2taja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Valdirivo 36, efon 60824. Pošt. pred. (ca-Ia Postale) Trst 431. Poštni feko- p°štni vni račun Trst, 11/6464 Ina plačana v gotovini D N I K NOVI LIST Posamezna številka 300 lir NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir 5.000 - letna 10.000 — Za inozemstvo : letna naročnina lir 12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE ŠT\ 1279 TRST, ČETRTEK 19. JUNIJA 1990 LET. XXX. Nauki zadnjih upravnih volitev , v uvodniku, ki smo ga objavili v zadnji '®vilki našega lista, smo na osnovi izidov zadnjih upravnih volitev na Tržaškem in Gori-napisali, kako »smo prepričani, da je Vstopil čas, da Slovenci v Italiji začnejo res-neie razmišljati o novih oblikah skupnega sa-^stojnega političnega nastopanja«. »V tej pa mislimo — smo pristavili — da je ’°venska skupnost kot samostojna politič na °r8anizacija lehko za zgled, oziroma da lah-,° predstavlja osnovo in podlago za še širše !|* še bolj množične slovenske politične in vodile nastope«. , Te misli bi radi danes nekoliko poglobili, SaJ nam natančnejši pregled volilnih izidov res ?,udi možnost ter priložnost za globlje razmiš-Janje. Poleg tega vemo, da je želja po enot-političnem in volilnem nastopanju globo-° zakoreninjena v srcih velikega dela sloven-. e narodnostne skupnosti v Italiji, čeprav to takorekoč »zgodovinskih« razlogov ne pri-aia toliko do izraza na volitvah. Kot že tolikokrat v bližnji preteklosti se !e l«di in zlasti na zadnjih upravnih volitvah a Tržaškem in Goriškem izkazalo, da naša ‘•todna manjšina v novoizvoljenih upravnih e'esih nima tolikšnega števila lastnih predalnikov, kot bi ustrezalo njeni volilni moči. ^žaškem pokrajinskem svetu na primer po 1 n°gih letih ne bo slovenskega socialističnega ,;astopnika, saj je slovenskega kandidata na s'st> PSI inž. (osipa Pečenka za kakih 10 gla-£°v »prehitel« italijanski socialistični kandidat a,'bone. Inž. Pečenko je kandidiral v dolin-s,e*n volilnem okrožju, Carbone pa v devin-v °-nabrežinskem. kar pomeni, da sta oba racala predvsem na slovenske glasove, s V devinsko-nabiežinskem volilnem okrož-Pa se je pri tem zgodilo nekaj edinstvene-A Vodstvo socialistične stranke v Trstu se je v J!10 med strankami spomnilo na tisti člen .žilnega zakona, ki daje posameznim listam U^vico, da sta na vsakem volišču poleg skru-J}atorjev, k; jih imenuje občinska volilna ko-Lls'ja, prisotna tudi po dva predstavnika vsa-s. kandidatne liste. Vodstvo socialistične Je ,a^° imenovalo za vsako volišče v dansko - nabrežitiskem volilnem okrožju po s a svoja zastopnika, ki sta volila na mestu ih?en>. čeprav nista bila na volilnih sezna-si. v tem okrožju. V sami devinsko-nabrežin-1 °bčini je tako \olilo 28 »tujcev«, kar je dalje na 2 strani ■ Upravne volitve okrepile Cossigovo vlado Kot je v Italiji v navadi, posamezne politične stranke tudi po upravnih volitvah z dne 8. in 9. junija po svoje tolmačijo voiilne izide in opozarjajo predvsem na tisto, kar se jim najbolj splača, kar velja zlasti za primerjave z raznimi prejšnjimi volitvami. Pri tem pa moramo vsekakor najprej ugotoviti, da se je pred zadnjimi upravnimi volitvami bil boj izrazito politične narave, saj je večina strank kratko-malo prezrla dejstvo, da gre pravzaprav za obnovitev deželnih, pokrajinskih in občinskih svetov, kar pomeni, da bi morala biti v središču pozornosti strank in volivcev predvsem vprašanja, ki se tičejo dežel (z navadnim statutom, ker v deželah s posebnim statutom ni bilo volitev), pokrajin in občin. Neizpodbitno dejstvo je, da je želela opozicija s komunisti na čelu predvsem prvič resneje ogroziti obstoj sedanje Cossigove vlade, tako da bi se resno zamajali temelji najnovejšega zavezništva med Krščansko demokracijo in socialistično stranko. Komunisti ne morejo namreč odpustiti socialističnemu tajniku Cra-xiju, da je privolil na zavezništvo s tako Kr- ščansko demokracijo, kakršna je izšla z zadnjega kongresa, ko je bilo poraženo Zaccagni-nijevo in Andreottijevo vodstvo. Volilni izidi pa zgovorno dokazujejo, da se želje opozicije in zlasti komunistov niso u-resničile. V novih deželnih svetih ima namreč Krščanska demokracija 13 svetovalcev več, socialisti 4 več, komunisti pa 14 manj kot po volitvah leta 1975. Še zgovornejši pa so volilni podatki s pokrajinskih volitev, na katerih je Krščanska demokracija izvolila 32 svetovalcev več kot pred 5 leti, socialistična stranka 10 več, komunisti pa imajo kar 44 svetovalcev manj kot leta 1975. Cossiga in Craxi sta torej srečno prestala preizkušnjo, kar je važno zlasti za socialističnega tajnika, saj je s strankino uveljavitvijo okrepil tudi svoj pdložaj in ugled v stranki sami. Izkoriščanje zadeve z bivšim podtajnikom Krščanske demokracije Donat Cattinom v politične in volilne namene se očitno ni obneslo in se prav tako ni obnesel poskus, da bi v to dalje na 2. strani ■ Okrogla miza o manjšinah na Jezerskem Mladinski predstavniki, ki se ukvarjajo z mednarodnimi dejavnostmi v okviru Zveze socialistične mladine Slovenije in Klubov OZN, so imeli od 6. do 8. junija študijski -seminar na Jezerskem pod Kamniškimi Alpami. Na Na dnevnem redu so imeli vrsto predavanj, razgovorov in okroglih miz o najbolj aktualnih vprašanjih mednarodne politike. Okoli 40 udeležencem iz različnih predelov Slovenije so predavali univerzitetni docenti in javni delavci. Pohvaliti ie treba dejstvo, da so skoraj pol dneva posvetili najnovejšemu razvoju manjšinskega položaja med Slovenci v Italiji in v Avstriji in da so za obdelavo te točke povabili k okrogli mizi same zastopnike prizadetih narodnostnih skupnosti. Okrogla miza z naslovom Aktualni trenutek v življenju slovenske manjšine v Avstriji, Italiji in na Madžarskem (ta predel je bil v razpravi, žal. odsoten) je bila na sporedu v soboto, 7. junija. Vodil jo je ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, diplomat Silvo Devetak, sodelovali pa so za Koroško predsednik Zveze slovenske mladine Teodor Domej, za našo skupnost pa predstavnik mladine Slovenske skupnosti Ivo Jevni- kar (ki ga je spremljala ožja delegacija SSk) in zastopnik Mladinskega odbora SKGZ Milan Pahor. Po uvodnih besedah moderatorja Devetaka, ki je iz bogatih izkušenj na meddržavni ravni posredoval nekaj misli o oživljanju nacionalnega vprašanja v sodobnem svetu, o meddržavnih listinah, ki zadevajo manjšine, o skrbi, ki jo morajo matične države izkazovati do svojih manjšin, so manjšinski predstavniki prosto predstavili položaj na Koroškem in v Furlaniji - Julijski krajini. Ob vprašanju moderatorja, poslušalcev ali ob opombah samih di-skutantov se je tako razvil ploden razgovor, ki je segal od vsedržavnega političnega delovanja do razlaščanja, od Osima do pomena u-upravnih volitev. Predstavnik Slovenske skupnosti je odkrito predstavil stališče svoje stranke v zvezi z lokacijo proste industrijske cone, v zvezi z nujnostjo samostojnega političnega nastopanja, z naperi za globalno zaščito ter s tolmačenjem osmega člena osimske pogodbe. Pozornost poslušalcev in življenjskost obravnavanih vprašanj sta pokazali, da so taki seminarji koristni in da sodi manjšinsko vprašanje že po svoji naravi na taka in podobna zasedanja. RADIO TRST A ■ NEDELJA, 22. junija, ob: 8.00 Poročite; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v (Rojanu; 10.30 Nediški zvon, oddaja o (Benečiji; 11.00 Mladinski oder: »Potopljena galeja«. 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v l-tailiji; 12.30 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasba po željah; 15.00 — Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev; 19.00 Poročila. ■ PONEDELJEK, 23. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Socialna problematika; 12.00 »Dvignjena zavesa«, gledališki trenutek doma in drugod; 12.40 Naši orkestri zabavne glasbe; 13.00 Poročite; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Zdaj pa zapojmo!«; 14.30 Roman v (nadaljevanjih — »Moj brat svetnik«; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.00 Kratka poročite in kulturna kronika; 17.10 Mladinski zbor Glasbene matice; —kulturno pismo; 19.00 Poročila. ■ TOREK, 24. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Goriške podobe, dokumentarna oddaja o mestu in ljudeh v preteklosti; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Človek in zdravje; 12.00 Kulturni dogodki tim Četrtkova srečanja; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano! 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika: 17.10 — Igre v našem pesništvu: »V ekspresionizem«; 19.00 Poročila. ■ SREDA, 25. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročite; 8.10 »MaTpolo-ži dar domu na oltar«; poslanstvo Ciril-Metodove šole; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Umetnost dcbre kuhinje; 12.00 »Pod Matajurjan«, posebnosti in omika Nadiškib dolin; 13.00 Poročila; 13.20 Naši zbori; 144.00 Kratka poročite; 14.10 Odprimo knjigo pravljic; 14.30 Roman v nadaljevanjih —• »Moj brat svetnik«; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci — Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; — Kulturne rubrike naših časopisov; 19.00 Poročila. ■ ČETRTEK, 26. junija, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Človek v sodobni družbi; 10.00 Kratka poročite in pregled tiska; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Naša pristna vina kje in kako; 12.00 Mikrofon v razredu; 12.30 Jugoslovanski pevci; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročite; 14.10 Otroško o-kence: »Tomi na obisku; 14.30 Mladi pisci; 14.45 Odmevi iz Dalmacije; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročite in kulturna kronika; 17.10 Skladbe slovenskih avtorjev; — Kulturni dogodki; 19.00 Poročila. ■ PETEK, 27. junija, ob: 7.00 Poročite; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Iz sveta folklore in ljudskega izročila; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Osebna vozila danes; 12.00 Na goriškem valu; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Skladatelj dirigira; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroško okence: »Kje je napaka?« 14.30 Roman v 'nadaljevanjih — »Moj brat svetnik; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 — Glasbeni trenutek doma in drugod; — Literarni večer — Slovenski priimki v Furlaiji in na Goriškem; 19.00 Poročila. ■ SOBOTA, 28. junija, ob: 7.00 (Poročite; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Potovanje v Ameriko; 10.00 Kratka poročite in pregled tiska; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Čoln — šport in razvedrilo; 12.00 »Bom naredu stzdice, čjer so včasVIe«, glasnik Kanalske doline; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po čeljah; 14.00 Kratka poročite; 14.10 Otroško okence: Iz zakladnice slovenske mladinske literature; 14.30 Glasbeni popoldan za mladino; 17.10 Slovenski zbori na ploščah; — Na goriškem valu, — Potreti naših (igralcev: Marjan Bajc; 18.45 Vera in naš šas; 19.00 Poročila. Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« ■ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovorni urednik: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Graphart. Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151 Nauki zadnjih up ■ nadaljevanje s 1. strani bilo dovoli, da je slovenski kandidat na listi PSI inž. Pečenko ostal praznih rok, da ni bil torej izvoljen v novi pokrajinski svet. O korektnosti ravnanja strankinega vodstva naj sodijo predvsem slovenski socialisti, ki bi mora- li zlasti preveriti, če je njihovo tržaško vodstvo sprejelo enak ukrep tudi za volišča v dolinskem okrožju. Ne glede na to pa je jasno, da so za italijanske vsedržavne stranke slovenski kandidati predvsem volilna vaba. Zelo zanimivo in značilno pa je tudi stanje v novem goriškem občinskem svetu, kjer se je število slovenskih svetovalcev žal zmanjšalo od prejšnjih 7 na 4, kar nikakor ne ustreza dejanskemu številu Slovencev v goriški občini. Svoja dva predstavnika je ohranila le Slovenska skupnost, medtem ko so socialisti in komunisti izvolili le po enega, kajti slovenski kandidati na teh dveh listah niso prejeli zadostnega števila preferenčnih glasov in so jih prehiteli italijanski tovariši. Naj na koncu navedemo še primer Krmina, kjer na listi KPI ni bil potrjen edini dosedanji slovenski občinski svetovalce. To so dejstva, ki jih moramo vzeti na znanje ob zaključku upravnih volitev v letu 1980. Vedno smo bili mnenja, da za narodne manjšine, kakršna je naša, vključevanje pripadnikov manjšin v velike vsedržavne stranke nikakor ni modro. Razvoj dogodov pa to naše prepričanje še bolj utrjuje. V prihodnosti se bo politični položaj v državi, kot vse kaže, še bolj zaostril, kar je posledica predvsem naravnost patološkega nagnjenja velikega dela italijanskega ljudstva, da vsak problem pretirano ideo-logizira, zaradi česar je njegovo vedenje pogosto iracionalno. Slovenska narodna manjšina pa mora predvsem skrbeti za svoj obstoj in za svoj nadaljnji razvoj. Zato bi bilo njeno angažiranje v vsakodnevno vsedržavno politiko, zlasti takšno, kakršna se obeta za prihodnost, za našo manjšino morda naravnost usodno. Velike stvarne možnosti pa ima slovenska manjšina za reševanje svojih vsakodnevni!’ problemov in s tem posredno tudi za soclclo-vanje pri urejanju problemov širše družbe, v okviru katere ji je usojeno živeti. Če pa hoče naša manjšina to doseči, če h«' če to nalogo opravljati, se mora nujno bolje politično organizirati in predvsem skrbeti za politično enotnost navzven, kar naj prihaja izraza vedno in povsod, zlasti seveda na v°" litvah. V uvodniku, ki smo ga omenili na za-četku, smo dejali, da v tem pogledu Slove«" ska skupnost lahko služi za zgled, vsekaj pa za osnovo in podlago za še širše in še boj) množične slovenske politične nastope. Mb11’ mo, da to ustreza resnici in da je to tudi J*' sen nauk, ki izhaja iz zadnjih upravnih vol1' tev na Tržaškem in Goriškem. Pozitivni premiki v Laškem Lani so v ronski občini, in sicer v Romja' nu, odprli slovenski otroški vrtec, kamor za' hajajo otroci iz Laškega, predvsem iz obe’11 Ronke in Štarancan. Gre za pomembno kul' turno in narodnostno pridobitev. V noveUj šolskem letu bodo pc vsej verjetnosti odp^1 v Ronkah prvi razred slovenske osnovne s0' le. V okviru večnamenskega kulturnega ko«' zorcija, v katerem so včlanjene poleg dob®1' dobske tudi občine Ronke, Zagraj, Poljan, Tf' žič, Škocjan ob Soči, Špeter ob Soči, Stara«' can in Turjak, so ustanovili posebno komlSl' jo za vprašanja slovenske manjšine, ki posr®' duie obvezujoča mnenja za vprašanja slove« (nadaljevanje na7. strani) Upravne volitve okrepile Cossigovo vlado ■ nadaljevanje s 1. strani zadevo vpletli tudi samega ministrskega predsednika Cossigo. Vlada ministrskega predsednika Cossige je z volitev brez dvoma izšla okrepljena, medtem ko so komunisti lahko zadovoljni, da so ohranili uprave tistih velikih italijanskih mest, ki so jih bili prevzeli leta 1975, ko je bila partija očitno na višku svoje moči in vpliva v državi. Težave pa bodo po teh volitvah nastale v nekaterih deželah, kot so na primer Ligurija, Piemont in Lazio, kjer zaradi komunističnega nazadovanja leve koalicije (komunisti in socialisti) nimajo absolutne večine, zaradi česar bo nujna sestava širših političnih zavezništev. V ta namen so komunisti že pričeli snubiti socialdemokrate in republikance, čeprav so bili med volilno kampanjo oboji predmet sarkastičnih napadov in najrazličnejših očitkov prav s strani komunistov. Junijski volilni izidi niso samo posredno potrdili veljavnosti sedanje vladne koalicir’ temveč so hkrati ponovno opozorili, da v liji ni nevarnosti, da bi komunistična parW‘ prehitela Krščansko demokracijo in s tem stvarila pogoje za prevzem oblasti. Kot že « lanskih političnih se jc tudi na letošnjih upra' nih volitvah Krščanska demokracija izkaz; alfl za najmočnejšo stranko v državi, napre' nje socialistične stranke pa nudi jamstvo dovf' ter pogoje za redni potek zakonodajnega raz'd° ja, ki se je pričelo lani v tem času. Seda«’ parlamentarno zavezništvo ter vladna koa« ^ ja bi se torej na osnovi zadnjih volilnih iz1" morali ohraniti, čeprav je v Italiji težko 'k koli predvidevati glede na stanje znotraj me Krščanske demokracije kot tudi znotraj cialistične stranke in glede na dejstvo, da «1 rajo komunisti že resno računati na to, kar ^ dogaja na njihovi skrajni levici, kar je velJ^. no vzrok ter razlog za nenadne partijske uk pe ter stališča, ki jih je po zdravi parne11 logiki težko razumeti. ??OSTO R MLADIH Osma številka »Jambora« Pravkar je izšla osma in zadnja številka skavt-e8a glasila »Jambor« v 9. letniku. Začenja se * besedami: Drage bralke in dragi bralci! Prišel ^ čas slovesa, bratje, čas je, da gremo ... na ta- • »Jambor« pa se do jeseni poslavlja in se vam zahvaij Sčimo juje za pozorno branje in sodelovanje ... Vo- vam koristne, prijetne počitnice. Na svide-na taborih! Uredništvo. y tako vedrem in brezskrbnem tonu so napi-San> tudi ostali prispevki te številke. Ob njih pa e bravec tudi zamisli: zakaj zna biti ena mlačnih vesela in brezskrbna, druga pa polna nipleksov in turobnosti ter jo navdaja skušnja-samouničenja? Nedvomno je veliko odvisno razmer doma, toda največ vendarle zavisi od %leda na svet in življenje. Skavtizem pa je ti-~~ in to velja še v posebni meri za skavti-jjem nied slovensko mladino tu v zamejstvu — navaja mlade k spoštovanju etičnih in moral-Pa tudi narodnih in verskih vrednot, ki da-iei° življenju smisel in zato napravljajo mladino eselo, srečno in brezskrbno. Ve za smisel živ-enja in zato ne obupuje nad njim. , Članek Belega Jastreba »Priprava na tabor« seveda v zvezi s pripravami na letošnje po- ne tabore. V članku je med drugim poudarje- ’ da skavtski tabor »ni kolonija«, zato je potreb- aa skrbna priprava nanj. »To pomeni, da ne prideš n ° na prostor, kjer je zate že vse preskrbljeno Pripravljeno« — je dalje rečeno v članku — “temveč si moraš pogoje na dvotedensko bivaje® Ustvariti ti in tvoj vod. Kakor si boš postlal, *° boš spal oz. v našem primeru, kakor si boš ^al Postaviti šotor in urediti taborni prostor, ta-boš potem živel dva tedna. Čim lažje bomo 2bali premostiti tehnične težave in trenutne neumnosti, tem boljše bomo razpoloženi na taboru tem večja bo možnost, da bo tabor uspel. K opravi spada tudi razpoloženje, s katerim se °dpravljamo na tabor. Zavedati se moramo važ-l'°sti teh dveh tednov, ki sta tako različna od ostalih petdesetih. To je edinstvena prilika, da se naučimo življenja v skupnosti, saj smo 24 ur na dan v tesnem stiku z drugimi. To je tudi priložnost za spoznavanje narave, saj smo stalno v njenem objemu«. Breza je prispevala lep članek z naslovom »Zvestoba do resnice in pravičnosti« o tragično umrlem mladem duhovniku Frančku Križniku. V članku je rečeno med drugim: »Tudi mladi Tržačani občutimo nenadomestljivo praznino, ki je nastala po prerani smrti 36-letnega duhovnika Frančka Križnika. Saj so tako redki ljudje, ki bi nam dajali zgled s tolikšnim pogumom in s tako dragocenimi in izrednimi lastnostmi, kot jih je imel Franček ... Prevzemal nas je s ... svojo značajnost- jo, pa tudi s prisrčnostjo in odprtostjo do vsakega (tudi mladega ali drugače mislečega) človeka. Vsakomur je bilo topleje pri srcu, ko je začutil njegovo globoko humanost in dobroto«. Odločna Kobra je napisala pesem v spomin umrlega, »pravega, hrabrega skavta« Marjučija. V tej zadnji številki 9. letnika najdemo poleg tega še več drugih zanimivih in dobro napisanih člankov, ki razodevajo višjo kulturno raven te naše skavtske mladine, tako članek v spomin mlademu skavtu, članek o zrelosti, članek o posvetovanji! mladih predstavnikov evropskih manjšin v začetku aprila v Dragi, v katerem odkrijemo zelo pomemben stavek: »Vse javno delo mora iti v smeri kvalitete«, dalje članke »Glasba v stoletjih« izpod peresa Močnega Jastreba, rubriko pisem, članek »Kakšna prihodnost za kraške gozdove«, ki ga je napisal Visoki Jastreb, reportažo »Planinska tura« in še marsikaj drugega, kar nudi prijetno in zabavno, pa tudi podučno branje za mladino. Razveseli pa seveda lahko tudi odrasle oziroma starejše. Volilni premiki v Beneški Sloveniji Nedavne upravne volitve v Beneški Sloveniji so pritegnile pozornost zaradi številnih premikov v občinskih upravah. Težko je pisati o zmagi »naprednih*- list, ker so premiki nastali tako v podporo kot v nasprotju Krščanski demokraciji, ki je najmočnejša stranka na področju. Poleg tega na vasi ne igra take vloge ideologija, kolikor osebna vrednost kandidatov, generacijski spori, konkretni problemi in podobno. Da ne gre v prvi vrsti za idejne premike, kaže primerjanje izidov za občinske volitve in pokrajinske volitve, ki so bile na ista dva dneva, a so tekmovale različne sile. Volilni izidi pa imajo velik pomen iz dveh razlogov: že samo prehajanje volilcev z ene stranke k drugi, spreminjanje politične orientacije, nastanek novih krajevnih list je za Beneško Slovenijo pomemben premik. To pomeni namreč, da se premaguje statično podpiranje ene in iste stranke, pa naj bo dobra ali Mladinska sekcija Slovenske skupnosti v Trstu Zaradi volilnega hrupa je šla skoraj neopa-a° mimo sredstev javnega obveščanja po-^ tobna novost v zvezi z nastopanjem mla-^ v okviru Slovenske skupnosti na Trža-U ni. Dne 5. junija je bila namreč razpuščene Mladinska komisija pokrajinskega sveta ]^jj v Trstu, na njenem mestu pa je zrasla adinska sekcija. Ne gre le za imensko spre-^bo. 2e dalj časa so namreč tekle pripra- ve S3ltli 2a ta korak, ki pomeni še večjo možnost za 5 IQstojno delo mladih v strankinih okvirih, grna podlagi svojega statuta, vodstva in pro-s *a. za zavzetost za delo med mladimi in *ar° . našem družbenem okolju. Kljub delu ie 1?.* vo^ne kampanje, kljub pozornosti, ki Pfen 1 obrniena k volitvam, so mladinski t^stavniki SSk hoteli izvesti to pomembno p0| ° delovnega programa še pred začetkom pr etriega vzdušja, v teku katerega bo pravza-v novo vodstvo moglo premisliti Občni zbor je torej imel izrazito delovni značaj. Ob lepi udeležbi vpisanih članic in članov je imel pozdravni nagovor z mislijo o sedanjem političnem trenutku ter vlogi mladih Ivo Jevnikar. Pozdrav pokrajinskega vodstva SSk je posredoval politični tajnik dr. Zorko Harej. Nato je Marija Brecelj kratko obnovila prehojeno pot od ustanovitve mladinske komisije decembra 1976 do danes. Opravljenega dela ni bilo malo, pa naj pri tem mislimo na sodelovanje v volilnih kampanjah, na tiskanje glasil, nastopanje na univerzitetnih volitvah, seminarjih, srečanjih, stikih z drugimi slovenskimi in italijanskimi silami, vezi z manjšinami in organizacijo FUENS ipd. Razvil se ie tudi razgovor o novih prijemih ter bodočem delu. Na občnem zboru so odobrili, kar pač zadeva pokrajinsko pristojnost, predlog deželnega statuta mladinske organizacije SSk in izvolili predsednico Marijo Brecelj, tajnika Iva [evnikarja ter enajst članov odbora. slaba. Kaže na večjo politično zrelost in pogum, ki se ne boji novosti. Prepričani smo, da je to lep korak v smeri samostojnega nastopanja manjšinskih sil. To je cilj, brez katerega tudi Benečani ne bodo mogli polnopravno nastopati na vseh ravneh, z dokazom, da predstavljajo ne le zavest o običajih in jeziku, temveč skupnost s politično zavestjo. A že zdaj neodvisnost od strankarskih vrhov omogoča na narodnostnem polju svobodnejše ravnanje. Izidi so pomembni tudi iz drugega razloga. Socialno demokratska stranka, ki je Krščansko demokracijo v protimanjšinskem nastopanju prehitevala, je bila tokrat poražena. Prej je upravljala dve občini (Srednje, Praprotno), zdaj je tam v manjšini. V treh nadaljnjih občinah (Rezija, Podbonesec, Tipana) pa je izgubila tudi dosedanjo manjšino. Če podrobneje pogledamo izide v 14 slovenskih ali mešanih občinah Nadiških dolin, Tera in Rezije, opazimo, da ima večino (povsod velja večinski volilni sistem) Krščanska demokracija v 8 občinah. V štirih občinah (Podbonesec, Bardo, Ahten in Neme) je bila njena večina potrjena. V dveh že omenjenih občinah jo je iztrgala socialnim demokratom, v nadaljnjih dveh pa krajevnim listam (Sovod-nje, Št. Lenart). Štiri občine, ki jih je doslej upravljala, so prevzele Občinske liste. Krajevne, občinske liste upravljajo zdaj šest občin. Le ena krajevna lista je bila potrjena na večini (Grmek). Dve, kot smo omenili, je prevzela K D. Na novo pridobljene občine pa so izgubili demokristjani (Rezija, Špeter, Fojda in Tipana) in socialisti (Gorjani). Kako pa je bilo v Kanalski dolini? V občini Trbiž imajo socialni demokrati 7 svetovalcev (prej 5), KD 6 (8), KPI 3 (2), MSI 2 (2), PSI 1 (1), Ljudska zveza Kanalska dolina 1 (prej je nastopala druga krajevna lista, tudi z enim izvoljenim). V Naborjetu - Ovčji vesi ima 12 svetovalcev KD (prej 10), za njo je lista Proti parku (socialni demokrati, prej 5 svetovalcev) s tremi izvoljenimi. PSI se ni predstavil, Demokratična zveza pa ni izvolila nikogar. k Kdo bo upravljal občino v Nabrežini? Že v zadnji številki smo napisali, da je Slovenska skupnost edina politična stranka, ki je na letošnjih upravnih volitvah v devinsko-nabrežinski občini napredovala tako v odstotkih kot po številu glasov in zlasti dosegla cilj, ki si ga je b'la postavila že davno pred volitvami, to je izvoliti še enega svetovalca in s tem ponovno vzpostaviti stanje, kakršno je bilo za to slovensko stranko značilno vse od leta 1964, ko je v občini postal veljaven pro-porčni volilni sistem. Ni treba posebej poudarjati, da je za izid volitev v devinsko-na-brežinski občini vladalo veliko zanimanje v celotni slovenski zamejski javnosti, saj so skomini italijanskih nacionalističnih strank po nadvladi v lej občini dobro znani. Tem strankam se je v zadnjem času pridružila melonar-ska druščina s svojo posebno listo za Devin-Nabrežino, kar je naša javnost upravičeno označila za pravo pravcato izzivanje. Za srečo pa ta lista ni dosegla prevelikega uspeha, čeprav prisotnosti dveh njenih predstavnikov v novem občinskem svetu nikakor ne gre podcenjevati. Prisotnost te liste pa je vendarle imela določene posledice. Tako je na primer Krščanska demokracija v devinsko-nabrežinski občini znatno proticsimsko obarvala svojo kandidatno listo z oč:tnim namenom, da prepreči prevelik o^ip svojih tradicionalnih glasov, kar pa se ji je le delno posrečilo. Kljub tej potezi je namreč v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubila dva svetovalca, kar bi pomenilo, da se nenačelnost, oziroma jeguljasta politika v tej občini ne obnese. Zaradi melonarske liste je iz občinskega sveta izginil edini dosedanji predstavnik socialdemokratske stranke, tako da po treh man- Izlet DSI v Trstu Ob koncu sezone priredi Društvo slovenskih izobražencev v Trstu v nedeljo, 22. junija IZLET V REZIJANSKO DOLINO pod strokovnim vodstvom P. Merkuja. Odhod ob 8. uri izpred sodne palače v Trstu. Na razpolago je še nekaj mest. * J .»s '•♦r J dalnih dobah ta stranka ni več prisotna v najvišjem občinskem predstavništvu. Socialistična stranka je ohranila svoja dva svetovalca, čeprav je obstajala resna nevarnost, da socialisti ostanejo samo z enim predstavnikom. O-hranitev dosedanjega stanja je prav gotovo zasluga obeh dosedanjih socialističnih svetovalcev, Caldiia in Colje, ki sta bila oba ponovno izvoljena. Komunistična partija je v primerjavi z zadnjimi občinskimi volitvami nazadovala tako po številu glasov kot v odstotkih, a je kljub temu ohranila dosedanje število svetovalcev (7). Za to stranko pa je prinesla precejšnje in tudi zanimive spremembe igra preferenčnih glasov, saj so bili ponovno izvoljeni le trije od 7 dosedanjih občinskih svetovalcev. Potrjeni so bili župan Škerk, odbornik Depangher in odbornica Majda Terčon, medtem ko niso bili izvoljeni odbornica Zorka Mervič, odbornik Fragiacomo in odbornik Lesizza, kot tudi ni prodrl dosedanji pokrajinski svetovalec in dolgoletni občinski svetovalec v Nabrežini Mar- kovič. V komunističnem predstavništvu so kar štiri nova imena, kar pomeni, da je skupil korenito spremenjena. Kot smo že dejali, je na teh volitvah edina bila uspešna Slovenska skupnost, ki je P°‘ trdila oba dosedanja svetovalca, Antka Ter2°' na in Ivana Breclja ter izvolila dosedanje?3 pokrajinskega odbornika Bojana Brezigar]2, Igra preferenčnih glasov ni v bistvu prines*3 nobenih presenečenj, saj so bili izvoljeni prvi trije kandidati, kar med drugim pomen1’ da je odbor sekcije Slovenske skupnosti pri sestavi kandidatne liste srečno roko. Pr°' dorni uspeh je prav gotovo rezultat petletnega podrobnega političnega dela sekcije ter zlas11 rezultat modre, in odgovorne politike, ki ^3 jo v občinskem svetu vodila svetovalca Tercon in Brecelj, izvolitev Bojana Brezigarja pa r prav gotovo rezultat njegovega intenzivneg3 dela v pokrajinski upravi. Kakšna bo nova občinska uprava? Če Pf gledamo na volilne izide, bomo videli, da j0 odgovor na dlani. Kar zadeva Slovensko skup' nost, smo prepričani, da bo kot doslej tudi v prihodnosti opravila vso svojo dolžnost in bu3 še bolj kot do zdaj jamstvo za redno uprav' ljanje te vsekakor pomembne občine. Celovečerni koncert v Nabrežini Lepa navada, ki jo vpeljujejo razni zbori, je, da ob koncu sezone priredijo v domači vasi oz. v vasi, kjer zbor vadi, celovečerni koncert. Na ta način se s pesmijo oddolžijo tudi domačinom za njihovo zanimanje, prizadevnost, pomoč zboru in seveda pokažejo, kaj so se med letom naučili. Saj vas mora vedeti in se tudi zanimati, da zve, kakšno »blago ponuja« po svetu domači zbor. Celovečerni koncerti pa odlično služijo prav temu namenu V Nabrežini delujejo trije zbori: dekliški, moški in mešani. Vsi trije, kot veste, se imenujejo po nabrežinskem pesniku Igu Grudnu. Ti trije zbori so torej v soboto, 14. t.m., priredili v nabrežinski dvorani Igo Gruden celovečerni koncert. Nastopili pa so v vseh treh sestavah. Prva na vrsti so bila dekleta. Kar sedemindvajset jih je prišlo na oder. Naj povemo, da smo opazili izredno veliko novih pevk. To je vsekakor zelo pozitivno, če pomislimo, s kakšnimi težavami se je zbor moral ubadati pred komaj enim letom prav zaradi padajočega števila pevk. Prihod novih pevskih moči je pokazal, da je v Nabrežini in tudi v okoliških vaseh, od koder prihajajo dekleta, veliko zanimanja za petje. Dirigent Sergij Radovič pa s pripravo teh novih pevk verjetno ni imel pretiranih težav, saj so vse, ali vsaj velika večina, že prej pele v otroškem zboru »Kraški slavček«. To dokazuje, kolikšnega pomena so otroški zbori za bodoči pevski naraščaj naših odraslih zborov. Dekliški zbor je svoj spored, ki je v glavnem obsegal slovenske ljudske pesmi in Monteverdijevo O ma-gnum pietatis, odpel s sebi lastno zlitostjo, gotovostjo in točnostjo. Dekliškemu zboru je sledil moški. Tudi v tem zboru smo opazili nekaj mladih obrazov. Upajmo, da se bodo naši fantje še naprej in v vedno večjem številu vključevali v naše pevske zbore, ki so ponavadi šibki prav pri moških glasovih. Nabrežinski moški zbor je v soboto potrdil, da ne slovi zastonj kot eden boljših moških zborov na T-ržaškefl1, Edino basi so mogoče imeli nekoliko slab dan' Tudi glede prve pesmi, ki je bila na sporedu-to je pesmi Tri molitve sv. Frančiška, 'ki J° je uglasbil Francoz F. Poulenc, bi mogo°® imeli nekoliko pomislekov, če je vredno Petl tako pesem, kateri pevci, zaradi težav, ki s° v partituri, niso niti intonančno ves čas kos> ko obstaja toliko drugih, prav tako lepih 111 učinkovitih pesmi, ki pa bi jih lahko zbor Pe z večjim uspehom in tudi veseljem. Po kratkem odmoru se je na odru pre^” stavil še mešani zbor, ki nas je z glasbeneg3 in pevskega vidika mogoče najbolj prepriča1, To tudi zato, ker so bili ženski in moški ?Ja' sovi ves čas zliti in uravnovešeni. Ni namreč slišali izstopanje posameznih glasov' nih skupin, kot je to bilo občasno čutiti P1' dekliškem in moškem zboru. Peli pa so, k° tudi prejšnja dva tako, kot pri nas ne sliši1110 vsak dan. Pozitivno se nam je zdelo v vseh treh Prl' merih. da je zbor pel tudi nekaj pesmi dr11" gih narodov, še posebno slovanskih. 2e reS’ da je nujno in edino pravilno ter najbolj ravno, da slovenski zbor poje slovenske Pf^ smi, kar vsi delajo. Je pa tudi prav, da P0^ pesmi drugih narodov, saj tudi mi, kot vsa kulturni narod, ne beremo samo Cankarj3’ Prešerna, Trdine ali Kosovela, ampak tudi w rona, Schillerja, Flauberta ali Dostojevski' Zbor naj ima pri izbiri pesmi le občutek z. pravo mero in za to, da ve, kje je najb°J primerno kako pesem peti, kje pa ne. , ^ Na vsak način pa smo bili poslušale* soboto v Nabrežini deležni nevsakdanjega Pe. skegn in glasbenega učitka. Osebno naj P’l pomnim le to, da sem si želel nekoliko srca in muziciranja pri nekaterih pesmih, I7 slim namreč, da glasba in še posebno P6*-1 • ni samo stvar glasilk in tehnike, ampak P vsem tem pomeni veliko tudi duša, ki jo zn jo pevci vdihniti določeni pesmi. m.t. Uspeh Slovenske skupnosti na Goriškem Cas po volitvah je čas ugotavljanja in pre- vll^nja vodilnih lezultatov, pa tudi čas pr-Uradnih ali poluradnih sestankov med taj-^tvi strank za sestavo bodočih občinskih odrov. V politične razgovore je na Gori-,eni pomembno vpletena tudi Slovenska ^ uPnost, ki je po zadnjih volitvah okreplje-. ’ številčno močnejša in lahko tudi odloču-Ca- Če analizhamo najprej volilni uspeh Slo-nske skupnosti na Goriškem, moramo ugo-da je ta precej pomemben. Razen v So-['Jah, je SSk v vseh ostalih občinah v pri-rJavi z zadnjimi občinskimi volitvami po-s°d napredovala. Največji uspeh je bil v Šte-j?rJanu, kjer je razlika med SSk in Listo Obeske enotnosti skoraj 100 glasov in kjer so ekaieri računali, da bo SSk s težavo dosegla o. V Števerjanu je bil uspeh SSk v ab-^ utnem merilu najbolj zaznaven. Kot reče-( ’ V Sovodnjah bi bil rezultat lahko boljši, ^ Je SSk nazadovala za štiri glasove; v Do-°bu, kjer je zelo težko računati na povi-i glasov, se je Slovenska skupnost kar do-bro uveljavila. tu iavi Dobra je uveljavitev SSk v mestu Gorici; ]e pridobila nekaj desetin glasov v primer-s prejšnjimi občinskimi, nazadovala pa v Republiški komite za vzgojo in izobraževanje Socialistične republike Slovenije bo tudi letos priredil Seminar slovenskega je-žlka in kulture za slovenske šolnike iz Ita-Seminar bo od 7. do 13. septembra v Podvinu na Gorenjskem. Program bo vseboval spoznavanje kulturnih, ekonomskih, zemljepisnih in drugih 2llaČilnosti Gorenjske, obenem pa tudi no-v°sti v učni pedagoški praksi. Udeleženci naj se zglasijo v Hotelu Po-7. septembra, ob 18. uri. Goriškim šolnikom je na razpolago 10 •fiest. s]J erjavi s pokrajinskimi volitvami. Sloven-pr skupnost je v občinski svet izvolila dva j^usiavnika (prof. Bratuža in dr. Paulina) in Oj,3 skupina oba Slovenca, kot je logično; ii, J1 stranki, za kateri volijo Slovenci (PSI Pa imata samo po enega svetovalca. J« ^ rezultat teh volitev; v prejšnji mandatni je bilo v občinskem svetu sedem slo- .>), . tj* za našo narodno skupnost najbolj nega- venskih svetovalcev teh strank, danes so samo štirje. Nekateri pravijo, da je bilo na ta način vzpostavljeno pravilno razmerje med izvoljenimi in številom Slovencev v Gorici, drugi trdijo, da so dosegli dogovor, naj bo v teh strankah samo en slovenski svetovalec, zopet drugi pravijo, da so bile pomote med volivci, kar se tiče preferenc. Dejstvo je, da smo za tri svetovalska mesta revnejši, pa naj si razlagamo ali opravičujemo kakorkoli; verjetno se bo tudi cdnos večine do Slovencev spremenil. Če pregledamo rezultate še ostalih strank, moramo objektivno priznati, da je največji zmagovalec v Gorici pravzaprav KD, ki ni izgubila sedežev, kot so nekateri računali, ampak bi kmalu celo pridobila še enega sveto- valca; nosilec liste dr. Scarano, ki bo verjetno župan, je prejel nad 3000 preferenc, med ostalimi strankami so po enega svetovalca pridobili komunisti in socialdemokrati, po enega so izgubili republikanci in socialisti, ostale stranke pa so ohranile prejšnje število svetovalcev. Zanimivo bo vedeti, kdo bo v bodočih petih letih upravljal goriško občinsko upravo; razgovori so v teku, zato bo verjetno že kmalu jasno, 'katera bo koalicija goriškega odbora. VPISOVANJE V SOLE Uradno vpisovanje v 1. razred na vseh slovenskih osnovnih šolah goriške pokrajine bo od 16. do 26. junija t.l. od 9. do 12. ure. Vpisujejo se otroci, rojeni v letu 1974. Za vpis sta potrebna rojstni list in potrdilo cepljenja. Učenci ostalih razredov bodo uradno vpisani v naslednje razrede. Morebitne premestitve morajo starši javiti. Šolski rezultati višjih šol na Goriškem Rezultati na klasični gimnaziji - liceju »Pri-1 3. razred: izdelali so Sidonija Bensa, Ma- mož Trubar« so naslednji: rin Andrej Fajt, Marko Ferfolja, Edi L'a*> Igor Kovic, Darja Lavrenčič, Flavij Vj .etfi, Mavricij Peric, Darja Visintin, Pavel 5 dijakov ima popravne izpite, en l je zavrnjen. *• razred: izdelali so Tamara Bonetta, Ivana Butkovič, Patricija Cingerli, Boris Frandolič, Renzo Gergolet, Mirjam Kavčič, Gian-na Marson, Aleksandra Marvin, Mariza Peles-son, Hadrijan Peric, Katarina Princi; 4 dijaki imajo popravne izpite, eden je zavrnjen. IV. razred: izdelali so David Devetak, Li-vijana Devetii, Darij Gergolet, Anastazija Gril-lo, Adrijana Maraž, Igor Pahor, Miran Vižintin. Dijaki 3. in 5. razreda morajo delati zaključne izpite. Daniela Komjanc, Darij Leban, Sonja Pelicon, Ana Rupil, Katarina Tabaj; ena dijakinja ni izdelala, osem dijakov ima popravne izpite, rezultati dveh niso objavljeni. Vsi dijaki 4. razreda so pripuščeni k zaključnemu izpitu. (Dalje na 7. strani) Nagrada »Dr. Frane Tončič« Odbor Slovenskega visokošolskega sklada »Sergij Tončič« sporoča, da je moral občni zbor odložiti na jesen. Vendar želi seznaniti javnost z izidom natečaja za nagrado »Dr. Frane Tončič«. V skladu z razpisom so bila pravočasno oddana naslednja dela: 1. Nadja Maganja: »Trieste 1945-1949: Nascita del movimento politico autonomo sloveno.« 2. Giorgio Qualizza: »Proverbi e detti sloveni nel-le Valli del Natisone.« 3. Maria Peterlin: »II ruolo del romanzo Senčni ples nella narrativa di Alojz Rebula.« Komisija, ki jo določa razpis, se je sestala 6. junija 1979; ugotovila je, da vsa poslana dela odgovarjajo pogojem, ki jih postavlja razpis; da so vsa resni znanstveni prispevki; in je priznala nagrado disertaciji »Trieste 1945-1949: Nascita del movimento politico autonomo sloveno« Nadje Maganja s to utemeljitvijo: Študija je tehtna razprava, ki s prozorno in dokumentirano analizo skuša ustvariti tudi sintetičen pregled o zanimivem trenutku v zgodovini tržaških Slovencev; dokumentacija prinaša številne še neobjavljene priče. V skladu s sedmim členom razpisa bo odbor Sklada priporočil kaki slovenski založbi v objavo nagrajeno disertacijo ter osrednji del disertacije Giorgia Qualizza o Slovenskih pregovorih in rekih v Nadiških dolinah. f Stran 6 N O V I L I S T 19. junija 11 IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Biografski leksikon mora odgovarjati današnjim potrebam S skoraj polletno zamudo glede na ostale knjige Goriške Mohorjeve družbe je izšel pred kratkim 6. snopič Primorskega slovenskega biografskega leksikona. Snopič obsega gesla od Gracar do Hafner, torej v bistvu manj kot eno samo črko, in šteje 64 strani. Od tega pripada skoro četrtina strani samo dvema imenoma, namreč pesniku Alojzu Gradniku in pesniku Simonu Gregorčiču, ki ju je obdelal isti avtor zelo natančno, lahko bi rekli celo do pretiranih podrobnosti in ju opremil z obširno bibliografijo, posebno Gregorčiča. Izmed pomembnejših imen naše zgodovine, ki so prišla v ta snopič, naj omenimo še pisatelja in publicista Iva Grahorja, skladatelja in zborovodja Ivana Grbca, politika in duhovnika Antona Gregorčiča, pisateljico in publicistko Marico Gregorič-Stepančič, slikarja Bogdana Groma; taki so tudi pesnik Igo Gruden, znani speleolog France Habe in Baltazar Hac-quet. Življenjepisi so zanesljivo sestavljeni, pri večini dovolj zgoščeni in jedrnati in avtorjem je treba izreči vse priznanje za to težko delo. Ni namreč malenkost zbrati in preveriti tako v knjižnicah ali zunaj njih, pri raznih znancih in potomcih obravnavanih oseb, toliko podatkov in pogosto res težko dosegljivih in nezanesljivih. Tako je tudi ta snopič odlično pomagalo tistim, ki se ukvarjajo ali se bodo še ukvarjali z našo kulturno in splošno zgodovino. Iz njega bodo lahko dobili zanesljive podatke. Vendar se ravno pri tem pojavlja nekaj vprašanj. Predvsem: komu je ta biografski leksikon sploh namenjen? Če naši generaciji, si z njim ne bo mogla veliko pomagati, če bo izhajal tako počasi. Kvečjemu bo prišel še kdaj prav tistim, ki so še mladi, starejša generacija pa ne bo dočakala, da bi bil zaključen. Doslej je izšlo šest snopičev in je zajel komaj o-sem črk, vemo pa, da so to črke, s katerimi se začenja sorazmerno malo slovenskih priimkov. Največ priimkov se začenja s črkami K, P in S. Vsaka od teh črk, verjetno pa še tudi nekatere druge, bo zahtevala več snopičev v sedanjem obsegu. Tako se lahko računa, da bo izhajal Primorski slovenski biografski leksikon še kakih trideset let, če ne več. Medtem bo mnogo podatov zastarelo oziroma bi bile potrebne obširne dopolnitve pri osebah, ki zdaj še živijo in bodo morda še dolgo delovale. Pojavili se bodo novi kulturni, politični in drugi javni delavci, ki bi spadali v že objavljene dele oziroma črke leksikona. Treba se je torej vprašati, ali sedanje pojmovanje in urejanje leksikona sploh odgovarja potrebam, pa tudi prvotni zasnovi, da naj bi bil namreč leksikon praktično pomagalo tistim, ki potrebujejo podatke? Iz takega koncepta je skoro neopazno zdrknil v drugačen koncept, namreč da hoče biti kar najbolj popoln in temeljit biografski leksikon, s čimer je že stopil na področje, ki spada v pristojnost splošnega slovenskega biografskega leksikona, hkrati pa izgubil izpred oči svoj cilj in tudi svoj namen, da bi postal praktično pomaga- lo tistim, ki pišejo ali morajo govoriti v javnosti o naših preteklih in sedanjih razmerah. Nekatera gesla v tem snopiču so pretirano tančno in na dolgo obdelana. Kaj je bilo treba posvetiti Simonu Gregorčiču celih dem strani s podatki, ki so lahko zanimivi mo za kakega literarnega zgodovinarja H to samo za tistega, ki se bo spravil pisat kfl gorčičev življenjepis? Drugim, npr. dijnko ali časnikarjem, je taka natančnost in om nost samo v napoljc in nadlego, saj bodo P° (Dalje na 7. strani) Frank Bukvič Zgodbe o zdomcih Pri Slovenski kulturni akciji (SKA) v Buenos Airesu je kot 105. izdaja izšla pred kratkim knjiga »Zgodbe o zdomcih in še kaj«. Pisec knjige Frank Bukvič je doma iz kraja Puconci v Slovenski krajini, danes bolj znani pod imenom Prekmurje, ki ga je leta 1918 uvedel dr. Matija Slavič. Do konca prve svetovne vojne pa je veljalo izvirno ime Slovenska krajina za slovenski svet na Ogrskem, o-stanek nekdanje Kocljeve Panonije. Frank Bii-kvič je danes profesor za nemško in rusko književnost na univerzi v ameriškem mestu Fairfield. Tudi sam je bil po vojni begunec, študiral ie v Gradcu in se potem preselil v ZDA. V knjigi je zbranih sedem črtic, od katerih so tri daljše. Prva od teh »22. junij 1941 ali zadnji dan v življenju Franca Ščapa« poseže v čas iik pred drugo vojno, v čas brezposelnosti za slovenskega panonskega človeka in vpliv nemške nacionalne propagande. Pisatelj prav dobro zadene nagonsko težnjo posameznika, da bi se pokazal pred drugimi, kot se je Franc F Čap s svojim motorjem KISU. Kaj je to pomenilo leta 1941, si lahko vsak predstavlja! Ščapova mati pa je hotela govoriti le nemško, s čimer naj bi izražala svojo pripadnost boljši družbi. Naivne manjvrednostne predstave torej, kot jih srečamo tudi pri nas na Primorskem in so posledica nepoučenosti ter izkrivljenih gledanj na lastno poreklo. Obenem pa kažejo tudi na nesposobnost in nemoč domačega izobraženskega sloja, da bi lastnim ljudem v pozitivni luči prikazal domače tradicije. Druga daljša zgodba z naslovom nec Farič« izhaja iz časa ogrske vstaje 1^ ., Pisatelj prikaže položaj slovenskega člm>e ob Rabi blizu Monoštra, tistega dela Sl°Ve ske krajine, ki je po prvi vojni ostal še n ■ prej pod Ogrsko. Zaradi tega moramo 0 j veseli, da je v današnjem času znova opot° na to majhno, vendar s stališča slovenske dovine pomembno slovensko območje, P' starinskih izročil, ki kažejo na slovensko P nonsko korenino. (\ najnovejši knjigi °, s .$ venskih plesih »Plesat me pelji« sta zap‘sa dva plesa iz krajev ob Rabi.) — Farič, P prost kmečki človek, pobegne z ogrske na :0 strijsko stran in se potem spet vrne čezJ^J. po ženo, ki mu je medtem porodila V ozadju pa je kar naprej prisoten teror -- a ske politične policije AVH. Ker je ogrsko .. I ja imela mednarodni odmev, je bila J-črtica prevedena v angleščino in večkrat P’ /j na in njen ujetnik«, ki je mogoče še ndl prisrčna. Miran, ki je študiral za zobotm nika, je kot častnik jugoslovanske vojska V., del v nemško ujetništvo. Po kratkem v taborišču je bil dodeljen za delo Pre,n°Lt]h mu vaškemu mogotcu nekje na BavctrsK fr Hčerka le-tega je študirala v Muenchnu O1 " je poletjem prišla domov na počitnice, kjer s dolgočasila. Kljub temu, da je bila nadut# ^ čistka, jo jc vendarle vleklo v pogovor " ^ ranom, ujetnikom, ki pa je bil edini 'iZ° .. 1 ' 4) (Nadaljevanje na 7. s Biografski leksikon mora odgovarjati današnjim potrebam (Nadalievanie s 6. strani) b°vali mnogo časa, preden bodo našli v tej P°vodnji besed zaželjeni podatek. Tolika širi-? Podatkov o pesniku Gregorčiču ali o pes-* Gradniku bi bila opravičljiva kvečjemu |. specialni biografski leksikon slovenske erature, ne pa za splošni lesikon. , Kar pa zadeva koncept, pa je treba tudi ^ Pomniti, da je pojmovanje, kakor da so rav-, literati, tudi če so bili le bolj povprečne . !tUre in cene, daleč najvažnejši nosivci na-kol'16 'n Kulturne zgodovine, vendarle že ne-'ko preživelo. Ali je bil Simon Gregorčič p!es osrednja osebnost dosedanje zgodovine jjdmorske? Dejali bi, da ne, in da je npr. v geraturi veliko več pomenil Pregelj, pa tudi uVk- v politični zgodovini Primorske pa so 1 spet čisto drugi, ki so bili resnično po-^mbni. j ^ denimo torej, da bi bilo treba določiti ne-merilo in da nobeno geslo ne bi smelo prejmi ene strani. Pri manj zanimivih osebno-5t bilo treba skrčiti podatke na zares bi-s eno. Kdor se bo hotel natančneje seznaniti einj osebnostmi, bo lahko našel podrobnosti list • v°lja zlasti za še živeče ljudi ali za ie e jz bližnje preteklosti, medtem ko je sprejo mva večja izčrpnost pri osebah, ki spada-S( Ze v daljno preteklost, npr. v osemnajsto j. ,et.ie ali še bol; nazaj. Samo tako bo izha-s ,p- leksikona steklo hitreje in bo tudi vne-i,0 vanj večje ravnovesje med strokami. Brez 1 y racionalizacije dela ne bo ta leksikon ni-f 1 končan in to bi bilo zares škoda. SOl-SKI REZULTATI V<Š|UI SOI NA GORIŠKEM (nadaljevanje s 5. strani) ,i teeaiu za vrtnarice so zabeležili na-nie rezultate: 5 • razred: izdelale so Manuela Croselli, i a,1a Kovic, Ivana Marassi, Gabrijela Pa-r 'n Graziella Paoletti; U ^ razred: izdelale so Loredana Frandolič, ^a Graunar, Katarina Sobani, Anaroza Tc-vi-t1’ Graciiela Tinta, Emanuela Tomšič, Sil-Zavadlav. dijakinje '5. razreda so pripuščene k Učnemu izpitu. I Človek bi se rad poučil iz tega biografskega leksikona predvsem tudi o današnjih ljudeh in za današnje potrebe, npr. o naših političnih osebnostih ali o današnjih kulturnih ustvarjavcih. igravcih, umetnikih, gospodarstvenikih itd. Za ljudi čez trideset let bo naš leksikon v tem pogledu zastarel in bo kot vir informacij važen v bistvu le še za zgodovinarje. Naj bi uredništvo premislilo vse to in pospešilo izhajanje snopičev, kolikor le mogoče, tako da bi izšel celoten leksikon vsaj v kakih osmih ali desetih letih. Še to je dolga, predolga doba glede na pričakovanja. Pozitivni premiki v Laškem (nadaljevanje z 2. strani) ske manjšine. V Laškem od Zagraia do Tržiča, na nižinskem ozemlju od Soče do Timave, žive široko naseljeni in razkropljeni številni Slovenci, ki so se preselili na ta področja po prvi svetovni vojni, v še večjem številu pa po drugi svetovni vojni. Bolj kot drugod so seveda izpostavljeni asimilaciji. Občine v konzorciju so pokazale veliko odprtost do tega vprašanja. V nedeljo ob 10. uri bo v ljudskem vrtu v Ronkah prireditev ob izteku šolskega leta v slovenskem vrtcu. Nastopili bodo otroci iz o-troških vrtcev v Ronkah in Doberdobu, spregovoril bo predsednik komisije za slovenska vprašanja Karel Černič. Praznik v Ronkah bo priložnost za srečanje vseh Slovencev v Laškem in učinkovita spodbuda za vpis v slovensko šolo. Po dobrih treh mesecih krize — nadzorni odbor je sklical občni zbor mesece po roku, ki ga predvideva statut — se je krovna športna organizacija zedinila za neke vrste poletno vlado, obenem pa podvojila število odbornikov, ki bodo vodili Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji do 8. decembra. Vse kaže, da so se naši športni voditelji povsem vključili v italijansko miselnost, ali pa vsaj osvojili prevladujoče politične izbire. Kot pri vladnih krizah je tudi pri ZSŠDI prevladala taktika odlašanja najvažnejših problemov s sestavo neke vrste nevtralne, začasne vlade in imenovanjem prekomernega števila odbornikov (ministrov in podtajnikov, ki jih je v vladnem merilu vedne več), da bi na ta način ugodil’ najrazličnejšim političnim in strojarskim pritiskom. Da 20-č!anski odbor (predsednik, 16 odbornikov in trije člani nadzornega odbora) nikakor ne more voditi krovne organizacije z vso potrebno elastičnostjo, so verjetno spozna- Zgodbe o zdomcih... (Nadaljevanje s 6. strani) ženec v vasi. Iz teh stikov se razvije simpatija, ljubezen. Hana odvrže svojo nadutost. Za te slike izve oče Pfaller in Miranu zagrozi. Miran pobegne domov k bratrancu v Maribor, se priključi osvobodilnemu gibanju. Toda v povojnih razmerah se znova odloči za begunstvo in se vrne na Bavarsko k Pfaller-ju, kjer ga pričakuje Hana in triletni sin. Ostale krajše črtice »Novi sosedje«, »Pometač Mariah«, »Šoferski izpit«, »Svaka« ter »Kako je pokojni Campbell prišel strašit svojo ženo, ki ga je povozila z avtom« se nanašajo že na ameriško življenje, v katerem se znajdejo prekmurski ljudje. Orisi teh ljudi spominjajo pogosto na like, kot jih v svojih spisih podaja Miško Kranjec: pridni, marljivi, nekoliko prebrisani, z dobrimi kol s slabimi lastnostmi. Bilkvič je dober pripovednik. Pri SKA je že leta 1973 izdal knjigo uspelih zgodb »Ljudje iz Olšnice« in upati je, da to najnovejše delo ne bo ostalo zadnje. li tudi odborniki sami. Na prvi, umestitveni seji, ki je bila sklicana dobra dva tedna po občnem zboru, kot da bi se v mesecih medvladja ne bi nabralo dovolj problemov in da ne bi bilo treba misliti na bližajočo se novo sezono, so umestili 6-člansko predsedstvo. Morda je bi! čas potreben za razgovore o lo-tizaciji raznih mest? Za začetek konkretnega dela pa bo treba počakati vsaj do 4. julija, ko bodo zadolženi odborniki predložili svoje delovne programe za razne športne panoge. S tem ritmom in vmesnim premorom zaradi poletnih počitnic ni pričakovati do zapadlosti mandata resne razprave o ključnih vprašanjih slovenskega zamejskega športa, ki gredo od sponsorizaeij in pomanjkanja trenerskih kadrov pa do nogometnih centrov in vedno večjega vključevanja italijanskih igralcev v naše ekipe. Nogomet, ki je prvi odpri vrata postopnemu poitalijančevanju, je našel posnemalce v drugih panogah od kotalkanja in celo odbojke. ŠPORT Poletna vlada ZSŠDI KNUT HAMSUN POTEPUHI CIIIOOCII Poslovenil Oton Župančič 100 OOOO Kakor po navadi je jedel za večerjo svoje pšenične štruce, šetaje se po ulicah. Srečal je Teodorja in enega sinočnjih plesalcev, Henrika Stena, ustavili so se in govorili med seboj. Teodor je rekel: »Jutri začnem prodajati žepne ure za Papsta.« — »Tak zdaj ti,« je rekel Edevart. — »Naprosil me je.« — Edevart je šel dalje, prišel je do šotorov in do vrtiljaka; za cirkuškim šotorom je stal Avgust in objemal na kratko ostriženo damo iz 'krotilskega osobja, tisto, ki je nastopala v jahalnih škornjih in z medvedom na eni strani in z volkom na drugi strani, da, s to se je zdaj Avgust seznanil, in ko je zagledal Edevarta, je zaklical odvračanje ga z rokami: »Takoj pridem!« E-devart se je obrnil in krenil drugam... Zjutraj je prišel stari Papst v njegovo kolibo in mu vrnil uro. »Zdaj je očiščena in v redu,« je rekel. Edevart jo je pogledal, jo nastavil k ušesu in rekel: »Zdi se mi, da ste jo tudi od zunaj očistili, nekam novejša je.« Da, Papst jo je očistil malo tudi zunaj. Začel je govoriti o Avgustu: »Ne, ta možak ni imel vztrajnosti, imenitno prodaja, tisto že, ampak zmeraj je napol pijan in dosti preveč klepeta. Spoznal sem ga, ko je prišel k meni,« je rekel Papst, »bil je tvoj brodar takrat v Kristianssundu, imel je zlate zobe. Ne, ni hotel prodajati ur še en dan. Pa zdaj sem dobil tvojega brata, on je nemara stanovitnejši.« »Mojega brata? Nimam tukaj brata.« Kaj — rekel je, da je tvoj brat ■— Teodor —« »U — ne, ni moj brat. To je rekel?« »Sinoči je prišel k meni in rekel, da je tvoj brat in da hoče prodajati zame ure. Kaj ga ne poznaš?« »Seveda ga poznam. Pa ni moj brat. Še v daljni žlahti si nisva, narobe!« »Davi sem mu dal enajst ur,« je rekel Papst in stopil k vratom. Vznemiril se je, otresal z bradato glavo in nadaljeval: »Vidiš Edevart, sam sem malo posumil, bil je drugačen — ka'ko bi rekel, drugačen kakor ti, zato sem hotel tebe vprašati. Misliš, da jo bo odkuril?« »Ne. Prišel je z mano na ladji, ne more odtod, dokler ne pojdem jaz.« Molk. Papst je pomislil in rekel: »Poskusil bom z njim, ali ne misliš?« »Le. Tako prismojen ne bo, da bi ukradel kar enajst ur skupaj.. .« Avgusta zopet ni bilo ves dan blizu. Edevart je prodajal. Razložil je blago do samih odprtih vrat in napisal nanj cene, to je bilo pametno, ljudje so postajali, čitali cene, otipavali blago, vstopali in kupovali. Listnica se je polnila z bankovci, in še ima jutrišnji dan, poslednji dan. Zvečer sreča Teodorja in pravi: »Si se izdajal za mojega brata?« »Jaz?« pravi Teodor in se ne da ujeti. »Papstu si rekel, da si moj brat.« »Kako prekleto laže ta trebušnik! A, zdaj razumem,« vzklikne Teodor, kakor da mu je odleglo: »Nisem rekel, da sem tvoj brat, rekel sem, da sva iz enega kraja doma in kakor brata, taka znanca da sva si.« Edevart premišljuje. To je bilo dobro pojasnilo, zelo verjetno pojasnilo, saj stari jud je vendarle stranski človek, utegnil je Teodorjeve besede krivo razumeti. »Ali si prodal kaj ur?« vpraša Edevart. »Prodal sem jih osem in zdaj pojdem k njemu in obračunam z njim. Dve uri imam že in zraven svojo lastno. Tako dolgo že ča-čakam in prežim, da bi imel uro. . .« Nekaj ur pozneje, ko je šlo že močno na noč in se je precej zmračilo, je hotel iti Edevart domov v svojo kolibo, da bi legel spat, tedaj je nekaj doživel. Začelo se je s tem, da je nenadoma zagledal nekoliko pred seboj na cesti moža, po vsej priliki je prišel iz neke hiše. To ni bilo nič posebnega, in Edevartu še mar ni bilo. Ko pa je mož stekel, se je malce začudil, brž je pomislil na Avgusta, da bi utegnil biti on, ki se je za-plel v kako nerodno zgodbo, in Edevart je stopil za njim. Zakaj možak beži? Bil je miren večer in Edevart ni videl zasledovalcev. Poklical je enkrat Avgusta, a ni bilo odgovora, moža to ni ustavilo, a na ovinku je izginil. Edevart je tekel. Zagledal je vrata v neko hišo priprta, zgenila so se in zopet počasi zapirala, mogoče da jih je zapeha-val veter, mogoče pa tudi, da je pravkar kdo stopil skoznje, Edevart je skočil v hišo, in vrata so se zopet zaprla. Bil je v temni veži. »Avgust«! je zaklical. Nič odgovora. Ede- vart je iztegnil roke predse in taval dalje P° veži, trčil je ob steno in ni mogel naprej,'1' pal je po steni in zadel ob stopnice. PraVj ko je koračil na stopnice, so se vrata zope naglo odprla in mož je smuknil ven. EdevaJ za njim. Zdaj je dobro videl, da ni Avgus ali moža je vendarle poznal in hotel 9a k dohiteti, dobiti pojasnilo, 'bil je eden sinočnjih plesalcev, kovač. »Za božji svet, kaj pa tako dirjaš?” j? vprašal Edevart nasmehoma in ga ustav^ Dobil je odgovor: »Kaj pa dirjaš ti san1 Mar sem ti kaj storil? Edevart mu je moral razložiti: mislil r da je Avgust, njegov tovariš, m da je 'ka šno nagodil, in da mu je hotel pomag3 zmotil se je — Poravnajte naročnino■ »No, potlej pa kar pojdi!« je zabrunCl mož in je hotel zopet steči, oziral se 'je 1 bil ves nemiren in napet. »Kam greš?« je vprašal Edevart. »Kaj ti mar? Glej, da se spraviš!« , Tega pa možak ne bi bil smel izpust' ' pred takim tonom se Edevart ni uklonil, n„3 sprotno, skočil je proti njemu. »Kaj hudi 1 —!« je puhnil kovač in nameril. Med rvanjem ni nobeden od njiju zrn® gal, ampak Edevart je od nekdaj umel v pretepu zdaj spodaj, zdaj zgoraj, tore|Jj vzdržal. Najhujše je bilo, da je kovač tol^ s ključem, tudi je bil močan kot med^e (Dalje) I c M Huraaa! Živ jo! Zmaga je naša. Ma Jakec, kej si se zmotu? Neč zmotu. Sm veseu, ke smo zmagali. Kateri ste zmagali? Nima pomena. Zmagali smo vsi. Sej ni mogoče, de be zmagali vsi. Če kašen zmaga, more kašen tudi zgebet. Taku je pr nogometi, pr kartah, pr boksi jn povsod. Ma ne pr politiki. Se vicle, de se ne zasto-peš. Sni poslušau po televižjoni vse sekretarje jn vsak je povedan, da je zmagau. Aden zatu, ke je dobu več glasov, drugi zatu, ke je ohranu ta stare, tretji pej zatu, ke je zgebu mejn, ku so teli drugi, /n taku smo zmagali vsi. Ma ne samo tu: volivci so ses svojem glasam dali razon vsem voditeljem: demokristjani demokristjanom, komunisti komunistom, socjalisti socjali- stam, republiicancam, liberalcam jn taW naprej. Ukazalo se je, de so vsi delali Pr°, Jn taku smo zmagali. Hura! Na tu se Pl'_ — Čaki, čaki Jakec! Če so vsem zrekli zaLlj?l nje če reč, de ni neč res tisto ke praV^J ’ de je vse narobe. Kej pej pole tolko tiziraJ°? . U- — Tisto so samo čakole. Smo zmagali l>x ta. Pejmo pit, ke danes plačam jest. . - — Počakaj še nomalo! Kej pej tisti ke •'L volili? Znaš kolko jeli je blo? Jeh je ^ več ku sedem meljonov. Pet meljonov j. nanka šlo zraven jn magari so kasni tudi bolani al pej bli buhvejki po sVe|( Ma ne vsi. Dva meljona jeh je pej šlo v ma so nardili taku, de glas ni biu velay Kašni so tudi napisali kašno naumnost-, mo de ne bo neč velavno. Videš, tud} stranka nevelavnih glasov je šla nap^J je tudi zmagala. /j, — Sej ceu cajt pravem, de smo vsi ztnM ^ — Videš ma tisti ke so volili nevelavno^, bojo lahko zmiri smejali tistem, ke so lili zares. Ke kadar bojo pršle na da11 a ve lumparije (jn tu je gvišno ku unl -eiti bojo lahko rekli: »ste jeh volili, ste ‘ zaupali, zdej pej praskajte se.« — Ma tisti ke delajo taku, ne ravnajo P ^ Zatu ke volei je državlanska dolžn°s be mogli bet štrafani. — Volivna pravica al volivna dolžnust. |j se jest spranem so se zmiram Pote®j0)ž' za volivno pravico jn ne za volivn°Va ^ nust. Meni se zdi, de je biu prou je ta prvi reku, de je tu dolžnust. n, tu ne gre dol. Zakej be mogu aC^en«eni^ če ne zna kej? Se te zdi, de je tu d kratično? . ^/. Ben, tu se bomo pomenli pej an dttiP