St. 5 htim ft&ffl f saviti (Bata tm' trte)*. iz? Km« ponđeljek, vog^^f^ AiiRscg* St 20, L nadstropje ^ « a* sprejemajo, rtkppi^ jj Anton Oerbec. — Lastnik sa inescj L 7.—, S Zi iRj^eanrr« m« seča o 4 - soboto Januarja 1924. Posamezna številka 20 ceni. Letnik XLIX _ —«iift)st. rtaroMai 3J -ta cela leta L «0—* tifeve in uprave it 11-57' eDINOST Poumeane številke v Trotu in okolici po 20 cent — Oglasi s« račun*/® « Btrokosli en« kolone (72 mm.} Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent oNortnke cihvals, poslanica Ia vabila po L aglasi denarnih z*vo4o» mm po L 2. — Mali oglasi po 20 ceat beseda, najmanj pa L 2. — Ogl*4 naročnina In reklamacije aa poCUJaJo iakijaCso upravi Edinosti, v Trsta, ulica Pnsiiika Ailškeg* žtev. 20, L aadaifopje. — Telefon uredništva ia uprava J1-17. Pogodba med Francijo in žehoslovaJko , Politična pogodba, ki sta jo te dni skleniti Francija in. Čehoskvvaška, je predvsem za io poslednjo dogodek velikega pomena. S tem stopa će kosio vaška republika v svojih politienc-pogodbenih odnošajih prvikrat iz srednjeevropskega okvira in v pogodbeno ZVC40 z eno velesil zapada. Ta pogodba pa ut«gne prinesli pomem-fctie izpremembe v vse meddržavno življenje v Evropi, Od ćehoslovaškc strani zaj^o-' a vJjajo sicer z vso odločnostjo, da vsled ic pogodbe ne nastane nikaka izprememba dosedanje politične črte v čehoslovaškt vnanji politiki. Posebno pa, da ia politika i udi odslej ne bo prekoračala okvira bramlie srednjeevropskih interesov. Vendar pa čutijo vsi. da pogodba, sklenjena med čehoslova *ko in francosko republiko, ne ostane brez posledic za sedanjo politično konstelacijo ter utegne povzročiti izpremembe v sedanjem razvrščanju evropskih držav. O pomembnosti, ki jo pripisujejo tej pogodbi vsepovsod, priča dejstvo, da razpravlja o nji uajživahnejše vse evropsko časopisje. Posebno pa angleško in nemško. Italijansko se omejuje bo!j na poročanje in sai šc dosiej nobene določene izjave, kako stališče zavzema vodstvo italijanske vna-nje politike napram rečeni pogodbi Razumljivo je to. Čehoskivaška je voditeljica Malega sporazuma in s tem srednje Evrope in hoče tudi odslej — kakor posebno naglasa Pra^er Presse ki je oficijozno glasilo čehoslovaske vnanje poetike — branili svoje in srednjeevropske interese. Posebno naglasa to tudi glasilo centruma v nemškem parlamentu -voer--vaško politično pogodbo, je ta, da s podporo Francije zugotovi m podkrepi Mali j sporazum, da s pritegnitvijo francoske ve- ^ospodarskimi, navezana na države. Malega sporazuma, da stremi po ugodnih gospodarskih pogodbah s Srednjo Evropo, in nadaijne dejstvo, da je Ćehoslovaška glavatica in voditeljica teh držav; zahteva to od Italije previdnost, da ne zavzemlje napram francosko-čehoslovaški pogodfei stališča, ki bi utegnilo neprijetno zadeti posebno Ćehoslovaško ia Jugeskvijo. In 'to vzlic dejstvu, da se francoska in italijanska vuanja pciiHka sicer precej križati, kakor se je eklaktantno pokazalo v zadnjem času povodom konfercnce, ki je imela določili štatui za Taoger. Precej nervozni pa se kažejo na Poij- skem in v Angliji. Itt to iz istega povoda, četudi ne z istimi nameni. Zelo razširjeno je v evropskem časopisju — posebno pa v nemškem — mnenje, da je Francija sklenila to pogodbo z name-nem, da se reši iz sedanjega osarrljenja. Intimnost s Čehoslovajško in Jugoslavijo naj bi ustvarila Franciji most do Rudije! Čehoslovaska in Jugoslavija se pripravljata — lako ugibljejo — priznanje ruske sovjetske republike 1 o da je cMo glavna točka na programu konference Maleoa sporazuma, ki se bo vršila te dni v Beogradu. Će pride do zbhžanja med državami Malega sporazuma in Rusijo, ne bo to ugodno za Poljsko že z ozirom na Iradicijonalno nasproistvo med poljsko m rusko državo, pa tudi zato ne, ker bi jo tako zblizanje v nje sodobni politiki potisnilo v ozadje. , Tudi Angliji ne bi šlo tako zbužanje mea Rusijo in Srednjo Evropo, oziroma Francijo, v račune, zlasti njene svetovno gospodarske politike. Tudi Anglija ima sicer za seboj svojo tradicijonalno Rusiji nasprotno politiko. To pa radi njenih velikih gospodarskih interesov in njenega političnega položaja v Aziji. Še maja m. L, ko je Anglija poslala Rusin svoj ultimat, je bilo razmerje med tema državama v preccj hudi krizi. Ali Angleži sq praktični ljudje. Ne požnajo sentimentalnosti. Ce tako zahtevajo oziri na potrebno brambo njenih gospodarskih interesov, so pripravljeni vsekdar tudi na izpremembo fronte v \ iian j i politiki, so pripravljeni za sporazume in stike z včerajšnjimi nasprotniki Saj smo videli, kako je Anglija, ko je bua Francija v težkem ipoložaju radi porur-skega podjetja, skušala plesti spojne niti s sovjetsko Rusijo, čeprav je vedela, da mora to neumno zadeti v Franciji. Račun Anglije je šel namreč za tem, da bi se na njeno — Anglije — korist Francija odtisnila od izkoriščanja gospodarskih stikov z Rusijo, tako silno bogato na naravnih zakladih za izvažanje in tako veliko potrebo uvoza i ndustri jaSnih izdelkov. Za tein gre Anglija vzlic svojemu zgodovinskemu navzkrižju z Rusijo in vzlic dejstvu, da sta Anglija in Francija o novi francosko-čehosiovaški pogodbi piše čehosiovaški poslanik v Londonu Maslny v istem listu, da ostaja Masarykova in Beneševa politika sporazumno z ideailom evropskega miru najožje spojena s programom Društva narodov. Pogodba, ki je bila sklenjena med pariško in praško vlado in ki bo v svoji celoti objavljena ter vknjižena pri Društvu narodov, ne vsebuje ničesar, kar bi sličilo vojaški zvezi. Ćehoslovaška pogajanja ne bodo nikakor izvor za kako vznemirjenje evropskega položaja, ampak bodo stremela za ustalitvijo tega položaja in bodo krepila moči, ki delujejo odkritosrčno za mir in obnovo Evrope. Tekom bivanja predsednika Masarvka v Parizu ni bilo govora o kakem vojaškem dogovoru med obema državama, ampak šlo je ie za politično zvezo, ki naj bi bila v oporo izvršitvi mirovnih pogodb. EoHiovi Poljske napram Franciji VARŠAVA, 4. O zadolženju Poljske napram Franciji objavlja c:Gazetta Warszaw-ska;> sledeče številke: Poljski narodni odbor se je v dveh dogovorih s francosko vlado od 28. septembra 1918 in 29. januarja 1919 v imenu bodoče poljske vlade obvezal povrniti Franciji vse njene^ stroške za organizacijo poljske vojske. Koncem leta 1919. je Francija predložila poljski viadi račun 450 milijonov frankov za gori omenjene izdatke. Poljska vojaška komisija je po 3-letnem proučevanju tega računa znižala to svoto na 424 milijonov frankov. K tem je treba prišteti francoske dobave v nararvi, kredite za poljski narodni odbor za njega politično delovanje, kakor tudi 425 milijonov frankov, ki jih je Francija izplačala za nakupe poljske misije pod vodstvom generala Gromerja v Franciji. Skupna materijalna pomoč, ki jo je Francija naklonila Poljski v interesu njene neodvisnosti, je dosegla svoto poldruge milijarde frankov. Kednorodso želez&ittfl konferenco v V&rinvl VARŠAVA, 4. Dne 10- t. m. se bo začela tu mednarodna železniška konferenca. Na dnevnem redu so med drugimi tudi sledeče točke: 1. vzpostavitev zveze Pariz-Varšava, ki je bila prekinjena radi zasedbe Porurja; 2. vzpostavitev zveze Pariz-Ber-lin-Riga; 3. izpostavitev severnega eks-presnega vlaka preko Poljske, t. j. železniške zveze Petrograd-Varšava-Dunaj-Be-netke-Milan-Nizza; 4. ustanovitev in ure- ditev direktne zveze baltiških držav s Švico in Parizom, in sicer preko Varšave; 5. uvedbar direktne zveze Varšava-Rim-Brindisi; 6. uvedba ponočnega brzo vlaka Varšava-Dunaj; 7, direktna zveza med Varšavo in Švico. Konference se bo udeležilo 50 delegatov in sicer bodo zastopane Avstrija,_Anglija, Belgija, Čehoslovaska, Estonska, Francija, Letonska, Nemčija, Italija in Švica- Zakonski načrt za sanacijo poljskih financ VARŠAVA, 4. Ministrski predsednik Grabski je spremenil svoj pr.votni pocbfa-stilni zakon z zagonskim načrtom, kjer se govori le o sanaciji državnih financ in o valutni reformi. Novi načrt je bi! danes predmet posvetovanj finančnega odbora. Tu je Grabski med drugim izjavil, da upa doseči že v mesecu februarju ravnovesje v državnem proračunu. Glede valutne reforme je ministrski predsednik predlagal takojšnjo ustanovitev emisijske barik<*. Bbnoiritev gsspatlarsltegs žftljenja v KsmcUI Potovanje dr. Sdiachta v London LONDON. 4. V Londonu se nahaja novi predsednik nemške državne banke, dr. Schacht, ki je takoj ob svojem prihodu poselil vodilne kroge angieške banke. Kakor znano je Schacht predlagal ustanovitev nove banke s pomočjo nemškega zlata in nekaterih angleških finančnih krogov. Naglasil je, da ie obnovitev rednega gospodarskega življenja v Nemčiji brez trdne zlate podlage nemogoča. Nova banka bi izdajala bankovce na zlati podlagi in dajala kredite v zlatu podjetjem, ki bi se smatrala vrednim. Bila bi popolnoma neodvisna od vlade in bi stala pod neposrednim nadzorstvom nemških in inozemskih finančnikov, ki bi bili pri njej udeleženi. Govori se, da se bo dr. Schacht v tem oziru obrnil tudi na francoske, skandinavske in ameriške finančne kroge. Angleški tisk podpira načrt in nekateri listi naglasa jo, da bo najbrže v kratkem prišlo do angleškega, posojila in se bodo proučili pogoji angleško-ameriškega posojila za nabavo živeža. Stresemaniicv politični sestanek v Milanu izostane CURlH, 4. Strcsemann bi moral odpotovati v Milan, kjer bi se vršil nek političen sestanek, toda medtem je dobil iz Berlina brzojavko, ki ga poziva, da se vrne domov. Vsled tega bo sestanek izostal. Aretcclie naciio&ciisiov on Bavarskem Ludendorli zastražen BERLIN, 4. Vesti iz Monakovega pravijo, da sarbiie zadnje dni izdane stroge varnostne odredbe. Hiša Ludendorffa je 7a-stražena- Nekateri posetniki, ki so želeli govoriti z generalom so bili aretirani. Med njimi se nahaja tudi načelnik berlinskih nacionalističnih delavcev. Dozdeva se, da gre za novo zaroto, ki so jo stvoriti nacijo-nalisti, ki stoje pod vplivom generala Ludendorffa. ! , Miznerlev priziv BERLIN, 4- Vladni predsednik Grutzner, ki je bil — kakor znano — obsojeu na 20 let prisilne delavnice, je naslovil na- francosko vojno sodišče v Diisseldorfu sledečo brzojavko: cVlagam priziv proti moji obsodbi toliko v dejanskem kakor v juridičnem oziru. posebno pa radi kršitve haaškega dogovora za1 slučaj vojne na suhem, ker sem kot predsednik deželne policije vladnega okraja Diisseldorf dne 30. septembra 1923 nastopil v smislu nemških zakonov proti separatistom kot nemškim veleizdajalcem. Francoako-ftea&ška pogajanja. PARIZ, 4. Izmenjava misli med Parizam in Brustdjem je komaj pričela in bo trajala nskaj I dni. Preuranjeno je torej govoriti o negativnem stališču francoskega odgovora kot so pisali nekateri inozemski listi. Zmanjšanje števila zžsedbenih čet PARIZ. 4, Listi poročajo iz Dusseldorfa, da je pričelo zmanjšanje francoskih čet v Porurju in Porenju dne 28. decembra. Do-sedaj je bilo odposlanih 7 pehotnih polkov. Odpoklic se bo nadaljeval po načrtu generala Degoutta. __ Volitve v francoski senat PARIZ, 4. V pondeljek se bodo vršile volitve v" francoski senat za približno polovico izpražnjenih sedežev; v 36 departe-mentih bo voljenih 116 senatorjev. Od od-stopivših senatorjev jih pripada 55 radikalni 34 levo republikanski, 15 zmerno republikanski in 12 konservativni stranki. Tudi ministrski predsednik Poincare se podvizal v svoje volilno okrožje. Ameriški delegat upa na uspeh ? izvedeniških odborov PARIZ, 4 Brzojavka iz Washingtona po-» roča, da je tretji ameriški izvedenec Ro^j binson, ki je moral odpotovati v soboto, i^t razil svoje upanje, da bodo dela, ki se jHfc bo udeležil dovedla do končnoveljavne re^ Šitve sedanjih težkoč. Robinson je dobil tekom pogovora s Hugliesom samo splošna navodila o pogajanjih, ki so dovedla dai sklicanja izvedencev. Ta izjava stoji v zvezi s Hughesovim govorom v Ne v/ Havvenu, kjer je izjavil, da leži vrednost izvedencev v dejstvu, da soi neodvisni od vsakega zunanjega vpliva, kar jim bo omogočilo, da vržejo novo !uč med interesirane države. Izvedenci bodo dobivali informacije naravnost od bank* Gotovo je, da so zasebniki in družbe naložile svoje glavnice v inozemstvu, toda težko bo ugotoviti njihovo višino. Venizelosov prihod v Atene ATENE, 3. Danes pričakujejo v Atenal prihod Venizelosa. Poslal je vladi radio brzojavko, kjer omenja ljudski referendun glede sledečih dveh vprašanj: 1. republiki ali monarhija? 2. sedanja dinastija ali ka tera dru£a? ATENE. 4. Danes zjutraj je prispel Veni zelos v Atene. Na krovu kri žarke Tencdo ga je pozdravil Plastiras. Časnikarjem j« Venizelos izjavil, da bo proučil položaj h da ostane v Atenah, dokler ga ne uredi Plastiras ga je poučil o splošnem stanju Tudi Grki so protestirali proti Cankovenv govoru ATENE, 4, Grška vlada je poslala v So fijo oster protest proii govoru ministrske ga predsednika Cankova, ki ogroža tud mir Grške. V svojem odgovoru je Bolgar ska naglasala isto stališče kot v odgovori Jugoslaviji. _ Turki napadli grško ladjo v Črnem niorj: DUNAJ, 4, Te dni je plul grški parni! ^Marina - iz Costanze proti Dardanelom kjer ga je doletela velika nevihta in pri silila pristati ob anatoJskem obrežju. Take je prišlo na krov nekaj oboroženih Turkov ki so zahtevali takojšnjo izročitev Grkos Edino premetenosti nekega romunskcj; kurjača, ki je zamenjal grško zastavo z rc munsko in se predstavil za poveljnika ladj. se je zahvaliti, da ni prišlo do hujše ne sreče. Proti poligatmji v Turčiji CARIGRAD, 4. Iz Angore p c je neka komisija narodne sku io žila predlog za odpravo mr .^ »/a ^ Mnogoženstvo naj bi bilo dovoLeno ie posebnih slučajih. Tedaj bi pa prva žeiii imela pravico do ločitve! Do leta 1917. imeli Turki pravico poročiti štiri žene u do ločitve je lahko prišlo le na željo moža Sele leta 1917. se je za ločitev spoznal; sodna procedura za potrebno. Izid volilev v Albaniji BEOGRAD, 4. Kolikor je doslej znano, je dobil predsednik vlade pri volitvah v albanski parlament od 100 mandatov 51 sedežev. Iz okrožja Argirokastra, ki voli 15 poslancev, še ni znan izid. Finančni minister Urokuči je zmagal v vsej skadrski prefekturi, ki voli 13 poslancev. Sestanek al banske konstituante je določen za 21. t. m Med izvoljenimi poslanci se nahaja tud morilec Esad paše, Rusten. Avtomobilska neegoda romunskega kralja, DUNAJ, 4. Radi goste megle je zadel automobil romunskega kralja v Cotroccni v nek zid. Šoler je bil ranjen, kralj pa je ostal zdrav. Poplave v Franciji - Snežni viharji in zameti PARIZ, 4. Radi neprestanega deževja i-i naraščanja rek so razni kraji Francije po plavljeni. Naraščati je začela tudi glav n« reka Seina. Na starega leta dan je rek poplavila večji del pariških predmesti' Mnogo hiš so morali izpraznili in nck:ilcrd ulice so bile popolnoma pod vodo. Tudi važnejše prometne točke glavnega mesta so bile poplavljene. Seina še vedno narašča tako močno, da je ogrožen železniški promet med glavnim in predmestnimi kolodvori. Kolodvor proge Pariz-Orleans j« pod vodo. Tudi kolodvor des Invalides cestne železnice je opplavljen. Tako velike in katastrofalne povodnji Parižani še m? pomnijo. Značilno je, da je kip Zuava pod vodo. Kip stoji na mestu, kjer je pred 50 leti bila največja voda. DNEVNE VESTI f Dr. Fran Mandić Pokojni dr. Frajh Mandić je bil rojen dne 19. marca 1851. v Mihotičih, občine Kastav, kot sin Mateja in Marije, roj- Dubrovič, sestre prvega slovenskega župnika pri Sv. Jakobu v Trstu, Dubrovića. Ta je šolal oba brata Man-dića, sedaj umrlega zdravnika in pok. profesorja Matka, nekdanjega prvoboritelja. Dr. Fran Mandić je obiskoval ljudsko šolo vKastvu, gimnazijo v Senju, Pazinu in na Reki. Tu je maturiral. Bil je sošolec Spinčiča in La-ginje. Kot gimnazijalec je pokojnik — v družbi s Spinčićcm, Laginjo, Kazimirjem Jelušićem in svojim bratom Matkom — na počitnicah prirejal sestanke, ki ao položili temelje poznejši narodni politiki v Istri. Promoviral je pok. dr. Fran na Karlovem vseučilišču v Pragi. Od tu je prišel direktno v Trst v letu 1877. BU je ustanovnik .-Del. podp. društva« v letu 1887. Od tedaj pa do izbruha italijanske vojne —■ torej 43 let — ie bil temu društvu drućtvcni j zdravnik. Bil pa je tudi član vseli drugih na-| rodnih društev, slovenskih in hrvatskih. Posebno je vzljubit naše gledališče in se jc silno veselil njegovega razvoja. Skoro na vsak. predstavi smo ga videli v prvih vrstah s kakiir članom njegove rodbine. Pokojnik je bil — poleg razsežrie privatni prakse tudi v italijanskih krogih -— sanitet« referent na nainestništvu, vnanji uradni zdrav nik pri državnih železnicah in v zaporih dolgi let. Leta 1818. je bil umirovljen na lastn« prošnjo. Kot zdravnik v zaporih je šel usral ljcno na roko tudi italijanskim arclirancent posebno p« političnim zločincem. Smatral jih je za junake. Mnogi Italijani se ga še danes hvaležno spominjajo. Zato pa je prišel v grdo luč pri avstrijskih oblastvih. Posebne sitnosti je imel od strani tedanjega referenta *a zapore .in poznejšega državnega pravdnika Clarici-ia, ;ki je očital pokojniku, da protežira italijanska 'iredento. Kot značilno za tisto pretvezno naklonjenost, ki da jo je izkazoval avstrijski režim nam Slovanom Primorja, naj ugotovimo tu« da je pokcjjai Fran Mandič dobil v letu J916, Obe pTcdthmjiji se vrtita v Vi« S. GioVaoii od vrhovnega poveljstva 5, armade ukaz sta 7.-1. Internacijo: njega samega, soproge m hčerke* Pritisnili so mu žig srbofilstva, ker je svoja dva sina poslal v inozemstvo, kjer da — so Očitali — rovarila proti Avstriji. Interpelacija pa je bila preklicana vsled energične interven eije biriega tržaškega škofa Karlina pri generalu Boroeviću. Aktivno sicer pokojnik ni posegal v politični vrvež, ker ni smel tega radi raznih svojih uradnih služb. Zanimal pa se je vedno za vse politične dogodke in je podpiral, kofikor je le mogel. Političnih zborovanj se je udeleževal kot poslušalec. Koliko spoštovanja ic užival pokojnik tudi v italijanskih krogih, naj govori naslednja re-minisccnca. V Trstu se je vršil — katerega letat se nc spominjamo več — protesten shod italijanski!) županov proti Slovanom. Na tem shodu je tedanji tržaški župan Dompieri zagnal* med zborovalce tisti stari zgodovinski klic: Et nos eos eiciemus loras! (Vržemo vas ven!} In nmožica — županov in nežupanov — je razumela ta poziv in ga tudi postavila v prakso. Demonstrirali so proti nam po ulicah. Posebno srdito pa pred stanovanjem dra Frana Mandića na Borznem trgu. Grozilno in psujoč so kričali jproti oknon: stanovanja. Popoldne istega dne >a so pozvali pokojnega Frana v neko družino Orailtf«s« vesli Tržaško pogrebno dralttd pri Sv. Jakob« prosi svoje člane, da poravnajo vse za stanke pri cfanaŠnji redni seji, ki se bo vršila v navadnih prostorih od 8—10 zvečer. Kdor ni še dobil potrdila, naj se zglasi nocoj. — Tajnik. Dramatični odsek M. D. P, Sv, Jakob. — Danes točno ob 20. generalna vaja. •— Bodite točni. — Režiser. Dramatični odsek Mladinskega društva «Pjrosveta» uprizori v nedeljo 6. t. m. ob 7. uri zvečer v dvorani DKD pri Sv, Jakobu Jurčič-Govekarjcvo narodno igro v petih dejanjih in 2 slikah «Deseii brat.» Predprodaja vstopnic julri ob 10. uri v is!i dvorani, kjer se vrši predstava. Opozarjamo, da je otrokom brez spremsUTa starišev k jutrišnji predstavi vstop zabranjen. Us tržaškega življenja Sleparski lažilnženir. Pred kakim tednom je posctil Ivana Jagodnik, sianujočega v Bistrici, mlad gospod, ki se je izdajal za inženirja, zastopnika nek»_* tržaške ivrdke s tehničnim materijalom. Ponudil mu ie v nakup motor in stcev zelo siujviinj nui I ponujam motor za -i500 lir. Pretvezni inženir Pokojnik je dolgo bolova! na razširjenju pro- i je imel zelo namazan jezik; prepričal je Ja-state, ki je potem degeneriralo v raka, Janu- godnika, da mu je ta izročil omenjeni znesek, arja 1. 1923 je bil operiran v bolnišnici — brez- 1----J- —--—*— 1""t——* uspešno. Od tedaj ni več vstal. Trpel je grozn?, neopisne muke, ali s čudovito resijjnaciio in bistrega duha do zadnjega. Dnevno so mu morali čitaii Edmostn, «Jutrom in zagrebški »Tagblatt-; ter so mu do zadnjega hipa poročai! o situaciji. Nečak in zet njegov dr. Brnčič in soproga sta mu morala slovesno obljubiti, da bo pokopan v Kastvu. Tam sem preživel — ie govoril — najlepše dneve svojega življenja, ko smo snovali društva, ki so se potem razširila po vsej Istri. Tam leži moj brat Matko — tam hočem ležati tudi jaz. Razjjovarjal sc bom ž njim in ga tolažil. Gledala bova, kdaj sine tudi našemu narodu v Istri dan boljše bodočnosti. Na smrtni postelji tolika ljubezen do svojega naroda!! V nedeljo prepeljejo zernske ostanke pok. ; p.a(_ai pusinmu >-a nt«, ^.tivvj, mu jc dra. Frana Mandića s kamijono^i direktno iz j pQ pošti. Rekel je, da nima drobiža in da stanovanja na groblje pri sv. Luciji v Kastvu. i vrne denar, ko bo zroenjal 500-lirski bankovec. Pogreb sc bo vršil od vasi Spinčiči. Ležal bo j Lahkoverni Lanner je izročil neznancema za- . med bratom Matkom in Kazimirjem Jelušičem. jhtevani znesek ter čakal, da se vrneta iz po- j Sprejmi ga ti sveta gruda k večnemu počitku! . Toda čakal jc zaman. Navihanca sta jo; Saj le je pokojnik tako neizmerno ljubil. Po- j ođkuri.'a skozi druga vrata. Lanncrju ni pre- j plačaj mu to veliko ljubezen. j ostajalo drugega, kakor naznaniti dogodek na j jkvestuii. Predsinočnjim sta bila oba ptička,. brezposelna Alojzij Milič in Jakob Gaberc, j aretirana. Siccr oba tajita svojo krivdo, a kljub j temu sta bila pridržana v zaporu. i Nesreča gluhonemega dečka. 8-letni gluho- : nemec Armand Ameaeo, stanujoč v ulici Gal- | lerla št. 13, je šel snoči z materjo po ulici Ca- | vana. Na vogalu ulice F. Venezian se jc iztr- j brez da bi sploh videl motor. Jagodnik je več dni potrpežljivo čakal, da mu tvrdka iz Trsta pošlje naročeni motor, kar sc pa ni zgodilo. Konečno pa se je Jagodnik napotil v naše mesto, kjer se je kmalu prepričal, da ga je pretvezni inženir nesramno opeharil. Naznanil je zadevo na kvesturi. Varnostnemu oblastvn sc je posrečilo spoznati iažiinžcnirja za Vladimira Tomšiča, stanujočega pri Sv. M. Magdaleni zg. št. 145. Premeteni ptiček, ki ima na vesti Še druge posebne sleparije, jc izginil nc-znanokam. Nista imela drobiža.., Neki Fran Lanner je imel smolo, da se je pred par dnevi srečal pred glavno pošto z dvema mladeničema, izmed ka- , terih ga jc eden vljudno nagovoril, proseč ga. j da bi mu za hip posodi! znesek 76 lir, da bi plačal poštnino za nek zavoj, ki mu je dospel Antonija Mermolja Rieger Duntk* kiofrinics Trsi, Via Coraaieitiak 3 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem HBSHHIKIBIBSBMHIHB Mali oglasi SLUŽKINJA se išče sa majhno družino. Naslov v gostilni Spangher, Barko vije. 5 TRGOVSKI pomočnik mešane stroke išče službe. Gre najraje na deželo. Naslov pri nprav-aiftvu. 3 čevljarski pomočnik se sprejme v Via Bruimcr 9. 8 GRAMOFON znamka dugek>, s tremi vzmetmi se proda. Preprodajalci izključeni. Roma 3/IIL 9 šivalni STROJI Smgcr > zajamčeni se prodajo na obroke. Sprejemajo se stari stroji. Acgucdotto 25 _10 KRONEj srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več ko i drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 58 družba z om. J. Trst - Via Artisti 9 - Trst Kupuje zlato, srebro, platin v vsaki obliki in srebrn denar. — Prodaja dragocene kovine izdelane in v kosih in kemične sestavine. — Glajenje, ploščenje in nit-kanje. — Kemična delavnica za vsakovrstno preizkušanje. (692) BABICA« diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Največja snaga. Tajnost. Na željo zdravniška pomoč. Govori slovensko Corso Garibaldi 23/1 1796 LIKVIDACIJA 300.000 lir Izdelkov Delavske hlače, posebno močre L 15.— Jope bele, modre ali rumene L 20.—. Čepice L 8.—. Delavske obleke (trli!) L 21.—. Obleke (Up potapljalca) (Tate-Tony) L 39,— Vestjo L 35—. Spodnje hlače L 12.—. Srajco L 12.— Hlače meSana volna L 32.—. Jhofike obleke L 99.-Suknje (Ranglan) moške 199.- iO- I M - 49 40 - V!q Cnrductl - M drugi KRONE, goldinarje, plačujem vedno 5 stolink več kot drugi. Edini grosist, via Pondares 6-1. _ 44/1 BABICA, avioritiraua, sprejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Gitilia 1677 HIŠNO, pridno, ki zna kuhati išče majhna družina, Via Giulia 82 II nadstropje «WeHner > 6 PREDNO PRODATE zlato in srebro, vprašajte cene veliko zlatarno — uramo via Gia-cmto Gallina 2 (nasproti hotela Monceni-sio}. Velika izbera predmetov za darove. Popravila. Cene nizke. 25/2 mu Oprostitev haietlJsKili ^sleni! oš zemlilsfeega đavSfi Gazzclla UHiciale^ od 29. dcccmbra 1923. je objavila kr. odlok od 9. decembra 1923, št, 2721. o oprostitvi kmetijskih poslopij od zemljiškega davka. Čl. 1. pravi: Od I. januarja 1925. bodo prosto zemljiškega davka vsa poslopja in njih pritikline, ki se v smislu čl. 15. zakona od t. marca 1886. št. 3682 (serija 3.) lahko smatrajo za kmetijska ter se od njih plačuje sedaj ta davek v smislu določb starega katastra v pokrajinah kraljevine in v smislu zakonov od 26. IX. 1920, št. 1322 in od 19. XII. 1920. St. 1778 v novih pokrajinah.- obcdmc m vsake vrste in v vsakem slogu 7PAL1K 50BE v veliki izberi LAKIRANE KUHINJE po izredno nizkih cenah ntiffl posebnih ponudb ob priliki prodaje osled sestave fnucntarlo. PLETENIN Za moške: Za ženske: Sflođcia Mm iia Ha gal materi iz roke ter hotel preko ulice; nesreča jc hotela, da jc v istem hipu pridrvel po j ulici dvovprežni tovorni voz, katerega zadnje kolo jc zadelo dečka od strani ter ga podrlo ' na tla. Ubožec je zadobil široke praske poi. , obrazu in veliko bunko nad desnim ušesom. j * Dobil ie potrebno pomoč v mestni bolnišnici,! 20. SI. 1778 v novih poKrajmaii.* kamor so ga prepeljali z automobilom rešilno Kmetska poslopja so po vsej ltah]i prosta hišnega davka in v gotovem delu Itahje tudi »- stanovanjske kri«. ElalUrotehnik dav^a od zemljišča, aa katerem sc taka po- f Coazzolo, star 50 let. je imel v ulici AL slopja nahajajo. Nekatere pokrajine so b»c H Luzzato št. 7 v podnajemu sobo, kjer je stano-raznimi zakoni tcjja davka oproščene, taJto ^ q ^ ^ Artliinn_ obstoiečo iz žene Karoline, da sc je plačeval le še v novih pokrajinah in v VIA RETTORI 1 VIA MALCANTON 7-13 Tvrdka obstoječa od 1874 val s svojo družino, obstoječo iz žene Karoline, — — J- v—- - rr' - 1 , • stare 42 let in s štirimi nedoraslimi otroki. Sti- 19 drugih pokrajimih Italije. Ta neenakost |e k dokler bi se mu posrečilo dajala povod za ponovne priiozbe prizadetih . ^ J - - " ' ia hi5no-zemljiški:i davek od prihodnjega \cU dalje ne bo več pobiral v nobeni pokrajini. Bralai list iti&m JkronUtua Tukajšnje šolsko skrbništvo javlja, da bo začelo izdajati s 15. januarja 1924 svoje uradno glasilo, ki se bo imenovalo »Bollettino Uiti-ciale de! K. Vrovvcditorato ai^ii studi della Vt-nezia Giulia :. Nova publikacija bo izhajala v obliki revije 1. in 15. vsakega meseca in bo objavljala v svojem uradnem delu zakone, odloke, izvršilne naredbe, okrožnice in odredbe naTičncg'a ministrstva, dalje podatke o učnem osobju, o napredovanju, o praznih mestih in o dragih predmetih, ki zanimajo~šolo in učitelje, kal^or ukrepe kr. šolskega skrbništva glede izpitov, učnih navodil i, dr. — V neuradnem de-iu bodo lahko sodelovali proiesorji in učitelji iz všeh treh pokrnjin Julijske Krajine. List bo ftafvfšie cene plačujem za o dajala povod za ponovne pntozbe prizadeli* i kybeli prjmcrnejše stanovanje. Gospodinja davkoplačevalcev. Z ^onomenjenim kr. odlo- kateri je stanoval Coazzolo. Pa ni bila pre-koTD se jc izvršilo izenačenj v | ^dovoljna s podnajemnikom; najbrže radi tega, ker je imel mož s seboj tako številno spremstvo. Hotelu se ga je iznebiti in ni prikrivala lega Coazzolo, ki se je pa izgovarjal, j da ne more izprazniti sobe, dokler ne dobi drugega stanovanja. Zategadelj je umljivo, da gospodinja in Coazzolo nista bila v prijateljskih od noša jih. Snoči se je Coazzolova žena sprla z gospodinjo, baje ker ta ni hotela dati pobotnice za prejeto najemnino. Prepir jc postal kmalu zelo živahen in ženski sta si že skočili v lase, kar jc posegel v amaconski boj Coazzolo, ki sc }e bil ravnokar vrnil domov. Nasial je peklenidti lirup in vriše, ki se je mešal z plakanjem Coazzolo vili otrok. Gospodinji jc jela slaba prešli, a v stiski ji je prUiitel na pomoč njen ljubimec Peter Corona. Zavihtel jc debelo poleno ter začel z njim udrihali po glavah nasprotnikov. Kmalu je moral Coazzolo, ves obli t s krvjo, zapustiti bojišče. V fnif2 hlače, mešana I i£ ilUjla volna po . . . .114, «mjm ali hlače, iz baržuna- 41 Ilujlu ste bom-baževine po „ II/ srajca ali hlače, volnene po „ 20. l\ti\[l angleška volna po „ fffftjfn ali hlače, sistem Ja-dlujla ger po .... „ JJ.~ f volnen, z Fokavi po . . —i Spodnja srajca. 58.— polvolna, normalna L \l Cf3lp3 Pr'stna volna, jiGjLU z dolgimi rokavi . svnjrn pristna bela volna, JifitlU odprta z naramnic, fnira volnena sistem Jii- uura Ma|ltf ger ...... (spodnje hlače) v vseh barvali ........ 17.58 35- C (spodnje blače) volnene . 25- Za otroke: jn »nifi najboljša vrsta I kroj, I |S diujlo bela barž.bombažev. L JhjgHri volnena, (hlačice, spodnja UlkAu srajca in čepica) . . . „ immU volnena ..... „ Ja n*n7fiU iz najbolje volne, v kras-SU W\m nili barvah po ... „ UP «1 15- kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbece v, mačk, veveric« krtov, divjih * in domačih zajcev« D. WINDSPACH Trst, Via Cesar® Baftistt St. 10 II. nadst, vrata 16 ^ Sprejemajo se pošiijatve po pošti. moški, z jekleno palico in palCicaml L 1I.S9, svila g!o»-ia z elegantnimi ročaj? L 28.90 ; ŽensRi zadnja novos! z 12 palćicarei, z modernimi roč^i L 32.—. t d d !d| 12 V Cl! irt'H uuupjit —---" ' ^OIO, VCS OOIll S KTVju, i^usuu * urejeval poseben uredniški odbor pod vod- jstem jjipU so pa t^jj prthHcU orožniki, ki so sivom šolskega skrbnika. ~ j napravili konec ravsanju. Poklicali so na bo- ! jiiče zdravnika rešilne postaje, ki je podal ranjencu prvo pomoč. Coazzolo je imel 6 cm Šolska Čast iS s stražo za javne spomenike, spominske nasade in drevorede so ustanovljene s kr. od 9. decembra 1923, št. 2747. Častne straže sc ustanovijo v vsaki občini, kjer se nahajajo goriomenjeni spomeniki in nasadi, in bodo sestavljene iz najboljših učcnccv višjih ljudskih in nižjih srednjih šol. Vsak razred bo dal dva tr.ka častna stražarja, fri bosta tista učenca, ki sta bila 1. januarja 1924. najboljša v razredu glede «č- dolgo rano na čelu, veliko bunko nad desnim očesom in pretresene možgane. Tudi njegova žena je imela hudo bunko na levem sencu; vrhutega jc bila še opraskana po rokah. Coazzolo jc bil prepeljan v mestno bolnišnico. Vročekrvni Corona pa je bil aretiran in odveden v zapor. j ti i j uui ju. *» -1--t "t !_ ^^ ^^ ^^ G { ria "Zt i Na svatbi M«Ae naiegu iaveljskega Jernc- dl": ? MSk htoti, r^S^uinS- ia Sila, ljubke Josipi^, jc nabral Franc Sib S i; okra'a, v sredniih šolal, pa ravnatelji. mc7.B0 » . • - I « m 11.75 ogrs! c krone « avstrijske krone - . . • • češkoslovaške kr ne • • • dinarji • • ••••••• leji rnerke ••••••••• • ol trji 2-j.2b ---------------- ^ r I r . fi.?ncoski i>anki 113 50 no lanskim udelcženccm. da se jih gotovo udr- Svirrrski franki •••••• • • ♦ 4(M.— leže. Predava dr. JuC. Vstop vsakomur prosti I anii!eškl funti papirnati •••«•« 10J— H8 - 26 20 12.25 2ala» 1U.&1 D D d □ □ d dddddoddd o d d p d o d d □_p p d o d □ □□□□□□□□□ P P P P P P D Dl d! p j D j n- j Hi D! Idi D1 p! O p! i □ UstanovBJena leta 1S05. Delniška giavitUa Lift. 15.030.060»- popsinoR?a Qlaynl sedet: Trst« Via S. ft&oSd 9 (lastea psia^s), Podružnici: ASBAEifi, f "i p p p p Olajšuje ¥iako f z Jug§iSivydv in i ¥ih© : deželami Dale subvencije na bfag@» efekte in vrednosti Olvaria akreditiv« za nč&tip blaga. — Bnkasi afektov in rabinov« Informacije. — Kupuje in prodala cEfnarje In druge valute. Jamstvena pisma In druge operacije po nsii^ditejšrh pogojih. Sprejema vloge v Dinarjih ter JIH obrestuje najbolja po dogovoru. PPPPPDODPPPPPPPPPD D □ □ D O □ D O □ □ O O D O □□OGDDQOnDOO ;Q □ 1 n i i ^ ! n □ D □ a o 1° n p ! o i ;D □ J P □ o PODLISTEK Paul Bour^ct: JEČA (La Ge6!c) Poslovenil F. P# (18) Zdravnik ni slopil takoj naprej, temveč jc nekaj časa opazoval lo tragično dvojico. Glede verjetnega vzroka samomora fe 2e imel svoje mnenje. Čim so se dogodili v družini slučaji prostovoljne smrti, je tu v igri dednost. Toda kakšna priložnost jc sprožila, dejanje? Bil je preveč pronicav dušeznanec, da bi ne bil uge-nil, da je ta dva zakonca združevala strastna ljubezen, toda na drugi strani so mu tudi bile predobro znane tajnosti življenja in je torej vedel, da je telesna nezvestoba mogoča tudi pri uaiifikrcnr.iš.i luihezjvi tu» rtrufola » strani moža, včasih tudi s strani žene. Poslu-£al je torej besede te nesrečnice, ki jih je bolj stokala nego izgovarjala, in jih je obenem sku-šal tolmačiti. Od njihovega točnega pomena je bilo odvisno njegovo zadržanje nrioram njej. Nevarnost blaznosti, ki jo je uviaela neuka Marija Bourrachot, je imela zanj razločne oblike. Poznal je Živčno krhkost organizma — saj je zdravil njega slabosti — in vedel jc, da ga sli-čen duševni udarec lahko za vedno pokvari. Toda nekaj je bilo treba storiti- Stopil je torej naravnost k njej in računajoč, da jo nepričakovana prisotnost prezvame in morda blagodejno pretrese, jo je trikrat poklical po imenu: »Gospa Vtalis, gospa Vialis, gospa Vialisf«.» Toda ona ni odgovorila. Tedaj jo je prijel za roko, a je naletel na krčevit odpor b prevzel ga {e strah, da bi znala nastopili nevarna kriza, ako bi nastojaL Pokimal je z glavo ter izpustil njeno roko. V tem hipu pa Je opazil zavitek, ki ga je bi) pustil samomorilec na nri-PrjffAit«! i* naslov. Načel ie szedstvo. .— *Gospu::, jc rekel enostavno, pisal v a a? Jc > Vdova se jc vzravnala s pokretom. K* jc fc;I istotako krčevit kakor malo prej njen odpor, Verna! ji je nudil zavitek s precejšnje višine, Ako ga je hotela vzeli, jc morala pustiti rarlič.i in vstati na noge. 2cljnost, da bi izvedela rc-< Sitev grozne uganke, jc premagala v njej celc njeno bolest. Z roko, ki se ji ni več tresla, jc odprla zavitek, nc da bi se menila za zdrav nika, kateri je že klečal na mestu, kjer jc bile prej ona, ter prislanja! uho k m^ličcvim prsim, da zadosti svoii stanovski vesti. Pri prvem pogledu jc videt, da je bil mrlič že trd. Neka} je šepnil slugi na uho, nakar jc Sel ta poslednji po en prt. Z njim je pokril mrličevo glavt-Luknja na čelu, steklene oči in odprta usti. s« ji dajala grozen izrje. Tudi za to opravilo s« Marija Vialis ni zmenila. Vsa njena duSa y bila v čitanju obeh pisem, ka'erih vsaka b:> seda ji je prihajala, kakor da bi jo izgovarja* oni drcMi4 £las, ki ga ni imela več slišat1