POŠTNI QLA^mu
Stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik IV.	V Ljubljani, dne 15. avgusta 1924.	16. številka
t
ki bo v nedeljo, dne 17. t .m. ob pol treh pop. v Mestnem
dOmil. Za udeležence izven Ljubljane je dovoljena polovična VOŽnja na Železnici. Kupi se cel vozni listek, ki se pri dohodu v Ljubljano ne odda, na občnem zboru dobi potrdilo, nazaj se pelje brezplačno z istim voznim listkom. Pričakuje se za gotovo prihod predsednika Saveza g* Tome Jovanoviča, kateremu na čast se priredi banket. Zato naj se udeleže letošnjega občnega zbora Zveze, ki obhaja obenem petletnico svojega obstoja, po možnosti vsi službe prosti poštni nameščenci.
Zveza poštnih organizacij.
S. Staut:
Poštni dom.
Zadnje čase se govori mnogo o lastnem domu poštnih nameščencev v Sloveniji. Slišali smo že dosti predlogov, vendar se mi zdi, da do danes ni bilo niti enega, ki bi ga mogli sprejeti kot svoj načrt, ki nam bi omogočil, da si postavimo v doglednem času lasten poštni dom. To pač vsi vemo, da pri današnjih razmerah ne pridemo do potrebne glavnice niti s prostovoljnimi prispevki, niti potom tombole ali veselice. Tovariši, zidanje stane mnogo denarja in , če mislimo resno na to, potem pripravimio najmanj 10 milijonov dinarjev. Kaj ne, to je številka, ki nam v naprej vzame ves up in nado, da bi mogli mi poštarji sploh kdaj razpolagati s tako velikim kapitalom. Jaz pravim, da! Le resno voljo in pravo stanovsko zavednost moramo imeti.
Vsi tožimo, da smo reveži! To smo tudi, poedinci namreč, toda vsi skupaj predstavljamo veliko bogastvo. Pomislimo samo, koliko izda država samo poštnim nameščencem na mesečnih plačah. Tu bi bilo skrito to zagonetno vprašanje, kako in kje priti do denarja. — Moj načrt bi bil, združiti našo denarno moč tako, da posameznik pri tem ne trpi materialne škode, pa tudi ne občuti preveč, kdaj in kako je posodil del svoje denarne moči v korist naši skupnosti. Vso stvar sii zamišljam ta-ko-le:
Ustanovi naj se delniška družba »Poštni dom«, katere cilj bodi, postaviti lasten dom poštnim nameščencem v Ljubljani. Član te družbe postane lahko vsak, tudi neorganiziran poštni nameščenec, Ker se potrebuje kapital 10 milijonov dinarjev, naj se izda 10.000 delnic a 1000 Din. Imejitelj delnic postane delničar z glasovalno pravico v upravnem svetu. Delnice naj bi se odplačevale v mesečnih obrokih, ki naj ne bodo manjše od 100 Din, vendar morajo biti vse podpisane delnice vplačane najkesneje v 3 letih. Če podpiše, vzemimo, teh 10.000 delnic 3000 članov, dobimo potem že v prvem obroku kapital od 300.000 dinarjev. S tem denarjem lahko kupi komisija, ki jo v ta namen upravni svet izvoli, stavbni prostor, razpiše natečaj načrtov itd. Vsi naslednji obroki se morajo takoj čim1 najplod-
nejše naložiti vse dotlej, dokler se kapital ne potrebuje. To bi se po mojem mnenju zavleklo kaki dve leti, v tem času pa naš denar najmanj podvojimo, ker ni težko naložiti kapitala, ki bi se obrestoval s 50 odstotki.
Vem, da si bo marsikdo mislil, kako so delničarji naložili svoj denar, mnogo bo tudi takih, ki bodo mislili, da so svoj denar vtek-nili V'zid, nimajo pa od tega ničesar. Tudi to naj v kratkih besedah zanikam.
Pred vsem je potreba, da si postavimo dom na kar najbolj prometnem in lepem kraju, to je predpogoj. Ko je stavba gotova, se takoj oddajoMokali najboljšemu ponudniku, razen najnujnejših prostorov, ki bi jih rabili v društvene svrhe (dvorana za sestanke, čitalnica itd.). Zamislil sem sj stavbo kot prvovrsten hotel, restavracija, kavarna, eventualno tudi trgovski lokal. Potem ne bo težko izbiti 500.000 Din najemnine. S tem kapitalom bi začela d. d. šele izpolnjevati drugo nalogo, kj si jo je ob ustanovitvi nadela: kapital tako plodonosno naložiti, da se bb obrestoval s 75 odstotki. Tako bi se glavnica, če odbijemo 25 odstotkov režijskih stroškov, vsako leto za polovico povečala. Ako se je naložilo prvo leto 500.000 Din, bi razpolagali prihodnje leto s 750.000. tretje s približno 1 milijon 300 tisoč dinarji itd. V šestih ali sedmih letih bi razpolagala družba zopet z glavnico kakor ob ustanovitvi. O nadaljni usodi družbe odločujejo potem delničarji. Do tega časa bi pač morali žrtvovati obresti v korist domu, to bi bila pa tudi edina žrtev, ki bi jo delničarji doprinesli. Kajti vsako nadaljnje leto družbinega obstoja se bodo delnice brezdvomno kar najugodneje obrestovale, kajtli z glavnico 10 milijonov dinarjev srečno špekulirati, pomeni, v par letih kapital ne podvojiti, marveč potrojiti.
Naj omenim še na kratko koristi, ki bi jih imeli takoj, ko bi se stavba izročila prometu: člani bi imeli- v domu režijsko hrano in prenočišče, organizacije pa potrebne lokale. Koristi pa, kadar bo dom plačan, pa vsi poznamo.
To so misli, ki sem jih hotel napisati v korist našemu domu. — Trdno sem prepričan, da bomo v okvirju tega načrta s pravo stanovsko zavednostjo in požrtvovalnostjo kmalu v lastni palači.
Poštni kongres.
(Nadaljevanje.)
7. Poročilo o posebnem zakonu za ptt. stroko in volitev odbora za izdelavo tega zakonskega načrta. Toma Jovanovi|č izvaja: Nekateri govorniki so' kritizirali uradniški zakon, češ da ni za nič, da niso z njimi zadovoljni in da se čudijo govornikom, ki hvalijo tak zakon. Res, da ni zakon idealen, toda z mirnim srcem lahko trdi, da je masa z njim za^ dovoljna, da je večina dosegla to, kar ji priti-če. Dejstvo je, da je naša stroka; pri prevedbi boljše izpadla nego druge stroke. Ravno tako pa je seveda res, da se mnoge naše zahteve niso upoštvale in da je ostalo še dosti krivic, ki se morajo poravnati. Telefonistke bi morale priti po uredbi o razvrščanju v 111. kategorijo^ prevedene pa so v zvaničnike, ker ministrstvo kljub uredbi zahteva 4 gimnazije za 111. kategorijo. To je pač pogoj za nova postavljanja. ne pa za prevedbo ob prehodu. — Zadevo bo odločila glavna kontrola, odnosno parlament. Savez je imel za prevedbo in razvrstitev ptt. nameščencev poseben načrt: zahtevali smo izenačenje vseh uradnikov ptt. stroke, zahtevah smo za vse ptt. osobje, od generalnega direktorja do poslovnega uradnika, II. kategorijo. Savez pri tej zahtevi ni uspel in se je delalo po birokratskem načinu. Uradniki pri ministrstvu in pri direkcijah, kt niso premetavali vreč v ambulanci in ki niso poduhali prahu špedicije, ne bi smeli tolmačiti in urejati: zakonov za ptt. osobje. Podlaga vsemu je strokovno znanje, na tej podlagi bi se morali uslužbenci razvrstiti. Tudi se ne pomisli, da je poštna stroka čisto druga in drugačna služba, kakor druge stroke državne uprave. Pošta je. kakor železnica, prometna ustanova, pri pošti se dela dan in noč, promet mora iti naprej, poštni ustanovi so izročene in zaupane najvažnejše, najbolj tajne stvari, ki gredo med svet po ambulanci, po brzojavni žici, po telefonu in po radiotelegrafiji. Razen železnice se ne more primerjati nobena panoga državne službe s poštno stroko, zato morajo veljati za njo iste ugodnosti kakor za železnico. Absurdno je, če pomislimo, da ima železniški sprevodnik, ki spremlja vlak in ščioljc vozovnice, že po 25 letih pravico do polne pokojnine, dočim znaša za poštarja-ambulancarja, ki se pelje v istem vlaku, dela brez odpočitka, vleče s seboj milijone vrednosti, nosi velikansko odgovornost, službena doba 35 let. To je v nebo vpijoča krivica, ki se mora popraviti. Ta in druge krivice, ki jih trpi ptt. uslužbenstvo pod novim zakonom, ki velja za vse državne nameščence, se pa more popraviti samo s specialnim lastnim zakonom. Če imajo vojska, železničarji in sodniki svojo lastno službeno pragmatiko, kdo more braniti to pošti kot najvažnejši prometni ustanovi? Zato stoji Savez z vso odločnostjo na stališču, da se mora izdati za ptt. nameščence poseben zakon. Naša glavna zahteva gre po skrajšani službeni dobi, in sicer za ambulancarje 25. za ostalo ptt. osobje pa 30 let. Predlaga, da se izvoli poseben odbor pravnikov in strokovnjakov iz ptt. stroke, ki naj izdela načrt za spec. zakon, in da naj da
Savez iz svoje blagajne 10.000 Din za nagrade in kritje stroškov temu odboru. Kadar bo načrt gotov, se razpošlje vsem oblastnim organizacijam v pregled in oceno, nato se skliče izredna skupščina. — Predsednikovo- poročilo se z odobravanjem v vseh točkah soglasno sprejme.
8. Referat o potrebi proštno-brzojavne šole z internatom glede na novi zakon o uradnikih civilnega reda. Predsednik prečita poročilo o takojšnji otvoritvi poštne in brzojavne šole. Kakor znano, je predpisan z novim zakonom za dosego mesta poštno-brzojavnega uradnika II. kategorije 6 razredov srednje šole in dve leti poštno-brzojavne šole. S samo šolo pa ne bo dosti pomagano, ker se bo težko dobilo kandidatov, ki bi šli s 6 gimnazijami še na poštno višjo šolo v Beograd, zlasti za kandidate iz drugih, oddaljenejših pokrajin države bo težko, iti se šolat v daljnji in dragi Beograd. Zato mora poštna uprava po vzorcu vojne akademije zgraditi primerno palačo za gojence poštne akademije. To bi bil internat, v katerem bi imeli kandidati na državne stroške popolno preskrbo, kjer bi imeli učne prostore in primerne, higienične sobe. Toda vse to je za nas in za poštno upravo trenotno brez pomena. Če se ta šola tudi že letos otvori
—	pred novim letom bo skoraj neizvedljivo
—	preračunajmo sedaj: šola bo trajala dve
leti, takrat bo kandidat ravno zrel za vojaško službo, ne glede na toy da ne more postati državni uradnik, dokler ni zadostil svoji vojaški dolžnosti; zato bo moral iti po končanem izpitu mesto k pošti — k vojakom. Tako leži na dlani, da po tem načrtu še 4 leta ne bomo imeli naraščaja v ptt. stroki Kdor pozna sedanje, na skrajni minimum skrčeno osobje v naši stroki, kdor pomisli, da od tega minimuma še vsak dan kdo odpade, bodisi s smrtjo, upokojitvijo, ostavko itd., ta ve, da je sedanje stanje vzdržno komaj še par mesecev in da je doba 4 leta naravnost absurdum. Štiri leta brez pomladka v poštni stroki, se pravi bankerot pošte, telegrafa in telefona v naši državi. Zato se mora takoj razpisati natečaj za 400 kandidatov Pt. uradnikov II. kategorije v vsej državi, ki naj bi absolvirali začasno zasilno pb. šolo in se potem; čim prej nastavili, da se zamaše tako vsaj-največje vrzeli. Dokler ne bo internata, naj bi dobivali kandidati državno podporo, adiutum po 700 Din mesečno. Kesneje pa se mora vsekakor ustanoviti internat, kajti brez njega ne bomo dobili dovolj kandidatov za poštnoprometno uradnl-ško Službo.______________(Dalje prihodnjič.)
Organizatorično gibanje.
ZAPISNIK
širše odborove seje Zveze od 25. julija 1924.
Predsednik otvori sejo in določi nastopni dnevni red:
1.) Poročilo o kongresu. 2.) redni občni zbor Zveze, 3.) predlogi in vprašanja.
1.) Tajnik poroča na kratko o kongresu Saveza ptt. nameščencev v Beogradu od 12. do 14. julija. Ker izide obširno poročilo o kongresu v »Poštnem glasniku«, se omeji samo na najvažnejše točke, ki so se obravnavale na kongresu. To je zahteva po specialnem zakonu za ptt. osobje, otvoritev poštno-brzojavne šole na sedežu vsake direkcije in prevedba pisarniških služiteljev v zvaničnike odnosno uradnike III. kategorije, če ustrezajo predpisanim pogojem. Na letošnjem kongresu smo spoznali velikopoteznost in velikansko važnost bolniškega fonda, ki ga ima Savez za bolne člane. Prepričali smo se, da je ta ustanova velekoristna, zato jo bo treba razširiti na ptt. uslužbence cele kraljevine. Pravila objavimo v »Poštnem glasniku«, člani, posebno pa voditelji organizacij naj ta pravila dobro prouče, na kar bo razpravljala
Zveza o pristopu nlaših članov v bolniški fond. Kongres je tudi sklenil, da se ustanovi za vso državo enoten strokovni list »Poštam ski Glasnik« in da naj majhni pokrajinski lističi prenehajo. Ustanovitev centralnega glasila seveda toplo pozdravljamo, nikakor pa ne moremo za to ceno žrtvovati našega »Poštnega glasnika«, ker imamo slabe izkušnje, kako se tiskajo v Beogradu slovenski članki ,i;n ker se bojimo, da bi število sedanjih naročnikov našega »Poštnega glasnika«, okrog 1200. padlo na komaj 200 naročnikov centralnega »Poštanskega Glasnika«. Zato smo odločeni, da obdržimo za enkrat svoj list, dokler se morda razmere kako ne predrugačijo.
K tej točki se priglasi še več članov odbora, ki grajajo postopanje ljubljanske direkcije, češ da je v škodo osobju. Ministrstvo je samo priznalo, da nobena direkcija ne nastopa tako nesamostojno in boječe kakor ljubljanska. Tudi pisarniško poslovanje, odnosno reševanje spisov pri naši direkciji bi bilo potrebno remedure. Znan je slučaj, da je ležala prošnja nekega poduradnika za nakazilo pokojnine 3 mesece pri direkciji nerešena.
Priglasita se še tov. Jereb, ki protestira, da ni bil nihče od prometnih uradnikov poslan na kongres v Beograd, in tov. Mayr, ki predlaga, da naj Zveza intervenira pri čekovnem zavodu glede uvrstitve pisarniških služiteljev v zvaničnike.
2.	) Predsednik izvaja: Zaradi poizkuša reorganizacije Zveze in zaradi kongresa Saveza se je letošnji občni zbor Zveze zavlekel, zato je potrebno, da se zdaj čimprej vrši. Tov. Čeh in Jereb grajata, zakaj je Zveza prekinila razgovore z maturanti in računarji glede zopetnega vstopa njihovih društev v Zvezo. Kakor sta informirana, želita ti dve društvi, kakor tudi društvo upravnikov, zopet vstopiti v Zvezo, zato ne bi smela Zveza zamuditi nobene prilike, da se stvori zopet enotna Zveza. — Na to tajnik: Ni res, da bi bila Zveza samovoljno prekinila ta pogajanja. On je vodil kot pooblaščenec Zveze razgovore z juristi, maturanti in računarji glede pogojev, pod katerimi bi ta društva lalhko vstopila oziroma ostala v Zvezi. Njemu ne more nihče očitati, da ni delal tega z vso iskrenostjo in da si ni prizadejal vse, da bi bili zopet združeni vsi poštarji v eni sami organizaciji. Toda pogajanja so se prekinila na željo zastoprtika društva poštnih maturantov, ki je izjavil, da to vprašanje še ni zrelo in da se mora počakati, da se pomire duhovi. Jasno je, da se Zveza ozir. njen tajnik po taki izjavi ni mogel dalje usiljevati. Kakor pa čuje. žele društva maturantov, računarjev in upravnikov zadnji čas resno, da vstopijo zopet v Zvezo pod edinim pogojem, da sle izmeni oseba sedanjega predsednika. Baje ostane tudi društvo juristov samo pod tem pogojem še dalje v Zvezi. Tajnik neče vplivati na člane odbora glede načina rešitve tega vprašanja, upa pa, da bodo gledali pred vsem na interese Zveze in skupnosti. Prosi pooblastila, da se sme še nadalje razgovar-jati s temi'skupinami za slučaj, da bi te skupine to želele. Isto predlaga tov. Jereb. Z večino glasov pa obvelja predlog predsednika, ki predlaga, da naj društva, ki žele pristopiti v Zvezo, prijavijo pismeno svoj pristop.
Glede občnega zbora se sklene, dal se bo vršil v nedeljo 17. avgusta ob pol 15. v Mestnem domu z običajnim dnevnim redom, ki ga prinese »Poštni glasnik«.
3.	) Tov. Kovačič interpelira predsednika zaradi dopustov pri prometu. Dasi je dopust z zakonom zajamčen, vendar ne bosta mogli dve tretjini poštnih uslužbencev iti letos na
dopust, zlasti ne nižji uslužbenci. Predsednik pojasni, da je interveniral glede tega pri g. direktorju, ki je izjavil, da nima osobja, pač pa da je pripravljen, takoj sprejeti nove slu-žitelje. Osebe, ki žele vstopiti v poštno službo, naj napravijo samo prošnjo, pa jih bo takoj sprejel v službo. Tajnik prosi odločitve, ali naj se objavi v »Poštnem glasniku« novi uradniški zakon ali ne. V zadnji številki lista je obljubil, da prične objavljati novo službeno pragmatiko, zdaj je pa dobil od več strani proteste, da naj se ne trati papir s tako dolgoveznim zakonom. Odbor sklene, da se novi zakon v »Poštnem glasniku« ne objavi, ker bi vzelo to preveč prostora in ker se mora pač vsak uslužbenec za svojo pragmatiko toliko zanimati, da si kupi tozadevno brošuro1, ki stane samo 8 Din. — Končno se še sklene, da se bo vršila Pfed občnim zborom še ena seja širšega odbora Zveze, na kar zaključi predsednik sejo ob 22. uri.
člani sekcije pozor! Razposlali smo prav vsem svojim članom posebno okrožnico. Ponovno opozarjamo, da se vsakdo drži discipline In da se brezpogojno ravna po navodilih naše okrožnice. Zaupajte upravnemu odboru Sekcije, ki pozna težko situacijo, v kateri se nahaja organizacija In ki bo ukrenil edinole to, kar je v interesu naših članov. Poživljamo ljubljanske tovariše In tovarišice, da se vsi brez izjeme udeleže občnega zbora Zveze. Udeleže naj se ga v kolikor mogoče v največjem številu tudi člani z dežele, vsaj iz ljubljanske okolice. Vsi oni tovariši in tovarišu ce iz mesta in dežele, ki se občnega zbora ne morejo udeležiti osebno, naj nam brezpogojno in pravočasno pošljejo podpisana pooblastila. Za po_ lovično vožnjo je potrebno ukrenjeno. Naša moč in zmaga je disciplina. Sekcija.
Izjava.
Širijo se govorice, ki imajo namen, da vzbude nerazpoloženje napram podpisanemu društvu. Da jih preprečimo, podajamo sledečo izjavo:
1.	Dne 22. septembra 1923 je dalo društvo Zvezi poštnih organizacij dobesedno to izjavo: »Na dopis z dne 20. septembra 1923 izjavljamo, da stoji društvo v pogledu uvrstitve poštnega osobja na s v o j e č a s n o dani izjavi, da ne bo nasprotovalo stremljenju, da se za prehodno dobo uvrsti vse uradništvo poštne stroke v drugo kategorijo.«
2.	Na odborovi seji društva, ki se je vršila dne 27. maja 1924, se je s o g 1 a s n o sklenilo, da ne napravi društvo proti prevedbi bivših oficijantov in oficijantk niti najmanjših korakov, dasi je bilo za to od neke strani naprošeno. Ta sklep odborove seje je bil dne 5. junija 1924 tudi na širši odborovi seji soglasno sprejet.
Maturantsko društvo poštnih prometnih uradnikov za slovensko ozemlje v Ljubljani.
A. Wolf,	Peter Cerar,
t. č. predsednik.______________t. č. tajnik.
Še ena izjava.
Na izjavo maturantskega društva v današnjem Glasniku hočem dodati nekaj kratkih pripomb, ker sem slišal, da leti očitek te izjave v prvi vrsti na me.
To, kar trdi izjava, je golo dejstvo, ki ga ni zanikal nikoli nihče. Ravno tako nisem niti jaz, niti kdo drugi nikoli govoril, da je maturantsko društvo kot tako oficielno nastopalo proti naši skupini in proti temu, da bi bila prišla ta v II. kategorijo'. Nihče od nas ni tako naiven, da bi pripisoval maturantskemu društvu nedoslednost v njegovem oficielnem delovanju, saj proti obveznostim ne nastopa nihče javno; nihče pa tudi ni tako kratkoviden, da bi ne vedel, kako se je vendarle ruvalo proti II. kategoriji tem hujše neoficielno. Mi se ne bomo zapletali zaradi tega v brezplodne replike, povemo Pa jasno in javno- tole: ruvali so in še rujejo vaši člani kompaktno
in sistematično proti naši skupini — ali z vednostjo, odobritvijo ali celo po nalogu oficiel-nega vodstva maturantskega društva, tega ne vemo in za nas to tudi ni tako važno. Naša dolžnost pa je, da to> svojemu članstvu povemo. Karkoli smo kdaj trdili in kjerkoli, bodisi jaz ali kdo drugi naših članov, smo trdili javno, brez slepomišenja in brez vsake zahrbtnosti. Tudi maturantsko društvo bi bilo bolje storilo, da je nastopilo proti nam odkrito, kar oficielno: mi bi bili potem vsaj vedeli, s kom imamo opravka. Vedno imamo rajši odkritega nasprotnika, nego takega, ki ga krije ščit mrzle oficielnosti, da mu ne moreš prav za prav do živega, če si sam pošten. Društvo maturantov samo si jie nadelo na lice strogo korektnost, da mu ne moreš ničesar očitati, a za dejanja svojih članov, pravi ta stroga korektnost, da ne odgovarja. Rovari pa se vendarle, in če bi to rovarjenje prineslo vam uspehe in nam škodo, ne bi hotel biti nihče kriv, ali pa bi se valila krivda na nedolžne faktorja Toda mi vse eno nismo tako naivni, da bi ne vedeli, odkod in v kakšnih vodah se vodi borba proti naši skupini. Mi vaši oficielni in lojalni izjavi ravno tako oficielno in lojalno verjamemo, toda uspavala nas ne bo, in izza naše oficielnosti oprezno motrimo vaša neoficielna dejanja.
Iskrenosti, iskrenosti ne vidimo, gospoda!
Sicer pa bomo o tem* ob kaki priliki morda še izpregovorili.
J. Čampa.
To in ono.
Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvalju. jem »Pogrebnemu društvu nižjih poštnih uslužbencev« za podporo 930 Din, hi mi jo je naklonilo društvo v kritje pogrebnih stroškov po pokojni ženi kot članici pogrebnega društva. Kranjc Fran, služitelj.
Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so mi izrekli sožalje ob težki Izgubi moje žene, kakor tudi za obilno udeležbo na zadnji žalostni poti preblage pokojnice. Žalujoči mož Kranjc Fran in otroci.
Poštna pomočnica sprejme mesto s prvim septembrom ali takoj. Ponudbe pod »Zvesta« na upravo lista.
Novega uradniškega zakona ne bomo objavili v listu. Uredništvo je to nameravalo, toda širši odbor Zveze je odklonil, da bi se jemal dra. goceni prostor za objavo tako obšrnega zakona. (Glej današnji zapisnik Zvezine seje). Knjižico si lahko vsak kupi za 8 Din, to bi pač moral imeti vsak državni uslužbenec, ker je ta zakon zanj življenjske važnosti.
Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev za Slovenijo, podružnica v Mariboru, je priredilo v nedeljo 6. julija tl. vrtno veselico s srečolovom in drugimi zabavnimi igrami. Veselica je lepo uspela, za kateri uspeh se najlepše zahvaljuje, mo vsem članom in tovar., ki so pokazali požrtvo. valnost in vztrajnost, ter tako pripomogli do le. pega uspeha. Hvala tudi delegatu iz Ljubljane, ki se je udeležil veselice, tovarišem iz Ptuja za brzo. javne častitke in tovarišem iz Zg. sv. Kungote za poslane denarne zneske. — Miha Labovič t. č.. predsednik, Dragotin Rotter t. č. tajnik.
Maturantsko društvo poštnih prometnih uradnikov in Društvo poštnih upravnikov sta prijavili svoj vstop v Zvezo.
Gradba poštnega doma. Opozarjamo vse tovariše na današnji aktualni uvodni članek »Pošt. ni dom«, ki zasluži vse pozornosti. Vsem, katerim je ta lepi ideal — lasten dom poštarjev — pri srcu, naj načrt tov. štauta premislijo in stavijo svoje predloge, pripombe ali kritiko k temu projektu, da se začne čim prej s pravim, resnim delom.
Revizijo uradniškega zakona in uredbe o razvrščanju državnih uslužbencev jrf odredila nova vlada. Pojasniti se morajo vsa nesoglasja in pomanjkljivosti v zakonu ter popraviti krivice, ki so jih utrpeli posamezniki. Tovariši naj se ne vznemirjajo nad to revizijo, ker se ni odredila zato, da se komu vzamejo njegove pravice, nego da se popravijo krivice. Revizija, ki je resnično potrebna, bo končana baje tekom 2 mesecev; k sodelovanju bodo pritegnjene tudi organizacije.
Podčastniki kot civilni uradniki. Ministrstvo vojne in mornarice je Izdalo naredbo, da morajo
podčastniki, ki imajo predpisane pogoje, da postanejo po členu 73 zakona o ustrojstvu vojske civilni uradniki, sprevesti prej eno leto v pri. pravljalni službi za določno stroko. Od tega so izvzeti samo oni podčastniki, ki so že pred 6. septembrom 1923 v smislu člena 24 starega zakona odslužili 6 mesecev v pripravljalni službi, pa niso bili sprejeti v civilno službo, ker ni bilo praznega službenega mesta.
Pravila Saveza se bodo nadaljevala in končala v prihodnji številki.
Kdo bi hotel posoditi poštni odpravnici za par mesecev svoto 1000 Din? Rabim nujno. Even. tuelne ponudbe na uredništvo Poštnega glasnika pod »Odpravnica«.
Smrtne vesti. Pogrebno društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev v sedežem v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je posegla v vrste našega društva usodna mrzla roka bele žene In pretrgala nit življenja članom: 15. julija tl. Je preminul tov. Ivan Babnik, poštni sluga v pokoju v Ljubljani. — 27. julija tl. je umrla Marija Kranjc, žena poštnega služitelja v Ljubljani. — 2. avgusta tl. je zatisnil oči naš tov. Matija Cuderman, poštni poduradnik v Ljubljani. — 6. avgusta tl. pa Rozalija Kodrič, žena poštnega služitelja v Mariboru. Družinskim članom preminulih je izplačalo društvo takoj po 930 Din posmrtnine, skupaj 3720 Din. Pozivamo svoje člane, da vplačajo svoje prispevke najkesneje do 5. septembra tl. Preostalim družinskim članom po umrlih izrekamo naše iskreno sožalje. Odbor.
Izkaz prostovoljnih prispevkov Sekcije ptč. činovnikov. Pošta Litija po zaupniku Borštnar Zora 195 Din, pošta Prevalje po zaup. Braz Adolf 150, pošta Dol. Lendava 120, pošta Murska Sobota po zaup. Bernik Avg. 370, pošta Beltinci 100, pošta Ribnica Dol. 60, pošta Šoštanj 150, poleg tega zvaničnika Rihtaršič Anton in Pučko Alojz vsak po eno obveznico ĆL 100, pošta Rogatec po Jamnik Ivo 100, pošta Slovenjgradec po zaup. šume Valter 275, uradniki telegrafa Ljubljana I. po Hameršku 230, pošta Ljubljana II. po zaup. Smrdu Ivo 545, pošta Zagorje ob Savi 30, uslužbenci pošte Slovenjgradec 80, pošta Kočevje po zaup. Helmih Leo 60 Din, pošta Novo mesto po zaup. Andres 40 Din, pošta Maribor II. po zaup. Plausteiner za mesec julij 640, za avgust 640, uradniki direkcije po zaup. Pipan Adolf 292, uradnice telefona Ljubljana I. po zaup. Pfeifer Loti 365, pošta Rakek 100, pošta Kranj 60, pošta Laško 70 Din. — Dalje so darovali posamezniki, po 200 Din: Lilek M. Javornik. Po 100 Din: Tom. šič Franc Polkovgradec, Drakulič Franja Žalec, Černe Vinko Gorje, Milavc Josipina Jesenice.Fu. žine, Belar Ivana Ljubljana I. Brumec Franjo Zg. sv. Kungota, Logar Tilka Leskovec, Rebernik Ivan Dobrna, Naprudnik Angela Ljubno, Žnidar, šič Zinka Dol. Logatec, Grizold Jerica Ruše. Po 70 dinarjev: Bizjak Marija Ljutomer. Po 50 Din: Kuhelj Amalija Borovnica, Stupar Regina Radovljica, Schrey Marija Lesce, Nusbek Zmago Loški potok, Zajc Pavla Vojnik, Eiselt Cilka št. Vid pri Stični, Smrdu Iva, Vester Rozalija in Prijatelj Draga Ljubljana I. Po 40 Din: Kovačič Lucijan in Rupar Ana Ljubljana, Drobnič Miroslav Grosuplje, ženko Anka Polzela. 35 Din: Kavs Hilda Podnart. Po 30 Din: Blinc in Svetina Črnomelj, Albreht in Vutkovlč Šoštanj, Lah Milan Lož, Alič Janko Gorenja vas, Čebin Iva Gor. Logatec, Kovačič Mara Straža, šimnic Anton Gor. je, šega Franja Studenec pri Ljubljani, Gorjanc Mara Vinica, Ržen Vinko Moravče, Goričar Marija Mozirje, Kunej Josip Trbovlje II., Lesjak, Semen in Kettner Ljubljana 1, Sajovic Marija, Petek Marija, Pirc Zofija in Nachtigal Pavla ra. čunski odsek direkcije. Po 25 Din: Bezlaj Ivana in Podržaj Mila Ljubljana 4, Pipan Adolf pošt. dlrekc. Horvat in Šarabon Ljubljana 1, Novak Ivan Radovljica, Mesesnel Marija Videm pri Kr. škem, Kambič Otilija Vrhnika, Rovšek Franja Vič, Požek Anton Poljčane, Lichteneker Hilda Brežice. Po 20 Din: Ferenčak Matilda Železniki, Zorc Ana Maribor 3, Pavšek Anton Pragersko, Klasinc Franc Račje, Ulčakar Franc Semič, Ur. bič Franc Št. Lenart, Lavrič Josip Nova vas, Spende Avgust Mislinje, Udir Javornik, Schmit Ema Kostanjevica, Zablačan Valentin Maribor 2, Cvar Tončka Bled 2, Govekar Minka Ljubljana 5, Porenta Marija Dev. Marija Polje, Tavčar Ela Ljubljana 3, Rabič Mijo Celje, štrukelj Marija št. Vid pri Ljubljani, Leitgeb Albin Toplice, Gabrič in Kamenšek Rogaška Slatina, Senica Olga Lubljana 1, Treven Viktor, Dular Joža, Peternel
Ivanka, Bregant Ivan, Knez Stanko, Bled 1 (II. obrok.). Po 15 Din: Zablačan Valentin Maribor 2 (H. obrok), Mrak Elica Brezno, Kettner Emilije Ljubljana (H. obrok.). Po 10 Din: Mullč Merica Sv. Lovrenc na Dr. polju, Gašperin Emilija Vlš. nja gora, Glažar Jožica Oplotnica, Orel Franc in Reihman Franc Radovljica, Kumar Jos. Vrhnika, Dular, Knez, Treven, Bregant in Peternel Bled 1 (I. obrok), Mikuš Vladislava Zagorje ob Savi, Januš, Trošt in Ušeničnik Domžale, Koser Jur. šinci, Novak Ciril Maribor, Gomilšek Ana Bled. Kržan Dora in Megušar Tončka, direkcija. Po 5 Din: Čuček Anton, direkcija. Skupaj 8452 Din. Poslani zneski dokazujejo, da tovariši In tovari, šice razumevajo delo svoje organizacije in da znajo ceniti to, kar jim Je ta priborila. Pred vsem moramo zopet izreči v prvi vrsti pohvalo članstvu mariborske skupine, ki Je na svoji soji dne 7. junija tl. sklenila, da žrtvuje vsakdo, ki Je pri. Bel v II. kategorijo, za organizacilo po 100 Din, vplačljivlh v petmesečnih obrok'h. Tako bo pod. Pila našo blagajno samo v mariborska skupina z lero svoto 6000 Din, kar znači veliko gmotno podporo. Pohvaliti moramo v isti vrsti nekatere naše zaupnike, ki so nabrali pri svojih uradih nep-.čakovano lepe zneske. O požrtvo»aluostl ua. šlh tovarišev in tovarišic naj govore številke same. kl .aov*. đo več, nego vse naše besede. Ob tej priliki smo dobili tudi mnogo dopisov, ki bi zaslužili, da jih v našem listu objavimo. To bi tudi prav radi storili, toda nam, žal, manjka prostora za nujne in važne stvari. Imamo pa med nami precej tudi takih, ki so vrgli naš poziv v koš in pokazali oroganizacijl figo. Pričakujemo sicer, da se bodo nekateri še odzvali, kajti med nedaro. valci so imena ljudi, o katerih vemo, da so naši zvesti in dobri člani, pa morda vsled težkih rodbinskih razmer dozdaj niso mogli utrpeti prispevka. So pa med njimi, žal, tudi taki, o katerih vemo, da niso v stiski In ki bi z lahkoto dali mnogo več, nego katerikoli njih tovariš, pa nam dosedaj tudi še niso nič poslali. Upamo, da ne bo nikogar med našimi člani, ki bi bil tako uma. zan, da bi užival dobrote In uspehe naših bojev kakor vsi drugi, a bi se takrat, ko je treba organizacijo podpreti, smejal v pest. Vsem, ki so or. ganizacijo podprli s prispevki in moralno s svojimi dopisi, bodi Izrečena na tem mestu javna in najprisrčnejša. zahvala. Odbor Sekcije poštnih, teleg, in čekovnih činovnikov.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje (B. L. v Sv. B.): Sem paušalni sluga, imam ženo in 7 otrok, pa samo 1848 kron mesečnih prejemkov. Ali je kaj upanja, da dobimo poštni sli in paušalni sluge kakor povišanje plače ali rodbinskih doklad? — Odgovor: Po sedanjih predpisih dobivate pravilno plačo v gornjem iznosu, ker imate samo za 6 otrok pravico do rodbinske doklade. V ministrstvu je predlog, da se plača, odnosno doklade poštnih slov zvišajo. Upajmo', da se zgodi to kmalu, če ne prej, vsaj z novim proračunskim letom.
Vprašanje (več reduciranih ali upokojenih tovarišev); Ali in pod kakimi pogoji bi mogli upokojeni ali reducirani uslužbenci biti zopet sprejeti v državno službo (reaktiviranje)? — Odgovor:	Vzpričo pomanjkanja
osobja, ki je v poštni stroki zelo občutno, je poštna uprava v principu naklonjena zopetnemu sprejemu povodom redukcije upokojenih ali odpuščenih uslužbencev, če ni bil vzrok njihove redukcije tehten in zadevajoč službene interese. Pogoji so isti kakor za nov sprejem v državno službo, torej tisti, ki so predpisani v členu 12 uradniškega zakotna. Vse priloge morajo biti kolkovane najemanj z 2 Din, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo in domovinski list po 20 Din, prošnja sama s 5 Din, za rešitev mora biti priložen kolek za 20 Din. Vsak pa mora biti pripravljen, da z novim sprejetjem ne bo tja uvrščen, kakor bi bil, če bi bil preveden, kajti vsak izgubi eno ali dve položajni skupini. Prošnje je poslati na poštno direkcijo.
Odgov. urednik Konrad Šegula, Ljubljana.
Izdaja Zveza poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
Manufakturna veletrgovina
Hedžet & Koritnik
Brzojavi: Hedžet. Ljubljana Telefon št. 75
ALOJZIJ LENČEK nasl. SIN
Stavbeno kleparstvo
trgovina s kleparskimi izdelki
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 29.
Telefon št. 426.	Telefon št. 426
Stavbeno podjetje
Ivan Ogrin, Griaiieio nabieije štev. 8
se priporoča za vsa stavbena dela, ter nudi po zelo nizkih cenah opeko vseh vrst in cementne cevi. Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani.
EIHMiika O. VERBAJS ÄÄ.Ä
Tovarniška zaloga vsega elektrotehničnega - inštalacijskega, materijala za slabi in močni tok, kakor: strojev, vsakovrstnih žic, aparatov, inštrumentov, kuhalnikov, likalnikov, telefonov, elektr. zvoncev, svetil (lestencev, namiznih svetilik) itd. itd.
Blago prvovrstnih tovarn po priznano najnižjih cenah. Načrti in proračuni na zahtevo.
čevlji z znamko
so najboljši» Zahtevajte jih povsod!
Prodaja na malo v Ljubljani:	Na deželi
Aleksandrova c I V vs®h večiih Prešernova ul. (Seljak) h'ga vin ah s čevlji
Na velifce pošilja tovarna
PETER KOZINA & Ko. Tržič.
Ceniki na zahtevo zastonj!
Slnoenslia banka
Konfekcijska tovarna
F8AH DEHEin 8 tlE. Lilijana
Pisarna	d. z O. z.	Tovarna
Emonska cesta 8.	Erjavčeva cesta 2
313	Telefon interurban	249
Najmodernejša in največja tovarna moških, dečjih in fantovskih oblačil.
______________KONKURENČNE CENE.______________
Se priporoča
na novo urefena modna in konfekcijska trgovina
Fran Lukič
______________________Pred Škofijo štev. 19
LjRhljaBsfta gradbena družna iu
LJUBLJANA, Rimska cesta 13, telefon 527
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe in pohištvo.
Specijalna trgovina na roko izdelanih, posebno trpežnih čevljev za delavce in lovce, kakor tudi luksuznih čevljev, ki jih nudi proti kakršni konkurenčni ceni
razpošiljalnica „G A R A N C IJ Au
J. Gagel, Ljubljana sv.Petra c.?
Zahtevajte cenik!
Kuhinjsko posodo, orodje, okovje, raznovrstno železniško blago kupile najceneje in najboljši kakovosti le pri znani tvrdki z železnino
BREZNIK & FRIKCIt, Ljubljana
Stritarjeva ulica štev. 7 Državni nameščenci dobijo primeren popust'
— „ORIENT“ —
družba z o. z.
tovarna oljnatih bärv, lakov, firnežev in steklarskega kleja
LJUBLJANA, SLOMŠKOVA ULICA 19,
IN UDMAT PRI LJUBLJANI.
Prodajalna: Miklošičeva cesia 4
I. Černe
zaloga pohištva in tapetništva
Ljubljana» Dunajska c. 19-28
tovarna St. Vid nad Ljubljano
Priporočamo najboljše šivalne stroje
Gritzner in Adler
za rodbinsko in obrtno rabo posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivil je, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice.
Edino le pri JUSIP mBlMl Ljubljana,
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
________Sprejemajo se popravila strojev._(17)
The Rex Co.
Ljubljana	Zagreb
Gradišče 10.	Sajmište 56.
Telefon št. 268 int. — Ustanovljeno 1906. Špecijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. Pisalni stroji na obroke.
modna trgovina za dame In gospodo
LJUBLJANA, Mestni trg številka 19
Prodaja po konkurenčnih cenah
centrala
Stritarjeva ul. LJUBLJANA Stritarjeva ul.
JP	v lastni palači.	(h
Zaloga kemičnih in rudninskih barv ter vseh slikarskih in pleskarskih potrebščin.
Ivan Zakotnik, Ljubijana
Pri nakupu blaga
: m mošfce obSeke :
Delniška glavnica	Din 7.500,000*—
Rezerve	Din 1.500,000'—
Podružnici:	Ljutomer, Doljna Lendava
Afilijacija:	Slavenska banka d. d. Zagreb
Izvršuje vse bančne posle, obrestuje vloge na vložne knjižice po najvišji obrestni meri.
ÄdLodiö=
družba z o» z. v Ljubljani
tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov Centrala Ljubljana. Podružnica Maribor. Skladišče: Novi Sad.
Ljubljana: Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL
Ljubljana: Poštni predal 120.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweis), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in zidarski čopiči, drugi v to stroko spadajoči predmeti. (22)
mestni tesarski mojster. Dunajska c. 46.
Telefon 379.	Telefon 379.
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
„Z O R M“
družba z o. z.
Ljubljana, Kralja Petra trg št. 2
(nasproti sodnije)
nudi najceneje
prvorstni bencin in petrolej amarikanska «trojna, mazalna in cilinder-olja, karbolinej strojne masti, modru palico, žveplo itd.
kakor sukna, ševjota za površnike in ranglane, kam-garna za obleke in modne hlače, duoble štofa za zimske suknjiče in površnike, od katerega ima veliko in lepo izbiro, se priporoča tvrdka
R. Miklauc, Ljubljana
Lingarjeva ul., Medena in Pred Škofijo
Znižane cene. Solidna postrežba I
KOSIJA-FONSIER
zavarovalna in pozavarovalna družila v BEOGRADU. Osnovni kapital 5,000.000 dinarjev.
Družba izvršuje zavarovanja vseh vrst:
1.	Zavarovanje proti požaru.
2.	Zavarovanje proti posledicam telesnih nezgod.
3.	Zavarovanje proti škodi po toči.
4.	Zavarovanje proti vlomu in tatvini.
5.	Zavarovanje vseh transportov.
6.	Zavarovanje jamstvene dolžnosti.
7.	Vse vrste zavarovanj življenja pod najugodnejšimi pogoji.
8.	Zavarovanje stekla.
PodrožiiiLfi 23 Slovenijo v Lilijani, Sodna ulica 2/1
LDUBLIANSICA KREDITNA BANKA		
Delniška glavnica: Din 50,000.000 — Skupne rezerve ca Din 10.000.000 —	Centrala : LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: Brežice	Gorica	Metković	Saralevo Celje	Krani	Novi Sad	Split Trst Črnomell	Maribor	Ptul	Agencija: Logatec SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE	Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev.: 261, 413, 502, 503 in 504