♦j-.-i-r vsrfl.doM 'c^sd XXI. letnik. v Gorici, 19. junija 1913. 25. številka. izhaja vs»kl četrtek ob 8. bu popoldne Rokopisi se ne vra-•i)o. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša ii celo leto 4 krone, ii pol leta 8 kroni. Ii man premožne i celo leto 3 krone, ia pol leta K l'£>0. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna« v Oorici, ulica Vet-lurini štev. 9. Naročnino in na-znanilci sprejema upravništvov Goric/ Semeniška ul. št. 16.» Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pclllco,, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici I v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Carilucci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po potit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. >-C Slovesna procesija na Sv. Goro. Grozna suša je začela prifskati. V nevarnosti so vsi naši iridelki. Ako Bog ne odvrne te strašne kazni od nas, mora mej ielavskim in kmetskim ljudstvom nastati lakot. Obrnimo se orej zaupno k vsemogočnemu Bogu in prosimo Ga po 1/lariJI svetogorski, naj nam prizanese In pošlje potrebnega dežja. V ta namen bo v nedeljo dne 22. t. m. procesija na Sv. Goro. 'rocesija pojde iz cerkve sv. Ignacija ob 4. uri zjutraj. Na Sv. iori bo sv. maša, govor in sv. blagoslov. Pridite torej Goričani n okoličani v obilnem številu, da si z gorečimi in zaupnimi mo-itvami izprosimo pomoči! Vabimo zlasti delavsko, kolonsko in unetsko ljudstvo, ki je najbolj prizadeto Procesijo priredijo slovenske krščansko-socialne organizacije i Gorici. lesporazumljenje med nami. Viribus unitis — z združenimi motiti! To je geslo sivolasega avstrijske-;a vladarja, ki želi, da bi se tega gesla Iržali vsi avstrijski državljani. Zdi se nam prav potrebno pov-larjati to zlato geslo goriškim Sloven-:em, zlasti sedaj o važnem trenotku leželnozborskih volitev. 2e nekaj časa cm širijo nekateri med pristaši S. L. S. la Goriškem razkol, ki je zelo škodljiv. nazorih smo vsi enih misli. Vsi dclu-emo po svojih močeh za krščansko-so-ialno organizacijo, vsi podpiramo krčansko socialne ustanove, vsi se vedimo društvenega, zadružnega, go-podarskega in narodnega napredka, lakaj bi nc bili torej edini in složni? Prepričani smo, da pospešujejo v eliki meri razkol nesporazutnljenja. So lekateri, ki n a m e n o m a širijo neres-lične vesti o naših poslancih, jim podtikajo grde namene itd. Drugi, ki to sli-ijo, verujejo in tako se razkol širi tki odlagi izmišljenih in neresničnih vesti. 1'ako počenjanje je vse ohsodbe vred-m. Prepričali smo se zlasti v zadnjem času. da kroži o naših poslancih cel roj ščitkov, ki so vsi več ali manj brez 'odlage. Rojaki, to mora nehati, ako hočemo napredovati. Tisto sumničenje naših poslancev lahko ustavimo s tem, Ja se obrnemo naravnost nanje, ki nam >odo vse pojasnili. Naj ne bo nihče več alikoveren, da bi kar hitro vsako reč icroval. Tisti, ki netijo namenoma ta razkol, se nam za hrbtom smejejo. Ali je bil n. pr. potreben napad na idbornika Berbuča in Stepančiča v radnjem »Novent Casu«? Zakaj bi se itej ne informirali? Najlepše je to. da t' zajel »Novi Cas« to »novico« iz »Eco ld Litorale«. potem pa je prinesla P Eco« še enkrat isto novico kot prestavo iz »Novega Časa«. Tako rodovna je laž! Ko bi se bili gospodje okoli 'ovega Časa« kolegialno obrnili do g ornikov, ne bi bili tega priobčili. -■tntu delati razkol z izmišljenimi ečmi? Tako je večinoma tudi z drugimi prepolnimi točkami. Otresimo se teh /dražb in delujmo in bojujmo se z združenimi močmi! Politični pregied. Državni zbor. V torkovi seji poslanske zbornice je nameraval zbornični predsednik pozvati zbornico, naj izreče čestitke in voščila nemškemu cesarju Viljemu II.. J\i je minole dni obhajal 25letničo svojega vladanja. Temu pa so nasprotovale vse slovanske stranke in so sklenile, da bodo proti takim izjavam protestirale. Ker se je bilo bati, da pride do škandalov, je dr. Sylvester opustil svojo namero in tudi nobeden nemški poslanec se ni oglasil zaradi tega. Zbornica je nadaljevala razpravo o provizoričnem proračunu. Govoril je med drugimi posl. Verstovšek, ki je rekel, da bi se morala vlada po sklenjenih principih ozirati pri dovoljevanju kake narodne pridobitve eni narodnosti tudi na zahteve druge narodnosti, ki ic liri tem prizadeta. To pa se ne godi, ker se daje Italijanom univerza v Trstu. medtem ko 70.000 tržaških Slovencev nima niti ene šole. Jugoslovani se bodo bojevali proti takemu sistemu do. skrajnosti, tudi če ima zbornica pri tem končati svojo eksistenco. Glede zunanje politike je izjavil, da Rusija pridobiva na Balkanu vedno večji vpliv, medtem ko raste pri balkanskih Jugoslovanih vedno gnjev proti Avstriji zaradi njene notranje jugoslovanske politike. To je vspelt nemško-mažarske politike. Jugoslovani v Avstriji se bodo tudi protivili netnškonacionalni tendenci. da bi se zgradil most do Adrije. Nemcem tudi vladna opora v tem oziru ne bo nič koristila. Posl. Nemec zahteva 17 mil. za povišanje plač železničarjev. Nato se je oglasil v dolgem govoru posl. Dobernig, ki je rekel, da se bo vlada morala pečati z jugoslovanskim vprašanjem. Da je pri svoječasnem govoru ministerski predsednik popolnoma zamolčal to zadevo, kaže, da se ie že zmenil z dr. Šušteršičem o uvedbi trializiua. l ega se je treba bati in zato je treba se združiti z Mažari. da sc prepreči ta jugoslovanska nevarnost. Na Jadranskem morju morajo Nemci obdržati svoje pozicije!?). Trst in Gorico hoče Dobernig »nekako« nevtralizirati. Konečno je prišel do nemškega zaključka, da kdor ni Nemec ni Avstrije. (Živio!) Včeraj sc je nadaljevala razprava o drugem čitanju proračunskega provizo-ri ja. Danes zopet seja. Hrvaško - slovenski klub. Hrvaško - slovenski klub je včeraj zboroval pod predsedstvom dr. Šušteršiča ter sklenil glasovati proti proračunskemu provizoriju, pač pa bode glasoval za predlog glede povišanja plač železničarjem. Ministerski predsedniki balkanskih držav povabljeni v Peterburg. Iz Peterburga sc poroča, da se stna-trata odgovora bolgarskega cara in srbskega kralja na carjevo brzojavko za ugodna in da je vsled tega zunanji minister Sasonov pozval ministerske predsednike štirih balkanskih držav, naj sc čimprej podajo v Peterburg, da se tam snidejo h konferenci. Domače in razne vesli. Odlikovanji. Sv. Oče papež Pij X. je imenoval za svoja tajna komornika šol. svet. na tukajšnji realki preč. g. dr. Hilarija Zorn in pa knezonadškofij-skega kancelarja preč. g. Aleksandra Zamparo. Preč. g. dr. Zorn je bil izven-tega imenovan za presinodalnega izpraševalca. Čestitamo! Imenovanje. Č. o. Stanko Škrabec iz družine čč. oo. goriških irančiškanov je imenovan za častnega konzistorial-nega svetnika. - Čestitamo! Imenovanje. Minister za poljedelstvo je imenoval asistenta pri c. kr. kmet. ketn .poskuševališču v Gorici dr. plul. Franca Wohak adjunktom 1X. čin. razreda pri tem poskuševališču. Kdaj je Kres? Opozoriti se nam zdi potrebno ker se zdi, da splošno še ni znano in tudi nekateri koledarji to še vedno napačno naznanjajo — da po novi odredbi sv. stolice o praznikih god sv. Janeza Krstnika ni več 24. j1 lija, ampak vsako leto v nedeljo pred praznikom sv. Petra; torej letos 22. junija. Kresovi naj se torej ne zažigajo 23. zvečer, ampak v soboto, 21. junija zvečer! Volit vene vrtnice. Deželni odbor je priredil v Tapoljauu v Furlaniji skupno razdelitev nagrad za vzorne hleve, svinjake .i t. d. ter spojil s tem tudi predpisan poletni izlet gojencev italijanske ga oddelka kmet. šole. Ker daje vlada po veliki meri denar za označene nagrade, povabil je dež. odbor — kakor umevno samo ob sebi — tudi c. kr. o- krajnega glavarja, namestništvo in druge vladne zastopnike k tej recimo -slovesni razdelitvi. Če vabi deželni odbor vladne zastopnike, zahteva iiljud-nost, da jih tudi sprejme. To se je tudi zgodilo. Odbor je sprejel in spremljal te zastopnike najprej v Peljati, kjer ie dobro urejeno deželno poskuševališče za vrtnine, spremljal jih je tudi v \ illo Vicentino, kjer so si gospodje in gojenci kmetijske šole ogledali ttzorno posestvo francoske cesarice Evgenije, ter vsi skupaj so prišli naposled k razdelitvi nagrad v Tapoljan. To jednostavno dejstvo je razburilo živce nervoznega lista »L’ Eco«, ki vidi v tem le agitacijo za prihodnje de-želnozborske volitve, da napada shod in one. ki so se ga udeležili, posebej še slovenska odbornika. Da je napadla vsled tega tudi »Soča«, slov. odbornika in ju nekako sumniči. da sta delala stafažo laškim kandidatom na deželne stroške, to ne osupi nobenega resnega goriškega Slovenca; to je le »špiža« za pristaše tega lista. Toda tudi neki drugi slovenski list se huduje in spodtika nad grehi dež. slovenskih odbornikov, ki sta šla po-svečavati razstavo goveje živine v Tapoljan, katere tam nikdar ni bilo. Ako bi bili dež. odbor in posebej še slov. odbornika toli neuljudna, da bi se nc bila udeležila tega sprejema, no potem bi bil ta list še bolj udrihal po njih. Je pač tako, kakor je govoril sam s seboj mož, ki je šel v nedeljo vinjen domov, rekoč: Žena, ako si mi pustila večerjo, te pretepem, ker veš, da jaz v nedeljo navadno nc večerjam doma; če pa me ne čaka večerja, potem bo še le ogenj v strehi. Prihodnjič napravijo tudi gojenci slovenske deželne kmetijske šole tak izlet in sicer na ravno tista uzorna posestva. Potemtakem bodo tudi gojenci slovenske deželne kmetijske šole šli a-gitirat v Furlanijo za italijanske liberalne poslance. Deželne podpore. Liberalci in tudi drugi naši neprijatelji trosijo po deželi neresnične vesti, češ, da večina deželnih podpor roma v Furlanijo in da le neznatni del teh gre na slovensko stran. Ta trditev je neresnična. To snto svo-ječasno tudi s številkami dokazali. Sicer pa takim trditvam nasproti stoje trditve laškega lista »L- Eco«, ki pravi, da roma skoraj ves deželni denar v slovenski del dežele. - Seveda jezikači bodo kljub temu trosili namenoma ne-icsnične vesti okoli. Pametni ljudje jim ne bodo verovali. Neizplačane deželne podpore. Soča« trdi. da dovoljene deželne podpore za laško stran se vse izplačujejo, medtem ko slovenske podpore večinoma zapadejo in se ne izplačajo. — Res je. da tu in tam zapade kaka dovoljena deželna podpora in da sc ne izplača. Tega pa niso krivi naši deželni poslanci in odborniki, ampak dotična županstva ali korporacijo, katerim je bila podpora dovoljena. Deželni odbor sine nakazati od deželnega zbora dovoljeno podpore le v slučaju, da dotična občina ali korporacija izpolni one pogoje, katere stavi deželni zbor. Večkrat se pa to ne zgodi in zato deželni odbor ne more izplačati onih zneskov, ki so bili dovoljeni od deželnega zbora. — V tem oziru so Italijani praktičnejši od Slovencev. Oni navadno /adostijo vsem zahtevam, katere stavi deželni zbor, in tako, se jim dovoljeni znesek nakaže. — Če bi slovenske občine v tem oziru posnemale laške, bi mogel deželni odbor nakazati mnogo več podpor, kakor jih nakaže sicer. — Deželni odbor je že večkrat poučil naše občine, kako jim je postopati, da se jim nakažejo dovoljene deželne podpore, a ti nauki so ostali povečini brezvspešni. — Ce se dovoljene podpore vse ne izplačujejo, torej niso krivi naši deželni poslanci in odborniki, marveč dotičniki sami, katerim je podpora namenjena. Naznanilo o začetku šolskega leta 1913-1914. na c, kr. drž. gimnaziji v Gorici. A) Vpisovanje učencev, nanovo vstopajočim v prvi razred (s s 1 o v e n s k i m učni m j e z i k o m): I. Vpisovalo se bo za prvi razred v poletnem roku dne 29. junija od 8 do 12 ure v i. nadstropju v 3. d. razredu gimnazije. 1 a dan naj učcnci v spremstvu staršev ali njih namestnikov ali pa po pošti predložijo sledeča izkazila: 1.) krstni (ali rojstni) list, s katerim učenec dokaže. da je deseto leto že končal, ali da ga bo končal še v 1. 1913. 2.) Obisko-valno izpričevalo (šolsko naznanilo itd.) kot dokaz dosedanje ljudskošolske izobrazbe. NB. Na prepozne prijave se ne bo oziralo. Tisti starši, ki nameravajo svoje sinove vpisati in dati izprašati šele v jesenskem roku, so prošeni, da to naznanijo ravnateljstvu ali pismeno ali ustno že do dne 15. julija. II. Sprejemni izpiti se bodo v poletnem roku vršili dne 5. julija od 9. do 12. ure dopoldne pismeno, od 3. ure dalje ustno. NB. Učenci morajo priti točno ob napovedani uri. Opombi:: 1.) Uspeh izpita se pove še istega dne. 2.) Prepovedano je istovrstni izpit ponavljati bodisi na istem ali na drugem zavod u. Vpisovanje učencev v prvi razred c. kr. realke v Gorici se vrši dne 3. julija 1913 od 9. do 12. ure dopoldne. Pogoji za vsprejem so opisani v izve-stju realke za leto 1911/12, poizvedo se pa tudi lahko v ravnateljevi pisarni. — Vsprejemni izpiti se vrše drugi dan v petek dne 4. julija 1913 od devete ure dalje. Ob devetih morajo biti vsi doti-čni učenci v razredu I. a navzoči. Na c .kr. ženskem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za sprejem v prvi tečaj v sredo, dne 2. julija, od 8—12. ure predpoldne. Pismeni sprejemni izpiti bodo dne 3. julija od 7.—11. in od 4.-6. ure; ustmeni izpiti začnejo v petek, dne 4. julija, ob 7. uri prepoldnc in se bodo nadaljevali v soboto ob 8. predp. Ako bo po sprejemnih izpitih meseca julija sprejeto 40 gojenk v slovenski in ravno toliko v ital. oddelek, potem septembra ne bo drugih vsprejemnih izpitov za prvi tečaj. Pri sprejemu se zahteva krstni list, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo uradnega zdravnika o fizični sposobnosti za šolsko službo. V smislu postavnih določil opozarja ravnateljstvo one starše, ki ne stanujejo v Gorici, naj bodo pri izbiranju stanovanj za svoje hčere jako previdni; svetuje se jim, da poiščejo taka stanovanja, kjer bodo gotovi, da pridejo njihovi otroci v dobre in poštene družine. Priporočajo se v prvi vrsti naslednji zavodi: Notre Dame. zavod bar. Spaun, samostan Uršulink. konvikt \illa Ro- sa« in Slovenski dekliški zavod (Ulica Potite Isonzo 32). — Poleg tega je ravnateljstvo sestavilo imenik onih družin, katere smatra za priporočljive. Nobena gojenka ne sme stanovati v družini, ki ni zaznamovana v teni imeniku. Komur je tedaj na tem ležeče, da dobi gojenke tuk. ž. učiteljišča na stanovanje in hrano, naj se predstavi ravnateljstvu s priporočilom kake zaupne osebe. Prošnje v vojaških zadevah so proste koleka. Vojno ministerstvo je te dni odredilo giede prošenj v vojaških zadevah sledeče: Vse prošnje glede prostovoljnega vstopa v vojaško službo, glede dvoletnega službovanja, glede enoletne ali dvoletne prostovoljne službe, glede oprostitve oseb duhovskega stanu, glede oprostitve edinih sinov posestnikov, glede prenosa službene dobe ali glede orožnih vaj itd. itd. vse te prošnje so proste vsakega koleka, enako tudi potrebne priloge. Sneg v Galiciji. Dne 17. t. m. je v gališkem okraju Stanislav snežilo. — Mraz je kakor pozimi. Šala sedanjega papeža. Svetega Očeta nadlegujejo več ali manj nadarjeni slikarji in slikarski učenci, da bi ga smeli slikati. Dobrodušen, kakor je, jim prošnje ne more odreči. Zadnjič je sedel nekemu takemu nadebudnemu mladeniču četrt ure kot model. Slikar si je začrtal poteze, potem pa sliko doma dovršil. Sedaj pa je hotel od dobrega papeža še več, namreč da bi mu sliko lastnoročno podpisal in dodal kak rek iz svetega pisma. Tudi to prošnjo je papež uslišal. Ko pa je sliko pogledal, je videl, da ni najboljše »zadet«. Vendar je hotel izpolniti obljubo. Ni se dolgo pomišljal, kar zapiše na zadnjo stran rek iz evangelija sv. Matevža: »Ne bojte se, jaz sem! — Pij X.« Kolera v bolgarski in v srbski armadi. Pri Štipu je med bolgarskimi in srbskimi vojaki izbruhnila kolera, ki se strašno hitro širi. Umrlo je na koleri do 500 vojakov n častnikov. Podrobnosti o strašnem potresu v Tirnovu in okolici. O sobotnem potresu v Tirnovu in okolici se poroča: Promet s staro carsko stolico v Tirnovu je prekinjen. Podrle so se šole, cerkve in hiše. Samo v Tirnovu je do 100 ljudi izgubilo življenje. Podrlo se je tudi v Tirnovu poslopje Narodne banke in je zasutih 10,000.000 frankov gotovega denarja. Manj ali več poškodovana so sledeča poslopja: bolnišnica, kolodvor, vojašnica, deški iu dekliški gimnazij, prefektura in šest cerkva. Tri cerkve so se podrle, 21 mrličev in 124 ranjenih so iz razvalin izvlekli. V Levjijevu je potres napravil man? škode, v Gabrovu je bil en otrok ubit. V Gornji Orehovici je potres ubil 27 oseb. Mestne novice. tnSmrtna kosa. Sinoči je umrla po dolgi in mučni bolezni pri svojih starišili v Gorici gospodična Marija Milost, učiteljica na šolskih zavodih »Šolskega Doma«. Pogreb bode jutri ob 4V. uri pop. iz hiše žalosti Via Ponte Nuovo št. 30. N. p. v m.! Žalujoči spoštovani družini naše najiskrenejše sožalje! Slovenski dekliški zavod v Gorici. Na neko vprašanje odgovarjamo, da se bodo v novi slovenski dekliški zavod sprejemale tudi deklice, ki obiskujej) ljudske šole. Vsa potrebna navodila dobe stariši ali varuhi v zavodu v Gorici Via Ponte Isonzo št. 32. Na željo se pošlje tudi tiskan program. Vojni minister eksccienca Krobatin v Gorici. — Minuli torek je prišel v Gorico vojni minister ekscelenca K roli a t i n. da prisostvuje vojaškim kolesarskim dirkam, ki so se vršile včeraj v sredo in danes v četrtek v goriški o-količi. Ekscelenca Krobatin ni dovolil nobenega slovesnega sprejema. Na postaji so ga čakali le štirje častniki. Na- stanil se je ekscelenca s svojim sprem • stvom, v katerem se nahaja še nekaj drugih generalov, v hotelu »Siidbalin«, raz katerega vihrajo zastave. Ekscelenca Krobatin se osebno udeležuje vojaških dirk in se prav zanima za to športno vojaško prireditev. — V večernih urah se s spremstvom sprehaja po Gorici, kar napravlja na meščanstvo najboljši utis. — Danes se končajo vojaške kolesarske dirke in danes zvečer se dirkačem zmagovalcem razdele dragocena darila, katere so darovali visoki vojaški dostojanstveniki, med drugimi tudi nadvojvoda Evgen in Friderik,vojni minister ekscelenca Krobatin, korni poveljnik eksccienca baron Leitner in drugi. Meni lepimi darovi se nahaja tudi dar mesta Gorice. Nekateri darovi so 'Tedni več sto kron. Darovi so razstavljeni v izložbenem oknu pozlatarja Gregorja na Jos. Verdijevem tekališču. Danes zvečer se bo vršila v hotelu »Siidbahn« velika slavnost in banket, katerega se udeleži častništvo in drugi. — Ekscelenca Krobatin odpotuje jutri. Deželni odbor goriški pri vojnem ministru ekscelenci Krobatinu. Včeraj ob 11. in pol uri dopoludne se je poklonil ekscelenci vojnemu ministru Krobatimi deželni odbor po svojima zastopnikoma namestniku deželnega glavarja v deželnem odboru g. prof. Ivanu Berbuču in odborniku g. dr. Alojziju P e 11 a-r i n u. Ekscelenca minister Krobatin je zastopnika dežele kar najprisrčnejše sprejel. Ekscelenco je nagovoril g. prof. Ivan B e r b u č, ki je v svojem nagovoru povdarjal med drugim, da je dežela z veseljem sprejela v svojo sredo tako visokega dostojanstvenika. Ekscelenca naj bo prepričan o visokem spoštovanju, ki ga uživa vojaštvo med našim ljudstvom. Prosil je nadalje, naj i vojaška oblast in posebno pa še ekscelenca Krobatin bili naklonjeni naši revni deželici, v kateri prebiva dobro in patrijotično ljudstvo, ki potrebuje podpore z najvišjih mest. — Ekscelenca minister Krobatin se je v svojem odgovoru prav ljubeznjivo zahvalil za epe besede g. I. B e r b u č a. Rekel je, da ga srčno veseli, da je dobil na Goriškem tako dobro in patrijotično ljudstvo. Rekel je nadalje, da je videl na lastne oči razne potrebe v deželi. Le tošnja suša je močno škodovala posebno kmetovalcem, ki bodo pridelali jako malo poljskih pridelkom. Potem, ko je vpr išal še po raznih drugih napravah in se zanimal za to in ono je zastopnika dežele odpustil s trdnim zagotovilom, da ne pozabi lepe, a revne naše dežele. — Kmalu popoludne pa je ekscelenca minister Krobatin vrnil obiske g. prof. Ivanu Berbuču in g. dr. Al. P e 11 a r i n u. Vojni minister ekscelenca Krobatin je delil včeraj avdijence. Sprejel je našega prevzvišenega knezonadškofa dr. Frančiška B. Sedeja, namestništvem?-ga svetovalca prebl. g. Rebek a, žu pana g. B o m b i g a in še mnogo drugih visokih dostojanstvenikov. Veselica »Šolskega Doina«. Kakor že naznanjeno, se bode vršila veselica »Šolskega Doma« prihodnjo soboto ob 5. uri popoludne v veliki dvorani »Trgovskega Doma«, ki se bo v nedeljo v isti dvorani in ob istem času ponovila. Program veselice je velezanimiv. Prepričani smo, da se veselice udeleži tudi letos — kakor druga leta — mnogo našega občinstva. Prijatelji našega mestnega slovenskega šolskega naraščaja naj posetijo te veselice. Poleg nekaj lepih uric, katere bodo užili, bodo izročili goriškemu slovenstvu n.i oltar svoj dar v obliki vstopnine. Torej na veselo svidenje prihodnjo soboto in nedeljo v dvorani »Trgovskega I >otna«. Vspored veselice je naslednji: 1. Vinko Vodopivec: »Pozdrav«. Cvete-roglasni ženski zbor. 2. S. Gregorčič: »Veseli pastir«. Deklamacija. 3. »Na plan«. Mešan zbor »Šolskodomske < mladine. 4. Pagliaruzzi: »Stari Maj duk«. Deklamacija. 5. »Dve lasulji \ boju«. Enodejanska šaloigra. 6. Iv. p| Zajc op. 573. »Ružiča i slavulj«. Cetve. roglasen ženski zbor. 7. Telovadni na stop dečkov. 8. Živa podoba »Žetev, Vstopnina: za osebo s sedežem v pr vili treh vrstah 2 K, v 4., 5., 6. in 7. vr. sti 1 K 20 v., v naslednjih vrstah 80 v stojišča 40 v. — Sedeži na balkonu p> I K 20 v. Porotne obravnave v drugem le tošnjem porotnem zasedanju se bo4 vršile po sledečem redu: Dne 23. t. n proti Alfredu Callini, uredniku lista » Socialista Friulano«, katerega tožit; društvo »Camera del Lavoro« in nel Spazzapan zaradi razžaljenja časti po toni tiska. Dne 24., 25. in 26. t. m. prot črevljarju Antonu Silič iz Št. Petra za radi umora lastne matere, izvršeneg; v noči na 23. aprila t. I. Dne 27. in 28 t. m. proti Petru Velicogna zaradi raz žaljenja časti potom tiska Tožitelj Al fred Lenassi. Dne 30. t. m. se prične na več dni določena obravnava proti bivšemu okrajnemu šolskemu nadzorniku Finšgerju in računovodji Rozin zaradi poneverbe v službi. Otvoritev svilodnega trga v Gori el. Goriški municipij naznanja, da si otvori svilodni trg na trgu sv. Antona dne 21. t. m. Prodajalci svilodov moraio prinesti svoje pridelke naravnost na tr^ in jih ne smejo prodajati po ulicah. Tr^ se otvori ob 5. uri zjutraj, do 7. ure pa se ne sme pričeti s kupčijo. Mešeta. rji brez pooblastila ne smejo posredovat Takim mešetarjem se tudi ne plača me-šetarija. Osobju pri tehtnici.je prepovedano vsprejemati nagrade. Tehtati se sme le na javnih tehtnicah. Znano Jeretičevo papirno trgovino pred nadškofijo v Gorici je kupil v torel na javni dražbi znani trgovec Brauni tzer za 12.500 K. Poskušena tatvina. Soprogi dt Verzegnassija je bila ukradena v ka varni Evropa torba, v kateri je bilo ra zun drugih reči tudi 14 K. Sum je pade na delavca Brumat, ki je sedel tam v bližini in ki se je bil malo prej odstranil. Stvar se je javila policiji, ki je Bru-mata prijela na Travniku. Pri preiskan so našli pri njem 14 K in nekaj vinarjev. Brumata so po zaslišanju izpustili in stvar javili državnemu pravdništvu. Prehod čez železniški most pri Barki. Goriški magistrat naznanja, da bo prehod čez železniški most pri Barki od 1. julija dalje zaprt. .m Prst je zmečkalo 481etneinu pre-mikaču na goriškem južnem kolodvoru Alojziju Kancer iz Št. Jurija na južni železnici, ko je hotel privezati dva vagona. Zdravi se v bolnišnici usmiljenih bratov. m Samomor. V torek ponoči okolo 10. in pol ure je izpil na vratih veže svojega stanovanja 23 letni čevljarjev brezposelni sin Josip Altram, stanujoč v ulici Ascoli toliko strupa, da je že po kakili tri četrtili urah, ko so ga hoteli prepeljati na vozu v bolnišnico, umrl. m Aretacija. Včeraj je bil na odredbo preiskovalnega sodnika aretiran di-urnist pri deželnem odboru Hadrian Gaides. m Odprti lekarni. Od 22. do 29. t. m. bodete imeli ponočno službo lekarni: G I i u b i c h - T r o m b a. Iz sežanskega okraja s Štjak. — Vabilo na XI. redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Štjaku, reg. zadr. z neom. zavezo«. ^ se bo vršil v nedeljo, dne 29. junija 191.' ob 2. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo o upravnem letu 1912. 2. Potrjenje računskega sklepa za leto 1912. 3. Volitev načelstva in nadzor-j stva. 4. Slučajnosti. Priloga »Primorskega Lista" št. 25 z dne 19. junija 1913. 60SP0D0V DAN. OZNANILO. 23. jun. Ldcltrud, dev., kr. (679), Agri-pina, dev., muc., Ahac, muc.; 24. jun. Teodulf, šk. (776), Favst in 23 tov., muc.; 25. jun. Viljem, op. (1142), Prospcr, šk. (466); 26. jun. Janez in Pavel, muč. (362), Vi- gilij, šk., muč. (400); 27. jun. Ladislaj, kr. (1095), Kresecncij, muč. (100); 28. jun. Lev 11., pap. (683), Ircncj, šk„ cerk. uč. (220); 29. jun. VII. nedelja po Bink. Praznik sv. Petra in Pavla, apost. (67), Hc-ma, vd. (1045); nedeljski evangelj o krivih prerokih; evangelj praznika: Jezus obljubi Petru najviše oblast. Javno e e š e e n j e N a j s v e-t e j š e g a dne 29. junija v Šebreljali. Molitev za dež. Ker imamo že precej občutno sušo, bodo najbrže duhovniki oznanili kake molitve za dež (blagoslovi, litanije, morda kako procesijo, ali, kar se bo zdelo razmeram primerno). Dvoje priporočam pri te priliki: Vdeležujte se in resno prosite! Prosite in dalo se vain bode. Imejte namen, trdno sklenite to, kar sprosite od Boga, tako rabiti, kakor veste, da bo B o g u v š e č. Bogu je znana tudi prihodnjost, ali menite, da bo dal Bog dobro letino, ako vidi že naprej: dekleta bodo bolj nečimurna, fantje in možje bodo bolj pijančevali, več bodo imeli za plese in za grešno razveseljevanje, prevzetni bodo toliko bolj, ako bodo imeli vsega v obilnosti, kleli bodo itd., ako jim dam dobro letino če bo toča rožljala, bodo pa molili bo 1 j, če jim suša mnogo vzame, bodo pa bolj ponižni, menj greha bo, menj pogubljenih — sodite sami že, kaj naj Bog izbere? kaj je za ljudi bolje? Dobri oče gotovo ne bo dal otrokom tega, kar jim bo za škodo, ako torej hočete od Boga česa sprositi, sklenite, da boste rabili tako, da vam bode i' e s v časno in v večno korist — a sklenite trdno, da boste tudi d r-ž a I i svojo obljubo! Dolgih pridig vem, da nimate radi, namesto te vam povem raje legendo: V starih časih — pripovedke so navadno iz starih časov — v starih časih se je hotel angelj božji prepričali, koliko krščanske ljubezni je na svetu. Spremenil se je v prosjaka. Kjer je upal največ dobiti, tja je šel najprej — v gradove, v palače, v mesta, toda povsod so ga z veliko nevoljo odgnali. V nekem gradil so psa nanj nahujskali in v mestu ga je hotel redar na policijo vleči, da bi ga bili kar po odgonu (po »šubu«) spravili zopet v pristojno ob čino. Se ve, da angelja ni pes ni redar ni mogel udržati, hudo mu je pa le bilo pri srcu in žalosten je šel v druge kraje. Prišel je v vasico; revne bajte, s slamo krite — »tukaj bo malo za dobiti«, si misli angelj, vendar potrka na prvo kočo. Odpret mu pride gospodinja srednjih let, revno, a snažno oblečena in ga upraša: »Prijatelj božji, kaj želite?« »Vbogajtne prosim« — odvrne angelj. »Le noter, ravno bo južna kuhana, pa lehko kar z nami zajrnete, kjer jih je sedem pri mizi, se malo pozna, ako še osmi prisede; škoda, da nimamo več še več dobrega bi radi naredili, toda, kakor Bog hoče, tako bodi!« — Enako prijaznost je našel angelj pri vseh bajtah te vasice, da, v zadnji, najrevnejši koči mu je dal gospodar celo vsaj najbolji jopič, češ, »ker je še precej hladno, da te ne bo zeblo.« Naravnost pred božji tron je šel angelj ves vesel. »Oče, daj tem dobrini ljudem bogastva!« Bog pa se je resno držal in angelju rekel: »Ne, veš, česa prosiš!« Angelj pa ni jcnjal prositi, češ »tako so dobri, sebi od ust so si pritr-gali, da so meni, prosjaku postregli, ako bodo obilno imeli, toliko dobrega bodo naredili, da bodemo vsi veseli.« Nazadnje se je še za poroka postavil zanje in Bog pravi: »Bodi, da se prepričaš sam.« Za par let je angelj zopet obiskal kot prosjak isto vasico. Ni je bilo več poznati; lepe, gosposke hiše, med njimi velika krčma, iz katere se je slišala kletev in prepir te krčme prej uiti bilo ni vozovi z lepimi konji so drčali po vasi ui čuda, polje jim je rodilo stotero, da so postale vse shrambe premajhne iu poleg tega se je našlo, kjer se je kedo /mislil, še zlato v svetu kar v celili kepah. Samo eno je ostalo, kakor je bilo pred leti borna cerkvica, ki je pa bila še revnejša in še bolj zapuščena, kakor takrat. 'l esno je bilo angelju pri srcu, vendar potrka na prvo hišo. Košato našopirjena se prikaže gospodinja iu, ko zagleda berača, pravi: »Kaj ne bo nikoli miru pred to beraško zalego?« Da mu kos plesujcvega kruha. »Zdaj se pa le spravite!« to je bil pozdrav za odhodni-co. Podobno sc mu je godilo pri vseh hišah. Pri zadnji hiši je rekla žena možu, ko je zagledala berača: »Ti, tisti jopič mu daj, ki ga še imaš iz onih stalili beraških časov, da nas ne bo spominjal nekdanjega siromaštva — zate ni več sposoben, naj ga nese, kamor hoče!« Jokaje sc je vrnil angeli pred nebeški tron in prosil: »Oče, i nisem vedel, kaj sem prosil — danes , ro-sim, naredi, da bo zopet tako, ka bilo takrat, kosem bil v prvič tamdc Pevske točke pri daritvi sv. maše! (Konec.) O f f e r t o r i u m (Darovanje.) Prvotno je obstojal ofertorij iz ene antifo-ne iu psalma ter sc je pel tedaj, ko je ljudstvo nosilo darove k altarju. Ko so pozneje darovi odpadli je odpadel tudi psalm iu ostala je samo še antifona katero dandanes imenujemo ofertorij. Pri črnih mašah so pa tudi še pozneje prinašali darove in odtod se da razlagati da je ofertorij pri črnih mašah precej dolg. Ofertorij izpustiti ui dovoljeno, pač pa je dovoljeno na polglasno s sprcmljeva-njeni orgel ga recitirati. V velikonočnem času se pridenc ofertoriju en alle-luja. S a u c t u s - B e n e diet u s. Svet svet, svet, (lospod Bog vojskinih trum. Polna so nebesa iu zemlja slave tvoje. Mozana na višavah. Blagoslovljen ki pride v imenu (lospodovem. Hozatta na višavah. Sanctus naj se takoj začne peti po končani prefaciji. Tudi pri Sane-tus-u je dovoljeno posamezne oddelke polglasno recitirati. Bcncdictus se navadno poje po povzdigovanju, ker pa v novi vatikanski izdaji Benedictus ni strogo ločen od Sanetusa ampak se med njima nahaja le navadna pavza, se po pravici sklepa iz tega, da se sme Benedictus tudi po povzdigovanju peti. Med povzdigovanjem je najprimerneje da vlada popolna tihota, vendar pa ni prepovedano med povzdigovanjem tiho orglati. Agn u s D c i. Prevod: Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta; usmili se nas. Jagnje Božje, ki odjemlješ greha sveta: usmili se nas. Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta: daruj nam mir. Agnus I >ci je nekoliko poznejšega izvora; njegove melodije so hiia v začetku silno priproste, ker ga je pela duhovščina in ljudstvo skupaj med takoime-novanim »Osculum pacis« (poljub miru) med tem obredom so peli Agnus Dei. Prvotno so se vsi trije Agnus Dei enako glasili. »Dona nobis pacetn« pri tjem Agnus pa je iz novejšega časa. Pri črnili mašah se mesto »miscrcrc nobis« poje: dona eis reipiiem (daj jim mir) pri tretjem Agnus pa se dostavi »dona eis rctiuicm sempiternam (daj jim večni mir). Velikonočno soboto ni Agnus Dei ker se takrat pojo »Vespe-re«. Dovoljeno je peti prvi in tretji Agnus drugega pa recitirati. C o m m u n i o. Comunijo se poje po zavživanju presv. Krvi, ter se navadno nanaša na pomen praznika. Nekdaj so peli komunijo med tem ko so verniki prejemali sv. Obhajilo. Prvotno je bila vednoista Romunija, namreč 33. psalm, ki se začenja »Benedicani Domino iu omili tempore«. \ rimski liturgiji pa so kmalu začeli menjavati antifono k temu psalmu. Ko pa pozneje verniki niso več tako pogostoma hodili k svetemu obhajilu, je polagoma psalm odpadel in ostala je samo antifona ki se dandanes imenuje »eomuiiio«, I ri črnih mašah so pa tudi že v poznejših stoletjih hodih k svetemu obhajilu, je polagoma psalm odpadel iu ostala je samo antifona ki se dandanes imenuje »eoinunio«. Dri črnih mašah so pa tudi še v poznejših stoletjih hodili k svetemu obhajilu iu na to nas spominja še dandanes »conununio« Pii črnih mašah. Komunijo se ne sme izpustiti, sme se pa recitirati s sprem, orgel. V velikonočnem času se komuniji doda en allcluja. Sklep maše. Zc v prvih časih sv. Cerkve je bila navada da je ob koncu sv. maše dijakon razpustil ljudstvo s klicem: Ite missa est (Idite ruzpuščenje je) iu ljudstvo je odgovorilo: Deo gratias (Bogu hvala). V 11 stoletju so vpeljali še Benedicamus Domino (Slavimo Gospoda). Oh nedeljah in praznikih so zlasti rabili Ite mis-a est ko se je ljudstvo res razpustilo; b drugih dneh pa ko so bili pti službi božji večinoma le duhovniki, je dijakon zaklical: Benedicamus Domino, češ poveličujmo Boga še nadalje v molitvah. V 12. stoletju so pri črnih mašah vpeljali še: Rei|iescaut iu pace (naj počivajo v miru) nakar odgovori pevski zbor z Amen. R. R, ZA KRATEK CAS. tiči bogatega posestnika se je poročila ven iz hiše, toda njen mož ni bil ž njo zadovoljen prav nič ter se je prišel pritoževal k svojemu tastu, kako da je lena, nemarna, zapravljiva no, je že res, da se taka večkrat bolj zanaša na bodočo dedščino, kakor pa na lastno delo. l ast ga je skušal potolažiti, naj potrpi, z. lepa naj jej prigovarja, da bo že bolje iu kot obliž (flajšter) mu je dai bankovec za Kiti kron, naj si kupi, kar je pri hiši treba. S tem bankovcem je pa še le pravega vraga naredil vedno bolj pogostoma je prihajal zet tožit svojo ženo iu je seveda tudi marsikaj pretiraval v upanju, da ho oče zopet z bankovcem pokrival napake svoje hčere. Očetu so bile te večne pritožbe nadležne, zato je pa rekel svojemu zetu, ko je ta zopet tožil svojo ženo: »Da, to je pa že preveč, kakor dela moja hči, prav sram me je in sklenil sem za trdno, da jej po svoji smrti niti vina r-j a a e z a p usti m, ako se korenito no poboljša.« Na enkrat je bila dobra; nikoli več se ui prišel zet pritoževat. Saj ga je še oče včasih malo ponagajal in popraše-val, kaj da njegova hči dela, kako sc obnaša, kakšna da je a zet je dejal: »Hvala Bogu, da sem dobil tako dobro in pridno žensko!« Iskrice. Ali znate rešiti to uganko? Grozen, da morski vihar je? Temu, ki morja se varje? Svojega trebuha naj se ne neguje! Bolj, če se mu streže, bolj te nadleguje! Ce vojsko hočeš dobiti, n a p r o t u o od tega, kar hoče sovražnik, ti je narediti! Ne more tako ljudstvo shirali, ki ne hoji celo se umirati. Novi vek. Hom.intlčon Igraknz v pi lili dej . Foi meiitini g. Jernej Bratuš cenit prvih črešenj. Cenil jih je 190 kilogramov in zaračunil tretjino gospo-daijevo po 44 v klg. Dne Ki. maja sem jih podpisani poliral 20 klg. Spoznal sem hitro, da iili prav gotovo ne bo 190 klg. Poklical sem občinskega zapriseženega ceniku Janeza Maraža, ki jih je cenil 178 klg. poleg 20 klg., ki sem jih bil prej pobral. Skupaj bi l ilo moralo biti torej 198 klg. črešenj. Na to smo črešnje pridno in skrbno pobrali in do kilograma vsakikrat zapisali tako, da lahko štiri osebe to s pr i-s e g o p o t r d i j o. Milo je vse h skupaj s prej pobranimi 155 klg. Crešnje ie bilo treba pobrati, nesti v Gorico ter odračuiiiti potem gospodarju eno tretjino po 44 v za kilog. St. Ferjan, dne 18. junija 1913. Štefan Dornik, št. 140. Cesta Osek-Tišlerski Kal. V pond. sc je vršil komisijonelni pregled podrobnih načrtov novo projektirane ceste od Sv. Lucije pri Oseku skozi Vitovlje proti Trnovem. Obhoda so se udeležili zastopnik c. kr. namestništva, c. kr. glavarstva, dež. odbora, gozdnega urada, župani iz Šempasa, Vitovlj in Ozeljana in dva zastopnika cestnega odbora za goriško okolico. V občinskem domu se je najprej razpravljalo vprašanje, kako se bodo krili stroški, ki znašajo 235.000 K. O tem se je vršila obširna debata, v katero sta posegla v prilog stvari med drugimi tudi župnik Grča in prof. Berbuč. Ko se je to vprašanje konečno ugodno rešilo in se je tudi glede vzdrževanja ceste potrebno ukrenilo, je prehodila komi: ija projektirano črto, katera ie bila po večini odobrena. g Dornberg. Preteklo nedeljo, 15. junija, je sklicala »Prometna zveza kr. mislečih železničarjev« shod v Dorn-bergu. Na shod sta prišla gg. Ivan Gj-stinčar, sin kranjskega poslanca Gostinčarja, urednik železničarskega glasnika g. TSrtinek iz Ljubljane ter gosp. Marki, iz Boli. Bistrice. Železničarjev, prožnih čuvajev in delavcev se jc vde-ležilo triindvajset. Poleg teli se jc vde-ležilo shoda tudi več neželezničarjev. Med temi oba g. župnika, župan in trije podžupani. Zborovanje je vodil g. Vončina, ki jc podelil besedo g. Gostinčarju. Ta ie obrazložil v eno uro trajajočem poročilu položaj železničarjev in stališče železniške uprave, govoril o stremljenju in delovanju svobodomiselne soeijalne demokracije in o načelih »Prometne zveze« ter o organizaciji železničarjev, omenjal jc tudi onih 15 milijonov, kijih je država dovolila železničarjem, ter izrazil slutnjo, da se bode razdelila ta svota po dosedaj običajnem merilu: onim, ki ne potrebujejo (t. j. dobro plačanim uradnikom) veliko, potrebnim, stradajočim delavcem in čuvajem pa malo ali nič. Nato se je prečitala resolucija, ki vsebuje: zaupnico centralni Zvezi in vodstvu »Prometne zveze«, zahtevo po 16 urnem delu in 10 urnem počitku te vpoštevanje prožnih delavcev in čuvajev pri delitvi od države dovoljenih 15 milijonov kron. Ko so še drugi udeleženci povedali svoje želje in mnenja, zaključil je predsednik >hod, ki je v članih »Prometne zveze« vsekako ojačil spoznanje potrebe po strokovni organizaciji. Iz Rubij. (R a zbit a g I a v a.) Tik ob Vipavi so plesali minulo nedeljo. I les so priredili rdeči sodrugi, misleč, da bodo kaj zaslužili vsled pomanjkanja kleparskega dela. Plesalcev so nabrali mnogo in rdečkarji so pridno šteli kronice. Kakor navadno pri plesih so tudi pri tem plesu proti polnoči razbili nekemu mladeniču iz Mirna glavo. Orož-uištvo preiskuje zadevo. Take so posledice javnih plesov. Zatorej ie le priporočati pristojnim či-niteljem. da kolikor se da, omeje javne plese. V pondeljek pa so se rdeči sodrugi med seboj skregali. Opraviti so imeli z rdečim gostilničarjem, kjer so plesali. Ko sc gre za kronice, neha vsako so-diužništvo. Padel je 56lctni Prane Širok iz Solkana, ko se jc zvečer nekoliko vinjen vračal domov, na vratih svojega stanovanja ter si zlomil pri teni desno nogo. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico usmiljenih bratov. g S patrono se je igral 16letni Mihael Fabjan iz Bat. Njegova neprevidnost se je tudi kaznovala s tem, da se jc patrona razpočila, pri čemur mu ie razneslo dva prsta na levi roki. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico usmiljenih bratov. g Tatvina kuretlne. V nedeljo ponoči so obiskali tatovi kuretine razna dvorišča v Podgori ter odnesli kokoši in piščancev za nad 30 K vrednosti. Na sumu imajo brezposelnega tovarniškega delavca Josipa Fabjan, ki je tudi izginil, ko je izvedel, da so mu na sledu. g Ribe je lovil na Nardinovem ribjem lovu lovski čuvaj Ivan Kebar iz Bukovice. Ko so ga zasačili, so inu odvzeli ribe in koš, v katerem so se nahajale. g Bolniško blagajno je hotel oslepariti 22 letni pekovski pomočnik Josip Lenardič iz Volčjedrage in sicer s tem, da se jc v februvariju t. I. prikazal pri blagajni s spričevalom, na katerem jc ponaredil podpis dr. Barnabe. V u-radili bolniške blagajne pa so spoznali, tla jc podpis ponarejen, in so naznanili tička sodišču, ki mu jc te dni prisodilo štiri tedne zapora. g Aretiran je bil Blaž Lasič iz Vrtojbe zaradi prosjačenja. h kanalskega okraja. g Vabilo k veselici, katero priredi abstinenčni odsek dekliške Mar. druž bc v Kanalu 22. t. m. ob 3'/■> popoludne. Spored. 1. Predavanje o abstinenci. 2. Pesem: Tiček — igra: Nebeška vratarica, v 5. dejanjih. 3. Pesem: Marijino zastavo bom sledila. 4. Oh ta Polona, igra. Pesem: Predica. Sedež prve vr-: te I krona, 2. vrste 60 v, stojišča 30 v. ki Okrajna posojilnica v Kanalu bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 29. t. m. na dan sv. Petra in Pavla v posojilničnih prostorih po popoldanski službi božji. Dnevni red po pravilih. Odbor vabi člane k obilni udeležbi. Iz tolminskega okraja. t Iz tolminskih hribov. Dovolite, g. urednik, da se oglasim v našem »Prim. Listu« proti nekaterim trditvam v »Novem času«. Ta list piše: »Nauk, naj stari ne izročajo gospodarstvo, dokler sploh še kaj morejo, ni pravi!« O, ubogi neizkušeni gospodje! Jaz sem žal poslušal take gospode, pa bi bil moral kmalu hišo in vse premoženje izgu-1 iti. Ne, nc! »Novi čas« se hioti. Zato pa kličem vsem to, kar je naš pokojni g. župnik večkrat povdarjal: »Nc izročajte gospodarstva, dokler sploh sekaj morete!« Res je, kar pišejo v »Novem času« neizkušeni gospodje, da naj očetje dovolc doraslim in vrednim sinovom s ogos podariti in naj jih uče prav gospodariti, toda to je vse kaj drugega, kakor izročiti gospodarstvo. Svarim torej, naj nihče ne izroča gospodarstva otročaje m. ker bi ga prav gotovo vrgli črez prag. Upam, da me gospodje okolu. »Novega Časa« razumejo. S tem nisem hotel reči, da niso oni vredni si n o v i. Kaj še! Z odličnim spoštovanjem in očetovskim pozdravom. Zaradi tatvine sta bila obsojena Franc Sokol iz Tolmina na 15 mesecev in Marija Uvala tudi iz Tolmina na pet mesecev težke ječe. Marija Hvala je namreč zapustila svojega moža ter se pridružila Sokolu. Iz cerkljanskega okraja. c Dr. Tuma na Bukovem. (Dalje in konec.)Kako jc prišlo do shoda? To se spozna iz pisma dr. Tume na ošterja Čelik, ki slove: »Anton Abram in Ivan Močnik sta mi sporočila, da bi Vi sprejeli posel zaupnika delavske socijalno demokratične stranke na Bukovem, in da bi tudi dali prostor za shod volivcev ---« V nedeljo, 1. VI. je oster delil vabila za shod Tumov v svoji krčmi. V četrtek pred shodom je isti ošter na prigovarjanje g. župnika pisal dr. Tumu, da mu nc da prostora za shod; v soboto je ošterica že oznanjevala, da ne bo shoda; v nedeljo je pa dr. Tuma shod imel v ošteriji Čelikovi! In zdaj! Nobeden noče biti s shodom v zvezi: nc Močnik, nc Abram, ne Čelik; ta še najmanj, čeprav je prostor dal in govor poslušal. Dr. Tuma! slaba je trdnjava, ki ste jo mislili dobiti na Bukovem za socijalno demokracijo! Možje, s katerimi ste v zvezo stopili. Vas izdajajo. Če hočete Cerkno vzeti za socijaliste, morate naskok od drugod napraviti. Če želite vedeti od kod, Vam povemo Bukovci. Upanje je, da uspeh shoda ne bo poseben. Nekateri pristaši Sl. L. S. so rekli, da jc Tuma lepo govoril. Ti in drugi dobro misleči naj uvažujejo tole: na Francoskem so tudi socijalisti lepo govorili, le tega niso povedali, kaj nameravajo. Ko so v zbornicah do moči prišli, so pa pokazali, kaj so hoteli doseči: ropanje po cerkvah. Katoličani, ki hočejo imeti službo božjo, morajo zdaj na novo kupovati mašno obleko, keli-kc, monštrance itd., ker so vsa cerkvena premoženja in samostanska ugrabili in na dražbi prodali. c Dopisnica Bukovcem! Dragi Bukovci! Najprvo vas vse skupaj lepo pozdravim! Iz »Prim. L.« sem zvedel, da je prišel gosp. Tuma k Vam v goste na mleko. Tončk Ravnjanov prodaja pa tudi vino. Gosp. Tuma je pa pil mleko, da se vam prikupi, vam, ki ste pošteni kmetje. Ali še veste, kako so pa vpili socialni mrkači: Kmet dela draginjo, kmet vas odira. Cel teden se žulite in gulite, mrkači pa, ki bi radi delali samo 8 ur, hočejo imeti sedaj vaše glasove. Saj nc boste tako nespametni. Če se pokaže še kak mrkač, pokažite mu pot proti Ulčarju in Zakrižu ali pa proti Grahovemu skoz »Zrelo«. Tako boste napravili sebi čast, kterc bo vdeležen v daljini tudi vedno Vaš pregnanec, ki pozdravlja vse svoje drage Bukovce še enkrat: Z Bogom! Iz kobariškega okraja kbd Iz Logov - Robidišča. Dne II. junija proti večeru napadel je neki lopov žensko iz Robidišča, zahtevajoč od nje denar. Ker mu denarja ni hotela izročiti, ji je zadal z bajonetom, ki ga je ukradel v Logeh, 7 ran. Bližnjim pastirjem se ima ženska zahvaliti, da je ropar ni umoril. Odnesel ji je 5 kron. Zbežal je ropar v Italijo, od koder se je zopet prikazal na Robidišču. Pribežal jc iz Italije, kjer je ravno isti večer (v Če-noboli) izvršil večjo tatvino. Pozor ženske, pozor pa tudi cerkve! Dne 12./6. kmalu popoldne je vto-nil v reki Nadiži pri kopanju konj vojak Franc Tomažin, doma iz Čateža ob Sa- vi. Pokopali smo ga ob obilni udeležbi prebivalstva iz Logov, Breginja, Sedla, Podbelc z vojaško godbo. N. p. v'm.! Inženir meri in trasira cesto iz Breginja skozi Logjc na Robidišče. kbd Kmečka hranilnica in posojilnica v Drežnici jc štela koncem leta 1912 članov 131. Promet je bil 65.730.71. kron sprejemkov in 63.848.75 K izdatkov. Prometa torej kron 129.679.46. Stanje hranilnih vlog koncem računskega leta 90.251.52 K in posojil 57.409.35 K. Čisti dobiček jc 658.36 K. Rezervni zaklad znaša 1391 kron. Razvidi se, da posojilnica lepo vspeva. Iz bovškega okraja. Zakaj peša ovčjereja na Bovškem? (Dalje.) Da ne bode nikdo napak razumel, naglašam, da velja moje razmišlje-vanje o kozah samo čisto planinski pokrajini, bovškemu okraju, kjer je koza od nekdaj doma, kjer obstoječe razmere ne dopuščajo, da bi se tako povzdignila govedoreja i ali Itako zboljšala in razširila ovčjereja, da bi ljudstvo lahko planšarilo brez koza in se tako ohranilo na domači zemlji. Na Bovškem je koza, dasi gozdom škodljiva, vendar ljudstvu p r e t e ž n o k o r i s t n a in mnogim celo potrebna. Drugod na Goriškem ne bodem nikjer zagovarjal svobodne paše koza, a na Bovškem jo zagovarjam s prepričanjem in za nekatere kraje, kakor za Log, Trento, Sočo, Čezso-ški Log celo z vnemo; ker menim, da ie — če se stvar presodi iz človeškega stališča, vendar bolj opravičeno, da se stavi nekoliko gozda v nevarnost o-slabenja, nego da se s prestrogim izvajanjem vladnih naredb, kakoršne obsega razglas primorske gubernije z dne 13. julija 1844 št. 7507, zatira ona priljubljena domača žival, koja malo stane, a daja siromaku najpotrebnejšo in najzdravejšo hrano. Koza, pravijo Nemci, je krava siromakov; štiri mlečne koze namodeščajo srednje dobro kravo, a skromne so tako, da jih lahko preživi vsak siromak. Zato je nujno želeti, da se ustanovi kozam na Bovškem z ozirom na izjemne gospodarske razmere te pokrajine nekak »modus vivendi«, da se lahko ohranijo na tistih planinah, na katerih so se nekdaj pasle ovce in koze skupaj in je ravno ta skupnost zajam-čevala zadostno množino in posebno dobroto planšarskih pridelkov. (Konec prihodnjič.) Iz komenskega okraja. km Iz komenskega okraja. Spodnji Kras, 16. junija. Suša je vse končala. Take suše v mescu juniju, bi rekel v spomladi, ne pomnijo niti stari ljudje. Vse gori. Krompirja ne bo nič, prav nič! Osušeno steblovje je že poleglo. S pšenico bo reva, kajti če bo kakšno zrno, bo puhlo, zonasto. Ječmen je vlo-vilo, ravno ko se je klasil. Ga ne bo nič. Trava jc kar naenkrat končala; ljudje hite žeti, da bi si vsaj kaj malega nabrali. Tudi drugo kaže slabo. — Edino za trte jc šc dobro, pa tudi ta začela ie trpeti in bledeti. Vbogo ljudstvo! Bog daj dež! km Iz Škrbine. Že mesec dni je poteklo kar ni bilo dežja. Toplota se viša, v zemlji se delajo vsestransko razpokli-ne na globoko in široko in kamor koli se oko ozre, vsepovsod sc kažejo posledice suše. Letos je začela košnja trave prav zgodaj; ne le samo radi prevelikega vzraščenega beljanea, marveč tudi za-di suše. Manjšina travnikov je že pokošenih, večina pa jih je še za kosit. Dosedaj nabrano seno je prav dobro, toda malo še ga je. Ostali travniki so napol suhi in jih je nemogoče kositi do dežja. Ze iz gospodarskega ozira je v takih suhih letih priporočljivo zgodaj pobrati travo, čeravno se seno malo dobi, a kar se ga vdobi, je dobre kakovosti. Močno poškodovana trava vsled suše kakor tudi prestara, zgubi mnogo redilnosti. seno postane slabo in netečuo. Žito je pomankljivo razvito, vsled suše zelo trpi, zrnja bo jako malo in še isto. najbrže pulilo. Krompirjeva letina je kazala dobro. A tudi krompirju je suša mnogo škodovala. Zgodno sadonosno drevje je vsicd raznih nezgod zelo malo obrodilo. Turšiča je v boljših njivah sicer še zelena, a v slabejših je že obnemogla. Vinogradi se dosedaj še protivijo suši; isti kažejo precej dobro. Bog daj v najkrajšem času blagonosnega dežja! kmlz Štanjela. V nedeljo okoli 11. ure predpoludne je nastal v gozdnih nasadih v štanjelski in rihenberški »Gori« blizu »Grdega žleba« požar, katerega so provzročile iskre iz stroja, ki je vozil brzovlak iz Gorice proti Trstu. Ljudstvo je prihitelo v velikem številu gasit in se mu je tudi posrečilo ogenj omejiti. Vendar je uničil na štanjelski strani požar gozdne nasade občinske in zasebne v obsegu kakih pet oralov. Tudi na rihenberški strani je bil požar še precej razsežen. Škoda je še precejšna. Pristojna komisija bo škodo cenila in železniška uprava jo bode morala plačati. km Škrbina. Nesreča. Naš žu pan je spremljal voz sena. Po neki str mini je hotel voz zadržati, a nesreča je hotela, da se je voz prevrnil ter ga na pol pokril. Vsled tega je na spodnjem delu telesa močno ranjen. Prepeljati so ga morali .v bolnišnico. Upati je, da okreva. Iz komunskega okraja. kr Dobrovo 16. junija 1913. Vojaško oblast opozarjamo na škandal, katerega ponavljajo nekteri vojaki. Hodijo s konji v Reko. Vso vodo zblodijo; ko je je že vsled suše prav malo .Mondura pa v kateri se vojaki kažeio občinstvu, ;e Adamova. Vedeti je treba, da je vse to ob cesti! Take nemške kulture ne potrebujemo mi Dobrovci. Če ne bo pomagal ta opomin, si bomo znali pomagati sami in sicer-prav krepko. kr Iz Medane. Domači odbor zveze slovenskih kolonov vabi svoje člane, da bi plačali mesečnino, ki se bo pobirala dne 22. t. m. po blagoslovu pri g. Gradniku v Medani. Vsak naj stori svojo dolžnost! Nagla smrt. Iz Vipolž nam poročajo, da je zadela srčna kap 60-letnega Luko Bregantiča, poljedelskega delavca, rojenega v Šmartnem. Delal je na polju in se nakrat zgrudil mrtev na tla. Prišla je tja sodna komisija, ki je kon-statirala, da je Luko Bregantiča zadela srčna kap. Gospodarsko. Žeblji, ki jih zabiješ v le, posebno v tanke deščice zabojčkov, kaj lahko razkoljejo les. To preprečiš, če postaviš žebelj na glavico in udari? s kladivom parkrat po spodnjem delu, da postane lahno ploščnat. Tako pripravljen žebelj lahko pribiješ v vsak les in ne bo se razklal. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst . . . . 58, 44. 11, 16. 43. Službo išče vrtnar ali uprav- ifjb mladenič, vojaščine prost z do-111 n brimi spričevali, najraje kje v okolici Gorice ali v kakem trgu na Primorskem. Naslov se dobi pri upravi „Prim. Lista*. Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo ugodnih cenah. Trgovsho obrtna zadrugo v Gorici reglstrovaua zadruga z neom. jamstvom v likvldacl I vabi svoje p. n. gg. Člane na redni občni zbor ki se vrSi v nedeljo dne 29. junija 1913 ob 9. ur dop. v zadruginih prostorih Doevii tet: 1. Poročilo likvidacijskega odbora o stanju zadruge in predložitev ra v čunskega zaključka za leto 1912 2. Citanje revizijskega poročila. 3. Volitev likvidacijskega odbora. 4. Slučajnosti. V Gorici, 16. junija 1913. Likvidacijski odbor Hišo na prodaj. Proda se hiša in vinograd v Oslavju št. 79 nad Pevmo. Dobro znana stara gostilna poleg ceste. Obrniti sejetieba do gosp. Antona Komavli, Oslavje 109, Pot na nogah, rokah ter sploh na celem telesu, opraske in neprijetni duh pota od' strani brez Škodljivih posledic „Antisudol Douglas" zdravniško izkuScn in najboljše priznan preparat. — Cena 70 vin. Izdeluje se le v lekarni Grlstofolettl, Gorica, Travnik, in so vsa naročila tja nasloviti. n v s vsake uca avrste raz- ličnih kakovosti natanjčno po zdravniških predpisih, dalnoglede in druge optične stvari, mere za mleko, vino, žganje. Vse po zmernih cenah priporoča JAKOB ŠULIGOJ, urar c. kr. državnih železnic v Gosposki ulici štev, 25 v Gorici. ODLIKOVANA ±*£KARNA Sorica, vla Formloa ss priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposet.n S spoštovanjem E. Jakin Viktor TofToli-Gorica prva zaloga oljkovega olja Via Teatra 1 - Tia Sesiairio 10. Oljkino olje, pripeljano naravnost Iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lncoa, Nizza, Oneglja, Cene so sledeče : Jedino olje .... liter Kron 1.04 Namizno olje . . . „ „ 1.12 Istrsko-oljkino olje . „ „ 1.28 Valona................„ „ 1.40 Bari..................„ „ 1.40 Oneglia...............„ „ 1.60 Lucca.................„ „ 2.— Nizza.................„ „ 2.40 Sprejema naročila ter pošilja franku na dom, kakor tudi na dežele In izven države. Svoji k svojim! Svoji k svojimi MIHAEl TURK GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. Or. M Bačar zdravnik v Gorici, ulica Treh Kraljev 9 ordiuira od 10. do 11. in od 2. do 3. nre. motno, zavreto se popravi kakor ■ tudi odvaame sc prevelika mno-Sitta kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povč upravništvo ..Primorskega Lista" Semeniška ulica 16, II. nadstropje. OTRfMd Aleksander Ambrožič urar in juvelir GORICA, GOSPOSKA ULICA št. 16. Zaloga različnih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine ter optičnega blaga se slavnemu občinstvu uljudno priporoča. TitOPBjci: Najceneje kupite lasti ko za cepljenje trt „Excelsior" pri tvrdki I. Drufovka, Gorica, Gosposka ul. (nasproti „ M on ta “). p TVRDKA 0. ZAJEC' trgovina z železjem v Gorici v hiši „Qoriške ljudske posojilnice" (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, ž:co, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. - - = — Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole- VABILO k X. rednemu občnemu zboru ..GorišliB zveze gospodarskih zadrug in društev** registrovane zadruge z omejeno zavezo, .... ki se vrši dne 26. junija t. 1. ob 10. uri zjutraj v posvetovalnici „CENTRALNE POSOJILNICE“ v Gorici. Di red: nevni 1. Verifikacija pooblastil zastopnikov zadrug (§ 21). 2. Poročilo o zvezinem poslovanju v IX. upravnem letu 1912. 3. Potrjenje računskega sklepa za IX. upravno leto 1912. 4. Določitev obresti od upravnih deležev in sklepanje glede vporabe čistega dobička (§ 18). 5. Določitev merila, po katerem naj se določi upravni prispevek zadrugam, ki niso posojilnice (§ 15). 6. Prečkanje poročila o reviziji, izvršeni po »Splošni zvezi kmetijskih zadrug na Dunaju«. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. OD0OR. Ul ! m „CENTRALNA POSOJILNICA" REGISCROVATIA ZADRUGA Z OTnEJCTlO ZAVEZO v GORICI m sm ♦ EE3E3E5 obrestuje hranilne vloge po 5%. Daje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 7°na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIllS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. Alojzij Gril, mizarski mojster v Št. Andrežu pri Gorici št. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. Usnje podplati. Vrvnrsko um n i m im i m iiiiiii m m m m n m i im iiiiiiiiiiiii bla^o. I. Drufovka, Gorica d 111111111111111111111111111 ■ 1111111111111111111111111111111 nasproti „Mon1 a“, odli- m im n m iiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiii muh im iiiiiiiiiiiii kovana delavnica nadpla- IIIIIII MII11IIIIIIIIIIII11IIIIIII11IIII11MIIIII11IIIIIII11 tov. — Velika izbera obuvala. ■ 1111111111111111111111111111111111 ■ 111111111111111111111111 Ugodna prilika! V novi trgovini pri Soškem mostu št. 63 (Via Ponte Isonzo) v Gorici se dobi vsakovrstno sveže oblačilno blago po prav nizki ceni. Blago za moške obleke pa po tovarniških cenah. S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino blaga. Za obilen obisk se priporočam Anton Jug. najboljše kakovosti OH prporoča fflleharska zadruga na \7rhnihi (Kranjsko) in sicer: I. o. polnomastni sir K 1.80 kg. četrt mastni sir K —.80 kg. Sir je eno leto star, hlebi tehtajo 20-35 kg. ^ odlikovana pekarija ^ ^ Id Hladčlčarna ^ ; K. Draščik f v Gorici na Koron iv laatnl biti) i/vrtuj* naročila »»ahovmnegij 4 peciva, torte, kolat e a > birmano* ♦ Id porobe, plncf Itd. Prodaja različna rt n n vica m llherle na drobn« ali orig. buteljkah Pri • dorni1* ir «1. ohilnat-n. On« l«k> 'il7k* Ds lasnico ctrlivtnih posod In cErhvmgt orodja Fr. Leban Gorico, Magistrama ulica itev. S. Priporoča preč. duhovščini tvojo delav •ico cerk' enega orodja In cerkvenih posod svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsa kem slogu po najnižjih cenah. Popravlja li prenavlja atare reči. — Blago se razpošilja franko. - n □ Prva Goriška posetna (specijalpa) trgovina platnenega in bomliažastBaa lrtaga H. WALLAND Gorica - Gosposka ulica št. 17 v hiši Orzana - Gorica P CpreJ Via Stretta 4.) Združena češko-moravsko-šlezijska tovarniška zaloga platnenega in bombažastega blaga. Prodaja na debelo in drobno po stalnih tovarniških cenah in sicer v veliki izberi sifona, bele in rujave šeše, (korama) platna za telesno perile in rjuhe! Gradi in žimo za žimnice (štramace). Različne koverte, plahfe in kovlre! Vsakovrstni platneni in bombažasti robci, namizni prti, tovaliči, brisalke itd. itd. ZAJAMČENO 55 iz najboljše konopne preje ročno tkano domače gorenjsko platno iz Škofje-Loke za rjuhe, kakor tudi ročne in kuhinjske brisalke, namizne prte in tovaliče dolgoletne trajnosti! Znano najhnljSe blago! Strogo solidna postrežba! Popolnoma nova zaloga! Za obilni obisk se priporoča s spoštovanjem H. WALLAND, Gorica, Gosposka ulica št. 17 v hiši Orzana prej Via Stretta 4. □ n n P Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in hamnosešho podjetje Alojzij Tavčar v Dutovljah okraj Sežana zapriseženi sodni Izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela Gene zmerne. Martin Poveraj : strokovni krojaški mojster TRAVNIK 5 — GORICA. I S 5T 7Q O a P 3 V srh nas oblači po zadnjem kroju ter ima na razpolago vsakovrstno blago, izgotovljenih oblek in vse priprave za vojaški in civilne obleke. Najboljše in najmodernejše sukno s« moške in volneno aa ienske obleke ra* pošilja najceneje Jngoslov. raapošiljalnt R. STERMECKI v Celju š/. 304, Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. Trgovina z usnjem v Kapucinski ulici št. 2 Pri Lizi".) Podpisani priporočam sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjeni, imam usnje ia najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bilježim JOSIP MARUŠIČ, trgovec. Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev le za 8 K. Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po Št. Pošilja po povzetju: l.GBll,raipJajatr6vlj«,Movo 516, Lahko se premeni ali denar vrne. JOSIP TERPIN naslednik Antona Potatzky v Gorici na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. Prva slovenHka trgovina z jedilnim blagom Anton Kuštrin, v GOBICI Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-lonijalnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. >0000OOOOOOOOOOOOOOOO Trgovina žele nina PINTER & LENARD • • Gorica — Raštelj št. 7 — Gorica ! 0000000 0000000000000 00000000000000001 priporoča svojo veliko in bogato zalogo za spomlad pocinjene žice za trle, trnjeve, žice, razne mreže za ogra,e itd., nosilce (traverze), cement, sesalke (pum-pe) kovanje za hiše in druge stvari te »troke. Zagotavljamo točno domačo postrežbo In nizko cei\o. OOOOOOOOOOO« kj U< d Bik J. V>» otok V IC fislui .Narodn* Tisk* • ‘ v (iortd (o