SO. številka. zet četrtek 11« (▼ Trata, t Mrtek *j»tr»j da« li. nare« 1897.) Tečaj XXII. „JBDIHOST« Uhaja p« trikrat »a leden * laettb ia-danjih ob tovklh, 6«tV«klh in •obotAh. Z jutranje itdaaje ii-baja ob 6. nri zjutraj, raierao pa ob 7. ari večer. — Obojno ladanje stane: f» Jadao maaao . t. 1.—, iiivaa Avstrija f. 1.90 m trt iiho ... 3.- , . . 4.M) ** pol Iflt« M vaa lato ,18— NartialM Je plačevati upre) uriih km prliežeee ■aroonln« m sprava m •ilra. Poaamidne številke ae dobivajo t pro-dajalnleah tobaka v lmtu po S nvft. vi. EDINOST laven T rit a po Oglati m rs As a* p« tarifa v petita; »a naslove i debelimi trkaml h plačuje prostor, kolikor obaega navadnih vratic. Poslana, oamrtnioe in javne aahvale, do« maii oglaai itd. ae računajo po pogodb1. V*i dopiai naj ae poAiljajo uredništvu alioa Casernsa *t. 13. Vsuko piti»o mora biti frankovano, ker nefrankovana ae ne •T>rajamajo. Rokopisi ne rrnAajo. Ntfa!aino, reklanaaoije in oglase apre* j" ma npravništvo ulica Mol i no pičeni« hit. 3, II. nadat. NaroSnino in oglase jejplaievati loeo Trat. Odprte reklama oije ao proste pofttnine. 81 ,9 « kulcor&nl si bodi gospodarski zavisnosti naroda od naroda ali, kar je dandanes jasneje države od državo. Anglija je do poslednjih dol) izsesavala, rekli bi, ves svet, in še danes občutijo velike in male države v Evropi, pa tudi na drugih materikih, težo angleškega gospodarskega pritiska. Angleži so sebični kramarji in v vsem svojem počenjaujii zgolj veliki baran-tači. Ti b&rantači v velikem stilu so zakrivili, da se narodi niso mogli osvobajati, in na Balkan« bi bilo že davno drugače, da ni kramarska politika Angležev zavirala stremljenja tlačenih narodov. Pod gospodarskim pritiskom Angležev pa trpć in bodo še dolgo trpela niža plemena po drugih cvetovih. Zak.ij se ne obrača socijalna demokracija izrecno proti tlačeči obče-go*podarski politiki angleški ? uak bode Btbi". (Kadar je Delobelle govoril sam o sebi, nazival se je kaj rad Ribija.) „Prvi junak stane dvanajst tisoč frankov... ker nam tega mesta ni treba plače vati, ste tako na dobrem, kakor bi dvajset tisoč frankov imeli v žepu. Nimam-li prav ?" Risler ni odgovoril. Njegovo obličje je imelo posiljen izraz, pogled mu je bil raztresen, kakor človeku, ki ima misli vse kje drugod. Prebravsi proračun stroškov, je stavil Delobelle, videči z grozo, da se bliža ogel Rue des Vieilles-Haudriet-tes, brez ovinkov glavno vprašanje: se-li hoče podati v kupčijo, da ali ne ? „Nu, torej — ne 1* je odvrnil Risler, oduševljen od poguma, katerega je zajel posebno iz bližine tvornice in iz misli, da gre tu za srečo nje govega gospodarstva. Delobelle je bil kakor oka-menel. Menil je, da ima kupčijo v žepu ; listine v roki držč, je glodal svojega spremljevalca zel6 razburjeno. „Ne", ponavljal je Risler. „Ne morem ustreči vasi želji... poslušajte, zakaj " Počasi, z običajno okornostjo je sedaj vrli Risler razlagal, da ni bogat. Dasiravno je drug znatne trgovske hiše, vendar nima nikakega ime- cijalni demokraciji Židje na čelo? Zato, da odvračajo pozornost na posebnosti in važnost značajev ! narodnih skupin tudi v ekonomiji. Ko bi delavski i sloji gledali na to, da je treba ocenjevati tudi narode, obrnili bi se najprej proti Židom, to 1 pa bi poslednjim ne bilo prijetno. Iz tega morejo i delavci razvideti, kako modro jih vodijo zanos 'židovski vodje in agitatorji, in zakaj j ti pobijajo ščuvanje naroda proti narodu. Zuuaj i socijalne demokracije sme Žid po noviuah hujskati narod proti narodu; med delavci pa tega ne sme, I ker bi isti delavec zasuknul se najprej proti Ži-f dom samim. No, tu nam je do povdarjaoj«, da v občem ; gospodarstvu je tr»ba razločevati ludi narode s stališča, ali so v obče pravični in posebe v gospodarstvu. Tudi narodi morejo biti gle ič na druge i narode prave pijavke, in te potem pijejo kri naj-i bolj uižih slojev, ker viši sloji imajo moč v sebi, ! da rilce teh pijavk posajajo na kožo neimovitih ; množic. Narodi z značajem pijavke sesajo kri drugih narodov sedaj s svobodno, sedaj s carino obloženo trgovino, s posojili, z železnicami in drugimi občili ter tudi neposredno s p o I i t i š k i m pritiskom. V Avstro-Ogerski je politiško gospodstvo jeduih narodov nad drugimi vedno škodovalo tudi razvojn gospodarskemu negospodovalnih narodov. To vidimo sedaj sosebno v du/allzmu, in v tostranski polovini cesarstva je celo jedna sama, namreč neroško liberalna stranka, urejevala vse gospodarstvo tako, da je škodilo najbolj slovanskim narodom. Gospodovalni narodi pritiskajo tako i najbolj na množice tlačenih narodov. Socijalna demokracija bi torej delavcem naj-! bolj kori^ila, ko bi ne razglašala narodnega j indifer entizma, temveč postavila v program, tja, katerim bi mogel razpologati. Georges in on I jeniljeta vsaki mesec določeno svoto iz blagajnice ! ter delita potem čisti dobiček ob letnem sklepu. Hišna oprava ga je stala mnogo, vse, kar si je prihranil. Do bilance so bili še štiri meseci. Kje naj torej vzame tistih trideset tisoč trankov, katerih je takoj treba, da ne kupi gledališče? Podjetje pa bi se tudi lahko ponesrečilo. ,To je nemogoče... Saj j« Bibi tu I* S temi besedami so je ubogi Bibi v spel, a Risler je bil storil trden sklep, in vsa nagovarjanja Bibijeva so se razbijala ob ponavljauei« za« vračajočem odgovoru : „Pozneje v dveh, tr< h letih i morda..." Igralec ie je dolgo boril, brauil svoje stališče korak za korakom. Predlagal je, naj bi še ' jedenkrat pogledala proračun. Morda bi se dala ta reč opraviti za manjšo ceno... tZame bi bilo vedno predrago", mu je segel v besedo. aMoje ime ni moja last, marveč je del tvrdke. Jaz nimam pravice, zastaviti je. Pomislite le, ako bi napravil bankroti* Glas se mu je tresel, ko je izgovoril besedo bankrot. (Pride še.) med narodi, in »io#r s t*us, da | med čfifcim kompromisnim kandidatom Silenyjem, v^ak po svoje v j in Jakubovskim od češko-katoliške Ijndske stranke, demokracija pa je j Za zapadni del Silezije je izvoljen kandidat . nemške ljudske .stranke* Tttrk. Položaj na Kreti. Grška vlada je torej i včeraj izročila velevlastim svoj odgovor na njih »kupno spjmeuieo. Ta odgovor je priličnu obsežen. Bistveni uameu njegov dal bi se izraziti v jfdnem stavku: .GrSIta poskuša opozoriti evropsko diplomacijo, da pričn6 razprave gledć rešitve kre-čanskega vprašanja." Oboroženo zastopstvo velesil na Kreti pa med tem počenja novih neodpustljivih grehov. Gla-sem včerajšnje brzojavke službenega korespon-denčnega urada, došle iz Kaneje, je poveljnik i mešanega vojaštva velesil na Kreti, Amoretti, priobčil grškemu p o d k o n z u I u Baraklisu, da naj se pripravi,ker bode moral odpotovati j v kratkem, dotlej pa naj se smatra ujetnikom. Baruklis je odgovoril na to, da se udaje s a m o s i 1 i, a Amoretti mu je priobčil takoj, da ; se on nikakor ne bode obotavljal r a -| biti silo (1!) In ta naredba se razteza na vse ( grške podanike, bivajoče v Kaueji! Isti korespondenčni urad poroča nadalje: j Uporniki so napadli utrdbo Hierapetra, ker se Turki niso hoteli udati. Neka i t a 1 i j a n s k a , vojna ladijaje streljanjem iz topov ! prisilila kristijanske upornike, da so se umaknili. (11) To pač ni Častno za kri-stjansko Evropo! da se napravi mir bi se orgauizovali iu utvrdili okviru mouarbijr. Ta socijalna slepo prenesla ptogmne ia Velikouei»6ijtt v Avstro Ogersko iu je popolnoma prezrla, da so se isti programi zasnovali v nacijnualni državi. Avstro-Ogerska ni iiacijonalno jednotua država, in kolikor je hotela postati neniko-centralistiška država, je spravljala v onemoglost nenemške narode, in sedaj tlačijo gospodovalue narodnosti v obeh polovinah cesarstva ne 1* druge narode, te»več lazvijajo tudi v*e gospoaaratvo pristranski, krivično in s tein pritiskajo na vse delavske sloje. Socijalna demokracija pozablja, da j* mogla ustvariti in okrepiti v drugih državah le radi tega, da so te nacijonaluo delo že opravile v bistvu, in da morejo vsled tega spraviti se na drugo, torej tudi ekonomiško delo. Slovanski delavci bi bili v svojem interesu dolžni stremiti k nacijonalnim strankam, da h se z njih pomočjo uredili najprej narodi kakor taki, da bi se tako osvobodili glavne skrbi in potem toliko laie lotili sc gospodarstvenega prestrojevanja. (Zvršetek pride) Politi&ke veati. V TRSTU, due 10. marca 1BU7. Državnozborske volitve. Včeraj je bila velika bitka za V. kurijo na Nižjem Avstrijskem, Moravskom, v Silez'ji, na Koroškem in v Sulnogradu. Veliki dogodek tega due je popolni poraz socijalne demokracije in nemških liberalcev na vsem Nižjem Avstrijskem. Na Dunaju je izvoljenih 6 krščanskih socijalistov — med istimi tudi dr. Lneger — iu po deželi štirje krščanski socijalisti. Med poslednjimi sta peznaua voditelja antisemitov, dr. Gessmann in Scheicher. Med poznanimi soci-jalnimi demokrati je tudi poznaui Penerstorfer, ki je o celjski bagateli pojedel svoja »demokratična* in ,mednarodua* načela in je pogumno glasoval z srditimi nemškimi nacijonaici. Čudni »ožje, ti nemški «uc. demokrat je. To bo strogi internacijo-nalci, o narodnih prepirih nočejo ni čuti, dokler ui augažovau — nemški interes. Vsega ukup so dobili krščanski socijalisti 114000 glasov, socijalni demokratje pa okolo 88000. Toda socijalni dnnokratje se lahko tolažijo z dejstvom, da so dobili pošteno število glasov, da so padli častno. Ntuiaki liberalci pa nimajo niti te tolažbe, kajti propadli so sramotno. Dobili so namreč vsega ukup le borih 7000 glasov. To je dokaz, da ta strauka ne prihaja niti v poštev več, ker uima nikako podlage več med ljudstvom. To je naravna posledica storjenih grehov na škod« ljudstva. Ta stranka je identifikovala svojo korist z državno koristjo, je teptala pravice ljudstva, ako je šlo za to, du uudi svoje tnuoško gospodstvo, nikdar ni iiuela srca ui za korist države ni za obči blagor, ampak vedno je mislila le na-se, vedno je skrbela za to, da so si nje pristaši polnili žepe na račun javnega blagostanja; lahkim ircem j« kouipromitovala tudi državo pred vso Evropo in tako rušila nje kredit in nje ugled, torej se ni plašila tudi veleizdajstva, ako je tako zahtevala korist židovskih bankirjev. In sedaj jej je prišel plačila dan: zasramovaua in zaničevana, kakor politička vlačuga, odstopa s pozorišča. Zadela jo je ljudska sodba. Toda tudi dediči te bankerotne stranke naj ne pozabijo te usode nemških liberalcev. Crpijo naj pouk iz propada te stranke. Kakor nemški liberalci, tako mora propasti prej ali slej vsaka Razll<6*ie veatl. Nadvojvoda Fran Ferdinand d' Este. Bolnemu našemu prestolonasledniku obrnilo se je zdravje toliko na bolje, da je ostavil Algir in se vrača v domovino. Sedaj se Nj. ces. in kr. Visokost mudi v Cannesu na južnem francoskem obrežju. Predvčerajšnjem je Nj. Vfl. naš cesar vsprejel nadvojvodo Frana Ferdinanda v Cap S. Martinu. . Minerva" — podružnica magistrata. Društvo „Minerva" je poznano gnezdo progressovako. Tudi ob volitvi za V. kurijo j« imela progressova stranka tu svoj sedež. Od tu so se razpošiljale legitimacije v o 1 i 1 c e m. Ali je to zakonito ? Tu treba zabeležiti nastopni slučaj. Gospod Srečko Bartelj, ravnatelj pisarne tvrdke Mahne, je letal od magistrata do liamestništva in je potem obletel vse sekcije, da bi dohil svojo legitimacijo. Vse zastonj 1 Ni je mogel dobiti. Kar so mu jo prinesli, v ponedeljek, tikom pred volitvijo, direktno iz — društva „Minerva*. Glasovnica je bila seveda popisana z imenom Hortisovim. Sedaj vprašajmo : kako prihaja društvo „Minerva* do tega, da izvršuje posle slavnega magistrata in celo take posle, ki so izročeni magistratu od si. c. kr. vlade: posle prenesenega delokrogu?! V volitvenih zadevah je občinska oblast zajedno državna oblast; ali ni žaljivo za državno oblast, da se na tako drzen način zlorablja nje aparat na korist jedli stranki, in to še taki, ki ni baš na glasu prijateljice države ?! Mi ne krivimo c.k. vlade, ke. tudi ona gotovo ni mislila nato, da bi bile Liogooe take zlorabe; menimo pa, da zahteva ugled in avtoriteta vlade, da dd natanjčno preiskati to stvar. Takimi sredstvi »o torej progressovci dosegli svojo zmago. Ali se je čuditi temu ?! Ne ni se čuditi, kajti stranke, katerim je kaj do pelitiške dostojnosti, so razorožene nasproti takim — tur-stranka, ki si zapira oči prod potrebami države in 1 &kim odnošajem, bi bili kmalu rekli, toda spomnili ki si domišlja, da bode se svojo lastno močje j smo se v hipu, d* v Turčiji na poznajo volitev, mogla dušiti, kar je tu, kar živi in kar nr,a«vm» Srečni oui iu ^ar ima svoja prava. Iu to so avstrijski narodi. S temi narodi mora računati sleherna stranka. Ako meni, da more prezirati te narode, kaže le, da ne pozna potreb države, ako meni, da sme izzivati te narode, kaže le, da n« privoica državi tega, kar jej neizogibuo treba za razvoj in za obstanek. Taka stranka nosi kal smrti v sebi 2e ob svojem porodu. Tudi uemški liberalci so bili močua stranka, močneja in bahateja nego katerakoli v Avstriji, ali padli so iu se zadišili v lastni objestnosti. To naj si zapomnijo krščanski socijalisti in socijalni demokratje, ki uastopajo dedščino liberalcev. V peti kuriji na Koroškem je izvoljen kandidat Lemisch uemškonarodue stranke. Debil je 443 glasov od 690. V Iglavi na Moravskem treba ožje volitve No, zabeležili amo tudi to tržaško posebnost: da občinska oblast svoj izročeni jej delokrog izroča zopet drugim — društvu, ki je središče naj-strupeueje agitacije. To posebnost naj vzamejo na znanje kompetentni krogi in poskrbi naj po svoji ■veti dolžnosti, da se o volitvi za Četrto kurijo ne bodo dogajale take grde zlorabe, da bodo posle politična oblasti opravljali oni, ki so poklicani v to, taki ljudje, ki ob vršenju svoje službe niti ne mislijo na to, da je v Trstu baje „superijornou italijansko in baje in/erijorno slovansko pleme, ampak, ki se zavedajo, "da je dostavljati glasovnice ravnopravnim avstrijskim državljanom 1 ! Kar se je godilo v III. kolegiju, ne srne se do. goditi več v IV. kuriji: društvo „Miiieira* ne sme postati stalna podružnica politiške oblasti 1 Za vsako ceno hočejo torej zmagati progres sovci tudi v III. kolegiju, to je, v volilnem okraja gospoda Nabergoja 1 Tako je zatrdil gosp. Vene« zian na shodu progressovcev. Za vsako ceno 1 O volitvah za V. kurijo so pokazali rudeča gospoda, kaj znači pri njih „za vsako ceno I" Tudi za cono — lastnega poštenja, lastne politiške reputacije! Res strmeti mora človek nad takim cinizmom, ki teli dr/.no proglaša nago nasilstvo za politiško pravilo. Za vsako ceno ? 1 Ne, za vsako ceno se ne sme kupovati poli tiskih zmag. Sosebno pa se nadejamo od okoličanov, da se ne dado kupiti za vtako ceno 1 I nullatenenti. Elastičen pa je ta naš „Pic-colo", to mu moramo priznati. Naj je situacija taka ali taka, on se jej že prilagodi tako, da pade na mehko stran. Argumente in razloge nateza tako, kakor da so kak kovaški meh : širijo se in krčijo, vse po potrebi. Kar je zjutraj črno, je po-poludne belo, kar je Jtn prav, je tam krivo. Ker se jim je posrečilo laškim srditežem, da so poznanimi sredstvi došli do veČine v V. kuriji Istre, proglaša „Piccolo*, da je v tem izražena volja naroda, da je to plebiscit, pred katerim treba ukloniti tilnik. To velja za Istro, dočim velja sa Goriško vse drugačno načelo. Ker smo namreč v tej poslednji pokrajini mi Slovenci v večini za V. kurijo, meni „Piccolo*, da je pač žalostno, da odločajo „nullatenenti", nemaniči. Kar velja torej baje v Istri kakor vzvišena v^lja naroda, to je na Goriškem obžalovanja vredno dejstvo. Sicer pa se prav godi goriškim Slovencem! Zakaj ne vo'ije Italijanov ?! Italijane naj volijo, pa ne bodo več „nullatenenti", ampak junaki, katerim bode „Piccolo" prižigal sveče na vseh straneh. Sicer pa je to pisarenje „Piccolovo" zanimivo tndi za neslovenske nižje sloje, ker kaže, kako si ta laška gospoda tolmačijo uživanje političkih pravic. V. kurija se je zasnovala le zato, da so prišli do volilne pravice tudi oni, ki ne posedujejo ničesar. Laška klika pa zastamuje volile« te kurije, da so — nemaniči in izvaja nekako, da /ato ne bi smeli imeti volilne pravice ! Gorje onim, katerim taki ljudje kroje politiška prava 1 Sicer pa naj „Piccolo" le molči o „nullatenenti" sosebno tedaj, kadar govori o deželi goriški. Med na3im ljudstvom po Goriškem je imo-vitnikov in siromakov, toda — hvala Bogu — vsi so samostojni posestniki ali kmetje. Ako pa hočemo videti na Goriškem resničnih ne-maničev, iti naia je v Furlanijo, kjer žive svoje borno življenje sužnji-koloni, katerim se niti ne sanja, kaj je to: samostojni kmet! Taka je ljubi ,Piccole«. Naše ljudstvo po deželi je najmanje za 60 let pred vašim furlanskim, kar se dostaje duševnih zuožnostij; kar pa se dostaje gospodarskega položenja, o tem pa niti primere ni. Ako „Piccolo" ne veruje nam, pa naj povpraša pri goriških trgovcih. Le-ti mu lahko postrežejo natančnimi podatki. Ožja volitev v V. kuriji v Ljubljani. „Slov. Narod" piše: „Zmagali so klerikalni analfabetje, in sicer v vseh treh okrajih. Ponosen ua izid volitve — na svoje volilce ne more biti ponosen — se „Slovenec* sinoči iz nas norčuje, ker smo rekli, da bi bila narodna stranka lahko zmagala, da se je količkaj potrudila. Ne zamerimo, daje „Slovenec* vesel svoje zmage, a da jo je dosegel samo, ker narodna stranka ni nič storila za zmago svojih mož, to si lahko po številu mestuih volilcev izračuna. Kaj je pa narodna stranka storila? Klerikalci so prirejali shod za shodom, narodui kandidat ne jednega, klerikalni agitatorji so lovili volilce po hišah, delavnicah in gostilnah, narodna strauka sploh ui imela agitatorjev, klerikalci so imeli 12 ali 16 tijakarjev najetih, uarodua strauka ne jed-nega, klerikalci so potrosili ogro ono denarja za agitacijo, narodna stranka ne novčića. Klerikalci so kupovali glasove po kroni — kakor vse, tudi to lahko s pričami dokažemo — narodna strauka pa se niti menila ni, kako volijo nje pristaši. Na volišče ni prišlo 30 naroduih volilcev, kateri imajo voliluo pravico tudi y mestni kuriji, kar so narodni kaadidatje dobili gl^ov, dobili so jih iz vrst delavcev, ue da bi bil delavcem kdo kaj prigovarjal. Ko bi se bila narodna strauka le polovico tako potrudila, kakor klerikalna, ki je cel6 po žgan-jainah pobirala „volilce* in vlačila ua volišče prave bassermauske značaje, zmagala bi bila z ogromno večino." Tako „Narod*. Nam pas« je .tekam čudno vrtelo pred očmi, ko amo Čitali to — obsodbo na-rodne stranke. Iz Tomaja nam pišejo: Tudi pri nas smo* proslavili pusta po starem običaju. Mladina se je nekoliko zavrtela, mi stareji pa smo si privoščili kapljico zdravega vina. Tako smo se stari in mladi iznebili za trenutek mučnih skrbij. Kdo bi nam mogel zameriti to? Saj nas zadosti tarejo razne skrbi in nadloge. Kdo bi si bil rrislil, da bode take bolezni pretile našemu vinarstvu, tej jedini nadi našega kmeta P Pred leti je prišla peronospora, sedaj se je tej šibi pridružila še filoksera. Toda, žal, to je še-le filoksera št. 1. K tej se je pridružila še trtna uš št. 2 in to na narodnem polju: strastne agitacije, prepiri, nesloga, obrekovanja itd. Užaljeni smo čitali nedavno dopisa v .Brivcu" in v „Soči", v katerima se pripisujejo našemu načelniku take lastnosti, katerih isti nima, n. pr. oderuštvo. Čemu spravljati v javnost taka očitanja, saj se lahko vsakdo prepriča iz javnih knjig o stvari. Isto tako ni res, da g. načelnik ne bi bil narodnjak in da ruši naše društvo. On vrši zvesto svojo dolžnost. Ako pa n. pr. še ni dovr-Seno pokopališče, na tem pa ni kriv on, ampak so krive razne neprilike. Sicer pa bode pokopališče skoro dodelano. Še enkrat ponavljamo torej : naš načelnik je j pravičen in za občni blagor vnet mož. Bog nam ga ohrani še mnogo let ! Već obtinarjev. Iz Jelian nam pišejo: Marsikaj bi ae dalo pisati od tu, toda za danes zadoščaj, da navedemo le jeden drastičen slučaj. Kolikor smo poizvedel!, pogodilo se je tukajšnje županstvo z ne- : kim zidarskim mojstrom za popravo župne cerkve, * pokopališča, občinskega poslopja, župnišča in kapetanije. Zidar je prišel v Jelšane, da izvrši pogojeno j delo. Ker pa hode rabil mnogo dobrega peska iu ! apna, obrnil se je do tukajšnjega cestnega nadglednika Rothmayerja s prošnjo, da bi mu le ta j prepustil nekaj peska, ki so ga njega podložni I nabrali na državni cesti. Toda žena tega držav- ! nega orgaua se je zadrla nad zidarjem, da za ona dela ne dobi peska ne zastonj [iu ne /.a denar. Tudi K. se je baje sam že veeaiat izjavil proti drugim osebam, da za omenjene poprave ne bode smel ni do vzeti na državni cesti ni jedne lopate peska. Stvar je zanimiva zato, ker smo uverjeni, da to postopanje izvira le iz nasprotstva do sedanjega narodne«?* občinskega zastora; i^tot.ako pa je jasno, da se to nasprotje ne vjema se splošno koristjo. Ali jo c. kr. služabnik, kakoršen je gosp. Rothmayer, postavljen za to, da nasprotuje javnemu uradu? Ali ni marveč postavljen za to, da vrši svoj posel P Mož se čuti tu jako domačega in ti dovoljuje malo preveč svobode. Ne govorimo o tem, čegav je pesek, ki se nabira po jarkih ob cesti, ali to vemo, da tudi občinarji prispevajo za vzdrževanje cest in za — plačo g. Rothmayerju I Čas bi on torej, da se nekoliko poum tega gospoda, da ue bode mislil, da se človek pričenja se le pri Rothuiayerju iu da drugi ljudje nimajo druzega posla, nego molčati iu ubogati g. Roth-mayerja. Gospej Žefi je saveda hudo pri srcu, da ne nosi več županovih hlač; pa nk ; mnogo je bilo tudi ranjenih in nekoMko pohabljenih. Potrjuje se vest, da so hašibosuki prekoračili demarkacijsko črto redne turške vojske in da so se p .prijeli ofenzive. Konzuli z;.utevajo od admiralov odredeb proti gibanju bašibozukov in proti plenjenju vasi. V okolici Herakleiona je bil včeraj boj, v katerem je padlo 6 Turkov m 25 je bilo ranjenih ; zgnba Kristijanov nepoznana. London 10, „Times* javlja : Grška vlada je zaukazala Vassosu, naj naj se izogiblje vsakemu sporu z vojaki vlasti in se umakne v notranjost otoka. Grško brodovje je priplulo v zaliv Arta in obkoljuje tam turške ladije. iJKF" Za slabotne bolohave vsled pomanjkanja km ne živoih, blede in bU-botne otroke ; izvršilnega okusa in preiskuženaga učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunnj*ka cesta) pvipoiofceno od mnogih zdravnikov. — Pol leterska ate k < niču v. lja 1 gld., pi t p»l literskik steklenic 4 gld. 50 kr bot^a lO. marca »vjf, danns včeraj L. -vui » papirju . . . 100.30 100.35 „ v unbr«. . 100 30 100.35 " trijuka rei.trt v alahi . . 122 55 122.40 „ v kronali . . . 100.60 100.70 'iciitnc akcijo . ,.',.. 356.10 366.75 i »ndori 10 Lat........119.90 119.90 -j.jtooni.........9.53'/, 9.53"/, tr »r1 . .....11.74 11.74 M/i O ali. lir .... 45.05 46.— Praga. % »'.ikar for. ll.65do!l*70. Za ■aj f. ll.ST.^miraa. Prmgm. Caatrtiaf«! aa»i, postavlja* v Trat t carin« vred j t 31 2R —*— Concaaa? •e-sosa 7»0er» <175' *. t rl*f«h aodih 8S*— dmv.-0. ft.ij u,.aiui loort •••meč *a BITI 50.60 S jnli 57.75. ■amkw;. Samca go >d avar»a« »• mare 46.25 ta saj* 46 50, *m aeptainbor 47.75 aa deoambar 48.— alatne, ZELEZNIŠKI VOZNI RED. Driavna ieleznioa. (Postaja pri sv. Andreje). Od d,U 1. oktobra 1896. ODHOD: v FTerpelj<\ I,jub!j:in>, na Dnnaj, v Beljak, v Herpelje, Rovinj. Pulj, Divačo in na Dnnaj v llerneljo, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 6.30 pn-lp 8.35 r 4 40 pnpol. 7.80 „ llerpolje (in o 1 1 le r pulj brzovlak v Pulj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlak ob praznikih 9.20 popol. v Divačo. DOHOD: 8.05 predp. is Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ is rulja, Rovinja. 11.15 „ is H"rneij, Liuoljane, Dunaja. 7.05 popol. is Putfa, Ljubljane, Dunaja." 9.45 n brzovlak is Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 popol. iz Divače. (J ieleanloa (Postaja južne železnice.) Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD: predp. brzovlak na Dunaj, sveza s Reko. „ brzo vlak v Nabrežino, Benetke, Rim. . omnibua v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. „ poitni vlak na Dun^j, zveza a Pešto in Zagrebom, popol. omnibus v Kormin. n omnibua v Nabrežino, Videm, Rim. „ poštni vlak na Dunaj, sveza s Reko. „ brsovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko n brsovlak v nabrežino, Videm, Rim. „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. „ mešani vlak do MiirzzuBchlaga. DOHOD: 6.48 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, itd. : 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabretfne. 58.35 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.90 „ poštni vlak z Dunaja, zveza * Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rini«, lienetk. 11.20 „ omnibna iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.36 „ omnibuB iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.41 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine;-8.66 „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko. 7.45 8.25 9.-9.55 12.50 4.40 6.20 8.05 805 8.45 10.- w Zdravljenje krvi - Caj „Tisočer nI uvel" (Millefiori). Cisti kri tor je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Se peče v želodcu, knkor proti slabemu probavljanju in hemoroidom, .leden omot za ozdravljanje, stoji uO nč, tor ae dobiva v odlikovani lekarni PRAXftiARER „Af dne Mori" Trst, veliki trg. Trgovinske brzojavke in v mati. Btilttnp ita. Pftenic« ».ujeson 7'40 7 41 i ^onion r.a ■pomlad 1897 8.04 do 8 05 Ovea za spomlad 5*90—6'92. R? '!•> spomlad H.50—H.62. koruza z , maj-juni 18»7. 3.76"3.77 l**ouuik. uo»e od 7v tiil. f. 8 80-885 od 79 kilo. 8.40—8-45., on no u,t. t. 8'45—8*50 od 81. kil. t. 8-50 8 60 v-il Hy V.II. for. .f^omao 6*10 — 8- — MO..O 5 66 -6-10. Pšenica: Bredno ponudbe omejeno povpraševanje. Prodaja 20000 mt. st. Vremo: lepo. Assicurazioni generali v Trstu (društvo jo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztognolo svoje dolovanjo na vae vejo zavarovanja posebno pa: tu« zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in resorva dne 31. decembra 189*. f 68,071 673-84 Premije za poterjati v naslednjih letih f. 30,541 70064 Glavnica za zavarovanje ži-venja do Si. decembra 1894 f. 169,929.H25-03 Plačana povračila: a) v letu 1894 t. 9.737.614-48 b) od začetka društva do 81. decembra 1894 f. 262,401.706-51 Letni računi, izkaz doaedaj plačanih od-ikodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobo v Trstu v uradu društva: Via dolla Stazion" : j i lastnej hiši. 12—12 Rojaki pozor! Via delle Psste, st. 3 nasproti Pitsehnu •dprl sem novo pekarno in sladščicarno. Kruh, vsaki čas, bel, fin 14 nvč. K. , z mlekom 16 in 18 „ . „ z o a-jli.m 20 , 24 , „ Moka injfioHisa 14, 16, 18, 20 in 24 nč. kilofr. Imam -apMvjal tete: ruski in kiiieški čaj, sladščice kavo i;» r ;k .lad i ter biskvite Antona Gat.ti. Na iloni pro>to ! Pošiljatev od 5 kil. naprej le proti povzetju rVne imuni nizke, da nikjer ni takih; priporočam se Vam rojaki ndanostno A. širca. Riunione Adriatica di Sicurta 24-2 v Trutu. Zavaruje proti požarom, prevozu po auhem, rekab in na morju, proti to&i, na iivenje v vaik kombinacijah. Glavnica In retsrva drsitva dne 31. decembra 1891 Glavnica društva Premij na rezerva zavarovanja na življenje Premljna reserva zavarovanja proti ognju Premijna reaerva zavarovanja blaga pri prevažanju Resorva na razpolaganje Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (A) , Reserva zavarovanja proti pre- minjanjn kurzor,bilanca (B) Rezerva Bpeoijaluih dobičkov zavarovanja na življenje „ Občna resorva dobičkov „ Urad ravnateljstva t 'V!« \ nldlrlvo ti (v lastnej hiš). gld. 4,000.000*— „ 13,326 346-98 1,632.248-22 49.465.07 500.000'— „ 338.822.49 pf 243.331 83 , 500.000-— „ 1,187.164.86 Svečar v j IfflPAf^ Solkanska cesta Gcrlcl IVurMU 5t. 9. priporoča velečastitemu avečenstvu, cerkvenim upravam, ter slavnemu občinstvu pristne voščene sveče kilngmm po 2 gld 45 n&. II« ao ono sv f , koje noaijo protokolirano tvornično znam* ko, nopokvarjop«', jamčim so svoto 1000 kron. Sveče si'Vicj.< vrste za pogrebe in posti ansko raz-Bvetljavo cerkva dobivaj" se po jako nizkih cennli. Prodajem tudi tamijan za cerkve: Lacrima najlineji.......klgr. po gld. 1.20 običajni....... „ „ „ 1.- Granis ................„ r „ —.60 Blago po^ilj« se na vso strani avstro-ogeisko monarhije poštnino prosto. Borzni trg št. 14 Sedanja razstava: \ Jako zanimivo : potovanje preko t Carigrada i Aten. Ustopnina 20 novo. otroci 10 nov. Zaloga vina Antona Polley-ja v Sežani« Pristna bela in črna vina po 23 do 28 gld. hektoliter. Pošilja iu razprodaja so le od 50 litrov naprej. 1 on n i e s iinMjana. > i G. T Ljubljana. Tovarna strojev in kovačnica za kotle. Specijaliteta: žage in stroji /.a obdelovanje lesa. V i LI-IIX R A r, ti nvstr. Iroflimen simla m t rpfovino in obrt v Trfttu. ?sove? /h vplačila. ■ ^ipIrJIK nn V nnp^'^npO' nu Ml fnlkft^ 21/, 8- 30- 80-dnevni odk»/. 2u/„ 2J/i a-mrandni . £*/0 3% I . fi- , 21/B°/. >»' ra -o morujo izulučati v idanjih ban <« i li av-'tr. voli,, sto|>ijo' t, 7, (h]>»m 5. fobrarn, 9. f< brara in cdnohi d ni::)'5a t. 1. po dotičnih oiijavah. ■ t'rr-.iii ua vnali »vot-« V nninlnonlh brez obrnsti Naka/iuce u Duu.. 'rtlh-'. 1'ehto, Brno, l.vov, Tiupavo, žtoJio kako; za Zagreb Ar\d, Bielitz, Gablnnz, ftrndco, S i b i n j InorKiHt C o love«, Ljubljana, Lin-' Olomuc, Hoichenberg, Sa«7, in Solnograd, b r o • iroSkcv Kupnja in prodaj: vTudnn-i>:. liv Iz kukor tudi vnovčpnjo kti':>oov proti odbitku 1 °l„0 provifljrt. nkaec virch vrst pod najumostnejSiini pogoji. J* r e d u j m i. na Jamoeviu thtino pogoji po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu Parizu. K«ro-linu ali » drugih niostlh — provizija po jnko umestnih pogojih. KreditlP pi»ma mt katerokoli mestu. Vložki v pohrano sprejemajo v pohrano vrodnoslni pa. ir ji, ilst ali nrebi-iii do tuir inozemski bank<*s'^> po pogodbi. N«hu blugajna izplačuje nakaznl<->< narodne banko itnlijjin• v italijanskih frankih, ali i o dit«v »n»m oorau. Trst, felirura 19i>6. Lastnik keusorcij liata .Edinost". Izdavatelj in odgovorni uredn k ; Frau Goduik. — TiMfc.ar.ii: iMlrne v Trst«. r i: T01