rasca 40*9*.
^»okdan ^ la prainikor
u-oed daitj
Usta J» IM«
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_
UradatêkI ta apravntAkt prostori: •667 B. Uwadala Ava.
Off loa of Publleatloai MIT South Lawndal« Ava. Ttlapkaaa, Rockwall 4904
im»«*. '¿T?(w * jfcJaTSfc CHICAGO, ILL., PONDEUEK, 13. MARCA (MARCH 13), 1939
Subscription $«.00 Yaarlj
STEV.—NUMBER 50 -
Aocaptanca far mailing at »paclal rata oí po«tt|i prorldad for In aactloa 1101, Act of Oct ». 1617. autkortiad on Juna 14, 1611.
bsednostanje
v GLAVNEM ME-SLOVAKUE
/ojaške čete zastraiile vladna poslopja
^ACIJSKI TISK NA-PADA CEHE
Berlin, 12. marca. — Nov ka-inet avtonomne Slovakije je jI včeraj formiran v Bratislavi, jer je praška vlada oklicala ob-dno stanje po demonstracijah, katerih so Slovaki zahtevali jpolno neodvisnost. Načelnik ove vlade je Kari Sidor, repre-pntant Slovakov v centralni adi.
Bratislava, Slovakija, 11. mar-— Praška vlada je sinodi o-
jcala obsedno stanje v Brati-lavi, glavnem mestu avtonom-Slovakije, in poslala vojaške ete, ki so zastražile vladna po-lupja in elektrarne. Eden otrok bil ubit in več oseb ranjenih prvem spopadu med slovaški-ni separatisti in vojaštvom.
Obsedno stanje je bilo razgla-eno po demonstracijah za ne-rivisnost Slovakije. Vse kaže, a se slovaški naciji pripravlja-
0	na puč. Razvoj situacije zavi-
1	predvsem od Hitlerja, ki pod-lira slovaške separatiste. Gotovo e, da bo češka vlada strla upor-io gibanje, če ne bodo Slovaki lobili pomoči od nemškega dik-itorja. Vprašanje je zdaj le, taj bo storil Hitler, Čigar čete to koncentrirane na drugi stra-|i reke Donave.
Konflikt med Slovaki to Ce^
ie je poostril, ko jVEmilHacha, »redsednik češkoslovaške repu-ilike, odstavil Jožefa Tisa, slo-a&kega premierja. Tiso je duhovnik in vodja slovaške kleri-lalne stranke. Poleg premierja ta bila odstavljena Jan Pruzsin-ky. ekonomski minister, in Fer-inand Durchansky, delavski ninister. Vsi so bili obdolženi «ritacije, da pride Slovakija pod irutekcijo nacijske Nemčije.
Kari Sidor, podpredsednik Češkoslovaške vlade in reprezen-int Slovakije v centralni vladi, e ni pridružil separatističnemu 'foanju. On je naznanil formi-«nje novega slovaškega kabine-k na podlagi obstoječe federal-N ustave. V svojem govoru f' radiu je apeliral na Slovake, «j bodo lojalni praški vladi in v* igrajo v. roke sovrainfkov. M bi radi uničili republiko/
'^rlin, 11. marca. — Nacij-
'kl tii<k objavlja dolga poročila ^emonstracijah v Bratislavi, [ KaU'rih so kovaški naciji kri-"Slava Hitlerju!" Tisk je fcdolžil Cehe kršenja slovaških fravit.
I>Hai so konservativni nacijski |r"xi prej naglašali, da se Nem-»J» je zanima za notranjo kri-10 ^koslovgški, so sinoči za-T\ i*)Vs€m drugačno stališče.
^stavili	na striin od^v.
J^nega slovaškega premierja in ^¡.ili. (ia j« Tiso poslal noto 1 " * kateri j¥ apeliral za
r*™7 in protekcijo.
v Berlinu *e širijo govorice, Hitler poslal ultimat pra-; V v katerem je zahteval
od|K,k1ic čeških čet iz
»lUntave.
J'urchanHky. odstavljeni slo-minister, je po-J Bratislave na Dunaj. r "»»oči po radiu apeliral
(^ "'-«k, „ansl, „aj vztraja v
MwJ T nwKivi"no"t. Dalje je ' bilo «trmoglavi jen j« -rja Tisa nelegalno.
pr.-m
S,ar "'miki litt izhajati
T"it** '
Domače vesti
Oblaki
Chicago. — Martin Skala iz Elyja, Minn., ki je bil delegat druge konvencije SNPJ leta 1905 v Chicagu, je 10. t. m. obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Ustavil se je v Chicagu na povratku iz Floride. Z njim vred je bil njegov sosed Frank Kalan.
Cankarjev glasnik
Chicago. — Cankarjev glasnik, mesečnik za leposlovje in pouk, ima v svoji marčevi številki sledečo vsebino: Kapitalistični evangelij na deželi (uvodnik), Etbin Kristan: Majkova u-ganka, O., da — Versailles (članek), Ivan Vuk: Industrija krvavega zlata, Potujoče vseučilišče, E. K.: Obujen spomin (igra), Jurij Rt*s: Španski dnevnik (konec), Žensko poglavje: Materinstvo, E. K.: Julkina zmota (nadaljevanje povesti), E. K.: Drej-čeva pot (nadaljevanje pesnitve), Za gospodinje.—Revija stane $3 na leto, posamezen iztis pa 30c. Naslov: Cankarjev glasnik, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Vesti iz Minnesote
Duluth, Minn. — Tu je umrl Anton Panjan iz Chisholma, star 67 let in doma iz okolice Črnomlja v Beli krajini. Bil je samski fh brez sorodnikov v Ameriki, toda v starem kraju zapušča dve sestri.
Clevelandske ve«t i
Cleveland. — Zadnje dni je umrl Frank Henigman, star 72 let in rojen v Podturnu pri Toplicah na Dolenjskem. Tu je živel 45 let in zapušča ženo, štiri sinov dv* brata in dve sestri.
MUwauftke novice
*-MfTwBTJtee —^ttdfiji1 (fTff Je tu umrl Blaž Rozman, star 59 let. Zapušča ženo in več otrok. Pred leti je s svojo družino vred živel v Calumetu, Mich. — Zadnje dni sta bila oče in sin na o-peracijski mizi. Anton Hren je bil že drugič operiran na nogi, istočasno je pa njegov sin Anton dobil napad vnetja slepiča in moral je takoj v bolnišnico.
Amerika poslala protest Japonski
Tri ti toč ubitih
v letalskih napadih
• "¡¡Sfr " '■' 9
Šanghaj, 11. marca. — Ameriški generalni konzul v Hanko-vu je Vložil oster protest pri japonskih avtoritetah, ker so japonski letalci v navalu na Ičang uničili nekatera poslopja ameriške misijonske postaje. Letalci so vrgli v dveh napadih več sto bomb na mesto, ki ao ubile čez tri tisoč civilnih prebivalcev. Velik del mesta, ki šteje 112,000 prebivalcev, je v razvalinah.
Ameriški konzul Paul Josse-lyn je opozoril japonske avtoritete na dejatvo, da jim je že pred nekaj meseci izročil zemljevid, na katerem so bila zaznamovana poslopja misijonske postaje v Ičang a, a ao jih japdneki letalci kljub temu bombardirali. Med uničenimi poslopji so cerkev, šola in stanovanja miaijonarjev.
Japonski letalci so napadli z bombami tudi angleško misijonsko postajo v Sianu, provinca Sensi. Trije misijonarji ao bili ubiti in deset drugih ranjenih. Na vseh poslopjih sO bile razo-bešene angleške zastave, a so jih Japonci vaeeno bombardirali.
11 marca —List Ham
IH
N l hrichten jf pr«ne-11,1 Po 147 letih obstan -" r"i nekdaj glaailo "le-^^vlarja" Bismarcks.

Naciji zasegli lastnino katoliškega reda r
• Dunaj,lil. marca — Nacijske avtoritete so konfiaciral« lastnino Avstrijskih vitezov, katoliškega reda. Lastnins uključuje šole, bolnišnice In velika posestva. Naciji ao imenovali administratorja. ki ba upravljal premoženje tega reda. , r
general miaja zatrl komunistično rev0lt0
Fašisti ae pripravljajo na novo ofenzivo
ANGLIJA POSVARI-LA FRANKA
Madrid, 11. marca. — Nova španska vlada, kateri načeluje general Jose Miaja, je naznanila za trt je komunistične re volte v Madridu po krvavih pouličnih bitkah, v katerih je bilo veliko število ubitih in ranjenih. Vlada pravi, da se je 14,000 komu-niatičnih rebelev podalo potem, ko so letalci bombardirali poslopja, v katerih so se zabarikadira-li. Vsi rebeli so bili razoroženi po kapitulaciji.
Komunisti se še upirajo v Ca-nillejasu in Valenciji, glavnem pristaniškem mestu lojalistične Španije. Vojaška junta v Madridu je po radiu* naznanila, da je bilo devetnajst voditeljev komunistične revolte ustreljenih. Nova španska vlada je pozvala lojalne čete, naj ji pomagajo pri zatiranju revolte v drugih mestih.
H end aye, Francija, 11. marca.
— Poročilo iz Burgosa se glasi, da bo general Franco izkrcal čete v Kartageni. in napadel mesto. Bojne ladje, natrpane z vojaštvom, so že odrinile proti Kartageni.
London, 11. marca. —• Fašistična grožnja, da kodo bojne ladje napadle vsak ^parnik, ki se bo približal obrežju lojaliatične nijef'fcCtezuHirala v ostrem svarilu, da bo Velika Britanija ščitila svoje trgovinske parnike. Zunanji minjster Halifax je v zbornici lordov izjavil, da bo angleška bojna mornarica protek-tirala parnike, zaeno pa je naznanil, de so Štiri angleške kri-žarke odrinile iz Gibraltarja proti Ipanskemu obrežju, ki ga stra-žijo fašistične bojne ladje.
Prva žrtev fašistične blokade je bila francoska trgovinska ladja La Corse, katero so fašisti zasegli in odvedli v Barcelono.
Angleški zunanji minister je dalje rekel, da Bo Anglija vztrajala pri svoji zahtevi glede po-tegnitve italijanskih in nemških čet iz Španije po kohčani civilni vojni. Apel, naj angleška vlada urgira generala Franca, naj po-milosti vse voditelje lojalistične vlade in armade, je Halifax odklonil.
London sodeloval z New Yorkom v diskuziji
New York, 11. marca.—Prvič v zgodovini človeštva se je vršila razprava po radiu med Ameriko in Evropo. To je bilo v četrtek zvečer med običajnim radiopro-gramom "Town Meeting of the Ak", v katerem ao to pot nastopili štirje govorniki, trije iz A-merike In eden iz Anglije. Govornik v Londonu je govoril precej slišno in razločno kljub statičnemu motenju. Razprava se Je vršila okoli načrta m federacijo petnajatih demokratičnih dežel in eden od dvojice, ki sta načrt zagovarjala, je bil tudi avtor načrta Clarence K. Streit.
Španska komunista se morata umakniti iz Pariza
Pariz, 11. marca. — Dva voditelja republikanske Španije bosta morala zapustiti Pariz. To sta Dolores Ibarruri, podpredsednica španskega parlamenta, ki je znana pod imenom "Va Pa-sionara". In polkovnik Enrique Liater. bivši (oveljnik komunistične brigade v lojalističnl armadi/ Avtoritete so ju že informirale, da ne moreta ostati v Franciji, kamor sta pobegnila iz ftpanije po strmoglavi jen ju Negri no v t vlade.
Vojne med Rusijo in Nemčijo ne bo!
Značilna deklaracija ruskega diktatorja
Moskva, 11. n|arca. — Diktator Josef Stalin je včeraj jasno in odločno povedal svetu, da se sovjetska Rusija ne bo zapletla v konflikt z nacjjako Nemčijo. "Ona ne bo vtainila svojih prstov v ogenj, da potegne francoski in angleški Mcstanj iz žerjavice," je rekel Stalin.
Stalin je podfel to izjavo na o-tvoritveni seji vaeUnijskega kongresa komunisti ne stranke. V svojem govoru ; e dejal, da se "neagresivne" države, kot sta Velika*Britanija in Francija, u-pirajo fašističnim državam iz bojazni pred revolucijo v svojih mejah. Te bi rade zapletle Italijo, Nemčijo in Japonsko v vojno s sovjetsko Rusijo, potem, ko bi se fašisti4ne države izčrpale v konfliktu, pa bi se Velika Britanija in Francija pojavili na pozorišču z oboroženo silo in diktirali "mir".
-.e	"
Ruski diktator je dalje rekel, da Italija, Nemčija in Japonska v resnici napadajo interese Velike Britanije, Francije in Združenih držav in to pod pretvezo, da se borijo proti komunistični internacionali« Tf države so prav za prav sovražnice Sovjetske u-nije, ker bi jo gade zapletle v vojno z Nemčijo,
Franco zahteva vrnitev Pvrtorika
Novi pap4ž blagoslovil fasistični režim
San Juan, Portoriko, U. marca* — Vrnitev Portorika, otoka, ki je pod protektoratom Združenih držav, Španiji, je eden izmed ciljev generala Franca, načelnika španskega fašističnega režima. Tako so povedali nekateri otočani, ki so se vrnili iz Španije. Nekateri izmed teh so se borili v španski lojalističnl arma di.
Portoričani se ne navdušujejo za Francovo Španijo in se bodo upirali aneksiji, pravijo voditelji nacionalistov, ki so aktivni v agitaciji, da dobi otok avtonomi-mijo.
Burgos, Španija, U. marca.— Papež Pij XII. je odgovoril generalu Francu na čestitke, ki mu jih je slednji poslal, ko Je bil izvoljen kot kardinal Pacelli za papeža. Podelil mu je avoj blagoslov in izrekel upanje, da bo nova Španija pod Francovim vodstvom ščitila slavne tradicije katoliške cerkve.
Pariz, U. marca. — Poročilo iz Valencije pravi, da so lojalisti izpustili iz ječ« Migueia de Ri-vero, sina bivšt/a španskega diktatorja. RiverA se Je ukrcal na angleško kriiarlk» v Gandiji, ko je bil izpuščen tjt zapora.
Velika množica opazovala kronanje papeia
Rim, 13. marca. — Množica pol milijona ljudi ae je včeraj zbrale na trgu pred katedralo av. Petra, v kateri je bil kronan novi papež Pij XII. Ceremonij« ao ae pričele ob M:30 zjutraj in trajale ao pet ur. Med zunanjimi diplomati, ki so a« udel«žill ceremonij, j« bil tudi Joa«ph P. Kennedy, ameriški poslanik v Londonu, kot reprecentant predsednika Roosevelt a.
Letalo trekiilo na bojno ladjo
Stockholm, Švedska, U. marca, — Vojaško letalo Je ainoči v temi treščilo na tfojno ladjo Gustav V. v bližini Karlakron«. mornariške baze, iHa («talca sta me ubila, «defijia j« bil težko ranjen.	_ ^
anglija skuša ustaviti oborožitveno tekmo
Chamberlain bi rad pomiril italijanskega diktatorja
NACIJSKA INVAZIJA HOLANDSKE?
London, 11. marca. — Angleška vlada meni, da se je napetost v Evropi polegla in da je prišel čas za sklicanje razorožit-vene konference. Po poročilih v londonskih listih se je Chamberlain odločil za ta korak in bo pozval velesile, med temi Združene države, na razorožitveno konferenco, ki naj bi se vršila v prihodnjem poletju, in ustavila oborožitveno tekmo, ki potiska evropske države v bankrot.
Kljub temu, da ae Velika Britanija navdušuje za omejitev o-boroževanja, je Kingsley Wood, letalski minister, izjavil v parlamentu, da mora Anglija pospešiti produkcijo bojnih letal. Parlament je pozval, naj dovoli vsoto 91.025,000,000 za gradnjo bojnih letal v tem letu.
V Londonu napovedujejo, da bo julijanski diktator Mussolini obnovil pritisk na Francijo, da dobi kos francoskega kolonialnega imperija v Afriki. Iz tega razloga se Chimberlain pri-» pravlja na novo "monakovako" konferenco, ki naj bi vsaj delno ugodila zahtevam italijanskega diktatorja na račun Francije. Iz Berlina ao pričeli prihajati gla sovi, da bo tudi Hitler panovU zahteve, da mora Nemčija dobi ti nazaj kolonije, katere je izgu bila v svetovni vojni.
Pariz. 11. marca. — Fašistična Italija in nacijske Nemčija sta že pognali v tek gibanje, Či gar cilj je zlomltev moči Fran cije in Velike Britanije. Italija ne bo odnehala v svoji kampanji proti Franciji, da izsili konce«! je od nje v kolonijah v Afriki in Sredozemlju.
Glasilo francoskega jeklarskega trusta Le Journal des Debat s je objavilo članek generala Al berta Duvaia, vojaškega vešča ka, ki vsebuje med drugim napoved, da bo nemška armada inva-dirala vzhodne provinc« Holaml-ske in jih držala pod avojo kontrolo. dokler ne bosta Francija in Velika Britanija pristal^ na zahteve diktatorjev.
Zadnje vesti
PRAGA. — Nov Hpopud med Cehi in Nemci je izbruhnil na čeških tleh. Več izgrednikov je bilo aretiranih. Hitler pošilja vojaške Čete na alovaško mejo. Slovaški Klerikalci zahtevajo, ne-od v i*no«t in odpad od Cešk«.
MADRID. — Ujalhtične čete pod vodstvom generala Mlaje ho «trle komunistično revolto in aretirale dva komunistična vojaška poveljnika.
BURGOH, &PANIJA. —Fran-kovo časopisje napada Rou«evel-te kot "nevarnega aovražnika miru. ki bi rad Mpravll ves svet pod komando Amerike."
MOSKVA. — Delegat Dimit-rlj Manuibkl je lajevil na 18. kongresu vaeruake komunistične stranke, da ao angleški Imperia-listi glavni zarotniki vaega «vete, ki hujekajo MteeioHnija in Hitlerja proti Huvjelakl Riedji. ... Is njegovega govora «« razume, da «o angleški imperlalisti večji Movražniki «ovjetov kot pa «o fašisti ali naciji . . .
Bivši driavni uradniki obtoieni korupcije
Harrlsburg, Pa., 11. marca.— Trinajst demokratskih politikov, med temi trije člani kabineta prejšnjega governerja Earlejs, so bili obtoieni korupcije. Obtožnica jim očita, da so izsiljevali denar od državnih uslužbencev in oddajali kontraktna dela podjetnikom, ki so prispevali v volilni sklad demokratske stranke. Bivši člani Earlejev« administracij«, ki so obtoženi korupcije, so David L. Lawrence, načelnik demokratske «trank« v Penn-sylvaniji in bivši državni tajnik', Ralph M. Bashor«, bivši delavski In industrijski tajnik, ter Roy K. Brownmillar, bivši načelnik državnega cestnega d«p«rt-men ta.
Zid je beiijo iz Italije v Francijo
Nic«, Francija, II. marca — Novo poglavj« v tragediji Židov s« pile v tem m*stu. V zadnjih dneh j« v«č sto Židov pobegnilo h Italije v Francijo, da s« izognejo stradanju In peraekuriji, dočim so bili drugI izgnani • policijsko silo Italijanska policija jih j« z bajoneti pognala čez m«jo Mnogo žensk in otrok J« na če« gorovje zbolelo in po-slatnf* Jih morali v bolnišnic«.
Ameriško posojilo Braziliji
Ofenziva proti
naci jskemu vplivu
t . —*
Washington, I). C., 11. marca. — Amerllka vlada je aklenlla z republiko Brazilijo v Južni Ameriki pogodbo, na podlagi katere dobi Brazilija 120 milijonov do-larjev kredite in druge ugodne pogoje za tesno trgovinsko In gospodarsko povozanje največje latinske republike z Združenimi državkml.
To j« do danea največji praktični korak Združenih držav v kampanji ameriške vlad« za pobijanje fašističnega in nacijske-ga vpliva v latinski Ameriki.
Pogodba je rezultat oblaka drv Oswalds Aranhe, zunanjega ministra Brazilije, v Washingtons ki je odprto po vedah da njegova vlada potrebuje denar ali kredit za izvajanje industrijakega programa In z naklonom tega kredita bodo Združene države zadale največji udarec totalitarni propagandi v Braziliji.
Brazilija je bila prva dež«la ¿a pari nega kontinenta, v katero je Hitler posla! svojo agente in kjer Jo odprl Centralo svoje propagande za vso Južno Ameriko, toda dr. Varga«, predsednik Brazilija, je to centralo že precej potlačil, sedanja trgovinska zveza pa bo dala Braziliji priliko, da se lahko popolnoma otrese ekonomskega in finančnega vpliva iz Evro|>e.
Prepoved sedečih stavk v Wisconsinu
Odprava delavskega zakona
Madbmn, Wla., 11. marca. — Nižja držav na zbornica Je sprejela zakonski načrt, ki prepoveduje sedeč« stavk« v tovarnah in omejuje pravico piketiranja ter drugih stavkovnih aktivnosti, Ta ima odpraviti "mali Wagnerjev zakon", ki J« bil sprejet v času Le Koll«l love arinvinistrat ij«.
Zakonski onnutek je sponsori-raia organizacija farmarjev, ki s« ponaša, da ima KO,000 članov. Ta j« napov«dala !*>j delavskim organizacijam zadnje poletje, ko so delavci v mlekarni v Richlartd Centerju zaatavkali za priznanje unij«. (Jkrog 500 farmarjev je navalilo na mlekarno in pregnalo stavkarj«, čeprav jim J« federalni delavsM odbor obljubil podporo v stavki.
Predstavnik farmarske organizacij e trdi, da bo v državni zbornici aprejeti zakon odpravil stavkovna nasilja in - postavil mir.
MIROVNA POGAJANJA MED ADF IN CIO PRETRGANA
Whitn%y predložil nov mirovni načrt
IZJAVA NAČELNIKA ODBORA ADF
N«w York, 11. marca. — Pogajanja organizacij za mir v vrstah organiziranega delavstva •o Ulla danes zjutraj začasno pretrgala. Vršila so se za zaprtimi vrati in trajala ao pet ur.
Po aaključenju razgovorov jo Harry Bates, načelnik odbora ADF, Izjavil, da se bodo pogajanja obnovila v pondeljek, zaeno pa jo dostavil, da konferenca doaloj ni pokazala še nobenega uspeha. Lowlsov načrt, da ae u-nije CIO in ADF ter železniške bratovščine združijo v Ameriškem delavskem kongresu, bo prišel ponovno na dnevni red In vse druge sugestije in načrti, ki so bili doalej predloženi pogajal-, cem glede likvidacije konflikta med ADF In CIO.
Cleveland, O., 11. marca. — A. F. Whitney, predsednik bratovščine železniških spromnikov ima "izvedljiv načrt" glede združitve Ameriške del. federacije in Kongresa industrijskih organizacij. On je urgiral člane odborov ADF In CIO, naj aprejme-Jo njegov načrt kot bazo za poravnavo konflikta,,
Nečrt predviduje vrnitev vseh članov unij CIO v federacijo in poravnavo jurlsdlkcijakih sporov v "doglednem času" po splošnem članstvu t glasovanjem na podlagi Wagnerjevega zakona. Kdo naj bodo voditelj i enotnega delavskega gibanja, naj odloČijo delegatje na prihodnji konvenciji Ameriške delavake federacija.
"Razlike mod ADF in CIO niso tako velike, da Jih ne bi mogli premostiti, če se bodo poga-jalci resno lotili svojega dela", Je reko! Whitney. "Pokazati morajo le reano željo, da so za e-notnost v ameriškem delavskem gibanju, pa bodo vso zapreke, ki ovirajo »druženje, odpravljene."
New York, 11. marca, -t» R. J. Thomas, predsednik avtne u-nije (CIO), j S priporoči voditeljem Ameriške delavske federacije, naj študirajo l*wi*ov načrt za spravo v vrstah organiziranega delavstva. C« ga bodo skrbno proučili, bodo si^zuali, da Lewis in drugi voditelji CIO v remiici hočejo enotno delavsko gibanj«.
Thomas Je zvezal svoj apel z napadom na Davida Dubinske-ga. predsednika unije oblačilnih delavcev International Ladies Garment Workers, "ker se |»o ne|M)lr ebnem v nabava v afere avtne unije." Očital mu j«, da tajno podpira Homerja Martina, voditelja konkurenčno frakcije avtne unij«. Martin j« dobil $25,-000 iz New Yorks in Thomaa Je nsmlgnil, <i» I* densr poslal Du-binsky.
Ameriški poslanik za
Španijo se vrnil domov
Nen York, II marca.—Claude <;, llower«. ameriški poslanik v Španiji, je do*p«l v N«w York na .angleškem parniku Queen Mary Od tu J« takoj odpotoval v Washington, kj«r bo poročal pr«d«eduiku Kooa«v«ltu in državnemu tajniku Huliu o situaciji v Španiji,
Irski teroristi obsojeni v zapor
Maw hest«r, Anglija, II. marca. - Se»! irskih terorlatov, med temi ena žena ka, j« bilo ob-nojenih v zapor od 10 do 20 l«t. Vm »o bili aretirani po «kaploti-j| ve« ifomb v Umdonu In drugih mentlh
PROSVETA
THE EN LIGHTEN MUT n uirviNi tU>TI
pouroknb JKVXOTB
rf-i M>W.*.I tri
hChM rü » «I. BU. MTI » H «il ■
Evropa je menda osa nemška!
Zadnji torek amo objavili Ljubljansko pismo iz a tare domovine, v katerem j« tudi nekaj, kar Je v Jugoslaviji cenzurirano, to je, da se ne ume objaviti. To ae tiče porodila o šolanju na-cijnkih kolonistov v Celovcu na Koroškem za propagando In penetracijo na Slovenakem.
V tisti šoli ali kasarni v Celovcu imajo na ateni zemljevid alovenake zemlje, ki je označen kot "ozemlje z mešanim prebivalstvom," to je z Nemci in Slovenci.' Nacijl najbrže računajo, da bo na Slovenskem več Nemcev kot Slovencev, vsled česar to ozemlje pripada nacijskl Nemčiji — in v tem smislu se najbrie vadijo učenci iole za propagando v Celovcu. Na omenjenem zemljevidu je zlasti označena luka Su-Aak pri Reki — in menda gre v glavnem za to luko kot izhod Nemčije na Jadransko morje. Toda, preden Nemci pridejo do SuŠaka, morajo prej pripraviti si pot za "osvoboditev slovenskih Nemcev ,,
Nacijska propaganda po Evropi In po vsem svetu je te dobro znana. Baš te dni smo opazili vest iz Berlina, y kateri je rečeno, da je Voelkischer Beobachter pisal: "Praga je prav
tako nemška kot je Dunaj".--Cltali smo
tudi, kako si nacijska propaganda prisvaja vso Severno Ameriko na temelju zgodovinskih lati, da so bili Nemci prvi, ki ao jo odkrili, da so bili Nemci prvi, ki so jo kolonizirali in razvili tukaj evropsko kulturo in da so bili Nemci, ki so največ pomogli do neodvisnosti Združenih driav--Dalje amo čitali, kako nacijska propaganda v Nemčiji računa, da je v Združenih državah več ko 30 milijonov Nemcev in njihovih potomcev (kar je debela lat) In na podlagi teh računov bi morale biti Združene d rta ve — nemtka kolonije.	<
Razume se, da nihče, kdor je Ae trezen in pri zdravi pameti, ne jemlje resno teh absurdnosti — znano pa Je tudi to, da nacijska arogantnost ne zida na treznost in zdravo pamet, marveč na histerično nahruljevanje in teroriziranje z grožnjo fizične sile in razdevanja.
Zgodovina nam je pa priča, da arogantnost te vrste ni nikdar in nikjer dolgo ostala na površju; — s isto hitrico, s katero je zaplamte-la, Je tudi izpuhtela v nič. V lastni jami, katero je izkopala za druge, Je natla svoj konec. To dotivi tudi nacijska blaznost.
Tujezemce mečejo na cesto
Amendirani relifni zakon določa, da morajo biti brezposelni delavci, ki niso drtavljanl. od-slovljenl iz rellfnlh del pri WPA. Posledica te določbe je, da je bilo čez 30,000 tujezemcev — samo v Chicagu okrog 4000 — vrženih na cesto; kako visoko bo Atevilo prizadetih, ne ve Ae nihče.
KakrAnikoli so te motivi za to določbo, s humanitarnega ali človečanskega staliAča se ne morejo opravičiti niti najmanj. Ml bi zelo malo ali akoro nič ne aimpatizirali s onimi tu-jezemakiml delavci, ki so v Ameriki te 20, 25 ali celo 40 let in Ae danes niso drtavljanl. To je zanikrnoat ali pa predsodek, ki se na noben način ne more oprostiti — in krivdo naj taktni priaeljenci, ki te imajo dve generaciji za aeboj, pripiAejo kar nami sebi.
Ali tu ne gre za poaamesnike in njihove atu-pidnoati; tu gre «a princip humanitarnosti, ki mora veljati na spioAno ne glede na kaprice posameznikov. VpraAanje Je. kam bodo zdij Ali brezpoarlnl nedrtavljanl, zlasti oni,'ki imajo drutine iti ki ao hrtts vaakih sredstev za eksistenco. Privatni delodajalci Jih ne marajo, ker ao tanje večinoma te preatari. V oatalem privatni delodajalci tudi diakriminirajo med drtavljanl in nfdrtavljani in dajejo i »redno« t prvim.
Kam pojdejo? Slišali amo enoatavne In r*«. ke beeerie: Vlada naj Jih deponira! — Kako lahko je to izrečeno! Vlad* aaj jih deportira — kam in po katerem zakonu ? In deportira koga? De|tortira recimo aamo očeta, ki je Imi-grant, kaj |>a naj atorl z njegovo ženo, ki Je bila eventualno rojena v Združenih državah i« s njegovimi otroci, ki bo gotovo bili ta rojeni in ao ameritki državljani po rojatvu? Kako neemiaefno klepečejo nekateri ljudje, ne tla bi premialili, /«prav ae ponašajo. <la ao razumni Hi modri t j
. (Dalje t
Glasovi iz
našel bi n
Pojasnilo Greeaaburg, Pa. — V Prosveti Z dne 24. febr. sem ¿ital Snoyjev dopis lz Bridgeporta, O., v katerem omenja razočaranost, ker nisem mogel igrati na neki tam-kaj A nji priredbi. Meni je zelo tal, da je prišlo do tega. Povsod, kjer sem Ae igral, Je bilo največje zadovoljstvo in vem, da bi "bile ure tudi tam prekratke. Veliko aem si prizadeval, da smo pritli slovenski godci na radio.
Ko aem Ael na tukajšnja- radio-postajo In jim sugestiral» naj aranžirajo tudi program a slovensko godbo, so mi odgovorili^ da imajo te tak program. Povedal sem jim, da tisto ni slovenski program. Prijel sem za harmoniko in zaigral nekaj naAih komadov. Takoj sem bil sprejet. Od tistega časa so potem prišJI za menoj tudi drugi slovenski godci, kar me veseli, ker imajo sedaj na*i ljudje priliko posluša-ti slovensko godbo po radiu. - Zelo pa mi je bilo hudo, ker se nisem mogel zadnjo uro udeležiti bridgeportake zabave in tam igrati. Bil sem čisto gotov, da bom dogovor lahko izpolnil in sem oglaAal priredbo na desno in levo. Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega, Marsikomu je znano, da imamo gostilno. Ravno ko smo mislili iti v Bridge-port, sta priAla dva nadzornika od državne Ilkerske komisije in me zadržala. Hitro sem najel nekega harmonikarja, nisem pa vedel, da on ne zna igrati slovenskih komadov. To jfcm izvedel Aele potem, ko so se vrnili, lipam pa, da bo Ae prilika, da vas bom lahko razveselil s svojo godbo in bo vse pozabljeno.
Frank Zupane.
Ovnov nhod in 15-letnica SND Cleveland, (X, — Pet odatotkov Judi V Španiji je pred preobratom J. 1933 posedovalo nad 60 procentov vse zemlje te dežele. Katoliška cerkev j* posedovala 81 odstotkov vsega imetja v Španiji, Petdeset odstotkov ljudi v Španiji je bilo nepismenih. Na vsakegz šestega vojaka je hil o-flcir in na vsaki)* 150 vojakov general, na vsake-$8, plačane vo-akom, so oficirji prejeli $10.
To in Ae veliko drugih zanimiv vostl je v svojem dobro zamiš-jenem govoru povedal JoAka O-ven iz Chicaga na shodu v SND na Si. Clair Ave. pod avapicljo kluba At. 27 JSZ In Prosvetne Matice v četrtek zvečer dne 2. marca v razpravi o stari in novi Španiji. Govoril je, zakaj je prl-Alo do puča oficirjev, velelastni lov in katoliške cerkve. Orisal Je umazano politiko takozvanih demokratičnih držav, pred vsem Anglije, katera pod Chamberlal-novo "marelo" prodaja demokra Ične In neprotektirane države Mussoliniju in Hitlerju ter gladi pota fašizmu, ki mori nedolžno Judstvo v Španiji.
Na apel sa finančno pomoč temu bojevnemu demokratičnemu ljudstvu, katero ie žrtvovalo vse, da si ohrani svoje pravice In sedaj strada v obupu, se je zbralo $44, drugi dan v Collinwoodu pa nekaj nad $2t, kar Je za tisto avdlenco častna vsota. Odziva ob takih važnih zadevah bi pa res lahko bilo več. Kje Je na»a tako-zvana "napredna** naaelblna? A-II naj bomo "napredni" aamo na papirju in pa s prta*i*njem nepomembnih plesnih zabav? Saj se ne pričakuje irtev od tistih.
ki ne zmorejo, pač pa moralno podporo.
Joiko Oven si je s svojimi nastopi naredil ime ia ga je ves užitek poslušati. Nastopa tako odkrito in prepričevalno, da si koj osvoji poslušalce. Govoril je tudi s. Etbin Kristan, dasi še ni bil popolnoma okreval po zavra tn i influenci. Predsedoval je Louis Zorko.
e
Prav čedno Število občinstva ae je zbralo ob 15-Ietnici Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. v nedeljo dne 5. marca. Z banketom, govori in petjem v spodnji dvorani in plesom v avditoriju se je počastilo ime te naše največje in najaktivnejše institucije ob svojem 15. letu. Kaj vse se je že završilo v teh letih pod njegovo streho! Koliko je že bilo društvenih sej, sestankov, shodov in predavanj, dramskih in opernih predstav, koncertnih in drugih programov! Koliko ljudi je že krožilo čez stopniAče SND, koliko je že bilo tam doživljajev in romantike ...
Predsednik doma Joseph Skuk je pozdravil navzoče ter izročil stoloravnateljstvo Vatro Grilu, kateri je predstavil mestnega Župana H. H. Burtona. Govorniki dneva so bili: Pisatelj in književnik Etbin Kristan, pesnik in glasbenik Ivan Zorman in sodnik Frank Lausche, kateri so vsi poudarjali važnost te misije, skupnost naroda, izobrazbo in okrepitev tradicij in jezika.
Kratke nagovore so ie imeli bivii aktivni uradniki doma Ludvik MedveAek, Frank Somrak, John Mam in Ae par drugih. Slavje se je zaključilo kot se spodobi ob takih prilikah v gladkem tempu, kot sta se že zaključili delniAki seji SND zadnji dve leti. Tista napeta atmosfera in veliki viharji, ki so nekaj let div jali pri domu in preko naselbine, razdvojili Zarjo in naprednejšo publiko, so potihnili in razveseljivo dejstvo je, da je pri domu zopet volja za dobrobit skupnosti.
di rojak Mike Stupor iz Nesh-waka, Minn. Bolnišnica je kar naprej polna betnikov. Poleg slabih, časov pritiska na ljudi tudi bolezen.
Te dni je obiskal svojega zeta v bolnišnici, kjer se zdravi za x>ino nogo, Max Marta k Buhla. Pomenila sva ae msrsikaj o SNPJ in drugem.
Bliža se pomlad. Znamenj» prihajajočega vigreda opažamo že tudi tukaj. Kadar sobice posije, se sneg naglo topi. Vese-je je opazovati tudi vrabce, ki razposajeno iivtivkajo in se spuAčajo v mlake snežnice. Zadnje čase prejemam tudi razn? pisma glede moje zgodovinske zbirke, katero prlčnem urejevati kakor hitro se mi zdravje bold okrepi. Ko se pomladi ogreje, (ar «e zgodi maja meseca, bom z veseljem prijel za deflo. Mnogokrat «em se te bal tekom moje bolezni, da -bo v slučaju moje smrti umrla tudi moja neurejena zbirka. Tega dela se bom otll ob prvi priliki.
Matija Pogorele.
I*o Poljšak, 147.
S pota
Čri mojem sosedu v bolnišnici, rojaku Johnu Marasu iz Hib-binga, Minn., so se pojavile smrtne blodnje in umrl je dne 6. marca. V Duiuth je bil' pripeljan s pljučnico. Kot svojega bližnjega rojaka sem ga obiskal večkrat in tolažil, da mu bodo zdravila pomagala. Dihal je tako tei-ko, da se je vse teto treslo. Rekel sem mu, da bodo zdravila za čela uspešno delovati čez deset dni, kar je bila seveda le moja domišljija. Cez štiri dni je zopet oslabel. Par ur pred no je izdihnil, aem mu držal glavo pokon-cu, ko mu je «bolničarka dajala sdravila. Kmalu potem ga je smrt rešila vsega trpljenja. Pokojni je bil doma nekje s Hrvatske. Poleg sof»roge in družine zapušča več bratov v Hib-blngti.
V	St. Mary\s bolnišnici se nahaja budi mladi rojak Frank O-berstar iz Hibblnga. On mi je tožil, da so mnogi zdravniki U-gibali, kakšno bolezen ima. končno pa so ugotovili, da boleha na želodcu. Ker bolezen traja te dolgo, ni mogrf pristopit k nobenemu druttvu. Zdaj ga sdravijo fa želodčno boleznijo.
V	isti bolnišnici je prestal težko želodčno operacijo tudi tqla-
O predavanju v Sprinofisldu Springfield, flt — Dne 26.
febr. smo se Imeli v Slovenskem narodnem domu prav dobro. Naš gost je bil «odr. Frank Zaitz iz Chicaga, ki se je odzval povabil« soc. kluba in nam predaval o Jugoslaviji, katero j« obitfkal lani. Prav imenitno ga je t>Ilo poslušati, ko nam je razlagal razmere v stari domovini Jaz, kot T^oveljčan, sem se seveda najbolj zanimal za razmere v trboveljskih revirjih, posebno pa za trboveljskega župana Jakoba Klenovška. Z njim sva ekupaj v šolo hodila in potem, ' ko so zidati taščo zvano Žabjo vas, sva skupaj nosila o-peko in malto zidarjem. Med nami je bila tudi mati Johny ja Raka, ki se sedaj* nahaja ▼ Johnatowmi, Pa., mati pa v No-komisu.
Toreji Jakob KlenOvšek župan jaz pa še zmiraj vihtim kramp in lopato pod .zemljo. * Tako jo, da večina «inov prevzame isto delo kakor ga je opravljal moj oče. Moj oče je kopa* črni diamant v trboveljskem rudniku nad 35 let. Zmiraj. je govoril, da to je njegovo zadnje leto, potem pa bo šel v penajon. In res je dobil lep penzjoi* Radi popol ne izčrpanosti je umrl prvo leto po upokojitvi.
Udeležba na predavanju ni bila kakor smo pričakovali. Malo je bilo krivo vreme, ker je bila radi ledenih ulic vožnja nevar na. Ampak iz Spriirgfieida bi se jih bilo vseeno lahko malo več udeležilo, ker vemo, da ljudtfe tudi v slabem vremenu ne čepe doma. Sodrugu Zaitzu smo o-menili, da bi bila lahJ*> malo večja udeležba» ampak on je položaj razumel. Ako Človek potuje na shode in 'predavanja po naselbinah, se že privadi takim neprilikam.	. »
Člani soc. kluba se zahvaljujemo vsem udeležencem za u-spešno priredbo oziroma shod Po govoru se je razvila imenitna zabava. 2cllmo tudi, da b Frank Zaitz izpolnil svojo obljubo in nas obiskal poleti e svojo soprogo Angelo, / r.
Frank Krmelj, 47.
O *mrti mladeniča North Chicago» IU. Nazna njsm žalostno vest, da je dne 21. febr. umrl naš najmlajši sin Andy. Umrl je v Reeearch Institutu v Chicagu, kjer je prebil aedem tednov za boleznijo "Hodgekts disease", ti je izvi-rsls iz po« kod to, katero je dobU pri igrsnju nogometne žoge Bolehal jO nad tri leta in bil štirikrat v znani MayoVi kliniki
II Philip Murray. Sidney llillmaa In Jitlin I Al>r glede likvidacije »pora y delavaàih trsta*.
Utrla, člani
CIO. ki se
Rocheaterjji, Min» Storili amo vse kar jt bilo v naši moči, da bi ga o teli smrti. toda ves na* trud in zdravniška veda sta bila zaman. t •
Zahvalimo se še enkrat vsem darovatoem za prispevke, s katerimi ee je zadnjikrat podal v Mayovo bolnišnico. Upal je, da ae mu zdravje povrne, toda u-soda je prekrižala naše in nje-
Sve upe. Hvala vsem prijate-m, ki so ga obiskali v bolnif-ahi in na domu. kakor tudi za darila. Zahvalimo se tudi SNPJ |a točno izplačitev podpor», do katere ja bil upravičen po pravilih. Rojen je bil U. sept mi tn Člim društva 14 SNPJ W let.
Pogreb se jO vršit dna 96. fefcr- v spremstvu treh društev
SNPJ — št. 14.118 in 56*. Hvala vsem članom, aoMnikom, prijateljem ip znancem za vence In dkrove namesto vencev- ter za izkazano sožalje in udeležbo pri pogrebu. Pokojni zapušča tukaj žalujoče starše, .polbrate in dve teti.
Frances Bizjak, 14
0 ulibah in drugem Sharon, P* — Ko amo čitali v Prosveti, da je Jacob Zupan lani v «higoslaviji preakrbel film za SNPJ in da bodo t* slike predvajane po raznih naselbinah za agitacijo jednote, ertio ae tudi pri našem društvu 262 obrnili na glavni urad, da bi jih tudi mi radi dobili. V odgovoru nam je bilo povedano, da ne bomo Še tako kmalu prišli na. vrsto, ker imajo le kopico prošenj. Za našo naselbino ao končno določiti datum 5. marca.
Med tem časom aem čital mnogo dopisov in pohvale teh slik Pri teh pogovorih se je tudi slišalo, da so na «likah tudi Beograd, Zagreb, Karlovac in več drugih hrvatskih in srbskih pokrajin. Mislit sem: to je res prav. ker v jednoti je mnogo Srbov in Hrvatov in nit nič več kot pravih*), da jednota kaže tudi slike njih pokrajin. Saj smo v jednoti vsi bratje.
Bil «em toliko radoveden, da aiaem mogel čakati 5. .marca pač pa smo že 4. marca zasedli avto jaz, Garm in Stjunbal in se odpoljali v Young&town, O., na priredbo girardskih društev SNPJ, na kateri so so predvajal» iste slike. Dvorana je bila napolnjena. . Med nami <so bili tudi Hrvatje in Srbi, ki so mislili, da bodo videli tudi nekaj njih pokrajin. Ampak smo se motili. Tudi pri naa amo naredili to napako, da smo oglašali, da bo vaakdo lahko videl nekaj svojega ozemlja, odnosno njih glavna mesta. In tako so tudi pri naa zasedli sedeže Hrvatje in SrbL Pa bili so razočarani Tudi mi Slovenci nismo zadovoljni, da bi koga na limanice vabili. Lepša bi bila vabila, naj pride pogledati slike tisti, ki želi videti nekaj slovenskega ozemlja. Potem bi ne bil nihče v zadregi.
Veste, težko se je podati e*amo s temi slikami od naselbine do naselbine in agitirati za pridobivanje novih Članov, katere na drugi strani pa preziramo, resnici bi moralo biti vsaj nekaj hrvatskih in srbekih pokrajin in mest, vsaj glavna mesta. Se bolj zanimivo pa bi bilot če bi bilo več slik snetih na kmetih, na primer kosci na travnikih, tenjice in plevice na poljih, o-ranje s konji in voli in kravami, napravljanje drv, pastirji na pašnikih, vožnja z živinsko vprego na cesti itd. To bi bolj zanimalo naše mlade, ki večinoma še niso videli kaj takega, kajti tukaj Je vse v mašinah — vožnja, oranje in letanje. Upam, da bodo slike izboljšane tako. da bodo odgovarjale vsaki potrebi.
Naj grem še malo v Youngs-town. Pred predvajanjem slik Je br. Tancek nagovoril udeležence in predstavil predsednika jednote Vincenta Calnkarja. On je imel primeren govor in pozival na agitacijo za pridobivanje novih članov kot naš prispevek jednoti k njeni 35-letnici. Tancek je pozval na oder tudi br. Franka Barbiča, ki je v kratkih in glasnih besedah precej povedal. Sama ob koncu govora ga nkem nuumel, ko je nekaj rekel, da nam bo dal sa posluh vsakemu 96c ali naj mu mi damo, ker smo ' poslušali. Ponovil je dvakrat Mialil sem. če še tretjič reče, pa se bomo morali pokoriti — «iMlia sa L
PONDEUEK. 13.
Nov pdklic: Strokovnjak
za
Da imajo neke barve ugoden* organizem, druge pa ne, prjlično vemo v. ? nem p« smo zelo malo poučeni o tem k i vplivi tisočev barvnih odtenkov, ki jih ,1 1 *! Tako so velike tvrdke ustvarile nov^SS tip, strokonjakov za barve, ki po svojih 2 nikakor ne spadajo med majhne
Kaj zmore barva pod nekimi pogoji ^ kazali stratosferni poleti prof. Piccarl S svojem prvem poletu je go^iolo szojets J? na pobarval črno, da bi lovila sonc* ^ bi bila gondola v notranjosti tako topla P Bledica ja bila ta* da ae jo v višin, več trov, k jar ni oblakov in gostega zraka, „ jim apremljevalcem v gondoli topil v vrtJj 3* atopinj, med. tem ko j« zunaj vladala »3 peratura 60 atopinj pod ničlo.
Pzi naslednjem pofctu je gondolo poban.| belo, ker ja vedel, da beja,barva žarke odbik To pa se je zg-odilo " *	*
v takšni meri, da je v ¡d
tranjosti gondole temperatura padla pod 4 Z pinje pod ničlo. Samo različna barva je torij v enakih okoličinah povzročila temnersZj razliko 42 stopinj.	H
Drug poučen primer o vplivu barv so intf pred kratkim v industriji. Velika anflZj petrolejaka tvrdka, ki je hranila petrolej v ta* kih po 500 hI, je odkrila, da znatne količine t»' ga olja uhajajo, Tanki so bili nepropustni s ker at atvari niao znali drugače razlagati, N vprašali nekega strokovnjaka za barve u svit
Ta je dal rdeče pobarvane tanke takoj pj pleskati belo. UspeR je bil prihranek 11501| v vsakem tanku v času ¿tirih in pol mete* Strokovnjak je dokazal, da rdeča barva abio»! bira sončne žarke, pod njihovim vplivom p» J olje tako segreva, da je bilo izpuhtevanje ulj zi ventile neizogibna posledica.
Nov nadmikroskop j
V preteklem letu je zbudila splošno pozorno*! vest, da so nemški znanstveniki sestavili nor mikroskop, ki z njim lahko kakšno stvar miB. jonkrat povečajo. -Zdaj pa prihajajo iz Na Yorka poročila o novem ujtramikroskopu, ki prav tako milijonkrat poveča in omogoči na a alonjalu vidne projekcije.
Dr. Vladimir Zworykin, ki se je leta 18* rodil v Ruai j i in je prišel leta 1919. v Zedinjeat države, kjer zdaj vodi raziakovalni laboratorij elektronov in je že odkril važne stvari na pol* ročju elektronov in gledanju v daljavo, je poj» nil avoj izum več sto učenjakom in tehniko^ ki so z največjim občudovanjem opazovali 01 zaalonjalu čudovito jasne, neskončno majhv atvari, ki jih doslej niao mogli niti zaznati. T* ko ao videli natanko atom kot bleščečo, okroglo avetlobno tvorbo, ki so jo videli v premeru f velikosti palca ; plinske molekule, ki so uhajali proti površini posode, povzročitelja koz in vefi> ke slike okroglih bakterij. Nova priprava up* rablja namesto svetlobe elektrone, močno mai' netno polje namesto optičnih leč in fluorescent no zaslonjalo namesto okularja. Tako vidi ke hkrati več ljudi, kakor pa če bi uporab poaamezne okularje. Dr. Zworykin je pri; nil, da še niao doaegli meje povečanja in da I mogoče človeškemu očesu možno videti okuženja telesa z eno samo klico in nast bolezni. ~ ^ :
Prožno ko kavčuk, trdo ko jeklo
Ne mislite, da gre za šalo, kajti to j« i* resnica. Takšen uspeh lahko doseieu s l» močjo močnega pritiska» v čemer je Franci James Basset pravi strokovnjak.
Iz kavčuka, ki ga je dal pod pritisk atmosfer, je dobil ploščo, ki je bila tako tri ko jeklo in pod istim pritiskom je postalo j* tako prošno ko kavčuk.
Celo tekočine so se spremenile pod tak*" pritiskom. Ce olje dajo pod tako modsn p tisk, postane tako trdo, da lahko z njim P«* žejo kos jekla.
I 1W «tajutlml b*i__
(Iz Prosvete, 18. marca 1919)
Domaie vesti. V Johnstownu, Pa., *J*M smrti opekel Mike Visnič, ko je ■ petroW» polil ogenj v kuhinjski peči.	J
Delavtlce vesti. V Chicagu se je zsčel» ko gibati neodviana delavska »trsnks. » m priredila svoj prvi in velik Javen shod.
Po eietovni vojni. Guerilsko boj^»1^ Nemčiji se nadaljuje; v Berlinu so ujeli ^ spartakevcev (nemških boljševikoVHn » *] ustreljenih dnevno.
Sovjetska Rusija. BolJAeviške čeU " vile ofenzivo ob Vagi na severni fr»im-
(Dalje ts frra kela«*)	m
Odalovijenci vsekakor padejo ns 1«*»^ brodelnost, katera pa j« bolj zli ms« f rana in ki je — kar lahko potrdi je izkusil — mrzla kot led na ju. Odsloviti te I j zdi je lahko,	„
Aanje, kaj potem, »če odgovora -ni od nikjer.

««.............
îovice
1 •
starega krajak-|
od zeta. Mlada dva ae nista zadovoljila samo z večnim zabavljanjem, temveč sta premišljevala, kako bi se iznebila starčka, čeprav ata pobožna. Sosedom, ki so se še navadili večni prepir pri Mlakarjevih, čudno zdelo, da je zadnjih
ki. Joe Garm, predsednik druš- \Apel za pomilostitev
ha 262 SNPJ, pove Cainkarju, j ; da se nahaja na bolniški listi\ruaarJ*v
IGlasovi iz
naselbin napredna članica Frances| Washington, I). C.—Brieu Me-
nor it«,
Slovenije
AJ JE SEL DELAVEC ¿¿LATA V LITIJI POD M VLAK?
Litija, 22. februarja, okateri dogodek je tato
•JU
* predilničarja Feliksa 49 let starega zidarja, m dveh sinov in hčerke. V jdeijek dopoldne je bil Za ¿or običajno na delu #>
re Predilniški mojs*""
lehekje pogrešil kaka dva t dolgo gumijasto cevko in ¿„lato osumil tatvine. Da m\ krivdo, je odšel na Do-kjer ima litijska predil-nekaj svojih hiš in bivajo le predilniški nameščenci, kil se je pri Zapktfovi ženi, da bo pogledal nekaj pri Navezal je z Zaplato-razgovor in med drugim jsal, kje ima cev, ki jo je esel domov njen mož. Zena dgovorila, da ji o cevki ni manega. Razgovoru je sla-tudi Zaplatov sin, učeneC razreda ljudske šole; tš vedal, da je videl, ko je prinesel domov nekakšne ki jo rabi za natakanje «¡dovodu. Vodovod je nam»-nerodno postavljen in mo*-stranke previsoko podstav škafe.
teh otrokovih besedah so ezensehek poslovil in je od»-v tovarno. Brž se je raz* govorica, da imajo tička^ rade po tovarni. Oddelkov g. Spiecz je dal poklicati to in ga je vprašal, če ji sel cev iz delavnice, kjer so bili za pretakanje kislin, je zanfkaf krivdo. Kakov vedali našemu poročevalcu edilniški direkciji, seje za-» , da je nedolžen. Bil jo vljen tudi priseči, montei nsehek pa mu je zabrusil da jim je že vse znano,
tovarni ovadil, prosit, naj govori zanj, ko vendar ve, da je nedolžen. Saj je odnesel cevko prav po njegovem naročilu . . . Jezenschek pa je to odklonil, nakar mu je Zaplata baje odvrnil : "Ce nočeš storiti te poti zame, boš moral za mojim pogrebom."
Nesrečni mož se je nato napotil na železniško progo poleg sreskega načelstva. Cesta vodi
ga I
rega Pirnata več na izpreigled. Trditve sakoncev Mlakarjev, da je stari Pirnat bolan, pa so le krepile sosede v njihovih »um-njah, da tukaj ni vse v redu. Sosedje so naposled zaupali vso zadevo orožnikom v Krškem. Ti so se takoj napotili v hišo za koncev Mlakarjev. Našli «o u-bogega Pirnata v zakotni sobi na otepu slame, v stari razpada joči postelji, pokritega samo s
nim sodiščem. Nataša Gorin, že* na Gorina, ki je bila tudi obtožena špionaie, je bila oproščena.
Saliču in Gorinu preti maksimalna kazen 42 let zapora. Gorin je bil na svobodi pod porošt-
Tistih pa» or je kmalu pro- [governor ja Kentuckyja. naj po-1 vom $24,000, katerega jo položil
................ruski poslanik, toda po zaključe-
nju obravnavo je bil odpeljan V marsikoga pocukal. Z njim eval^ pre(j osmo ura Program j« I tožbo sodelovanja v bitki med ru-| zapor.
(Nadaljevanje o t. streaL)
dati ali dobiti. Toda tretjič ni ponovil, kar pomeni, da bo še
Gorenc. Kmalu ae dogovorita, da Ma hon, pomožni justičai tajnik,
jo Cainkar obišče.
je apeliral na A. B. Chandltrja,
dni popoln mir in da m sta- nadaljeval s svojimi govori in še jftti v dvorano, ki je bila nabita obsojani v dosmrtno joče na ob-
potem spregovorila par besed, otvoril Frank Kramar, ki pravi, M*^1 kompanljskimi poboj ni -toliko, da sva se pozdravila.	bomo videli kraje, kjer nam ki v Evartsu, Ky., v maju 1. 1031.
V spodnjih prostorih so se do- jt ^^ ¿belka in tudi IJrvatji McMahon jo bil prosfkutor na bro zabavali, kar je bilo v korist ^ Srbi ^ bodo videli nekaj avo» (obravnavi proti premogovnim društvenim blagajnam. Anton h j h pokrajin. V tem se je motil. ma*ngtom v okraju Harlan, Ky.,j Kikel «e je vrtil med nami ka- (Hrvate in Srbe sva potem oba 80 obtoženi zarote in tero-I|kor petelin na domaČem dvori-1 videla, odhajati nezadovoljne.) ri*iranja rudarjev. "V teku ob-šču. Nas je zbral skupaj in mo- predstavil je gl. predsednika ravnave sem dobil cvidenco, daj rali smo »praviti pod streho ne- Cainkarja, W je v svojem govo- 1,0 obsojeni rudarji Žrtve kaj prepovedane robe. Ko sem L^ tolmačil to in ono, prlporo-	Pravi McMahon v
držal pol čaše v roki, mi nekdo L^ k „«predku in skupnemu de- <vojem apelu. "Proti njim so na-
Voditelji eedeče stavke v zaporu
Waukegan, lil., 11, marca.— Vrata okrajno jetnišnico so se zaprla za atavkarji in voditoljl dveh sedečih stavk v tovarnah North Chicagu, ki so bili ob-
grcaAcau Htttcioivo. ^cbui vuuimuu ¿juoavijt, pum i toga »<uii\j o i	-	__i • «	—----1-------- — i	lr t
do tovarne in do delavskih ko- starim plaščem. Medla svetloba reče, naj počakam, da gre po že- jy u Zboljšanje jednote in nas ^JJ» £ J"
so bile na
onij in konzuma, zato je na prehodu vedno dovolj ljudi. V sistem je vozil v litijsko postajo popoldanski zbiralni tovorni vlak. Zaplata je stopil čez za-tvornico.v Ljudje, ki so tam čakali, so kriknili . . . Vlak je vozil v postajo tako počasi, da so candidata prostovoljne smrti ahko še potegnili iz nevarnosti. Gospa Mira Habičeva in policijski komisar na kr. banski upravi v Ljubljani g. Jože Brezan sta jela obupanca odvračati od samomorilnih naklepov. Zaplata je pred razstankom g., komi sarju Brezanu še potožil: "Poglejte, IzVršil sem tisto, kar mi je naročil Bezenschek, zdaj pa so z&adi tega mene odpustili."
V tistem pa se je začul na *progi ropot prihajajočega dunajskega brzovlaka štev. 606. Le dobro minuto potem, ko se je Zaplata poslovil od Brezana, se je naglo okrenil in zdrvel spet nazaj na progo. Vpričo večjega števila ljudi se je odigral pri zor, ki ga priče vse življenje ne bodo pozabile. Brzovlak je pri vozil tik prehoda. Zaplata se je pognal do tira, vrgel se je na kolena, nato pa pod stroj Orjaški stroj je siromaka raz sekal na dvoje. Zaman je bilo prizadevanje strojevodje, da bi preprečil nesrečo. Videl je še dobro., kako je nekdo planil pod vlak, in je močno zavrl. Vlak pa se je ustavil šele kakih 50 korakov dalje. Vso to pot je stroj vlekel in' inaličil nesrečni-je osebno prepričat n£f+fc'£V da je ostalo'ob progi le kup
sojonl v zapor od 120 do 240 dni na obtoibo žaljonja sodišča, ki je
OM»t,«.. |/»cumj*:iu.	Bvct.v««,- ...	■,	—_____—.............— . , ... . .. .	. .izdalo injunkcijo proti pikotira-
je padala skozi nezastekleno o- no- Vprašam ga, kaj misli. Nič, Lamiht Priporočal je staršem. P™,,nl premogovnih družb nju Meyer Adolman, organiza-kence v oobo, ki je prava m* pravi, samo moja ženice ho- L^ otroke tako u ¿e, da jih bo- B,tk° ^ ^v*rtsu so provocirall L0r jeklarske -unije CIO, je dobil
'če videti radi dopisov. Rečem |do «pošto val i. Ako otroci ne IlISJSrLiiSSI1,?!?!! I n«Jd«li*o zaporno kazen — 240
dni, |K>|eg tega pa jo bil obsojen plačltov tisoč dolarjev.
niča. Poleg mraza je v sobi vladal smrad, kajti Pirnat je dobil v sobo poleg «postelje tudi posodo. Hrano je dobival bolj poredko, pa še takrat le kruh in vodo. Da bi dobil kaj gorkega, si še zamisliti ni upal.
V takem obupnem položaju ga je našfla oro&nttka patrulja, vsega promooienega in sestradanega. Ko <so ga sosedje videli, ga domala niso poznali, tako se je postaral. Obleka, ki jo je dobil od soseda, sestradano lice in sploh vsa pojava kažejo, v kdko bednih razmerah je zadnji čas živel Pirnat. Zakonca Mlakarja, ki ju ljudje silno obsojajo, bosta seveda prejela zasluženo kazen, «presedela pa jo bosta gotovo v lepšem prostoru, v kakršnem sta hotela izstradati bolehnega star-> ca.
Spet je brat ubil brata
Novo mesto, 16. februarja.— Na Vinkovem vrhu pri Dvoru je pred 13 leti prevzel Zupančičev Jože posestvo od staršev. Posestvo je bilo brez dolga, izgovorjen je bil samo užitek materi Mariji, dvema sestrama in bratu Francetu pa dota v skupnem znesku 40,000 dinarjev. Jože
mo, če je huda, naj jo ne goni k meni. Odvrne, da bom že videl in izgine v gornje prostore. Hitro sem izpraznil kozarec in ai mislil: zdaj pa naj pride, sem
[štujejo očeta in mater, kako naj T»»*™	UniJ« I
potom spoštujejo, kar je naše-tudi	*
ga naprednegaY Ako pa otroci1 spoštujejo starše, bodo apošt* f*0^0 ivobodo' vali tudi organizacije, h katerimi
Večkratni morilec pred
na vse pripravljen. Mož se vrne priiJudlKA v tom ^aju SNPJ. \ Proti komunistični načrti francoskim sodiščem
in žena za njim. Glej ga, to je tisti Valentinčid, ji pravi. Ja, mama, sem odvrnil, toda izgledala je bolj kot mlada punca. Oh, kako rada Čitam vaše dopise, se ml izpove. Predstavljala sem «i vas ca bolj priletnega. Le še pišite.
Pogovarjali »mo se toliko časa, da bi biti skoraj v sorodstvo prišli. To sta bila mr. in mrs. Pogačnik iz Struthersa. Tudi e Pogačnikovo sestro, vdovo po ranjkem Antonu Mlkulichu, sva spregovorila nekaj besed. O zdravju se je pohvalno izrazila in tudi živijo primeroma dobro. Pa saj veste: vdova sem, pripomni. Odvrnil sem, da bo kmalu pomlad, da bo vse ozelenelo In se razcvetelo in da tički in tudi ljudje se bodo začeli pariti. In tako bo tu pk tam komu sreča mila in ga sparila. Mrs. Miku-lich je po moževi smrti postala delničarka našega Slovenskega ■I	doma. Tudi z BePgantom sva
Zupančič pa. je začel slabo go-1 spregovorila par besed. On je
Po predvajanju filmov smo sej pred zbornico
tudi pri nas opravili v spodnje
tovem domu, da je prav on 1 cev in nihče drugi. Ob du z dela so mu zagrozili prinese takoj cevke nazaj pusčen. Zaplata je priše t potrt, objokan. Ob po je dejal, da gre k sorodni-» v resnici pa se je -vrnil no, kjer so ga videli, kako Sel zbegan in omahujoč ja-piaarno. Skrušen je po-1 cev izpod suknjiča in jo " brez besed na mizo. aplata, odpuščeni ste!" $o i možu v pisarni in ukazali v pisarni napišejo odpoved tek.
» iz sebe je odšel mož iz ne in se dušil v joku. Za^ P°znajo vsi kot dolgolet-name&čenca, aaj je bil "I v Mauthnerjevo predil-& kot štirinajstleten deč-0d tedaj je preteklo polnih 1 Bil je na glasu krščan-1 moža in zglednega dru-^a očeta. Ob svojih pič-lohodkih je skrbel le za na-«k svoje družine in njegov Ji* bil sinko, ki obiskuje »nazijo v Ljubljani.. Za-1 bil marljiv kakor mrav-u<Ji i» šihtu ni nrkoli držal w rok, vedno je našel do-J opravka.
>«o ga videli zdaj prijatelji * akruaenega in v solzah se P* Ka pričeli izprašo-«■) * je zgodilo. Mož je • ne, fie morem pove-t* sramote . . . Naposled so ' Pogovorili in 'za kratko *ili, da je jKjvedal storijo o ¡ln 0 Spustu iz nlužbe. "«• Zaplata, tega ven-storili. Vsa leU si v kvarni, pa bi te zdaj preiskave, ko ' " ** I»i vredna več ka-1 "»J dinarjev" .
' K'liks pa je venomer ()l , s" izstavili od-in da takega udarca
r*m«jt»- i u,
more prenest
¡KHI vlak.
7,7' J' ^ "o Pletle okrog
,,h do«"dkov, trde Fa>
razsekanih kosov in brezoblične mase. Brzovlak je za trenutek postal, da so stroj naglo očistili, potem je moral dalje.
Na kraju smrti se je pričela zbirati množica, orožniki so napravili red in ukazali zbrati ne srečnikove ostanke. ' Mizarski mojster Emil Koprivnikar je takoj dostavil krsto, v katero so položili Zaplatove ostanke. Iz-prva so nameravali odpeljati krsto v litijsko mrtvašnico. Medtem pa so prihiteli Zaplato vi z vozom, ki je peljal krsto v mrtvašnico, in odločili, da so voz in krsto odpeljali na Dobravo. Nesrečnega očeta so doma položili na mrtvaški oder.
Očeta ata izstradala
Krško, 21. februarja. — V vasi 2adovinku je priMo do prave preužitkarske žaloigre, katere irtev je domala postal 66-letni posestnik Janez Pirnat. Mož je >il prepisal svoje imetje na hčerko Marijo h» njenega moža Stanislava Mlakarja ter si iz~ govoril le »kromen preusžitek.
»podariti in je iz leta v leto lezel v dolgove. Materi ni dajal užitka, in ga je po petih letih to» žila. Pri materi je živel tudi brat France, ki je bolan na očeh. Živel je te -materinega užitka in o priložnostnim zaslužkom pri va ščanih. ' Družinske razmere so postajale nevzdržne in je prišlo večkrat do prepirov. Lani 19. de cembra je France Zupančič s se kiro. napadel Jožeta in mu razbil lobanjo. Preiskava je ugotovila, da je do tragedije prišlo takole:
Posestnik Jože je kakšen te den dni pred smrtjo prodal več hrastov. Z denarjem se je v nedeljo 18. decembra podal z doma in je popival ves dan na Gomili in Fuiini. Sele v pondeljek o-krog 3. ure zjutraj se je vrnil vinjen domov. Okrog hiše je raizgrajal in pograbil ploleno, razbil v materini sobi več šip, nato pa se podal v vežo, kjer je s polenom udaril še po vratih materine sobe, da so se vrata kar sesula. Brat France je tedaj skočil s peči, pograbil seki ro in je udaril brata po glavi, da se je takoj zruši). Jožeta ao sicer brž prepeljali v kahdijsko bolnišnico, vendar je še tisti dan izdihnil.
_ Zaradi uboja je moral France
pripeljal hčerke, da vidijo slike in slovensko ozemlje. Čas nam je kmalu potekel in ob eni uri zjutraj smo bili že doma. -
Naslednji d*m, ft. marca, pa zopet k predvajanju slik SNPJ v naši naselbini. Predsednik Cainkar jih je pripeljal iz Gi-rarda že ob 4. popoldne Za predvajanje smo vse lepo -uredili, potem pa V spodnje prostore, kjer se toči prepovedana roba. Cainkar je' vprašal, če imamo zmeraj toliko odjemalcev v Slo-venskem dotnu. Odgovor: Da, v soboto in nedeljo, med tednom smo pa večinoma doma. Seveda, ker pa je poslopje staro že 12 let» je tvoba tu in tam tudi
meM
prostore in se šele tam razgledali, kdo da smo. Videl sem nekatere neznane obrale, s katerimi pa smo se v pogovoru »poznali. Prišlo j« tudi več Girard-čanov, da so še enkrat videli slike. Med njimi Je bila tudi dru»-šina Jakliča« ki vodi gostilno. Oče Jaklič je naprednega mišljenja in čitatelj naprednih listov. Vprašal me je, če je Zi-danšek navzoč, ker bi ga rad spo-anal. Pokazal sem mu ga, a ko je Jaklich tekal, da je is Girar* da, ga ni Zidanšek pustil več k sebi, češ da ga v Girardu samo kritizirajo, ker ao mu nevoščljivi klobas. Tako se nista nič zmenila * Jakličem.
Našo naselbino In Slovenski dom sta obiskala tudi mr. in mrs. Sivec iz Aliquippe in si o-gledala slike SNPJ. Izšlo je vse v lepem redu. Zidanšek !m Yert sta odkorakala zadnja domov. Yert je bit še toliko iprl sebi, da je odkorakal sam domov, Zidan
Albany, N. Y./ II. marca. «— Državni oenator John J. McNa-boe jo predložil sakonskl načrt, da no smo biti noben komunist, ki propagira nasilno strmoglav Ijonje vlado, iavoljen ali imenovan v katerikoli državni urad. V zadnjem zasedanju sta obe državni zbornici sprejeli sličen načrt, katerega pa jo governer Lehman vetlral.
Parla, 11. marca. — Včoraj se je pričela obravnava proti E-vgenu Weidemannu, nemškemu tehniku, ki jo obtošen, da jo u-moril šeat oseb, mod temi ameriško plesalko Jean De Kovon. Weidemann jo priznal tri umore, dočim ostalo zauika. Obravnava predstavlja izrodnost v zgodovini zločinov in je povzročila senzacijo v Franciji.
VoMni odbor zavrgel komunistično listo
Chicago, 11, marca. Člani volilne komisije so odločili, da imena komunističnih kandidatov no pridejo na glasovnloo pri mestnih volitvah 4. aprila. No-avinacijika peticija je bila zavr lena, ker niso komunisti dobili dovolj podploov. Zakon sahteva 71,640 podpisov, toda komonlati ao jih dbbllt te 61,064.
Stavka zaprla tekstilno tovarno
Toledo, O., 11. marca. — Tovorna Hettrlck Manufacturing Co. je včeraj zaprla vrata zaradi stavke, katero je oklicala tekstilna unija CIO. Mošnost je, da ae bo atavka razširila na druge tovarne, ki jih ta kompanija o-bratuje v Goshenu, Ind„ In drugih mestih. Stavka jo bila okli-eana, ko so se pogajanja glede obnovo pogodbo razbila.
Letalska zveza med
ška pa je moral Cainkar peljati I/j^p ¡n Argentino
domov z avtom. In tudi tri čud-Ker bi bil Tono moral ca
no.
pati domov kakšnih 40 minut, bi
Iga v pozni noči lahko zmotile še coprnice, a ga je Cainkar rešil tiste nadloge. Cainkar je prenočeval pri Novakovih* drugega [dne pa se je podal o svojimi slikami proti Pittsborgbu.
Na 25. marca bo naš goapo-Idinjoki klub priredil a* vse dobro kurjo pečenko % raznimi pri-kuihamJ. In kdo na ljubi dobro kurje pečenke v teh slabih časih? Sezite torej po vstopnicah,] da no bo prepozno. Pazite tudi
Buenos Airoo, Aigentlna, U. marca. — Argentinska vlada jo
izdala dovoljenje italijanski letalski firmi Ala Litoria za reden
Velika napetost
Ko je bil Charles Dickens že ilavon, so se za njegovo romane kar trgali. V New Yorku, kjor so ga posebno cenili, je vsak novi parnik prinesel nadaljevanje njegovega zadnjega deli. Noke-
poštni Ihjjotnlškl letalski P»o-|fa dne, ko Je bil spet takšen parnik z nadaljevanjem romana na
met med Rimom in Buenos Ai-reoom. Italijanska družba bo konkurirala i nemškimi in fran cosklmi kompanijami, ki že vzdr šujejo letalski promet z Argentino.
kakegspravila. N^f ^^ £ ¡£i£ mo dohodki, marveč tudi stroš.	' že oedaj v prodaji
Do tedaj mirni dom pa je kma- dne 14. februarja pred novome-u postal ognjišče večnih prepi- Aki mali senat. Priznal je kriv-rov, ki so se nsvadno končali | do, zagovarjal pa se je s ailo-tako, da je bil stari Pirnat tepen branom. V obrsmbi je izpove-
dal, da je Joie že prej večkrat razbil šipe na oknih in da je ma- j ter zmerjal s priimki, ki se ne dado zapisati 2e večkrat prej grozil, da bo poginila, vendar da je ne bo ubil takoj, marveč da jo bo pdČssi mučil. Zagovor je v celoti potrdila mati, ki je usodnega lutra prosila sina Franceta, naj tišči vrata, da Jože ne bo mogel vdreti. Neža, Jo-žetova vdova, pa je iapovedala, da je France že večkrat pretil njenemu možu. Vendar ae je kazenski eenai uveril, da je France ravnal v silobrarui in ga je obsodil samo ns pet mesecev strogega zapora.
itili
da j
Po j d
¿aplata odšel
kr'* ovojih znancev Jim pripovedo-T »m«. Stopil
je ivtot unije
Vstopnice so ie oedaj v prodaji in upam, da prodajalcev ne boste pustili kar tako naprej.
Na 4. marca je prišel v našo naselbino Anton Cimperman. Rekel jo. da jo iz vasi Kot pri Igu. V resnici se pa piše fitru-kel in doma jo iz vasi Maje pri Igu. Čudno, da taji svojo pravo fmo» On se je dalj časa nahajal v goadih, kjor je delal kot lumberjack. Star je nad 60 let in sedaj bres dela. Ne vem pa, zakaj taji svoje pravo ime in bivališče. .
Cital sem v Prosveti, da imajo tudi v White Valley ju mlado pevko miss Jennie Polh, ki poje lepe slovenske in angleške pasmi po radiu. Ona hoče prekositi torej našo pevko miss Rosie Mlakar, ki tudi poje vsako soboto dopoldne 16 minut po radiu. Veste, ko bo naša miss Mlakar pela še slovenske, potem jI ne bo pars. Res čudno, od kod ta govorica, da Je bolje, če so ne pojejo slovenske pesmi. Poglej U* Italijane, Srbe in Hrvate! Vsi narodi se kolikor toliko oglašajo po radio s svojimi peamami i» besedo. In pri nas 7 Rosie, le ko-rajžo in za po j: "Sem slovenska deklica". Pri vsakem nastopu za poj sno alovenako.
Aataa Valeottattf, 267
Ruska ipioma spoznana za kriva
Ix>s Angelos, Cal., 11. marca. — Hafis SaJič in Mlhail Gorin, agent ruskega turističnega urada, sta bila včeraj spoznana za kriva kršenja zakona proti špio< naži na obravnavi prod lederal<
| poti, se Je zbralo več tisoč ljudi v newyoršk»m pristanišču. Ko je bil parnik že dovolj blftu, jo leden itmed čakajočih splezal na neki zaboj, roko položil k ustom lin zakričal:
"AH je mali Nell mrtev?" To | je bilo najvažnejšo, kar Je množica hotela vedeti,
Ali ti« naroteoi dnevnik Promto? Pod pirajU tvoj IUI!
moia, ki
K4e» izmed gsngežev (ns «redil, katere Je Marths frakcija "•*»»
\mm Hill. E. J Danielowaky lo Jaaepfc Mader. člani ekaekiflWoegi odbor, orine ml*.
gs je v
Willis^ je je gange ¿a.
flodobfto
"Kaj boš postal, ko boš velik, Pavel?"
"Radijski napovedovalec F -In U, Peter ?V "Letalec !" "In tÁ, Janear "Jaz bom počakal na kakšno novo tehnično pridobitev,"
naroČite si dnevnik prosveto
Po oldspa IL ileoloa.li
00 loške aaraH ss Ile! Prsofole la prišteje ešea. švs. tri. lUrl sM pet «laset Is eae šrsMse k asTaaral-■fad. Ust Preeveta Slone m toe eoske» os Ilesa sM aelleae ItJI sa eos Mae »reíalas Kor pa IM Is pMsJs tri mislili ILM os tešslk. os liai Is prtteje k sarstalsi TeraJ sedaj ai rrssks. »alt, le Je Ust prsšrag oa Mase SUat Prešteta |e vala Isatslsa Is gatera Je v field Ireštsl aafcáa, kl M rad lltol Hat raak daa. Cess
Xs Cleere Is Cblesfe )»....97M 1 tešslk la............. Ut
I tedaika Is............
I tedaika la............ IM
4 tsdalka ..............
I ladalkav la..........
,HJ$
fm
Is Uni drla?» Is Kasade.N M 1 tadsifc Is ■,..«......... U6
I tedaika Is............ SMS
I tadelt« Is>«*<»,......
4 tadaibc Is............ IJI
I ladalkav 1s........... sll
Ss Btrepe |e

Ispelslle spadali kspes, prllellU patraba« r««U desarls aH Oršer r ploae Is al aarollU PreereU, Uat, ki J« vaše laatalas.
Palaaallat—Vseltj kakor kltre kaUrl Uh «lanov prtaaka MU llas SNPJ, ali la te presoli erel od drullno In bo aahUral sam «roj list tednik, bol« moral «iti Aan la detllna drullno, ki ja tako skopao narodna na dnevnik Prosrote, U UkoJ aasaeeiU apravnlltv« llets, in obonom doplačati dotilno rsete liste ProsroU. Ako ta«s se stari, tadaj mara aprarniltvo snllatl datem ie to v»oto naročnik«.
P KOI V KT A, IN PI, Uli grlleleM peMIlam aar
l>
b UvsdsU Ato. í'Wrafa, IIL
sa ltd* Pr aetata «aele $......
............čl. dreštta M..,<
Naele».....
la «e prlplll«« k me|i aar^aial od »toSrftb «Ua^
ČL draštta M. čl dreštra M. ČL dr«Mrs M.
Drteve
......»m«..........i ...........
P R 08 V BT
SIGRID UND8ET:
«JENNY §
ROMAN	----- ™
Ko ps je Jenny legla, se je priplazila k nji. Zlezla je na vznožje postelje z beldahinom, pri-vila noge k aebi in jih pokrila a avojo nočno haljo. Z rokami prekriianimi čez kolena je nedela v belem somraku postelje, njena temnolasa glavica ae je odražala kakor temna senčna lias od belih zaves.
•Ti, jutri ae odpeljem domov. Zjutraj bora brzojavila Lenartu, «poldne pa ae odpeljem. Saj ve*, Jenny, da ti lahko ostane* tukaj, dokler te bo volja. Ne «me* me imeti za brezobzirno, a ne upam si drugače. raJAi poj dem takoj."
Težko je dihala.
"Jaz ne razumem tega, Jenny. Govorila »em ž njim in on me je poljubil, pa ga vendar niaem udarila. Poslušala sem vse, kar ml je govoril, in gs nisem udarila po licu. Ne ljubim ga več. to zdaj vem, pa vendar ima tako moč nad menoj. Ve*, da ae bojim? Ne upam ae ostati tuksj, ker ne vem, v kaj vse bi me Ishko zapeljal. Ce zdaj pomialim nanj, ga ao-vražim — če pa spregovori, sem kakor okame-nela. Ne morem rszumeti, da more biti človek tako ciničen — tako brutalen — tako brez sramu!
Prsv tak je, kakor da ne more razumeti, da je na avetu kaj, kar se imenuje čast in snam. On ne računa s tem in ne verjame, da dela kdo tako. On kratkomalo misli, da je vse sama
preračunljivost, če verujemo mi drugi v pravico In krivico. Meni, kakor da me hipnotizira s tem.	- • J •	.....!
Ds, pomisli, vse popoldne sem bila i njim in ga poslužals. kar je govoril. 0 bog, govoril je o tem, da sem zdaj poročena in da mi nI treba biti več tako štemani na svojo čednost ali kako je že rekel. — Sicer pa je namignil, da je zdaj prost in da bi smela nekako upati, se mi zdi. V parku me je poljubil In meni je bilo, kakor da moram /ia vse grlo zakričati, pa nisem sprsvils niti glasu iz sebe. Moj bog» kako me je bilo strah! Dejal je, da pride pojutriš-njem sem k nsm — jutri Imajo tam veliko družbo. ~ In ves čas je hodil tam okrog s tU stim svojim smehljajem, pred katerim sem že prej *n j i čas imela tak strah. —
Kajne, ds morsm odpotovati, Jenny, če je tako z menoj —?"
"Da. Cesca," je rekla Jenny.
"Gotovo sem prava gos. A razumi vendar —" je mahoma glasno kriknila. — "Saj se ne upam zanesti sama nase.J Eno pa mi lahko verjsme*: če bi bila kdaj tanartu nezvesta, bog mi je priča, da pojdem naravnost k njemu in mu vse povem, nato pa bi se kar vpričo njega ubila —
"Ali ljubi* svojega moža?" Je vpra*ala Jenny tihe.
Frančiška je za hip pomolčala.
"Sama ne vem. Oe bi ga ljubila prav, tako kot je treba, bi ne Imela takega atrahu pred Hanaom Hermannom. Se ti ne zdi, da bi mu morala dati zau*nico, ko se je tako Vddel z menoj in me poljubil?
Na vsak način vem. da ne i)l mogla živeti, če bi prizadela Lenartu kako krivico. Ve*, dokler sem bila Frančiška Jahrmannova, se za svoje ime nisem bogvc kako brigala. Zdaj pa sem Franči*ka Ahlinova. ' In če dopustim, da pade le sence nezaupanja na to ime — njegovo ime — zaslužim, da bi me ustrelil kakor ničvredno vlačugo. Toda Unart tega ni zmožen, jaz pa sem, to vem —."
Njeni udje so se mahoma sprožili iz svojega - zapletenega položaja in ona se je tesno prižela k Jenny.
"Kajne, da verjsmeš ti vame? Ali miall*, da bi mogla živeti, ie bi storila kaj nečastnega?"
"Ne. Cencs." Jenny jo Je privils k sebi in jo poljubila. "Mislim, da ne bi mogla."
"Ne vem, kaj misli Lenart. Ne razume me, ve*. Ko pa se vrnem domov, mu bom vse povedala. Tako. kot je. To mora biti."
"Cesca," je rekla Jenny mehko. Nato pa Je vendar ni holela povpraAati, ali ae Čuti srečno.
Cesca pa je že sama Jela pripovedovati:
"Ve« čas mi je Alo tako težko, veA. Ni bila lahka stvar zame. lahko mi verjameA. V mar-ftikakknem oziru sem bila Ae tako nespametna, ko sem se poročila.
I*narta »em vzela, ker mi je pričel liana i.pet pisariti, potem ko se je ločil, in ps, ker je
pisal, da hoče zdaj mene, jaz pa sem se ga tako bala in se nisem marala več spuAčati v one stvari. To vse sera povedsls Lenartu in on je bil Uko obziren in fin; vse je razumel in zdelo se mi je, da je najimenitnejAi človek pod soln-cem. Ps ssj tudi je, to prav dobro vem.
Nato pa sem napravila nekaj groznega. Lenart ne more razumeti tega, in jaz vem, da mi ni odpustil. Nemara je napak, da pripovedujem vse to — pa saj sama ne rszumem, Jenny. Nekogs moram vpraAati, ali je res Uko hudo, da moiki živ dan ne more odpustiti tega. In ti mi mora* čisto odkrito odgovoriti, čuje*, čisto odkrito, ali misli*, ds se res ne da več popraviti . . .
Popoldne po najini poroki sva se odpeljala v Kocco di Papa. Ti ve*, kako stra*no sem se bala tistega in kako me je bilo groza pred tem. In zvečer, ko me je Lenart odpeljal v najino, sobo in sem zagledala tisto veliko dvojno sobo, kamor bi bila morala leči, me je popadel neznanski jok. Lenart pa je bil tako obziren — ničesar ni zahteval, dokler ne bi sama hotela. . To je bilo v soboto. Seveda se nisva imela posebno prijetno — to se pravi Lenart ne, se mi zdi. Jsz pa sem bila tako nebeftko srečna, _ da sem bils poročena na tak način. Vsako jutro, ko sem se prebudila, sem bila tako hvaležna — a skoraj nisem smela poljubiti svojega moža. V sredo pa sva se nato odpravila na vrh Monte Cavo. Tam gori je bilo bajno lepo. Bilo je nekako koncem maja in solnce je sijalo. Kostanjev gozd se je pravkar razbrstel in je sijal ves svetlozelen, nagnoj se je razcveta! kakor blazen po rebrih, ob potih pa je stalo ne-*teto belih cvetlic in lilij. Zrak je bil poln solnčne pare — pred par dnevi je deževalo — jezero Nemi in Albanske gore pa so ležale sre-brnosvetle pred nama pod pobočjem gozda, vse-naokrog obdane z belimi mesteci. Onkraj je ležala vsa campagna in Rim, odet v tenko megleno kopreno. Daleč tam zunaj pa Sredozemsko morje kakor moten zlat rob na obzorju. O, bilo je tako nebe*ko kraano! Vae življenje se mi je zazdelo tako čudovito, samo Lenart je bil žalosten. Jaz pa sem začutila, da je to naj-isvrstnej*i človek pod solncem in imela sem ga tako neizmerno rada. . Mahoma se mi je zazdelo, da je vse drugo prazen nesmisel. Tedaj sem mu ovila roke okrog vratu in dejala: 'Zdaj hočem biti vsa tvoja, ker te ljubim —'."
Cesca je za trenutek pomolčala in težko dihala:
"Moj bog, Jenny, kako vesel je bil ta slro-mak." Dušila je solze. "Da, bil je veael. 'Zdajle,' Je rekel, 'tukaj V Vzel me je na avoje roke in me hotel ponesti v gozd. Jaz pa sem se branila in rekla: ponoči, ponoči. Oh, Jenny, saj ne razumem, zakaj sem napravila to — prav za prav sem vendarle hotela —. Bilo bi tako lepo — globoko kje v gozdu in solnce nad nama . . . Jaz pa aem napravila, kakor da ne maram, sam bog vadi zakaj. — Ko pa sem i^ato zvečer legla v posteljo in sem že toliko In toliko ur prebila v pričakovanju tega trenutka, ko je potem Lenart vatopil — glej, me je spet popadlo, da sem pričels vpiti in kričati.
Tedaj pa je on zdirjal ven, ve*, in se vso noč ni vrnil domov. Ležala sem tam in bedela. Ne" vem, kaj je počel. Drugo dopoldne sva se vrnila v Rim in al vzela stanovanje v hotelu. Lenart je najel dve sobi, jaz pa sem prišla k njemu. Lepo pa tedaj ni bilo več. .
Odtlej pa ni bilo nikoli več dobro med Le« nartom in menoj. Saj razumem, da sem ga morala grozno užaliti. A povej mi, Jenny, all misli*, da je nemogote, da bi mogel mo*ki to pozabiti ali odpustiti?"
"Pozneje bi moral vendar uvideti," je rekla Jenny tiho in negotovo, "da tedaj niai razumela — niai poznala čuvatev, ki ai mu jih ranila.'
"Ne." Ceaca je vztrepetala. "Zdaj razumem Razumem, da je bilo nekaj brezmadežnega, čistega. prekraanega. kar sem oskrunila. Tedaj pa nisem vedela tegs. Jenny, sil ljubezen mo-Akegs res nikoli ne more premsgsti tegs?" j
"Morala bi. Saj si pozneje dokszsls, da mu hoče* biti dobra, zvesta družica. Vao zimo ai se pehala in garala in niai tožila. Spomladi, ko je bil bolan« ai prečula noč za nočjo in skrbela zanj teden za tednom."
(Dalje prihodnjič)
Otroci iz Gernike
llerman Kesten
Ptavkai Je iiéal pod gornjim ni •lo«rum turnan inamfi nvmilwfa piMtrija H KnlMii (Dit lÜniWr von («ernika, Verlag AlUrt de U*|v, AwiUiiliml, R»man m> «tugaja v taaa. ka so Kraam»«- f»
I» Mardi* <tr*«4« Seiko» Itlet-nt fant tartas pripovedni»:
To minuto ao začeli svodov zvoniti alsrm pred letalakim na I auiom,
In vsi smo stsli tiho kskor sa farani v sobi. dolgo časa. dokler | liiao padle ynt I rombe, tedaj
smo vsi stekli po stopnicah v klet.
Oče je zaklkal: "V klet!'' .
"V klet!" smo kričali otroci in tekli. Stric Pablo je tekel pml nami, s smešnimi skoki in roko,, v roki s mano ' Alarmni zvon, ki je kar naprej zvonil, In prasketajoče bombe, kakor da sled« za nami po stopnicah Sredi kleti, poleg »oda sta stala So-rea in aodni uradnik. Ta je kričal. da mora gor. da \ um» svojo aktovko Toda^nt »e (»remak-ml s mesta. In ko je ena hora-lis udarila prav bliiu. je i»adel na kolena. Snces )e drla I sveto In tveplenke v rokah Trikrat je prižgal svečo. Trikrat jo je
upihnil sodni uradnik. Oče držal Gila na rokah in Inocenclo za roko. Inorenria je jokala. Ku genio in Kartoiomeo ata se dr ftala objeta čea ramo. Mama j slonela ob ateni, roko v roki atricem PaMom. Oče je nepre atano govoril: "OtročiCki. bod te tiho! Otročički. bodite tiho!"
Vedno mi Aa zveni v ušesih "otročlčki, bodite tiho?" Potem nas je vrglo ob tla Ko sem ne prt oči, sem videl; kajti poatalo je avetleje. dim in prah sta ae polegla in jaz aem ležal v raava linah; \ idel aem. ds je odlla ma U s Modeto. stric s Jone jem. v» Atirje so enostavno odAli In ae ai*o ost I i. Hiteli ao, kot da mo-
rajo na vlak. Hotel sem zakričati, toda grlo ni dalo. Kasneje so priAli ljudje. Prišli so tuji ljudje. Izkopali so nas. Tedaj sem mogel kričati. "Ta živi", so rekli dobri ljudje in me odvedli. Tedaj sem vedel, da živim.
Ko so me tuji ljudje privedli ns cesto, so hipoma pobegnili od mene. ¿čuden sem obstal in nič nisem razumel. V zraku je grmelo. Letala. Metala so bombe in streljala. Obračala so se in padsls. V vrstah so se dvigala in se spuAčala. Crn in rumen dim. Vročina. Ogenj. Zemlja se je tresla. Stal sem na cesti in premišljeval. Aha. očeta moram najti, brate, sestre in mamo. Kričal sem: "Mama, mama!"
Letalci so se spustili tako nizko, kakor iz radovednosti, in te daj sem tekel ; to *e ni bil strah, niti obup, niti tista bolest, ki vam pregrize vse drobovje, samo tekel sem. Videl sem! Ti letal ci so streljali na bežeče ljudi, ki so že bili zapustili zaščitne kletne prostore. Tu je bil trg pred cerkvijo, ovčji sejem, in letalci se s strojnicami streljali na ovce, razumete, in ovce so meke-tajoč umirale brez pomoči kakor otroci. In lajajoči psi so padali niso več lajali. In letalci so streljali na mukajočo živino na živinskem sejmu; in krave so z milimi očmi padale in niso več mukale. Streljali so tako na lju dl kakor na živino. Vseeno jim bilo. Tekel sem in gledal. Nenadoma me je zagrabila roka in me sunila v neko jamo; sredi trga je bila zemlja odprta — jama od granate. Končno so letalci odleteli. Tedaj sva stala dva na trgu« tujec in jaz. Tiiina po oglu*ujočem hrupu je bile tako atrašno tiha, stokrat strašnejša od prej. In videl sem: dele a v tomobilov na strehah, strehe na vrtovih, goreča drevesa, razbita okna, porušene hifte, ki so jih raztrgale bombe od podstrešja do kleti. In mlake krvi, temne mlake a črn kasto krvjo. In mrtve. Takéériesramna je smrt. In vsepovsod mrtve. Pse, mačke, trave, može. ženske, otroke, čepeče, sedeče, vse mrtvo. In ran ence. Kako so kričali.
"Kdo ate vi?", sera vprašal tujca.
"Jaz sem pater Benedikt," je odgovoril.
Vlekel nie Je iz mesta na polja. Jaz sem se branil. Hotel sem nazaj. "Mama!" sem kričal.
"Na polju bo čakala," je od govoril. ' ; '
"Toda ode leži v kleti,"," sem dejal In se branil. "Poznam te", je rekel. "S samostanskega vrta sem te večkrat vidjpl."
Ali ste iz jezuitskega samostana?", sem ga vpraial.
Tedaj sva že bila na koruznem polju.
| "Ljubi otrok", je dejal in se «klonil k meni, bil je zelo visok, in me poljubil na čelo.
Toda takrat jih je na stotine zakričalo na polju, nebo je spet grmelo, letalci so se vrnili z novimi bombami, z novimi letalskimi vsjami. Letalec ne odpuŠ-ča ničemur. Leteli so nad vse mi polji, v vrstah so se spušča-li, v redu, kakor so bili naučeni. Obstreljevali so ceste okrog Gernike. Streljali so s strojnicami Ljudje so se vrgli z obrazi ns tla, kot da molijo. In so molili. Objemali drevesa. Lezli v jame odleteli. In se spet vrnili. Tako Kot neumni begali po polju. Ta ko so pri*H letalci. Tako so tudi minevale ure. Dve uri, dve ve čnosti. In ogenj. Zaprasketa In plapola. Se zvija in poka. Ogenj v Gerniki. V odmorih med letal skimi napadi ao bežali ljudje na zaj v mesto. Drugi spet so bega li po poljih. Tretji ao odpirali vrata zasutih zatočl*č, da bi rešiti ljudi t njih. Naslednji napad je pobjl reševalce in rešen-ce. Naš župnik je šel s svetim o-Ijem Iz cerkve k umirajočim, pa ga je zadela bomha. Po vaeh ce atah v pismenih begajoči ljudje s ranjenimi otroki na rokah, a mrtvimi otroki, matere, ki iščejo izgubljene otroke. žene. ki so rešile lonec, možje, ki ao rešili star plašč. Pa ae zruši njegova hiša nad njim in plaščem. Tu obvezujejo ranjence. Tam rešujejo mater» mrtve dojenčke. 8 silo jim Iztrgajo mrtve otroke od pral, *MoJ otroki" kriči nesrečna mati.
Tedaj ao še lene brez otrok zakričale: "Moj otrok!**
Matere, ki ao iakale avoje o-
troke, m> kričale: "Jo*e! Mode
sta! Inocencia! Gil! Bartolomeo! Eugenio! Carlos!"
Da! — sem odgovoril. "Jaa sem!"
Tods ni bila prava mati. Iskala je drugega Carlosa.
Gernika je gorela in se spreminjala v pepel. V pepel so zgoreli tudi njeni ljudje. Ob robu ceste so sedeli kot blazni in si % rokami tiščali ušesa in oči, da ne bi slišali, da ne bi videli. Slepi in gluhi so hoteli umreti.
Gorela je cerkev. Gorel je oltar. Volna na ovcah je gorela in lasje na ovčarjevi glavi. Poleg gorečega kolodvora je gorela javna hiša, klopi so gorele, naš vrt in naša hiša. Pokanje, dim, vročina. Kuhinjski stoli in rešene žimnice so letale na cesti. V hišah so pa zgoreli ljudje. Ob tri četrt na osem zvečer so odleteli zadnji letalci. Prišla je noč in ni bila kakor druge noči.
Iz Bilbaa je prišla motorizirana policija. Zvezde so se prikaza le na nebu in svetile nad vso nesrečo. Na vseh gričih naokrog so gorele hiše kot baklje. Ljudje so se na trgih zbirali in govorili. Vsi so videli, pa nič vedeli. Vsi ao kričali, da bi prekričali ves hrup. In mnogo jih je Še bilo zatočiščih in niso videli, da se vrata z vrečami peska pred njimi ne tresejo več.
Potegnil sem patra Benedikta za seboj in tekel. Iskal sem svoje žive in mrtve. Mrtvi so še ži veli zame. Videl sem pred sebo; razdrobljene ude očeta, bratov Gila, Bartolomea in Eugena, se stre Inoceneije, videl sem to stra hoto in nisem verjel. In moji ži vi so mi bili mrtvi. Mama in stric Pablo, Jose in Modesta so zbe Žali iz hiše nesreče, so se rešili Toda nisem jih našel med živi mi..
Spraševal sem može, ženske znane, tuje, duhovnike, otroke vse sem spraševal: Moja mama? Ali ste videli mojo mamo? Se noro Spinozo y Bustos? Mojo mamo? — "Ali še Živi?" me je nekdo vprašal. Obrnil se je proč in nekaj zagodrnjal. Od skupine do skupine sem Šel. Moja mama Ali si jo videl?
Kasneje so pridrveli avtobus avtobusi vlade in vdovski vozovi na dveh kolesih. Ministri so stali tu. Neki 6sel je rigal. Via da je dala naložiti brezdomce, be gunce, ljudi, ki so izgubili vse Mnogo jih beži peš po temnih cestah v Bilbao.
Pater Benedikt me je porini v neki avtobus. Sedel sem na njegovih kolenih. Od časa do ča sa mi je šepnil v uho: moli mo. sin. Nisem mogel moliti. Ker pa me je bilo sram pred patrom sem se delal, kot da mrmram molitev. Pa so bile kletve. Izstopiti hočem, sem dejal patru. "V Bilbao se peljemo," mi je odgo voril.
26. aprila je zgorela Gernika 6. maja sem se prepeljal iz Bi baa v Bayonne. Devet ur traja vožnja.
Dnevi v Bilbau so bili strašn noči polne groze. Podnevi sem begal po vseh cestah mesta, po gledal v vse kavarne, obhod vsa taborišča beguncev, šel pred zapore, na morske pomole, spra Aeval pri vseh ladjah, po vseh ho telih. Tisočkrat sem izgovor materinino ime Espinoza. Ustni ce so bile že suhe od tega imena Mnogo ljudi iz Gernike sem sre čal. Nihče ni videl moje matere Nihče ni vedel o drugih.
"In moji bratje in , sestre? sem vprašal.
"Tvoji bratje in sestre," ogorčeno odgovoril sosed. "Saj so rekli, da ste vsi mrtvi."
"Ali ne vidite, da živim?"
"A. ti .. je dejal in me pustil stati, kot da me moj oče ni nikdar štel med svojih sedem o-trok.
"Ali je mogoče?" nem vprašal patra. "Ljudje se še norčujejo?"
"Radi prevelike bolesti postanejo zlobni", mi je pojasnil pater. •
Verjel sem.
"In Modests ?" sem sprsševsl. -"In Joae? In mami? Ali sem sam ostal pri življenju? Pater! VI gotovo kaj veste? Povejte mi resnico!"*
Jezno sem vprašal: "Zakaj ste me rešili r Hotel sem nazaj v Gerniko. Pater mi je odvrnil, da so jo že zasedli uporniki. Nisem razumel razlike, tedaj ne. Kaj naj pa napravijo meni uporniki? Ali naj me ubijejo? Hotel sem v Gerniko.
"Jat ostanem pri tebi," mi je i
rekel. "Bog noče, da upireš ti, Carlos!"
Kot pestunja me je vodil za roko po cestah Bilbaa. Pred vselim letalskim alarmom sva ste-cla v zavetišče, šestkrat, osemkrat na dan, vselej me je pater potegnil za seboj, me objel v svoje roke in mi pri vsak» detonaciji tiščal roko na usta, da ne t>i kričal. Trikrat na dan sva šla v neko pristaniško krčmo, kamor je prej ali slej stopila večina od sto tisoč beguncev, ki so iskali trgovce s potnimi listi a^ i tihotapce deviz ali špijone ali prekupčevalce z živili. Gostilni-bled, debel, mlad mož je bii kot otrok. Vsakemu je nevpra-šan pojasnil, da se ne spozna ne kupčije, da ne ve nobenega nasveta, da se ne razume na poli tiko in da zahteva od gostov samo to, da v gotovini plačajo. Ta človek je imel čudovit spomin, za nič se ni brigal in vse je slišal, poznal je tisoče imen in obrazov, govoril z desettisoči. Trikrat na dan sem ga vprašal po mojih. Poznal je mojo zgodbo. Bil je doma iz Gernike. Obljubil mi je, da m» bo pomagal iskati.
"Se nič, senjor?" sem ga pri šel vprašat trikrat na dan. "Se nič!" je odgovarjal.. Cez nekaj dni mi je rekel pater, da je tega dovolj. Zdaj da moram zapustiti španska tla Odkar so uporniški letalci šestkrat na dan obstreljevali Bilbao so zbirali dobri ljudje v Angliji Franciji« Belgiji, Holandski, \ Švici in Češkoslovaški denarn« sredstva, in angleške in francoske vojne ladje Iso priplule pre^ Bilbao, da so varovale ladje, nt katerih so bežali otroci, žene in starčki iz Bilbaa. Pater Benedikt je tekal z menoj od urada do u-rada» od oblastnije do oblastnije da, do samega notranjega mini stra je prišel in dosegel za menf dovoljenje, da odidem s prvim transportom. Tako vesel je bi tega, da se je zjokal od radosti "Moj sin", je dejal, "Bog noče da ti pogineš!"
V svojem veselju in radi mo je obupanosti je končno prišta na to, da se za nekaj ur še vr neva v Gerniko, kljub uporni kom, ki so že vladali v njej, d* še enkrat poiščeva mojo mamo, ali bratje in sestre, ali vsaj stri ca Pabla. To ni bila lahka stvar toda s patrom sva poznala vsako stezo, vsak grič. Dopisnik ne kega angleškega Časopisa najt' je vzel v svoj avto do Bornea Borneo je pripadal še Baskom Ponoči sva v čolnu veslala čez Mundako. Skozi gozd in griče stran od cest sva hodila in pri šla za fronto upornikov, kmečk voz naju je potegnil blizu do Ger nike. Spet sva hodila po razde janih cestah mimo tujih vojakov Počasi sem se znašel. Na kraju kjer je bila stala naša hiša, sem Šel dvakrat mimo. Ko sem ob stal, so naju prijeli in zaprli. Za prli so naju v neko klet k dru gim jetnikom. Dvakrat sva bila zaslišana.
Spijona sta, so nama rekli Priznajte!
Odgovorila sva, da nisvs špi jona. Povedal sem svojo zgodbo Povedal sem, kako mi je pater rešil življenje. Veselo so se sme jali. Saj ni nič rešil, so rekli.
Tri noči sva ležala v kleti drugimi jetniki. Med njimi so bile tudi ženske iz Gernike. Pri segale so nam vsem, da ne vedo, zakaj so zaprte. Postrelili nas bodo, so kričale. Me smo nedolžne
Vsakdo jim je verjel, da so ne dolžne in ds jih bodo ustrelili Tretjo noč je pster kot zbesne od strahu. Kričal je. Jokal. Pritiskal me je na svoje prsi, kot
PONDELJKK n
da me hoče zaduiiti. Ki me je s pestjo udaril krivV je sopihaL "Ti «j rilec! Ustrelili na8 nočem umreti!"
Hudo mi je bilo. Tri nofti sem samemu Ti si kriv. Zakaj tra v Gerniko?
sebi si speljal
Pater je glasno molil ¡u. tiho molil k Mariji: NW >egonjska gospa, proii
Kraljica morja, >0bVIrtti Sladka Madona, reši gijj Nenadoma so se odprli l Nekaj so nas spodili vm , dve ženski, patra, mene. so nas na tovorni avto. ao začele tuliti.
"Bodite tiho!" je vojak. "Peljajo vas k zaslii morda vas oproste."
Za pokopališkim zidom stavili. Ukazali so nam, stopimo. Peljali so nas na" pališče. Neki vojak je kor i no ob moji strani, starejši "Ali nisi iz lekarne na me je šepetaje vprašal.
Prikimal sem.
"Poznal sem tvojega i Postavi se zadnji v vrst«, prvem strelu se zgrudi! Nt| čati! Ko boš ležal, bom krat ustrelil proti tebi. Nt i
čir;
Te minute! Stoj! Obstali i Ena ženska je grozovito i ia. Pater Benedikt se jt; na kolena. Nihče ni poginul begniti. Streli. Padel sem | česar več nisem čutil. Ko« zbudil, je bilo že vroče, soli visoko stalo, poleg mene m li mrtvi. Jaz sem živel. Hotd poljubiti roke patra Benei Groza me je bila. Splazil v neko grmičevje in obleal jen, lačen, brez moči. Ko je ila noč, sem lezel čez griže sti, ki vodi v Bilbao, vojake, bežal nazaj, priseli ki gozd, prebrodil reko. Pni tru sem bil spet na neki i stavil sem nepoznan avto, vozil v Bilbao; neki fra dopisnik je sedel v njem, | šal mojo zgodbo, mi dal t čokolade in me peljal v pri« ie pred tisto krčmo, k debeli bledemu mlademu gostilnii ki me je takojjjpoznal in j zno pokimal.
"Nič novega, senjor r» vprašal.
"Nič novega!" je odvr . Zvečer so nas naložili trok na parni k "Habana" so nas stehtali, cepili, Vsakdo je nosil tablico it! ke okrog vratu, na njej je zapisana številka, ime, bhi starost. Noč je bila čm ževalo je. Tisoči so bili zbr obali. Nebo je bilo slepo. Va či so bile navzgor zakrite.
Devet ur je trajala Angleške vojne ladje so vof naši strani. "Almirante Ca ra", Francova vojna Udi» nam je približala in & Angležev spet oddaljila. bana" je pristala v Ia Pal** troci so kričali: Vive Ia Fr* Deževalo je. Iztovorili w prešteli, preiskali, spet rti li, nahranili, napojili, spet i žili in odpeljali. Jaz * v Oleron.—Po svobodi.
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA Izdaja avaja pobllkaeije is Hat Prosvets sa koristi, agitacijo ovojih druite» « aa propagando svojih »<W-pa m sa propagsndo druf* rj organizacij. Vsaks orisjj-obifsjno svoje glssllo. rkfni dopisi Ia aaaasnils srsa» poralk organizacij ia aa ae pošiljala Usta 1'rss^
TISKARNA S
Ja lista Vr*™^
.N.P.J
SPREJEMA VSA
v tiskarski obrt spadajoča deli
tlaka vabila aa veeelice ia ahode. vizitnfce, časi^v^ koledarje, letake Itd. ▼ alovenakem, hrvatakem.
češkem. nem*kem. angie*kem jeziku in dragu
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJ^ TISKOVINE NAROČA V 8V0II TISKARNI
Vas pajssaOs da|a fiiatii
asUaks
SNPJ PRINTERV
2657-$» SO. LAWNDALE AVKNVE
TeL SeakwaS 4M« CHICAGO, ILLINOIS