še danes ponj. Pošljerti ga zastonj. Naročilom pridenite poštni ali ekspresni money order, znamke ali denar. za obilna naroČila se priporoča v«/^; station d. box 8. josepn v ogne, new york, city. - !iF "MALENKOSTI" ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus. Gorito je skočil k vratom in zgrabil srebrn krožnik, ga prijel kakor klobuk, se odkril in se priklonil senori, počasi, globoko, prav do tal. Tako se je klanjal kralj, Don Amadeo. Za trenutek se je ustavila Currita pri vratih salona. Kakor plaha, prostodušna institutka je izgledala, to vlogo je igrala kaj rada. Videla je pozdrav, slišala himno, presodila je položaj z e-nim samim pogledom — in se priklonila, globoko, z izbrano vljudnostjo, odzdravila Goritu na njegov dvorni poklon, naredila poklon na desno, na levo, naprej —, osmešila je z elegantno karikaturo cereinonijozno pozdravljanje na dvoru kraljice Done Marije Viktorije--- III. Dne 21. junija leta 1832. sta botrinjila kralj Ferdinand VII.. ki ga je trgalo v nogah, in pa njegova prevzvišena soproga, kraljica Marija Kristina, ki je bila takrat na vrhuncu svoje bujne lepote. To je bilo v kraljevi dvorni župni cerkvi Sv. Trojice in o-trok je dobil pri krstu imena: Fernando, Cristian, Robustiano, Carlos, Luis-Gonzaga. Alfonso de la Santisima Trinidad, Anac-leto, Vicenze. Bil je prvorojeni sin markiza de Villamelon, španskega granda in komornika Nj. Veličanstva kralja. Njegova soproga je bila častna dama Nj. Veličanstva kraljice. Otrok je bil zadnji, ki mu je botroval Ferdinand v tej solzni dolini. Petnajst mesecev pozneje je kralj legel v grob. Še tisti večer po krstu se je zahotelo kralju Ferdinandu VII., da bi si natančneje ogledal novokrščenca. Sedel je v naslonjač, si položil novorojenčka na kolena, mu odprl s prstom drobna usteca ter vtaknil vanja svoj pristni burbonski nos — .— — Čuden slučaj!--- Prestrašen se je vzravnal Fernando---Nežni Villa- melonček je bil prišel na svet s polnoštevilno izrastlim zobovjem --- Zgodovina poroča, da se je kralj Henrik IV. narodil z dvema zoboma in Mirabeau z dvema kočnikoma. Nedvomno so se imele še velike reči goditi z njim, ki je tako daleč prekašal velikega kralja in slavnega Mirabeauja. Oče Villamelon je jokal oa veselja. In konde de Alcudia, ki je bil zraven, mu je svetoval, naj poskrbi svojemu sinčku tistih 27 krav m 40 koz, s katerimi so dojili v parku "jardin des plan-tes" v Parizu mladega hipopotama (vodnega konja), ki ga*je bil mestu podaril Abbas Paša. Pa Fernando VII. je bil mnenja, da naj ga pitajo z govejo pečenko in žganjem, in še tisto noč je poslal svojemu krščencu krstno darilo — velik kuhinjski nož iz pristnega zlata, okrašen s španskim grbom. Kraljica se je tudi hotela prepričati o tem čudežu in je vtaknila -svoj rožnati prstek Villamelončku v usta. Don Tadeo Calo-marce, ki je v tem trenutku prišel zraven, mu je del v usta svoj s črnilom pomazani prst. Otrok pa je krepko stisnil zobe. da je minister zavpil od bolečine. "Vidiš! Ni neumen!" je pripomnil Ferdinand VII. Vsi so se zasmejali kraljevi bistroumnosti. Beseda kraljeva je ŠTa od ust do ust, iz kraljevih soban v dvorane in pred-dvorane in ven na hodnike. Na stopnicah so že vsi polni občudovanja govorili o otrokovi nadarjenosti in pripovedovali, da je tri dni po rojstvu že molil svojemu botru očenaš, češčenomarijo in del lavretanskih litanij. In od tistega dneva so govorili o tem čudovito nadarjenem otroku. Markiz de Villamelon pa je rasel in bil slaven, dokler ni s svojimi budalostmi čisto pokopal svoje slave. Z dvajsetimi leti mu je umrl oče in on je podedoval njegov naslov. Vstopil je v višjo topničarsko šolo. Leta 1859 se je udeležil vojne v severni Afriki na krovu ekadre. ki ji je poveljeval General Don Segundo Herrera. Komaj je čakal, da stopi na af-rikanska tla in pomoči svojo deviško sabljo v kri nevernikov. Poln junaštvo in navdušenja je skočil na suho blizu kraja, ki John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. "BPINeST" ga imenujejo Črni rtič, da bi pobite! skozi vse maročanske dežele tja pred Tunis, kjer se je bil slavno vojeval eden njegovih pradedov ob strani Don Juana d' Austria in si priboril naslov granda —. ' Ali uporni beduini so pridrvili izza grmičja, ki raste po peščenem obrežju, in so s puškami sprejeli vsiljivce__ Villamelon se ni pomišljal niti trenutek; pozabil je na Ma-r.oko in na Tunis in postal nezvest svojemu pradedu, ki je bil dosegel pred Alcazabo naslov granda, samo da bi kolikor mogoče hitro dosegel svojo ladjo. Tam se je skril v svojo spalno kojo in si mi upal na krov, dokler ni prišel nazaj na polotok — z zdravniškim izpričevalom, da je bolan. Imel je te čisto malo časa opraviti z beduini, a prišel je bil do prepričanja, da so to surovi in neolikani ljudje in da pošten človek sploh ne more občevati z njimi —. Šel je torej v pokoj in je slavil svoj vhod v Madrid, kakor svoj čas Napoleon, ko se je po vojni v Egiptu vračal v Pariz. Hitel je pred njim glas o njegovih junaštvih v bitki na suhem in na morju ob Črnem rtiču. Razširila se je njegova slava po vsem prestolnem mestu in junak sam, Villamelon, je skrbel, da ni ugasnila . . . Nekega dne je kot grande imel častno stražo v kraljevi palači in pri mizi je pripovedoval že neštetokrat pripovedovano zgodbo o bitki na suhem in na morju ob Črnem rtiču, kraljica pa mu je rekla : "Glejte, markiz! Da ne bo venomer bitka na suhem in na morju, pa za enkrat izpremenite, in naj bo za danes bitka na morju in na suhem !" Tn pri tem je ostal Villamelon celo življenje. A' dobi tridesetih let se je odločil, da bo storil konec svojemu potratnemu življenju, igram, ponočevanju, šampanjcu in drugim razko snostim in mladostnim neumnostim in _ da se bo oženil. Izb ira mu ni oelala težav. Svojih vzorov in nazorov o življenju ni stavil visoko. Bog mu je bil vzvišeno, dobro bitje, z njim se lahko prav dobro izhaja, ako se mu od časa do časa naredi mimogrede obisk zadaj pri cerkvenih vratih. Človek mu je bil prebavljajoča cev. človeško življenje potovanje, ki se da z dobro oskrbljeno denarnico in polnim želodcem prav udobno dovršiti. Zakon mu je bila združitev dveh bogatih rent in skrb za rod. ki naj nosi njegovo slavno ime. Tn tako je slavni Willamelofn. junak iz bitke na morju in na suhem ob Črnem rtiču, junak, ki se je toliko bal polnagih divjakov, zaprosil, brez strahu in tudi dobil roko vfsokorodne — divjak in je, ki je bila popolnoma gola na duši. Kakor namreč živijo v puščavah in gozdovih divjaki, ki žalijo čut sramežljivosti z nagoto svojih teles, tako se najdejo tudi v salonih divjaki, na zunaj oblečeni, ki pa žalijo sramežljivost z goloto svojih duš. Duševtni darovi, več ali manj namišljeni, prav nič ne pokrijejo te golote. Sramežljiva rdečica in svetohlinstvo. plemenita spočbudnost in nerodna boječnost so jim ravnotako zasmeh, kakor se je smejal Setovaj, odstavljeni glavar Zulov, ko so mu zmagoviti Angleži poklonili srajco. In taka je bila prevzvišena senora Dona Frančiška de Borja Soliš v Gorbea, Comdesa de Albornoz, marquesa de Villamelon v de Paracuellar po svojem soprogu, slavnem junaku bitke na morju in suhem ob Črnem rtiču. VSO ODPRAVO DOHAGE PIVO! Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS: "HMELJ IN. MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO! Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. MAL-TEEN-MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 194a W. 21st Street, CHICAGO, ILL. nn GLAVE DO NOG si lahko krpite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje Obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR" l J- J. DVORAK & CO. 1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. -s/U 5 * t A A p LIS.T "EDINOST" JE LIST ZA RESNICO. Toda ima bratca, ki se drug drugega izpopolnjujeta. da poročata celo resnico. In ta njegov bratec je "AVE MARIA" Zato nima popoln list "Edinost," kdor nima še lista "Ave Maria" poleg. Imaš ti oba brata naročena? Takoj si naroči še list "Ave Maria," ki stane $2.50 na leto pri AVe MARIA 1852 W. 22nd PI. CHICAGO, ILL. GLASNIK PRESV. SRCA JEZUSOVEGA je posvečen zlasti češčenju presv. Zakramenta. Ta list bi ne smel manjkati v nobeni slovenski katol. hiši. Ali ga imate pri Vas? Zakaj ne? — Takoj ga "naroči! Stane samo $1.00 na leto. Naroča se GLASNIK 1852 W. 22nd Place. M * K * t f č t t Stanko Orlovič: * PRIŠEL JE POMLADNI £ AS . . . Z grma rožica diši, ptica z veje poje, vse, o j vse se veseli, vriska srce moje ; Zdaj minil je zimski mraz, prišel je pomladni čas. V trati vstaja s cvetom cvet, že šume čebele. S cvetja pisanega med berejo vesele; Zdaj minil je zimski mraz, prišel je pomladni čas. Upira dečica oči v drevje zeleneče, v gozd nabirat si hiti šmarnice dehteče: Saj minil je zimski mraz. prišel je pomladni čas. Kmetic orje si polje in ob plugu pastir z gore pri ovčicah piska: Saj minil je zimski mraz, Prišel je pomladni čas! Dekleta. Vljudno ji je namignil Sluga je nesel neko stvar sko pi gospej, ki mu ni dala nič n pijnine. Sluga jo je opomnil * sledeči nacm: "Visokorodna » spa! Prosim, bodite tako d0t> in napišite mi potrdilo, da mi J* ste dali nikake napitnine, si ' mi moja gospa tega ne vrjfogt -o-- Zateklo oko. "Prijatelj moj, kaj pa ti je ti imaš pa zateklo oko?" " Moja žena me je včeraj z ro~ žicami obsipala." "Kako je to mogoče?" "No, lonec je bil tudi zraven.* -o-- Dobro se je odrezal. Gospod Sitnež ima navado, svojo služinčad ob vsaki priliki obsiplje z raznimi muhami in sitnostmi. Nekega dne hlapcu : Pravi "Janez, vzemi vrč in pojdi po vino!" "Prosim za denar gospod!'* odgovori Janez. j "Osel! Za denar zna vsak te-jpec prinesti vina!" J ..... >r , .T Janez je odšel z vrčem. Čez Mati: \ icus Marica. tukaj nekaj časa se vrne in da gosoo pri tem drevesu. sem> jaz imela ! du še vedno prazen vrč. Zdaj pa le pijte gospod!" nagovori Janez. mami svoj ljubavni sestanek. Marica: "S komu pa ca?" Mati: "S tvojim očetom vendar !" Marica: "Ali. si kar prvega v-zela. ki je prišel?" -o—-— Vsled suše. Gospodinja: "Kako to, da zahtevate sedaj jeden cent več za kvart mleka, kakor pa pred enim tednom ?" Farmar : "Veste, pri nas je sedaj grozna suša in nam primanjkuje vode." -o- Velik razloček. "Kakšen razloček je med gadom in advpkatom ?" vpraša prijatelj svojega prijatelja, ko sta šla proti svojemu domu iz sodišča. "— Gad. če vidi polža, sne polža. hišo.mu pa pusti: advokat pa vzame hišo in "polža"! modro "Smrkovo hlapce! Saj je vrč vendar prazen !" "Hm, oprostite gospod! Iz-polnega vrča zna vsak te^ec piti r IZPLAČILA J. KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago. 111. Roiakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA, KLTUČA-VNIC IN STEKLA. Prevzamem barvan ie hiš zunai in znotrai, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nainižie cene Rojaki obrnite se vselej na svoiee-a rojaka! v ameriških dolarjih še vedno izvršuiemo v zasedenem ozemlju v Italiji. Nemški Avstriji in drugod. V Tugoslavin je začasno nemogoče lokalnim bankam iz-plačevati ameriške dolarje, ker to sedaj izvrši edino Narodna Banka v Beogradu. Vendar oa potnikom, ki rabijo dolarje za na pot preskrbimo dolarje. Dolarske čeke pa še vedno lahko izdajamo in iste vnovči-jo v stari domovini do dnevnem kurzu v jugoslovanske krone. Za dolarske pošiliatve računamo sledeče pristoibine: dn Si^.oo po qo centov, — od Sivoo do $-?o.oo do 7K centov. — od $^0.00 do $^o.oo do $i.oo. za izplačila, ki oresegajo $50.00 računamo 1 cent in doI od dolarja, ali po Si.qo od sto dolar iev. H tem pristojbinam ie še nridiati za vsako posamezno nino. oošiliatev centov za oošt- BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1840 West 22nd Street, CHICAGO. ILL. List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker ▼ njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI. Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu ".Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. _ DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj I NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočam«, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predn* odraste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tisko-vi*e mi! Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ie tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1849 W. 22nd Street Chicago. 111. Phone: Canal 0098.-