itev. 11 v Ljubljani, v sredo, dne 4. iprilo 1906. Leto xxxiu. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'- za pol leta za fetrt leta „ za en mesec „ 13' 650 220 V upravništvu: za celo leto naprej K 20' — za pol leta P za četrt leta „ „ 5'— za cn mesec » „ 1*70 Za poSllj. na dom 20 h na 10' Posamezne Stev. 10 h. SLOV Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez --dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se nt sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelj« in pravnike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — - Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Kaj bo? Muzika, in sicer pogrebna! Kdo bi si mislil, da si napravi tak slovesen pogreb liberalna stranka ob času, ko županuje ljubljanskemu mestu Ivan Hribar, ki se je na stara leta pričel pečati z ragljanjem! Pogreb je bil, tega nihče nc utaji. Noben izvr-ševalen odbor ne oživi več te slepe, banke-rotne stranke. Poginola je in s kravjimi zvonci so ji zvonili njeni voditelji. Vzrok te hitre smrti je bila njena gorostasna neumnost. Od neumnosti jc živela; s strašnimi izbruhi neumnosti je izgagala. Par zadnjih za izgled: 1. Ljudska stranka je samo izjavila, da je pripravljena posvetovati se o vladni volilni predlogi. Nič druzega! Veleposestniki so izjavili, da sploh posvetovanja ne dopuste, če se jim ne zagotovi, da se bodo v njihovi ku-riji prihodnje izpremembe mogle le z njihovim dovoljenjem skleniti. Dr. Susteršič je izjavil, da je to zagotovilo odvisno od tega, kaj se bo sklenilo. Namestu da bi liberalci počakali, kaj pravzaprav pride, kaj se bo sklenilo, so začeli obstruirati že v odseku. Saj bi z obstruk-cijo v zbornici lahko preprečili vsak sklep. Potem bi imela obstrukcija vsaj kak pomen, in ko bi se pri glasovanju videlo, da je Slovenska Ljudska Stranka zatajila kaka načela, kako lahko stališče bi imeli. A ti ljudje so pre-neumni! Bistvo njihoveg boja jc izrazil dr. Tavčar včeraj v odseku, ko je dejal: Splošna k u r i j a z desetimi mandati j c sama na sebi nemogoča. In dr. Ferjančič je temu pritrjeval na silno plemenit način, ko je govoril neresnico, da je z uvedbo pete kurije v državni zbor prišel nered in obstrukcija. Proti razširjenju volilne pravice so; zato bobnajo in trobijo. In ta stranka jc glasovala v zadnjem zasedanju za uvedbo splošne in enake volilne pravice za deželni zbor! Hinav-ščina cepljena z neumnostjo more roditi samo trapa rije. 2. Začetek današnje obstrukcije neumen kot noč. Očividno se vsem liberalcem mehčajo možgani. Sinoči so v odseku dr. Ferjančič, dr. Tavčar in Grasselli glasovali za to, naj načelnik ustavnega odseka danes izjavi, da ni bilo mogoče skleniti, kar je zbornica naročila. In ko danes hoče dekan Arko to povedati, začno piskati. To je vendar več, nego neumno. Zato je bil pa tudi odgovor poslancev Slovenske Ljudske Stranke prisrčen smeh. 3. Najneumnejše jc pa zabarikadiranje liberalcev za prihodnjost. V tem boju je popolnoma gotovo, da ne bo nikdar slabši zakon uveljavljen v naši deželi, n c go je sedaj p r e d I o ž e n i. Za to bo skrbela Slovenska Ljudska Stranka. Samo ena reč je neprimerno boliša, nego je bila. Dozdaj je odgovornost za nedelavnost deželnega zbora imela Slovenska Ljudska Stranka; odslej jo imajo liberalci. Slovenska Ljudska Stranka je lahko prevzela to odgovornost, ker sc ie borila proti privilegijem in jc zanjo stalo združeno ljudstvo. Liberalci pa gredo v o b s t r u k c i j o za privilegije Nikar naj se ne motijo' Kmet in delavec, tudi socialni demokrat, natančno vesta, za kaj se gre. Brez skrbi naj bodo liberalci. Ljudstvo nc bode molčalo. In glas ljudstva bo močnejši od njihovih kravjih zvoncev. Deželni zbor branjsKi. Liberalci obstruirajo v ustavnem odseku. Liberalci so izgubili pamet. Kakor da bi jih krč lomil, tako se zvijajo, brcajo, rolinc in škripajo z zobmi. Usmiljenja vredni pogled! Sinoči so nastopili v ustavnem odseku z obstrukcijo. Predsedoval ie posl. M. Arko. Dr. Susteršič predlaga, da se preide v spccielno debato. Temu se liberalci upro. Takoj je začel z vso eneržijo obstruirati dr. Ivan Tavčar. Ta ima več talenta za obstrukcijo, seveda čisto posebno, kakoršna jc njemu primerna. Strahovito je zabavljal čez barona Gautscha, ki »svoja bolna jetra zdravi v Karlovih varili na račun Kranjske dežele.« Vedno bolj se je vnemal, oči so se mu izbulile, vrat se mu jc napel, in začel je grozno upiti. Slednjič je začel nekak medvedji ples okoli mize. je dvigal šlape ter z vso silo udrihal po mizi kriče: »Vladna predloga ie naredila na nas bestialičen vtis. Jaz se ne pustim zadaviti, jaz si ne pustim besede vzeti« itd. Vlada je prišla v zagato in je iskala kozla, ki bi ga žrtvovala, in ta kozel je narodnona-predna stranka. Vlada bi morala vprašati prej vse tri stranke in varovati posestno stanje nedotaknjeno. Zakaj priflikate mestom industri-alne kraie? Štrangulirati se ne pustimo! Velikonočni zvonovi ne bodo zvonili našemu pogrebu. Predsednik bi bil seveda lahko besedo vzel takemu »govorniku«, a najbrže se je bal, da bi moža na mestu zadela kap, kajti bil je podoben kotlu kuhane smole. Ur. Iv. Tavčarju so slednjič odpovedale moči. Glas mu ie ohripei in grgraje jc zahteval, da sc mu prinese liter vina, ker drugače ne more naprej. Ker litra vina ni dobil, je pa prosil naj se seia prekine, ker on mora večerjati. »55 let sem star«, je tožil obstrukcijski govornik, »nisem sicer tako mišičast, kakor g. Sclnvarz, ampak boli tolst, docli \vir sind alle sterblich und hinfSllig.« Potem jc nuino predlagal, da morajo tudi drugi iti večerjati, sicer njemu ni mogoče dalje obstruirati. Predsednik sc je moža usmilil, in mu je pustil prinesti večerjo. Dr. Ferjančič jc začel s strašno dolgim obstrukcijskim govorom. A zmanjkalo mu je glasu, sape in misli. Zato je pa z neznansko dolgočasnim glasom začel prebirati dolge vrste številk, neko Statistiko s Češkega. (iovoril je šc prav dolgočasno Graselli, o katerem je še dopoludne dejal dr. Tavčar, da ga pred enajsto uro zjutraj sploh ni mogoče spraviti pokonci. Tačas je pa dr. Tavčar večerjal in pil pivo. Obstrukcijsko cmokanje dr. Tavčarjevih čeljusti je pa nagnilo barona Sclnvegla, da se je naveličal takega nespodobnega vedenja ter predlagal: Predsednik naj v jutrišnji seji zbornici naznani, da ni ustavni odsek mogel svoje naloge izpolniti, in naj prosi zbornico, da ta sklene, kai se ima .dalje zgoditi. Predlog jc bil sprejet soglasno. Liberalci so ga bili neznansko veseli, dr. Tavčar je pa godrnjal: »Če bi prej vedel, da bo tako hitro konec, bi bil z večerjo počakal, da bi bil kaj boljega dobil. Tako sem se pa le s suhim pod-olatom matral.« Dr. Tavčar je res slabo večerjal. Jedel je namreč podplat tistega kvedra, ki ga je mislil ministrom kazati. Ob enajsti uri ponoči je bilo konec te komedije. Dr. Tavčar je hitel, da se še enkrat navečeria ter si pridobi moči za obstrukcijske težave in muke prihodnjega dne. Seja deželnega zbora dne 4. aprila. Z veliko napetostjo se je pričakovalo današnje seje. Liberalci so odkrito napovedali obstrukcijo in slovenski liberalni poslanci so izjavljali: »Le preko naših teles...« Pri tem se gotovo zanašajo na obširnost svojih teles. Najprej je prišel v dvorano Hribar in izročil zapisnikarju cel kup nujnih predlogov. Potem jc pripeljal dr. Tavčar v dvorano svoie pristaše. Dr. Tavčar z rokami v žepu gleda na novo instalirano elektriko. Tri ob-ločnicc na lesenem okvirju so včeraj obesili na sredo dvorane. Liberalci se pritožujejo, zakaj glavar noče podpirati liberalne obstrukcije. Prosvetlenci si namestu luči žele teme ... Ker je leseni okvir zelo podoben vislicam, se čujejo dovtipi: »Frančičcve gavge!« Na to stopajo v dvorano katoliško - narodni poslanci. Dr. Susteršič Tavčarju ki si mane oči: »Ali ste kaj zaspani?« Dr. Tavčar si dalje mane oči. Ob en četrt na deset glavar otvori sejo. Sedaj pridejo v dvorano tudi nemški poslanci. V zbornici ni deželnega predsednika in tudi ne predsedstvenega tajnika g. glavarja Haasa. Zapisnikar čita zapisnik zadnje seje. Narodnopiskajoča obstrukcija. Dež. glavar: K besedi se jc oglasil poslanec dekan Arko kot predsednik ustavnega odseka. Tavčar iu Hribar kličeta: Ne! Saj se morajo nujni predlogi prej obravnavati! Dež. glavar: Po S 36. dež. reda pride na vrsto vladna predloga. Tavčar, Hribar in ostali liberalni poslanci kličejo: »Tega pa ne!« A Tavčar kriči: »Jaz se nc pustim odirati!« Hribar: «Ustavni odsek šc ni tukaj, šc nima poročila!« Klici: Poslušajte predsednika ustavnega odseka! Dež. glavar: Določilo jc, da se vladna predloga razpravlja pred drugimi. Tavčar udari ob mizo: »Mi si tega ne pustimo dopasti!« Slovenski liberalni poslanci kriče, a ob njihovih slabili glasovih sc o kaki pravi ob-strukciji šc nič ne opazi. Nakrat izvlečejo liberalni poslanci izpod pultov razno orodje, instrumente itd. ter prično delati koncert. Hribar pritiska na piščalko, ki je v rabi pri bicikljih, Tavčar piska na piščalko za otroke in proslavlja s tem otročjo svojo politiko, Pire tolče na reiie, Arko vrti ragljo, dr. Majaron piska na malo trom-peto, Supančič tudi piska, Božič vihti okolu sebe roke, kakor bi se potapljal, Ferjančič proslavlja svoj »cxtra statum« s kravjim zvoncem. Edini Grasselli čepi mirno v zadnji klopi s prekrižanimi rokami in se dela, kakor bi sc ravnokar izbudil. Klici Ferjančiču: »Na vrat obesite zvonec !« Galerija se ironično smeja, nekateri na galeriji ploskajo. Semintjc sc čuje iz šuma klic kakega posameznega liberalci na galeriji, a uduše ga klici: »Živela volilna reforma!« Na galeriji piskata na piščalki .iurist Cham in ma-gistratni uradnik g. Fran G o v e k a r, ki ima danes svoje uradne ure na galeriji. V Tavčarjevi loži ploskajo obširne roke nežne Tavčarjeve gospe napenjanju svojega soproga, ki postaja ob napornem trobenju vedno bolj ru-deč. Sicer je galerija mirna in se imenitno »zabava« nad početjem Heinove bande. Štefe na galeriji taktira liberalcem. LISTEK. Krščenec. (Iz ^Narodnih pripovedek" grofa L. N. Tolstega.) Prevel Fr. J. Dalje. VII. Krščenec je šel. Potuje in si misli: »Kako naj na svetu popravim zlo? Na svetu popravljajo zlo s tem, da pošiljajo hudobne ljudi v pregnanstvo, jih zapirajo v ječe in jih kaznujejo s kaznimi. Kaj naj delam, da bi popravil zlo in izbrisal tuje grehe s svoje duše.« Mislil je , mislil krščenec, pa se ni mogel ničesar domisliti. Potoval je dolgo in prišel na polje. Na polju je dozorelo lepo gosto žito in čas žetve ie. Krščenec vidi, da jc zašla telica v žito. Zapazijo jo ljudje, se razpostavijo okrog in okrog žita in preganjajo telico semintja po žitu. Telica hoče iz žita, pa zadene na drugega prestraši se, in zopet zbezla v žito! ljudje pa poskačejo zopet za njo. Na ccsti pa stoji žena in joče. »Mojo telico«, pravi »preganjajo.« In začel jc krščenec praviti mužikom: Ceniti delate tako? Pojdite vsi iz žita in gospodinja naj pokliče svojo telico! Ljudje so ga ubogali. Prišla je žena h kraju žita in začela Kiicati: »Na, na, ti neugnanka; na. na!...« Telica nastavi ušesa, posluša, posluša in priteče k ženi z gobcem naravnost k nogam, toliko da jc ni podrla na tla. Bili so veseli mužiki, žena in tudi telica. Šel je krščenec naprej in si mislil: »Zdaj vidim, kako se zlo rodi iz zla. Čimbolj se ljudje trudijo, da bi odpravili zlo, tembolj raste. Res, ni mogoče popraviti zla z zlom. S čim pa ga naj popravim? Nc vem. Lepo je poslušala telica gospodinjo, kaj pa če ne bi poslušala, kako bi jo klicala?« Mislil je , mislil krščenec, pa se ni mogel ničesar domisliti in je šel naprej. VIII. Potoval jc naprej iu prišel je v vas. Poprosil ie prenočišča v stranski sobi. Gospodinja mu jc dovolila. V sobi ni nikogar, samo gospodinja pomiva. Krščenec vstopi, zleze na peč in začne gledati, kaj dela gospodinja. Gospodinja je očistila sobo in začela pomivati mizo. Ko je pomila, jo jc začela brisati z umazano cunjo. Otirala jo jc na eno stran, pa jc ni mogla po^ rniit. Po mizi so ostali od blatnate cunje madeži, začne vleči ua drugo stran, zbriše ene madeže, a naredi druge. Zopet briše po prejšnjem, zopet jc isto. Maže mizo z umazano cuno, odstrani blato, pa druzega nalepi. Dolgo jo gleda krščenec iu reče: »Kaj pa delaš tu, gospodinja?« »Ali ne vidiš, da čistim za praznike? A na noben način nc morem umiti mize, še vedno je umazana, kar trudna sem.« »Oprala bi ruto in potem lahko pomiješ.« Gospodinja je storila tako in omila jc mizo čisto. »Hvala ti«,je rekla, »da si me naučil.« Zjutraj se je krščenec poslovil od gospodinje in odšel dalje. Dolgo je hodil in pride v gozd. Mužiki delajo obroče. Krščenec pristopi in vidi, da sc mužiki trudijo, a obroč sc noče ukriviti. Pogleda in vidi, da se tudi bruno premika. Ni dovoli pritrjeno. Pogleda in reče: »Kaj pa delate, brati« Obroče krivimo. Dvakrat smo ga zakrivili, popolnoma smo se utrudili, a ga ne moremo zaokrožiti. »Ha, bratci, brun najprej utrdite, ker sc tudi ono z vami nagiblje.« Ubogali so mužiki, utrdili bruno in hitro jim je šlo delo izpod rok. Krščenec jc prenočil pri njih iu drugo jutro je šel naprej. Hodil je cel dan in celo noč in šc pred jutranjo zarjo je prišel k živinskim trgovcem. Legel je k njim. Zagnali so živino skupaj in zanetili ogenj. Nabrali so suhih vejic, užgali, pa niso počakali, da bi sc razgorele, naložili so nanje zelenega vejevja. Protjc je zapresketalo in ogenj jc ugasnil. Trgovci so nabrali šc bolj suhih vejic, zopet užgali in zopet navalili zelenega protja. Zopet so pogasili ogenj. Dolgo so se mučili, a ognja niso mogli napraviti. In krščenec jim reče: »Nc tlačite surovega protja! Naj sc prej ogenj nekoliko raz-gori! Ko pa do dobra zagori, takrat pa le naložite surovega dračja.« Trgovci so storili tako. Suhe vejice so se razgorele in nato so naložili nanje surovega dračja. Zagorelo je dračje in grmada se je razgorela. Ostal ie nekoliko pri njih, nato se je napotil naprej. Mislil je krščenec, premišljeval, zakaj neki jc videl te tri stvari, in ni mogel razumeti. IX. Krščenec je nadaljeval svojo pot. Dan preide. Pride v gozd; v gozdu stoji koča. Krščenec gre k vratom in potrka. Iz koče vpraša glas: »Kdo je zunaj?« »Velik grešnik, tuic grehe moram izbrisati.' Prišel je starec in vprašal: »Kakšne tuje grehe?« Krščenec mu je pripovedoval o vsem; o krstnem botru, o medvedki in mladičih, o prestolu v zapečateni sobi in o tem, kar mu jc ukazal boter, iu o tem, da jc videl na polju mtižikc, ki so vse žito poteptali, in kako je nato telica sama prišla k gospodinji. »Razumel sem«, je rekel, »da ni mogoče Liberalci čez pol ure zamenjajo orodje in I sedaj dobi dr. Tavčar rene, ker je za piskanje že izgubil sapo. Globoko v stolu sedi naslonjen, drži roki nad trebuhom in udarja z reni-cami. Pa dolgo ne gre tako. Zato vzame iz mize predal in udarja s predalom. Susteršič vzame Hribarju ragljo in poskusi. Smeh. Klici: Ta pa bolje zna! j Ferjančič se vsede s kravjim zvoncem in binglja dalje. Pire prinese v zbornico velik lovski rog, ki je pa bolj podoben čedniškemu rogu in tuli na rog, pri tem pa postaja vedno boli bled. Deželni glavar na svojem sedežu tnirno čita časopise. Okolu »MO. ure prideta v zbornico dež. predsednik g. S c h w a r z in predsedstveni tajnik g. li a a s. Liberalci ju pozdravijo z glasnim »Halo!« obstopijo sedež dež. predsednika in kažejo deželnemu predsedniku svojo umetnost. Tavčar kliče dr. Sušteršiču: »Se objemka se!« Hribar stiska v roki bicikliško piščalko. Pire tuli v kravii rog po kravje, Majaron se vsede s kravjim zvoncem v roki in zvoni. Kakor se vidi, so v liberalnem klubu danes sklenili, da | bo vsak član kluba nekaj časa zvonil s kravjim zvoncem. Dr. Tavčar se začne jeziti na svetilke in vpije »To mora doli!« pa je premajhen, da bi jih dosegel. Ob 10. uri dobi dr. Tavčar v roke kravji zvonec, za njim pa trobi Pire na rog. Tavčar je pričel kašljati. Hribarju vstopi pot na čelo in se briše. Sluga prinese Tavčarju v papir zavite nove igrače. Ko odgrne zavitek, sc vidi nekaj novih ren. Ta igrača očividno ugaja Tavčarju. Tudi Božiču se delo za kmeta najbolj pripravno zdi z renami zato tudi 011 vzame rene in z njimi zastopa koristi svojih kmet-skih volilcev. Posnema ga postojinski A r ko, ki tudi tolče na rene. Tudi Majaron vzatne nove rene in bije. Ta način muziciranja je najlažji in tudi najmanj duhovit, prav primeren zastopnikom »inteligence«. Pire in Tavčar se vsedeta na naslanjač v kotu in delata naprej, drugi liberalci jima pomagajo, kakor vedo in znajo. Ko gre iz dvorane deželni predsednik, zopet liberalci nanj vpijejo in mahajo po zraku z obstrukciiskim orodjem. G. Govekar prinese na galerijo novih pi-ščalk od Petričiča in tudi na galeriji se par liberalcev zabava s piščalkami.. Pridruži se jim g. Malovrh, pa ne morejo napraviti »efekta«. Ob 'Ml. prevzame predsedstvo dež. glavarja namestnik baron Lichtenberg. Liberalci ga pozdravijo s kričanjem. Z renami v rokah se klanjajo pred njim. Baron Lichtenberg liberalne naprednjake mirno gleda. Tavčar d»bi možnar in kot liberalni apo-tekar tolče v možnarju zdravila za liberalno prehlajenje. Na galeriji delajo ljudje opazke: »Hren tolče!« Volilna reforma je hud hren za libcralce. Božič prinese v zbornico gramofon. Dolgo časa ga sestavlja in po dolgem času res spravi vkup. Postojnski Arko ga navije. A gramofon nič kaj dobro ne »špila«. Samo žalostne jim je zagodel. Gramofon iinrje zaigral: »Hast g'sagt \virst mi liaben, Hast es aber nit gethan ...« Zato so indiskretni gramofon pustili postaviti na mizo deželnega predsednika, in vzeli zopet rene in piščalke v roke. Hribar poizkuša na novo navijati gramofon, in glej: Njemu zaigra silno lepo: »O du liebcr Augustin, alles ist hin.« Liberalnim gospem, katerih jc polna Tavčarjeva loža, produkcija njihovih junaških gospodov posebno ugaja. Hribarjeva gospa je rekla, ko je videla, da ima Tavčar troben-tico: Jej. ki je kakšn fant, moj mož mora imeti tudi trobento!« Kurjač pri deželnem odboru pl. Malahovski nosi liberalnim gospem »igrače« zla popraviti z zlom, a umeti ne morem, kako se ga popravi. »Nauči me ti!« Starec mu reče: »Povej, kaj si videl še na cesti?« Krščenec mu je pripovedoval o ženi, kako je umivala mizo, kako so niužiki krivili obroče in živinski trgovci delali ogenj. Starec posluša, se vrne v kočo in prinese skrhano sekiro. »Pojdi!« mu reče. Starec je šel na poprišče pri koči in izkazal na drevo. »Posekaj ga!« reče. Krščenec seka in drevo pade. »Razsekaj ga na tri dele.« Krščenec ga razreže na tri dele. Starec zopet odide v kočo in prinese ognja. »Sežgi ta tri polena!« Krščenec napravi ogenj, sežge polena in ostali so trije ogorki. »Zakoplji jih do polovice v zemljo! Tako.« Krščenec jih zakoplje. »Pazi! Pod goro je reka. Prinašaj od tam vode v ustih in jih polivaj! Ta ogorek polivaj, kakor si učil ženo. Drugega, kakor si učil mu-žike, tretjega, kakor si podučil trgovce. Ko se razrastejo vsi trije in iz njih zrastejo tri jablane, tedaj spoznaš, kako je treba med ljudmi zlo popraviti; tedaj boš očiščen grehov.« Rekel jc to starec in odšel v svojo kočo. Krščenec je premišljeval 111 ni mogel umeti, kaj mu je ukazal starec. I11 začel je delati, kakor mu je bilo ukazano. (Dalje prihodnjič.) za njihove gospode. Na galeriji se odlikuje s piskanjem sin učitelja J e I e n c a, bivši gimnazijce na Reki. Bolčev Pepe upije z galerije: »Abzug Sclnvarz!« Dr. Tavčarica upije na mostovžu: »Zivio dr. Šusteršičeve grablje, živio Stefetove grablje!« Tavčarica skače po hodniku dalje in vpije: »Pa bi se kai lekla, pa bi me tožil.« Dobila je krepak odgovor: »Žensk pa ne tožimo, vsaj vemo, da marsikatera preveč govori in obrača jezik«. Poslanec Demšar kliče Pircu: »Vas bom vzel za čednika v selško dolino!« Dekan Arko kot predsednik ustavnega odseka, ki je dobil besedo, ves čas stoji in prelistuje predlogo. Ob tri četrt na enajst liberalci za hipec prenehajo z razgrajanjem. Dekan Arko hoče govoriti, nakrat pa prinese sluga po naročilu Hribarjeve gospe Pircu v dvorano prave velike rene, kakršne imajo godbe. Dobili so jih menda od »Društvene godbe«, katero župan edino na ta način podpira. Pire prične udarjati na rene Cesarsko pesem, da se razlega po celi zbornici. Med tem ni treba ostalim liberalcem ropotati. Kadar Pire preneha, prično zopet ostali liberalci ropotati. Od župana Hribarja komandirani magistr. uradnik Fran Govekar, ki ima j>ri sebi celo škatljo piščalk, upije z galerije: »Abzug Schwarz!« Tavčar si opetovano briše pot s čela, ker so ga poleg ren utrudile tudi knjige, s katerimi je bil ob mizo. Tavčar je tekom obstrukcije dvakrat zau-pil: »Kaj bomo ropotali, saj nismo sklepčni!« a zbornica je hitro bila sklepčna. Dr. Majaron je prinesel v zbornico še več kravjih zvoncev. Liberalci so zatulili, kakor teleta, ko so jih zagledali. Tavčar se je vsedel tekom seje na mesto dež. predsednika in razbijal s svojimi renami. Hribar se jc ob 11. uri tako vsedel, da vedno gleda v svojo ženo na galeriji. Sem in tie za hipec liberalci prenehajo. Dekan Arko takrat takoj prične: »Visoka zbornica! . . .« Liberalci zopet začno z mu-ziciranjem, a so že očividno precej trudni. Zato p r i v 1 e č e j o v dvorano veliki b obe 11 društvene god b e. Pire udarja na boben, Supančič pa na velike godbene rene. Ob II. uri pride obstrukcijo pogledat knezoškof. Naši ga sprejmo z »Zivio«-klici, tudi galerija kliče »Zivio«! Liberalci sestavijo »kvartet«. Na boben tolče Pire, Supančič na godbene rene, Božič in Tavčar pa na 'manjše rene, ter muzicirajo kakor otročiči obrnjeni proti knezoškofu, ki jih mirno in dostojanstveno gleda. Grassellija že ni več v zbornici. To jc preveč dela zanj! Ob 'U 12. uri ropotajo samo trije liberalci. Hribar na bicikliško piščalko,. Pire z možnarjem in Tavčar z renicami, od katerih se kar ločiti ne more. Hribarja boli že roka; zato ves čas piščalko preklada iz ene roke v drugo. Pire izvleče iz žepa »flaš-kon« in se krepča kot pristni čednik s »šnopsem«. Neki šaljivec na galeriji kliče: »Ta Hei-nova banda naj gre po vinorodnih dolenjskih krajih in prežene vso t r t n o u š. Ob '/sl2. uri pride v zbornico zopet deželni glavar Oton pl. Detela. Liberalci ga pozdravijo s »halo« - klici. Deželni glavar se prikloni pred obstrukcijonisti in zasede svoj prostor na predsedstvu. Sluga prinese deželnemu glavarju akte, katere g. dež. glavar mirno ob sviranju kozokravjih »Tavčar-mar-šev« rešuje. Ob 'M2. uri je pričel Božič tolči na veliki boben sumljivo predznamenje zanj in za njegov mandat —, zastopnik trgovske in obrtne zbornice Majaron je dobil v roke velike rene. Supančič privleče avtomobilno piščalko, potem je pa' pričel Supančič --11 a boben tolči. Ob 3M2. uri dne 4. aprila je torej Supančič prvikrat prišel z bobnom v dotiko. Kaj bo še? Pire je prinesel liberalnim poslancem mašila za ušesa. Nato je velike rene zopet prevzel Pire. Postojnski Arko in Ferjančič zopet zvonita s kravjim zvoncem. Pri tem se opaža, da je Ferjančič res svoj poklic zgrešil. Gustav Pire, ki snuic živinorejske zadruge, jc prišel v deželni dvorec gledat svojega brata kako študira za čednika. Lahko ga priporoči za tak posel! Liberalci na galeriji delajo iz svojih poslancev dovtipe: »Danes so se te stare niu-j inije vendar malo razmajale«. Pire kliče: »Danes smo mi tako neumni, kot ste bili vi pred štirimi leti!« | Med liberalnim razgrajanjem poslanca Jaklič in Demšar mirno igrata »marjaš«. To liberalce silno jezi, ki sporoče Sušteršiču, da bodo začeli kaditi. Pire prične kaditi, j Poslanec Pogačnik fotog raf i ra liberalne razgrajače. Ferjančiča in postojnskega Arkota s kravjim zvoncem, Božiča z bobnom, Majarona z velikimi renami, Pirca s čedni-škim rogom, Tavčarja z renami, Supančiča in Hribarja s piščalko in z gramofonom, kate-1 icga je liberalcem posodil Goldstein in spe-I čega Grassellija, ki se je zopet pojavil v zbornici ter spi na svojem stolu. Galerija ploska Pogačniku v zahvalo za »čedno sliko«, k a-I t c r o si bo naše ljudstvo dobro I o g I e d a I o. Ko prične Pire zopet razgrajati I z renami, jo Grasselli zopet pobriše ven. Na galeriji se čujejo razne opazke o Tav-I carjevem obstruiranju. Nekdo .pravi: »Tavčar I je pa res len. Najložje orodje si jc izbral pri I obstrukciji, najmanjše renicc«. Ko prične Pire mešati po možnarju, mu I prinese posl. Žitnik sladkorja, kar vzbudi hrupno veselost. Pire meša sladkor, potem pa začne slikati na papir črke: »Volilna re-I forma« ter vrže papir v možnar ter prične I mešati po možnarju. Liberalne dame v loži I jiloskajo. S tem dejanjem, kateremu so se liberalne | dame krohotalc, je Pire pokazal, koliko v ' dejanju veljajo od liberalcev sprejete resolu- cije za volilno reformo, ki jih je »Gorenjec« ralsificiral. S tem svojim dejanjem je Pire pokazal liberalno stranko kot stranko največje politične h i n a v š č i n e. Poslanec D e m š a r damam v liberalni loži: »Svetnik Ferjančič s kravjim zvoncem oznanujc civilni zakon!« Tavčar dekanu Arkotu: »Ali ste se že utrudili, ker tako dolgo stojite?« Dekan Arko miga da ne, in kaže, da že štiri ure stoji, pa bo še. Pire posnema na rog kravje mukanje. Na galeriji mu ploska učitelj Luka J e 1 e 11 e c, ki ves čas psuje okolu sebe ter s takim obnašanjem kaže, kako vsposobljenost ima 011 za službo šolskega voditelja, za katero se sedaj tako poteguje. Neki liberalec vzdihne v bližini našega poročevalca iz globine svojega srca: »Naši sc res najboljše razumejo na boben, pa bomo skoraj res vsi skupaj na bobnu«. Drugi liberalec mu položi roko na tista . . . Razgrajanje se je slišalo na ulico in jc bilo tudi pred dež. dvorcem mnogo radovednežev, vrata na galeriji so bila pa zaprta. Ne vemo zakaj, ker je bilo na galeriji še mnogo prostora. Ob I. uri popoldne deželni glavar prekine sejo in n a z n a 11 i nadaljevanje seje za 3. u r o popoldne. To so liberalci sprejeli s ploskanjem in »Zivio«-klici. Veliki boben je nesel iz dvorane kmetski poslanec B o ž i č v znamenje, da je tudi njemu na Kranjskem že boben zapel. Kravje zvonce j c vse pobral d r. F e r j a n-č i č. Grasselli seveda ni hotel ničesar nesti. Dr. Tavčar je hvaležno pogledal dež. glavarja in rekel: »Bom vendar prišel še danes do kosila«. Ob 3. uri se seja nadaljuje. Naši liberalci tudi popoldne dokazujejo, da so najbolj nazadnjaška stranka, ker se tako neumno in trmoglavo upirajo razširjenju volilne pravice, ki jc nekaj tako sainoobsebi umevnega, da mora tudi pri nas nujno priti, kakor povsod drugod. Kdor je zoper njo, tega pohodi. To je bodočnost -naših liberalcev. Veliki boben je danes oznanjal njihov politični konkurz. Bili so tako neumni, da so sami tolkli nanj. Ni bilo treba niti beriča, če se ni morda za takega smatral dr. Ferjančič._ NOTRANJEPOLITIČNI POLOŽAJ. Krščansko socialni poslanec Schneiderje izstopil iz krščansko socialne državnozborske zveze, ker se ne strinja s splošno volilno pravico. Poljske žene so imele v Krakovem shod, na katerem so se izjavile za splošno volilno pravico. Pri prihodnjih državnozborskih volitvah hočejo nastopati le za kandidate, ki se izjavijo za splošno in enako vol. pravico ne glede na spol. OGRSKA KRIZA. Včeraj sta bila pri vladarju na Dunaju Fejervary in Kristoffy. Med zaslišanjem sta bila pozvana k vladarju tudi Goluchowski in drž. finančni minister Burian, nakar se je vršil kronski svet. Listi poročajo, da so razpravljali o razpisu volitev in je sklenil baje vladar, da ne razpišejo volitev. Odobrili so tudi besedilo manifesta na ljudstvo. Baje je pritrdil vladar, da odstopi pravosodni minister Lanyi. Njegov naslednik postane dr. Geguzs, budimpeštanski državni nadpravdnik. Banffy je govoril v klubu nove stranke. Rekel jc, da jc odgovoren vladar za vse, kar stori in izjavil, da se ne čudi, ker se zanima prestolonaslednik za aktuelna politična vprašanja. Ne veruje pa, da bi moral prestolonaslednik nositi odgovornost kot vladar. Nadvojvoda prestolonaslednik bi moral storiti vse, da ostane prijatelj Mažarov, ki bodo odločevali, ako lahko zasedejo prestol njegovi otroci. Szellov načrt o rešitvi ogrske krize je bil v več avstrijskih krogih še s precejšnjo prijaznostjo sprejet. Dalo se je o njem razpravljati in to tembolj, ker se je izkazal Szell kot privrženec gospodarske in carinskc skupnosti monarhije. Ogrsko je označil kot bolj s poljedelstvom se ukvarjajočo državo, Avstrijo pa kot bolj industrielno. Po njegovem mnenju naj bi se doseglo med obema izjed-načenje in skupnost, od česar bi imela oba dela gotove koristi. NOVA NEMŠKA AGRARNA STRANKA. V listu nemških agrarcev poživlja poslanec Peschka na ustanovitev nove nemške agrarne stranke. STAVKE. Stavkujoči dunajski črevljarji so hoteli prirediti predvčerajšnjim zvečer več demonstracij, a se jim niso posrečile. Včeraj so demonstrirali stavkujoči črevljarji pred delavnicami, kjer se je delalo. Kakih 100 mojstrov jc že ugodilo stavkujočim črevljarjem. Stavka pristaniških delavcev na Reki je malone končana. Danes najbrže delajo že vsi pristaniški delavci. Na Francoskem stavka v courrierskem rudarskem okrožju 43.619 rudarjev. Stavkujoči rudarji prirejajo demonstracije. V Libavi na Ruskem hočejo povzročiti agitatorji splošno stavko po tovarnah za žice in po železniških delavnicah, a delavci ne marajo stavkati. V saških premogokopih stavka vedno več rudarjev. Na dan izvažajo 1000 vagonov manj premoga, kakor v rednih razmerah. V Pennsylvaniji, Indiani in Illinois pa stavka po premogokopih 500.000 rudarjev. • Boje se, da zaradi teh stavk poskoči cena premogu ne le v Ameriki, marveč tudi v Evropi. NEMŠKI CESAR O SAMOSTANIH. Pred nedavnim časom je obiskal nemški cesar kneza pl. S t o I b e r g a na njegovem gradu v Flarcu in izročil tam pri posebni slovesnosti prednici protestautskega ženskega samostana „ D r ti b e c k " , ki je bil svoje-časno katoliški, pastirsko palico kot znak njenega poslovanja. Cesar je omeuil pri tem, kako je bil znan samostan že pred reformacijo kot „luč duševnega življenja." Izrazil je željo, naj bi se razvijala pod oblastjo pastirske palice topla krščanska ljubezen do bližnjega, ki naj bi bila božji blagoslov za samostan in okolico. Govor je končal z besedami : .Delajmo vsi, dokler živimo, po vzgledu Kristusa na vseh poljih in v vseh časih v dejanjski ljubezni do bližnjega. V to nam pomozi Bog!' ANGLEŠKA ZBORNICA O VOJSKI. V angleški zbornici je vprašal poslanec Vason, če bi bilo za slučaj vojske v Evropi mogoče, da se po pogodbi ne raztegne vojska tudi na naselbine dotičnih držav v Zahodni Afriki. Državni tajnik za zunanje zadeve sir Grey je izjavil, da je to nemogoče in da upa zato na vzdržanje miru. COURR1ERSKA NESREČA V FRANCOSKI ZBORNICI. V francoski zbornici so razpravljali včeraj o nesreči v courrierskih rudnikih. Posl. Basly je trdil, da je povzročila družba s svojo zanikrnostjo požar v jami, ker je pustila, da so nakupičili star les v jami. Očital je tudi družbi, da jc pustila delavce v jamo, predno je bil zadušen požar v jami. Zastopniki rudarjev so opozarjali vlado na nevarnost, a vlada se ni ozirala na > jihove pritožbe. Krivi nesreče so tako inženirji družbe, kakor tudi državni inženirji. Zahteval je, naj kaznujejo krivce. Poslanca Lassies in Millevois sta očitala družbi, da ji je bilo pri rešilnih delih več za ohranitev rudnikov, kakor rudarjev. Poslanec Bouvery jc pa trdil, da je iskati vzroka nesreče v 'dobičkaželjnosti družbe. Delavski minister Barthou je opravičeval državne in družbine inženirje, češ, da so storili vse za rešitev še živih rudarjev. Opravičeval je tudi družbo in obljubil nepristransko preiskavo. Jaures je nasvetoval, naj podrža-vijo družbo, nakar je obljubil Barthou, da razpuste družbo, ako se izkaže njena krivda. RUSIJA V Kazanu stavka 1500 učencev na tatarski šoli. Zahtevajo izpremembo notranje šolske uprave. V Odesi so zaprli 00 volilnih mož za dumo, ki so jih izvolili delavci. Oblasti zahtevajo, da morajo volilci voliti vladne može. Uradno postavljajo na laž vse vesti o nemirih v Vladivostoku. Pobjedonoscev je zopet pri carju v milosti in se je zato naselil v bližini Carskega Sela. Pravoslavni nadškof Hermogenes je ustanovil stranko krščanskih bratov in dal stranki na razpolago velike denarne vsote, ki so jih pa zaigrali pri hazardnih igrah. Nadškof je zato pustil stranko na cedilu. Angleški listi poročajo, da je odkrila policija zadnji čas več zarot. Zaprli so zarotnike, ki so nameravali umoriti Durnova in zarotnike, ki so nameravali razstreliti gosudarstvenno dumo. PODRŽAVLJENJE JADRANSKIH ŽELEZNIC V ITALIJI. Italijanska vlada je predložila zakonski načrt o podržavljenju Jadranskih železnic, ki preidejo v državno last 1. julija. Država plača družbi skozi 60 let vsako leto 39 milijonov 580.000 lir. KDO VODI SOCIALNO DEMOKRACIJO. Nedavno je bil shod judov zionistov v Berolinu. Neki judovski govornik je zagovarjal socialno demokracijo, ki so ji očitali, da jc premalo prijazna judom. Govornik je rekel, da tu se ne more sklicevati na slabo rusko socialno demokracijo, ki ni pričela revolucije, marveč je to storila nemška socialna demokracija in siccr pred vsem za koristi ruskih judov, za katere je bilo nabrano tudi največ denarja. V nadaljnji razpravi so se prepirali, če so soc. demokratje judom dovolj hvaležni za judovske dobrote. Edini so pa bili vsi govorniki, da morata delovati nemška socialna demokracija in pa judovstvo na preobrat sedanjega družabnega reda. SOCIALNA DEMOKRACIJA BOJEČA. Boječnost socialne demokracije in pa tudi njena zahrbtna hinavščina se je prav lepo pokazala na nekem socialno demokraškem shodu v Monakovem. Inženir Richter je očital monakovskim soc. »dem. voditeljem boječnost, ker se ne upajo pozivati na odpad od katoličanstva, da ne izgube žensk. Sodrug Breitenbach ie izjavil, da ne mora delovati za »prosveto« v sekčnih sejah, sodrug Knierim jc pa rekel, da je že izstopil pred dvanajstimi leti iz cerkve. Na javnih shodih so soc. demokratje seveda mnogokrat dobri katoličani, a pri zaupnih shodih pa delujejo na odpad pri posameznikih. ITALIJANSKI »NARODNJAKA. Trst, 3. aprila. Pri konstituiranju tržaškega občinskega sveta bi bil moral kot naj- starejši predsedovati »liberalni naronjak« italijanski V/icselberger. A odklonil je, češ da kot Nemec ne zna dovolj italijanski. KRALJ PETER SE NE ODPOVE. Vesti, da se kralj Peter namerava odpovedati prestolu so neresnične. IZ ANGLEŠKE AFRIKE. Včeraj je bilo usmrčenih 13 domačinov, ki so ubili policijskega nadzornika Kunda. Dnevne novice. Nastop Heinove bande. Liberalci so pričeli obstrukcijo, predno je še prišla vladna volilna predloga v posvet. Sinoči so preprečili posvetovanje ustavnega odseka z branjem številk in raznih predlog državnega /.bora še predno se je katera stranka mogla izreči, kaki volilni preosnovi pritrjuje. Zakaj torej obstruirajo? Samo zato, ker se boje, da bi se na sedanji volilni krivici kaj izpremeniti utegnilo, da bi morda ljudstvo dobilo volilno pravico. Zato vihti suhi Majaron kravji zvonec, životni Tavčar virtuozno igra na rene, Pire in Božič pihata v trobente, da sta vsa rdeča, in Hribar, ki je slabih prsij, goni mehanično trombo. Extra statum je tudi kot obštrukcijonist extra statum, ker le z majhnim burovžem pozvanja. Kar so v deželnem zboru, še niso tako naporno delali, kot sedaj, ko se ljudstvu svitajo iz daleka pravice. Pristaviti moramo še, da je Majaron odložil po dveurnem zvonenju kravji zvonec, podobo duha liberalnega načina ob-štrukcije, ter zvonil z nekaterimi ininistran-skimi zvonovi, na koje je izza časa svojih alojzijeviških let bolj vajen. + Iz narodnih krogov smo dobili sledečo izjavo: Vladna predloga je v resnici za sedanjo kliko, ki vlada narodno-napredno stranko, silno škodljiva, toda stranka bi jo morala pravzaprav pozdraviti z odkritosrčnim veseljem, ker je samo po tej poti mogoče zanesti novo življenje v njene vrste.- Glavna stvar je namreč zanjo, da združi čim najbolje svoje moči med obrtniki in trgovci. Uradništvo je omahljiv je omahljiv element; ravno zato stranka ni mogla nikamor naprej, ker se je naslanjala skoro izključno na uradništvo. Po vladni predlogi je pa ravno tisti del, ki se liberalci proti njemu najbolj bojujejo v tem oziru najboljši. S tem, da se industrialni kraji pritegnejo, se okrepi trgovski in obrtniški ele-mentnasproti uradniškemu in stranka v resnem delu lahko mirno gleda v bodočnost. Ta v deželi predloga daje slovenstvu tako premoč nad nemškim v deželi, da se mora imenovati izdajalec narodno-napredne stvari, kdor temu nasprotuje. Iz strankarskega in narodnega stališča mora biti vsak razumen naroden na-prednjak proti neumnemu postopanju liberalnih poslancev. + NI jim neslmpatičen. Ferjančič se je kot načelnik pravnega odseka državnozbor-skega, kakor znano, izrazil, da mu civilni zakon ni nesimpatičen. Najbrž zato so nekatere liberalne dame ozaljšale hurovž ali kravji zvonec, na kojega kot muzikaličen mož danes igra v deželnem zboru, s trakom modre barve, znakom upanja. Najbrže upajo, da on pomaga uživotvoriti civilni zakon. Kako žalostno so videti Tavčarjeve neozaljšane rene poleg Ferjančičevega lepo ozaljšanega kravjega zvonca! Da, da, Andrej jim ni nesimpatičen. Ali pa morda kravji zvonec? Narodno-nazadnjaška stranka. Ravnatelj ces. kr. kmetijske družbe gosp. dustav Pire je naznanil, da ne sprejme izvolitve v izvrševalni odbor narodno-napredne stranke. Storil je to gotovo pod vtiskotn čuvstva, da funkcionar take družbe ne more biti pri stranki, ki dela naravnost proti ljudstvu. Liberalci so pa v svoj izvrševalni odbor izvolili še celo vrsto drugih mož, ne da bi jih vprašali, ali jim je všeč taka dvomljiva čast. Pričakujemo od njih, da v varstvo svojega dostojanstva slede zgledu gosp. Pirca in se otre-sajo vsiljene jim sokrivde pri protiljudskem delu te obupno propadle stranke. + »Obzor« in »Narod«. Sobotni zagrebški »Obzor« priobčuje naslednjo »Listnico uredništva«: Qosp. Franu Kristanu, činovniku uzajamnog podpornog družtva v Ljubljani. Na vaš poziv, rado očitujemo, da vi niti niste naš dopisnik niti ste pisali dopis o skupštini narodno-napredne stranke, koji je izašao u utorak 27. o. mj. Uredničtvu »Slovenskog Naroda«, koje se tako ljuti na taj dopis, recite, neka pročita posliednju izreku tog dopisa, koja Klasi: »Nova mlada stranka i mladi moderni vodje, to je naš ideal, i cilj svega našeg rada«. Sapienti sat. Jadranska banka v Trstu, ki obstoja šele dobre 4 mesce, širi svoj delokrog na vse strani, tako da prvotna giavnica od i mi- lijon kron ne zadostuje več za redno poslovanje. Vsled tega razvoja sklenil je upravni svet, kakor smo doznali iz zanesljivega vira, predlagati občnemu zboru, da se poviša čim prej prvotno delniško glavnico na 3,000.000. Tozadevni občni zbor se skliče začetkom prihodnjega mesca. • Iz seje ustavnega odseka. Ko je dr. Susteršič glede Ferjančičevega branja trdil, da to ne spada k stvari, kaj tako bedastega, je dr. Tavčar opravičeval postopanje Ferjan-čičevo in pri tem rekel: „Vsak človek je včasih oser. — Banka L. C. Luckmann je te dni podarila povodom smrti svojega šefa g. Josipa L uc k m a n n a 500 kron cesar Franc Jože-fovi bolnici usmiljenih bratov v Kandiji. — Umrla je v Tržiču gospa Hephzibah Moline, stara 82 let. — Cena petroleju se je znižala za 3 K pri 100 klg. — Prvi avstrijski zadružni shod se bo vršil meseca maja t. 1. na Dunaju. — Strašen zločin. Na Ogrskem v Nemes Oesu je plačal kmet Ignac Dčbotos za svojo SOletno mater, ki je bila v bolnici, 100 kron. To ga je tako razljutilo, da je zaprl mater v kletko, ki jo je nalašč zanjo napravil, in zakopal vse skupaj v zemljo. Zgoraj je pustil samo majhno odprtino, skozi katero je dohajal zrak, da se ni starka zadušila. Tu je bila zaprta od januarja do zadnjih dni, ko so jo našli orožniki. Brez obleke je bila in po telesu polna ran. Zverinskega sina so zaprli. — Preložitev velikih šolskih počitnic za čas od 1. julija do 31. avgusta še ni gotova stvar. Vendar dela na to učno ministrstvo in skuša pridobiti zato deželna šolska oblastva in izjave zdravnikov. — Nov kapelnik novomeške godbe. De-finitivno imenovan je za to mesto g.Rudoif Hachla, dosedaj koncertni vodja v Celovcu. — Peki iz Reke ln Sušaka nam javljajo, da o velikinoči ne bodo dajali več običajnih daril, ampak obrnili dotično vsoto v dobrodelne namene. — Burja in sneg. Iz Novega mesta se nam piše: Sinoči je pribučala silna burja in prinesla danes jutro novi sneg, ki se pa z dolinami nikakor ne more sprijazniti. Pač pa so hribje vsi dobro pobeljeni. Ali burja, burja! Dolenjci ne poznamo še take strupeno ledene burje, kakor je posebno današnja. Pride skokoma in zopet zgine, pred njo se vale iz oblakov tamnorujavi curki liki hudournim ciklonom ob poletni vročini. Kamor se zaleti piha od sile, kadi se in mede, da je od sile. Vmes se čuje: čudno, to — votlo gromenje. Magnetna igla, ki je bila skozi celo noč mirna, je danes le skokoma v nemirju, drugače pa mirna. —Grozni umor pri Št. Petru? Iz Novega Mesta se nam piše: Vozel nedeljske strašne kronike se pričenja počasi razrejati. V Borštku za Starim Gradom pri Št. Petru je kakor včeraj poročano — najdeno mrtvo truplo neznanega rnožkega, v katerem se je sodilo, da je kak tuj trgovec, se je včeraj zvečer agnosciralo kot truplo zidarja H a c i -n a, zadnji čas bivajočega v Bršljinu pri Novem Mestu. V včerajšnjem poročilu omenjali smo, da se govori še o nekem tretjem umoru. Z agnosciranjem Hacina pa je ta govorica najbrže neutemeljena. Stvar v kratkem je sledeča: O ponesrečenem Lesjaku iz Gotne vasi' se je sprva mislilo, da je bil ubit. Dognano pa je sedaj, da sc je sam smrtnonevamo poškodoval, padši raz škarpo nove ceste za novomeško mrtvašnico. Drugi uboj v Borštku je žali Bog le preresničen, le nesrečno žrtev niso mogli spoznati; smatrali so jo kot tujca! V Bršljinu pa je v nedeljo popoludne izginil že prej omenjeni zidar, imajoč tam svojo družino, ženo in četvero otrok. Ker ga le ni bilo domov, govorilo se je razno o njem. Ko je njegova žena zvedela, da so pri St. Petru nekega tujega moža ubili, šla jc revica nič dobrega sluteč, tja in kakor se nam danes poroča, takoj spoznala svojega moža. Na ta način je ta doslej še temna zadeva v toliko razjasnjena, da umorjeni in najbrže tudi oropani ni kak tujec, marveč zidar Hacin. ki sicer ni tukajšnji rojak, Umevno je, da je občinstvo silno razburjeno, zlasti ker se o zagonetnem umoru ne ve še ničesar natančnega in gotovega. —Vinlčko orožnlštvo so občinske volitve, ki so sc vršile na dan 21. in 22. marca 1906, jako zanimale. Orožnik Seiko je celo okolu poizvedoval, kako so občinske volitve izpadle. Seiko mora za to skrbeti, kdo pride v občinski odbor, ker plača v našo občino nebrojne naklade. Ker mu ni volitev povoljno izpadla, šel je Sclko, opravljajoč službo, v Preloko ter tam v gostilni poučil posestnike, kako naj proti volitvi pritožbo narede. Ta pritožba pa je jako hroma in revna in kaže popolno nevednost o občinskem volitvenem redu, ker se ni godila niti ena nepravilnost pri volitvi. Dalje omenim, da je Seiko še okoli zabavljal zoper odbor in zoper način obravnav pri občinskih sejah. Mi vprašamo šegavega gospoda Selkota, ali je res že on nadžupan v Vinici, in mu odkrito povemo, da v bodoče naj čita »Dienstreglcment« in naj le za ono skrbi, za kar jc dolžan in kolikor mu njegova služba dopušča. Vinički davkoplačevalci. — Istrski italijanašl. V Piranu jc imel 2. aprila ob pol 10. uri stalni odbor italijanskega političnega društva za Istro shod italijanskih županov. 5. točka dnevnega reda jc: »Prepir radi farnih mej župnije Horte in Pi-rano«. Namen je bil udrihati po tržaškem škofu in po župniku v Hortah. Dr. F r a g i a-c o m o, župan piranski, peneč se jeze nad slovansko duhovščino, hud liberalec, ne more trpeti, da bi farani v Mortah čuli besedo božjo v slovenskem jeziku, tedaj hoče po sili spraviti del istih v piransko župnijo. F3 r e v e I i k a b 1 a m a ž a se mu je primerila 15. aprila 1. 1901. Tiskani oglasi po vogalih v Piranu so vabili prizadete, naj se udeleže komisije v tej zadevi na licu mesta. A vsi so govorili proti župniku, da hujska ljudi in da hoče upeljati slovansko liturgijo. Toda zopet smola! V svoji furiji je Fragiacomo zamenjal ime župnika v Hortah z dekanom v Hcrkovcah. Tega je menda videl v sanjah, kako prihaja v nočnem času 2 uri daleč v S. Onofrio plašit č. gg. benediktince in jim prepovedovat maševati v latinskem jeziku. Čudno, da je c. kr. vlada tako neumni ovadbi takoj s preiskavo sledila. Pogrešamo pač bivšega energičnega komisarja Rubellija. Ljudstvo se je smejalo, ko je o tem poizvedoval orožnik. Grom in blisk se torej razlega v palači municipija v Piranu. Dr. Fra-giacomu je le to žal, da mu kralj Viktor Etna-nuel, katerega slika krasi njegovo pisarno, ne čuječ njegovih srčnih vzdihov in bolečin! Obžalovanja je pa tudi vredno, da nekateri italijanski duhovniki in redovniki podpirajo takega človeka v boju proti slovanskim so-bratom. Samoumor. Trgovski agent Josip Peri-ssini se je v Trstu na svojem stanovanju zastrupil z ogljikovimi plini. Kaj je samoumoru vzrok, ni znano. Nesreča. C. g. Dermastija, kaplan v Plavju na Goriškem je sprehajajoč se z vaškim učiteljem tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Odpeljali so ga V goriško bolnico. Ljubezniv sin. V gostilni Antona Skuka v Trstu je gostilničarjev sin Karol, komaj 18 let star, pretepal očeta. Policaji so ga zalotili, ko je nad očetom vihtel stol, da udari starca. Seveda so šuroveža takoj zaprli. — Kranjska podružnica avstr. pomožnega društva za bolne na pljučih je v svoji seji z dne 20. marca t. I. sklenila, da proglasi takozvani nakupni dan, kakor ga je osrednje društvo dne 3. in 4. t. m. priredilo na Dunaju, tudi za svojo namero, ki jo hoče izvesti v jeseni tega ali v spomladi prihodnjega leta. Nakupni dan obstoji v tem, da se zaveže več tvrdk različnih strok, da odstopijo delež izkupička dotičnega dne podružnici. V to izpodbuja podružnica po svojih odsekovih damah in članih občinstvo, da nabavi vse potrebščine dotični dan, n. pr. v spomladi klobuke za dame in otroke, oblačila, solnčnike, pa tudi jestvine itd. v večji množini. Vsled tega je promet dotični dan mnogo večji in dobiček na obeh straneh. Podružnica ne dvomi, da se bodejo tudi ljubljanske tvrdke v velikem številu odzvale tozadevnemu povabilu in s tem podpirale v socijalnem in humanitarnem oziru tako važno delovanje podružnice. — Iz Kranja. V društvu „ Kranj" je predaval v nedeljo 25. t. m. g. dr. E. Glo-bočnik o poškodbah, ki so nevarne človeškemu življenju. Obrazložil je v poljudnem, jasnem govoru učinke mehaničnih udarcev na glavo, na prsa in v trebuh, nadalje učinke strela v posamezne dele telesa. Opisal je na kratko vsled udarca nastopajoče bolezni, kakor vnetja, prisade i. t. d., in je omenjal načina zdravljenja ob takih prilikah. V drugem delu govora je govoril o očinku strupa na drob. Zlasti se je bavil z opijem in morfijem in z alkoholom. Kazal je na veliko socialno rano, ki jo povzročajo ti strupi, prvi na ju-trovem, zadnji pri nas. Za poučna izvajanja je občinstvo zahvalilo požrtvovalnega g. predavatelja z živahnim ploskom. — Razpisano je mesto sodnega sluge v Radovljici. — Največji, najtežji in najdražji voli na Dolenjskem. Gosp. Bojane, župan iz Št. Petra je prodal par volov na živo vago kg po 1 krono nekemu ljubljanskemu mesarju za velikonočne praznike. Le-td štel bo zanje lepo svoto novcev, namreč 2000 kron. Ljubljančanom dober tek, Dolenjcem pa lep vzgled ! — Čebeljnak na kolesih. Pa pravite, da Dolenjci ne napredujemo! Dokažite nam, kje na Slovenskem dobite n. pr. čebeljnak na kolesih, velik čebeljnak, kakor hiša kakega večjega cirkusa To izvanrednost je točasno videti v Zgor. Gradišah pri Dolenjskih Toplicah, srečni lastnik in graditelj pa je gosp. Ivan Bile, tajnik Topliške občine. Čebeljnak se bo lahko prevažal poljubno od kraja do kraja, kar je n. pr. glede menjave čebelne paše zelo udobno za čebelorejo. Panji so lepo slikani z raznobarvnimi rožami. Ves umotvor je precej jednostaven, na vnanji pogled pa zelo praktičnega pomena. Topliškim gostom sc torej za letošnjo kopelno sezono nudi ugodna prilika, to izvanrednost si natančneje ogledati. Štajerske novice. š Samoumor. Tajnik občine Sv. Krištof pri Laškem trgu Fran Ferlinz se je ustrelil. š Za Žičkarjev spomenik so darovali: Dr. Anton Medved je nabral 44 K, katere so poklonili p. n, gg : dr. Anton Medved, c. kr. prof. 10 K, I. Voh, kanonik, 10 K, Fr. Mo-ravec, kanonik, stolni župnik, 3 K, I. \Volf, župnik, 2 K, Trop, korvikar, 3 K, Markošek, korvikar, 2 K, dr. Fr. Kovačič, prof. bogosl, 3 K, Vek. Haubenrcich, duh. svetnik, 2 K. Botrak, stol. kaplan, 2 K, Simonlč, stol. vikar, 2 K, dr. Somrek, vodja Cir tiskarne, 2 K in dr. Jerovšek, c. kr. prof, 3 K; L. Skuhersky, župnik, 5 K. dr. Agrež, kaplan, 5 K, I. Mešiček, nadučitelj, 2 K, M. Tomažič, župnik, 20 K, Anton Rančigaj, župnik, 5 K, Martin Meško, župnik, 5 kron. š Prijeta tatova Kuharico Loto Matty in njenega ljubimca Ferdinanda M ti 1 1 e r j a so prijeli, ker sta sumljiva tatvine pri gosp. Reichenberg. š Umrl je v Varaždinu profesor Luka Z i m a. Bil je rojen dne 13. okt. I. 1830 v Majšbergu na Sp. Štajerskem. Bil je štiri leta profesor na belgrajski visoki šoli za grščino. Bil je izboren poznavatelj hrvaškega jezika in jugoslovanske poezije. š V konkurz je prišel trgovec Horvat pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. š Preprečen samoumor. V Gaberju pri Celju se je žena nekega tobačnega delavca sprla s svojim možem. Vsled tega se je hotela obesiti. Neka druga žena je šla ravno mimo okna in je videla, kako se obeša ne-srečnica. Ljudje so vdrli vrata in jo rešili ravno v zadnjem hipu. š Trdovraten samomorilec. Trgovec Tomaž K a j n a h od Sv. Marka pri Ptuju se je peljal z vlakom iz Pragerskega v Gradec. Od tu je šel peš v Sterntal, kjer se je z' revolverjem v nekem gozdu težko ranil v glavo. S težavo se je še vlekel na želez, tir, kjer se je vlegel, da ga povozi vlak. Predno pa je vlak prišel, je samomorilec umrl radi rane na glavi. š Tiralico so izdali za 30letnim pisarjem S t e i n I e c h e r j e m , ki je pristojen v Ljubljano, radi goljufije, ker jc izvabil 107 K. ljubljanske novice! lj Javno predavanje. Zadnja dva torka je v »Krščansko-socialni zvezi« predaval g. dr. Jerše o turških bojih v XV. in XVI. veku s posebnim ozirom na Slovence. Turki so leta 1356 na plavili prekoračili Helespont in se kmalu potem polastili raznih balkanskih drž a v. Po nesrečnih bitkah pri Kosovein polju leta 1389 in pri Vikopolju leta 1396 so se Turki razlili ko mogočna reka po vsej Ogrski iii jo oplenili tja do Bude. Leta 1408 so prvič prihruli na slovenska tla. Od tistihmal so naši pradedi pretakali potoke krvi zaradi strašnih turških navalov, ki so z veliko silo butali na branik krščanstva — slovenske dežele. Skoraj skozi dvesto let so se vršili turški napadi v naše dežele. Na Kranjsko so se pri -valili 34krat. Kazal je. kako neizmerno žalostna je bila v tej dolgi dobi zgodovina slovenskih dežel. Posebno zanimivo je slikal obleganje Carigrada, ki je naposled leta 14.53 padel v roke Mohameda 11. Bolj obširno se je bavil z bitko na Kosovein polju, katere žalostni odmev so srbske narodne pesmi. Prebral je nekaj takih pesmi, ki so posebno zanimale poslušalce. Bolj obširno se je bavil tudi z bitko pri Sisku 22. junija leta 1593, ko so Slovenci združeni z brati Hrvati pod zidov-jem starodavnega Siska junaško potisnili Ha-san-pašo in večino njegove vojske v valove Kolpe. Po tej slavni zmagi so Slovenci v svojih deželah imeli mir pred Turki. Podal je dokaj zanimivih podatkov o slovenskih taborili o gromadah itd. Za zgled, kako hrabro so se borih Slovenci »za krst častni in svobodo zlato«, je opisal nekoliko takih manjših, pa zanimivih bojev. Prebral je tudi nekaj slovenskih narodnih pesmi, ki opevaio slovenske junake pri Sisku. Dvorana je bila obakrat natlačeno polna. Ij Imenovanja na magistratu. Služba mestnega fizika je bila včeraj oddana gospodu dr. Krajcu, za magistratnega pisarniškega ofi-cijala jc imenovan gospod Ivan Z a v r š a n . za kancelista gospod S c ž u n in za prakti-kanta g. L a n g. lj Etbln Kristan bo imel tekom tedna nekaj javnih predavanj v Dubrovniku. Ij Odbor „Naše Zveze" se je tako-le konstituiral: G. Ivan Kcjžar, predsednik; g. Ivan Duffe, prvi in g. Anton Trstenjak drugi podpredsednik; g. Rudolf Vesel, blagajnik. V izvrševalni odbor narodnonapredne stranke je bil odposlan g. Anton Trstenjak, v stalni odbor zaupnikov pa društveni predsednik. lj Izredno mnogo krompirja so danes pripeljali na ljubljanski trg. Na trgu je bilo 65 voz krompirja. Cena je bila 4 krone 20 v. in 4 krone 40 vin. Rožni krompir je bil po 6 kron. Ij I. hrvaško društvo „Kolo" v Ljubljani vrši v četrtek, dne 5. t. m. v prostorih restavracije »Narodnega doma" svoj redni občni zbor ob polu 9. uri zvečer. Ij Prememba posesti. Bivša Speilova hiša v Trnovem je prodana grofici Gabrijeli Lovoteli v Znojmu za 30.000 K. lj Javna vinska poskušnja v tukajšnji deželni vinski kleti bo v četrtek od pol 8. do pol 10. ure zvečer. lj Poizkušen samoumor. Danes dopoldne si ju pognal krogljo z revolverjem v prsa v nekem tukajšnjem hotelu, dijak neki V i t-torio Pratcsi. Težko ranjenega so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Vzrok poizkušenega samoumora je baje, ker ni napravil profesorskega izpita. lj Zamorec v zaporu. Policija je včeraj aretovala v restavraciji g. Kaniposcha usluž-benega 19letnega zamorca D a n i e I a ff a I f-n e r j a. Zamorec je buda-vere, koja tudi svoje privržene uči, da se krasti ne sme, a se je čini Danici tega jako malo držal. V hotelu je bilo uslužbencem skoro vsaki dan kaj ukradenega in dasi so zamorca sumili, mu vendar niso mogli do živega. Nekemu natakarju ie bila pred nekaj časom ukradena srebrna ura in verižica. Ko je ta izstopil iz službe, so uslužbenci opazili, da zamorec nosi ukradeno srebrno uro. Ko je natakar o tem izvedel, se je pripeljal v Ljubljano in tatvino ovadil, nakar so pri zamorcu izvršili hišno preiskavo. Dobili so pri njem dve ukradeni uri, več verižic, nekaj denarja, ki ga je bil ukradel neki blagajničarki, po žepih pa polno surovih jajec. Ljubljanska policija se ne spominja, da bi bila imela že kedaj »črnca« pod ključem. Halfnerja so oddali dež. sodišču, sodišču. lj Tatvini. Služkinji Mariji Znidaršičevi je bilo v Gradišču št. 2 ukradeno za^60 K obleke. Tat je znan. Trgovcu gosp. Štetanu Mencingerju je nekdo odpeljal izpred prodajalnice v Bohoričevih ulicah dvokolesni voziček, vreden 36 K. Voziček je še v dobrem stanu in je zeleno pobarvan. lj Izgubila ic posestnica Katarina Kerši-čeva denarnico, v kateri je imela 39 K denarja. Našel ga je Miha Zupančič in ga oddal na magistratu. lj Umrli so: Marija Keržič, delavčeva hči 6 mes. Reber; Anton Zurbi, kamnosek, 27 let; Marija Kljun, mestna uboga, 78 let; Jovana Muštar, posestnica 69 let, Linhartove ulice 3, ostarelost; Jakob Žagar, dninar 23 let; Ju-lijana Pire, zasebnica 55 let; Urša Urh, delavka 59 let; Matija Jereb, delavec, 54 let; Helena Janežič, dninarica, 54 let; Pranja Porenta, zasebnica, 65 let; Mihael Bizjak, delavec 50 let; Gabrijel Eiletz, sin železniškega uslužbenca, 1 dan; Emerih Tschada, hranilnič-nega uradnika sin, linpol leta; Marija Šimno-vec, mizarjeva hči, 8 ines.; Martin Zaje, krojač, 21 let; Fran Pire, dninar, 22 let; Marija Satler, delavka. 39 let; Marija Jankovič, stro-jarjeva žena, 58 let, sv. Petra ccsta 79; Ivan Jereb, sprevodnikov sin, 13 mes.; Antonija Pečar, sluge hči; Josip Sadar, kajžar, 21 let; Helena Vončina, paznikova žena, 60 let; Karol Dolžan, dninar, 68 let; Elizabeta Mikel, delavčeva žena; Anton Mlinarič, hlapec 20 let Tomaž Ogrin, kajžar, 35 let. Ij koliko šteje Ljubljana prebivalcev? Ljubljana šteje sedaj z vojaštvom vred okroglo 40.000 prebivalcev. lj Meteor, mesečno poročilo. Minoli mesec sušeč je bil večinoma topel, a proti koncu hladen in zimskega značaja. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsi-jevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 14 stopinj, ob dveh popoldne 8'4 stopinj, ob devetih zvečer 4 4 stopinj, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 4-7 stopinj, za 1"0 stopinjo nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 733 4 mm. kot srednji zračni tlak tega meseca, za 2 6 mm. pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 11, med temi 7 snežnih; padavina, dež in sneg, znaša vsega skupaj 68" 1 mm. — Megla je stala zjutraj trikrat; burja je pogostoma in močno pihala. — Tekočega meseca malega travna pride luna 14. v zemljino obližje. Dalmatinsko pismo. Spljet, 31. marca. Reške resolucije in resolucije hrvaškega sabora nimajo v ljudstvu nobene opore, dasi so po besedilu resolucij demokratiške in svobodoumne. Za fuzijo z Italijani, ki je zgolj akademična in na papirju, se noben Dal-matinec ne bo zavzel, še manj za zvezo z ogrskimi opozicijonalci. Reška resolucija je bila demonstracija proti dunajski vladi. Tam je res vplivala kakor bomba, ali, recimo, bila je svetla raketa, ki naj bi pozornost obrnila na od vlade tako zanemarjene jugoslovanske dežele. Nikdo ne ugovarja, da bi bila zveza hrvaških zemlja z neodvisno Ogrsko lepa stvar, a lepa je vendarle samo in abstraeto. Vsi vemo, da si Ogrske neodvisnosti ni mogoče misliti brez ogrskega na si Is t v a. Kaj pa je slobodna Ogrska, ki bi obenem ne bila skrajno naci-jonalna ? Kakor hitro preneha med Mažari misel o prepotenci mažarskega plemena na Ogrskem in mažarski hegemoniji na Balkanu, preneha tudi vsaka opozicijska stranka: noben Mažar ne da za stranko, ki ne bi zahtevala za se Reke in hrvaškega Primorja, počenega groša. In kaj naj počne stranka, ki jo vodi sin Ko-šutov, če se zveže s Hrvati za ceno, ki jo noben pravi Mažar ne bo plačal, za ceno neodvisne Hrvaške? Preprosto ljudstvo na Ma-žarskem, če ni nahujskano, se še ne zmeni za entuzijazem opozicije; naj gredo potem v ogenj za njene ideale Hrvati ? Zunanja demonstracija, a nepremišljena, je bil sklep dalmatinskega sabora, ki je dokumentiral koketiranje z Italijani in proti glasovom poslancev Prodana in Periča brez vseh ovinkov izjavil, da žrtvuje interesom Hrvatov in Dalmatincev interese istrskih Slovanov in Slovencev. Edini izgovor, ki ga ima dalmatinski sabor je ta, da se treba združiti z Mažari in Italijani zato, da se omejijo težnje pangermanstva in ponemčujoči vpliv Dunaja. A pangertnanstvo in vpliv okorele dunajske birokracije se morata vse drugače premagati. Dalmatinski poslanci bi storili boljše, če bi izveli v svoji deželi demokratska načela, ki se bodo izvela v Avstriji in strla vpliv nemštva. Kar D u n a j ne da Hrvatom, bi jim dala ljudska Avstrija. Ta ideal je več vreden kot sanjarije Ricciottija Garibaldija, klativiteške ideje Frana Supila in poetično-politična ekstaza dr. Trešič-Pavišiča. Ravnokar je izšla v Dubrovniku italijan. pisana: Viva la mortei brošura, kjer se obsojajo oni nerealni „realisti", ki vs ljujejo svoje resolucije narodu. Narodu vtepajo v glavo, da mu preti pogin od ..klerikalcev", globoko se klanjajo srbskim popom in ka-ludjerom v Bosni in delajo komplimente Franu Košutu. Brošura pravi: „Ne marajo Avstrije (poslanci) ... Da, v Avstriji jih ne čakajo plemstva in kortešije, v Avstriji so volitve čiste, precej svoboden tisk; v Avstriji zapirajo tiste, ki poneverjajo občinski denar . . . Seveda, sedaj sc je treba ločiti od Avstrije, ker preti splošna volilna pravica Ministrstvo Gautsch proglaša splošno volilno pravo — kako ne bi se naši poslanci zavzeli za Ogrsko, ki je najhujša protivnica pravičnih volitev! Ker pomenja splošna volilna pravica zmago ljudstva, je naravno, da je bete noire, strah naših poslancev. Toda če hočejo poslanci v svojem interesu zvezo z Mažari, mi jo v interesu ljudstvane maramo. In vsega tega je kriv Ferencz Szupilo, nekdaj Fran Supilo, nekdaj navdušen pravaš, sedaj pa oproda Košutov. Darovi« Za družbo sv. Cirila in Metoda: Omizje v gostilni g. Zupana na Starem trgu v Ljubljani v proslavo eklatantno rešene časti s 1000 kronami, 11 K. — Mesto venca na krsto g. Terezije Pakiž, vdove dež. poslanca, Marija Vrančič v Ljubljani 6 K. — Volilci cestnega odbora sodnega okraja vrhniškega zbrali so dne 1. aprila 1.1. vsled navdušenja, ker so spodnesli stolec bivšemu načelniku cestnega odbora g. Gabrijelu Jelovšeku — za družbo sv. Cirila in Metoda 13 K. Telefonska in brzojavna poročila. STAVKA KAMNOSEKOV V ISTRI. G r 1 ž i n j a n , 4. aprila. Kamnoseki so začeli stavkati, zahtevajoč višjo plačo. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 4. aprila. Neki oficiozni list dokazuje, da zadostuje, če se državni zbor skliče decembra ali vsaj oktobra meseca. CESAR IN PRESTOLONASLEDNIK. Praga, 4. aprila. »Plzenske Listy« poročajo, da cesar ui zadovoljen z obnašanjem nadvojvode Franca Ferdinanda. Posebno mu baje zameri prijateljsko razmerje do grofa Sternberga. OGRSKI NADOMESTNI RESERVISTI MORAJO V SLUŽBO. Dunaj, 4. aprila. (K. u.) Iz Budimpešte se poroča, da je z Najvišjim vojnim poveljem poklican letnik 1904. ogrske honvedske nadomestne reserve k aktivni vojni službi v okviru honvedu prideljenega rekrutnega kontingenta, kolikor je potreben, da se izpolni prezenčno stanje ogrskega honveda. KOŠUT-FEJERVARY. Budimpešta, 4. aprila. Košut je Imel razgovor s Fejervaryjem in bo o njem poročal v stranki. Pričakuje se čisto nov položaj. NOVI OGRSKI PRAVOSODNI MINISTER. Budimpešta, 4. aprila. Uradni list poroča povišanje bivšega justičnega ministra Lanyija v plemski stan in imenovanje Ge-gusza, višja državna pravdnika v Budimpešti za justičnega ministra. NESREČA V COURRIERESU. L e n s , 4. aprila. (Kor. ur.) Danes zjutraj so enega rudarja živega spravili na dan. Pariz, 4. aprila. V Courrieresu so zopet izvlekli nekaj polmrtvih rudarjev. Ti pripovedujejo, da so se hranili s trupli svojih mrtvih tovarišev. Ljudstvo je grozno razburjeno. ZOPET DEVET ŽIVIH RUDARJEV IZKOPANIH. L e n s , 4. aprila. Devet živih rudarjev so potegnili iz rova. Razburjenje je velikansko. L e n s , 4. aprila. Kakor pripovedujejo re-šenci, se da sklepati, da so še živeči rudarji v rovih. PRINC IN PRINCESINJA UMRLA. N a c h o d, 4. aprila. (K. u.) Princ Viljem Schaumburg-Lippe je nenadoma umrl na srčni kapi. Tudi princesinja Schaumburg-Lippe je danes zjutraj umrla. VOLITVE V PETERBURGU. Peterburg, 4. aprila. V vseh dvanajstih peterburških volilnih okrajih je polovica volilnih mož volila kandidate ustavnih demokratov. Med izvoljenimi je tudi bivši minister Kuttler. RUSKI GENERAL ZAPRT. Peterburg, 4. aprila. General Kolšu-kov je zaprt, ker je prirejal upore. VELIKANSKA STAVKA V AMERIKI. New York, 4. aprila. Število stavku-jočih rudarjev znaša že blizu pol milijona. Cena premoga je zvišana za en dolar na tono. Dvaindvajset rudarskih družb je sprejelo zvišanje plač. VIHAR V ITALIJI. Milan, 4. aprila. Hud vihar je včeraj naredil mnogo škode. LAKOTA NA ŠPANSKEM. Madrid, 2. aprila. V Xeresu so brezposelni delavci priredili velike demonstracije ter so hoteli oplenitl pekarne. Policija je demonstrante razgnala. Meteorologično poročilo. Višina n. moriem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm Ču »p»-rftvanja 9 Z več. dtuiij. bftro-m«tra v mm 47-8 7. zjutr. 1. pop 748 9 747 7 lemptt-r»tur» po Onliljn V«rori \h S » 1-t sr. svih. del. jasno pol. obl. —2'5 sl. sever 86 jasno 08 Srednla včeralftnia tomr. 1 7«. n«rm 7 3». Včeraj dopoldne je močno snežilo. Spominjajte se »Družbe sv. Cirila ln Metoda" Zahvala. Za premnoge ljubeznjive dokaze sočutja med boieznijo in ob smrti iskreno ljubljenega soproga > CJ 0 > O M V) ** 41 ja JS •d a »N v X ui p- M w < O <8 B e ■O ru □ M as O t/l Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva zjl hranilne vloge in predjjme dovoljujejo posojila na o ebni kredit pod naj zmernejši mi pogoji tudi proti dolgoletnim od-pUčilnm. 1'uNrt-doTalcl no lzkijn^ent. Naslove kon-sorejev naznani brezplačno osrednje vodstvo UriKliilškecr • dru5t»a na Dunaju. Wipplinger-strasse 25. 720 39-1 POZOR! Dva gospoda ali dijaka se sprejmeta na stanovanje in dobro hrano s perilom. Na mesec se plača 16 fl. Sv. Jakoba trg št. 4. 743 3—1 Mlade smreke visoko rastne, 3-4 letne, nepresajene, za ceno 4-5 K 1000 komadov, vzgojene 5, 6 in 7 letne, močne 8—10 K 1000 kom.— Smreke za park z grudo vred, 1 —15 m visoke 2—3 K komad, postavljene na kolodvor Trbovlje. —Naročila na M. Kirsch-schlager, Ljubljana. 741 3-1 i:;::;;;;:;;;:;:;;.............................. .»..»»».».»»»»».»»»..».»».»»»»»'»»»•»»'»».»♦m. Poljski mavec (9'Ps) >jilo za travnike ii va vedno svež p Štefanu Nagy najboljše gnojilo za travnike in polja se dobiva vedno svež pri trgovina z železnino, zaloga železniških šin7 roman, in portlandskega cementa ter poljedelskih strojev. 746 3—1 Ljubljana, Vodnikov trg 5. mitmftmtmtmminwmimiHWim ZAHVALA. Za dokaze ljubeznjivega sočutja med boleznijo in povodom smrti našega dragega, nepozabnega očeta, oziroma svaka, starega očeta, strijca in svaka, gospoda Fran-a Kauschegg-a c. kr. višjega davčnega nadzornika v pok., častnega občana In častnega člane pro»tov, gasilnega društva v Spod»>|l Slškl, častnega člana vojaškega veteranskega d/uSrva v Domžalah, člana cestnega odbora za ljubljansko okolico Itd. Itd, ki so nam došli od vseh strani, prosimo, da se sprejme naša najiskrenejša zahvala. Nadalje se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, kakor tudi občinskemu odboru, prostov. gasilnemu društvu, Čitalnici ter učiteljskemu zboru s šolskimi otroci iz Spodnje Šiške, dalje cestnemu odboru za ljubljansko okolico za častno spremstvo na zadnjem potu dragega pokojnika. Končno se še zahvaljujemo za krasne darovane vence. Spodnja Šiška, dne 2. aprila 1906. 745 Žalujoči ostali. &MM —== Najnovejši =====— ^^ mM Dunajski modni klobuki s s s za dame in deklice s s s ****** ££ v največji izberi v zalogi. I f Elegantni žalni klobuki m g W Src w S 740 4-1 vedno v zalogi. ttlctftt w Klot)uki se sPreiemai°v moderniziranje pri * BEfad PAVLINI RECKNAGEL ****** SSSSSS — Mestni trg- št. 3 t Priloga 77. itev. »Slovenca" dnč 4. aprila 1906. Zavarovanje orjanistov. (Iz organistovskih krogov.) Kot sc poroča iz državne zbornice, bo kmalo sklenjeno zavarovanje privatnih uslužbencev. Lahko se bode zavaroval vsakdo, ki ima stalne letne plače v denarju 600 K. Ha so torej tudi organisti zraven, to ie brezdvomno — pač pa nastane tukaj vprašanje in sicer: Koliko pa je organistov na Kranjskem, Štajerskem iu Koroškem, ki imajo stalne plače (>00 kron? Med 50 jih ima komaj 15 toliko; pripomnim pa, da se na plačo žitne birc (ki je itak skoro povsod prosta) ne bode jemalo ozir, temveč lc samo na plačo v gotovih novcih.Kateri so torej tako srečni, da imajo 600 kron v denarju, so zagotovljeni, da jih novi zakon vsprejme v svojo zaščito — a kaj bo pa z ostalimi revčki? Kier ie le mogoče, naj sc pomaga temu bednemu stanju, s tem, da se uredijo plače organistov do 600 kron, da zamorejo potem vsi pristopiti k zavarovanju Mladi dečko ki kot organist prične orati ledino cerkvene glasbe in se muči do svojih starih let, da vso svojo moč pri tem zgubi, ima pravico, da ko ne more več opravljati svojega častnega posla, dobi kaj pokojnine. Pri svoji borni plači si ne more, šc posebno, če ima družino, nič prištediti. Ali naj gre od hiše do hiše? Ce se jim zboljšajo plače do 600 kron, potem so preskrbljeni in ne samo oni, ampak tudi niih nasledniki za vedno. Bervar piše o tem v »Cerkvenem Glasbeniku«; »Ako nas država ne bode v poštev jemala pri pokojnini, bode »Podporno društvo organistov« priredilo protestne shode in sicer v Celju, Ljubljani, Gorici in Mariboru, na kojih se mora skleniti, da hočemo na državna vrata toliko časa trkati, da se nam glede pokojnine odpro; — dobro, — bodite pa uverjeni, da država sama organistom ne bode nikdar pokojnine priznala. Pokojni g. Zičkar, drž. poslanec, je enkrat z g. ministrom o tej zadevi osebno govoril, a je bil odgovor: Organisti so cerkveni služabniki naj tudi cerkev za nje skrbi«. Sploh pa še g. min, predsednik takoj ni znal, kaki ljudje smo in kaj delamo. Tako je! Tako se bode tudi sedaj in nadalje reklo. V tem slučaju da se ugodi splošno v vsih krajih zboljšanje or-ganistovskih plač, da potem zamore vsakteri pristopiti k zavarovanju, je napredek cerkvene glasbe zagotovljen; ker v upu, da jc preskrbljen tudi za stara leta; se bode vsakteri glasbenik popolnoma le temu stanu posvetil in bode tudi lažje in z veseljem svoje dolžnosti izpolnjeval, ker mu ne bode treba skrbeti naprej, kje bode še postrani kaj zaslužil ali celo drugo boljšo službo našel, da bi ložje svojo družino preživel. Prijatelji cerkvene glasbe in v to poklicani faktorii, pokažite sc sedaj, da ljubite cerkveno glasbo in da hočete pomagati gmotno, tistim, ki zanjo delajo, in .i so ubogi — organisti ! K aferi Hrlbar-Prosenc. Dobili smo sledeče pismo, ki ga lojalno priobčujemo: Velecenjeni gospod urednik! Zanašam se na Vašo pravico iri resnicoljubnost in v te zavesti prosim Vas lepo, da blagovolite popraviti krivico, katero mi je »Slovenec« v soboto storil. V uvodncnučlanku trdi se namreč, da sem jaz z g. županom Grebenca eksekviral in preganjal. To pa ni res, marveč je jasno iz sodnih spisov sledeče dokazano. Pri razdelitvi sem jaz tirjatev zakonskima Grebene gospodu županu odstopil in sicer v času, ko sva skupaj z gospodom županom vložila pri »Kmetski posojilnici« prošnjo za posojilo. To prošnjo pa je potem ko je postal g. župan sam lastnik tirjatve umaknil, češ, da denarja ne potrebuje in bo on sam čakal stranko. (Ce gospod župan te prošnje ne bi bil umaknil, gotovo Grebene ne bi imel tistih skrbi o katerih je govoril, in jaz nepotrebne pravde z Grebencom.) Prišlo pa ie drugače. G. župan jc precej, ko je postal lastnik tirjatve proti Grebencu tožbo za plačilo vložil a ko je bil narok razpisan prišel je prositi ga, naj počaka, da se mu preskrbi posojilo. Njegov zastopnik, to jc priča povedala, mu je obljubil tožbo ustaviti, storil pa tega ni, marveč ga jc pri naroku kon-tumaciral po gospodu županu, in ne jaz, na podlagi te kontumačne razsodbe začel zakonska Grebene preganjati. To je vse iz sodnih spisov razvidno. Z odličnim spoštovanjem vdani Prosenc. V Ljubljani, dne 1. aprila 1906. Obfinskl svet ljubljanski. Ljubljana, 3. aprila. Županova naznanila. Župan naznanja, da sc je udeležil pogreba in dal položiti venec na rakev rajnega Josipa Luckmanna, ki je bil občinski svetnik od leta 1879 do leta 1883. Deloval je v finančnem odseku iu si ie pridobil zlasti zaslug pri najetju loterijskega posojila. Naznanja, da so darovali njegovi dediči 500 kron za mestne uboge, za kar sc jim izreče zahvala. Spominja se tudi umrlega gospoda Ivana Hafnerja. Izreče se zalivala gospodu Frančišku Kadil-itiku, ki ie daroval 600 zvezkov mestni občini, med njimi tudi celega Valvazorja. Mestna hranilnica ljubljanska v letu 1905. Občinski svet odobri poročilo gospoda občinskega svetnika Scnekoviča o računskem zaključku mestne hranilnice ljubljanske. Poročilo naglasa, da je velevažen mejnik v razvoju hranilnice 29. april 1905, ko je izročil ljubljanski župan hranilnici nove uradne pro- store v porabo. Denarnega prometa je imela hranilnica preteklo leto 29,631.001 K 49 h, hranilne vloge so znašale 21,798.206 K 28 h, koncem I. 1905 jih je ostalo v prometu 19.641. Hipotečnih posojil je obstalo koncem leta 5670 v znesku 13,262.928 K 43 h, občinskih posojil ie bilo 129 v znesku 3,967.981 K 73 h. Pačim inventarja izkazuje 17040 K 36 h. Hra-nilnična aktiva znašajo 22,760.859 K 21 h, pasiva pa 2,994.172 K 24 h, znaša čisto premoženje 766.686 K 97 li in se je pomnožilo leta 1905 za 78.848 K 87 h. Izkaz vložnih knjižic izkazuje število 51.834. Prošnje. Mesarici Mariji Cernetovi se odda v najem za nadaljna tri leta lopa na Ribjem trgu proti letni najemnini 400 kron s pogojem, da preneha najemnina, če zgrade v tem času tržnico. Društvu za podporo bolnih dijakov na Dunaju se dovoli podpora 100 kron. Društvo je podpiralo lani 128 kranjskih dijakov. Odkloni se prošnja Dragotina Fakina za nakup mestne parcele ob Poljanski cesti, ker bo rabila dotično parcelo še najbrže občina sama. Stavbene zadeve. O obračunu tvrdke G. Tonnies za zgradbo nove hiše Pohlinovke ustanove ob Gra-daškili ulicah se dovoli tvrdki izplačati 31.874 kron 15 h in dodatna vsota prekoračenega proračuna 3460 K 48 h, za ograjo pri vrtu se dovoli tvrdki 500 K, gospodu Cirilu Kocini pa za nadzorstvo stavbe nagrada 400 K. Prošnji gospoda Mačka o uravnavi Fran-eovega nabrežja se ugodi v toliko, da se pilotira obrežje, ki je zelo zanemarjeno, kar bo stalo 320 K. Občinski svet sklene, da se ugodi prošnji gospoda Jakoba Accetto za porazdelitev stavbene parcele št. 28/5 na nekdanjem knezoškofijsketn posestvu pri sv. Petru. Šolske zadeve. Prošnji vodstva druge mestne deške šole za povračilo stroškov pri nabavi šolske uprave v znesku 221 K 50 h se ugodi. Svoj čas je občinski svet odklonil to prošnjo. Odobri se tudi račun o porabi dotacije za leto 1905 na c. kr. višji realki. Vodovodne zadeve. Prošnja posestnikov ob Kopaliških ulicah za podaljšanje vodovodnih cevij se odkloni. Naroči se pa, naj napravi vodovodno ravnateljstvo proračun, koliko bi stal javni iztočni vodnjak v dotičnem kraju. Občina Zg. Šiška je prosila občino, naj položi drugo vodovodno cev na njenem svetu. Ljubljanska občina naj bi poravnala škodo na travnikih in polju, ki bi se morebiti zgodila, napravila naj bi tri hidrante in bi smela rabiti občina ob požarih vodovod brezplačno. Občani bi smeli napeljati vodo in bi plačevali za uporabo toliko, kakor plačujejo ljubljanski občani. Preko prošnje se sklene preiti na dnevni red. Ugodi se prošnji Auerjevih dedičev za odpis zneska pri večji uporabi vode, ker je bila pokvarjena vodovodna naprava. Odkloni se pa prošnja vojaškega stavbenega oddelka III. voja v Gradcu za znižanje cene pri uporabi vode v ljubljanski vojaški bolnišnici, ki ni humanitaren zavod, marveč je dolžna skrbeti vojna uprava za svoje bolne vojake. Tudi tratijo vodo pri polivanju vrta in potov. Zveza avstrijskih posredovalnic za delo. Pritrdilo pravilom »Naše zveze«. Posvetovanja o ustanovitvi zveze v Avstriji poslujočih posredovalnic za delo se udeleži občinski svetnik - Franchetti. Pritrdi se pravilom uradniškega političnega društva »Naša zveza«, da prevzame ob slučaju, da razpusti društvo oblast, društveno premoženje ljubljanska občina, ki ga porabi za ustanove uradniškim vdovam in sirotam. O županovem dopisu v zadevi izpremembe sklepa občinskega sveta z dne 30. novembra I. 1. o najetju posojila za mestno tržnico sc ni sklepalo, ker ni bilo navzočih za ta sklep potrebnih 23 občinskih svetnikov. Tajna seja. V tajni seji so sklepali o prošnji Marije Koprive, vdove mestnega fizika, za podelitev pokojnine, vzgojevalne in posmrtne četrti, o oddaji službe mestnega fizika, o prošnji Terezije Košičkove, vdove magistratnega sluge, za podelitev pokojnine, vzgojevalnine in posmrtne četrti, o prošnji Leonore Finčeve, sirote mestnega ranocelnika, za podaljšanje miloščine, o prošnji Marije in Franje Bezlajevih sirot mestnega tesarja, za podelitev pogreb-ščine in o oddaji službe magistratnega pisarniškega oficiala, event. kanclista in prakti-kanta. igranju klavirja. Obilo pohvalo je žel seveda baritonist Betetto, ki jc zapel s svojim polno-zvočnim glasom Schubertov »Delopust« in »Dva grenadirja«. Mi bi želeli še samo, da bi si prisvojil pri prednašanju potrebnih nians v tonu, ki bi veljavo njegovega petja gotovo povzdignile. Ob koncu je zaigralo trinajst gojencev, katerim je pomagalo par starejših gospodov glasbenikov, pod vodstvom gospoda Vedrala Schvvaltnovo »Serenado« za godala, ki je koncert kar najslovesneie zaključila. — Ob koncertu je bila dvorana natlačeno polna občinstva, kar dokazuje simpatije, ki jih uživiv v polni meri »Glasbena Matica«. \ * »Rojenica« je naslov nemške povesti, ki jo ie napisala Irena pl. Schcllander. Deja-/ nje sc vrši na kranjskih planinah. * Pesini Carducija zaplenjene. Zbrane pesmi italijanskega pesnika Carduccija (1850 do 1890) so bile na predlog c. kr. državnega pravdništva zaplenjene v Avstriji. Iz BeneSke Slovenije. Nesreča. V Šempetru sc je utopila sedemletna deklica Marija Venuti. Hotela je iti onkraj Nadiže, da bi si nabrala lepo cvetočih trobentic in vijolic, a ko jc bila na sredi lesenega mostiča, jo je silna burja prekucnila v naraslo reko. Silno in motno valovje je nekam zaneslo ubogo deklico, da ni mogoče jc najti. Struga je jako globoka iu duplinasta, voda pa obilna radi deževja in kopnečega se snega. Nesreča nedolžne deklice je vse uža-lostila. Druga nesreča se ie pripetila velečastite-mu starčku Valentinu Kavčiču, kaplanu v Četah pri Stari gori. Padel je na poti, ko je šel pomagat starogorskemu kuratu; pokvaril si jc nekaj nogo, a morda ne bo hudega. C. gosp. Kavčič ie sedaj naš najstarejši duhovnik; ima 85 let. Poleg njega imamo še druge tri domače duhovnike, ki štejejo vsak po 83 let in so še vedno v službi. Škoda, da mlajši ne znajo več tako dolgo živeti. V Podbolnescem je imenovan za občinskega tajnika neki Karol Ferro iz Vidma, ki ne zna niti bescdice slovenski. Radovedni smo, kako bode služil ondotnim Slovencem. Vojaški nabor. Teh dni so naši fantje »numer (številko) jemali« za vojaški nabor. Ob takih prilikah imajo slabo navado, da se malo da ne, vsako leto stepejo. »Številke« jemljejo Šempeterci in Šentlenarci, vsi skupaj v Šempetru. Med njimi obstoja že od starih časov čudna mržnja, najbrž osnovana na duševni in pa tudi na fizični različnosti. Iz te mržnic se često spopadejo, če so skupaj. Letos sc je tudi tako godilo. A posebnih nesreč ni bilo, kajti navadno naši Slovenci ne rabijo orožja. Vsekako pa ie stvar vse graje vredna. V Ameriko. Dan za dnevom že dolgo vrsto let, kakor tiče selivke pred zimo, gredo preko Vidina v Ameriko vsakojaki Slovani Poljaki, Slovaki, Rusini, Srbi, Hrvatje, Slo venci, da ne govorim o Ogrih. Zanimivo jih je opazovati iu poslušati, ne da bi jim prišlo na misel, da jih Sloven posluša. Celo knjigo bi človek spisal o njih in o vsakojakih neprilikah ki se jim gode na potu. In pa kako knjigo! »Sunt lacryinae rerum!« K tej tužni človeški reki, ki sc v mrak in bedo zavita, vali skozi neznane dežele v negotovo bodočnost, se je ravnokar pridružilo kakih 50 beneških Slovencev. Iskat gredo seveda sreče; toda le začasno, z nado namreč, da sc povrnejo domu v dveh ali treh letih, če Bog da, zdravi, veseli in kdo ve da ne? — po amerikansko bogati! Bog daj srečo in do bro pamet! Po svetu. kinje in korespondentke. Ženska, ki upravlja domačijo, je zelo zaposlena, kajti Švedi ljubi jo izvrstno in obilo kuhinjo ter zabave. Ce sc Švedkinja omoži, pa obdrži samoupravljanje svojega premoženja, ji ostane pravica glasovanja, če pa upravlja vse imetje mož, izgubi žena dotično pravico. Ali bo mogoče po zraku letati? Novi motorni zrakoplov bratov Lebaudy je gotovo tehnično v tej stroki najbolj dovršeno delo. Konstrukcija ie najboljša od vseh, ki so se jih v zadnjih letih za tak slučaj posluževali Zrakoplov je v celi vrsti poizkusov praktično uporabo jasno dokazal. V vožnji od Moissane v Pariz je vozil zrakoplov z veliko in dosedaj še nikjer doseženo hitrostjo. S tem je bilo dokazano, da ima zrakoplov, ki ga je konstruiral inžener Julliot, vsekakor veliko vrednost, seveda še zlasti za vojaške svrhe. — Prvi poizkusi z zrakoplovom bratov Lebaiidy so se vršili žc leta 1902. Do danes se je priredilo z njim že nad sto voženj po zraku brez vsake resne nezgode. Gotovo je torej velik razloček med njim in zrakoplovi drugih mojstrov, ki so izgubili na svojih iznajbah svoje življenje, kakor Severo. Bradsky i. dr. Pri delu tega zrakoplova se je upotrebljala vsa previdnost. Posebna pozornost se je obračal? na nevarnost, ki preti na zrakoplovih vsled eksplozije. Šele ko se je dokazalo, da je ta popolnoma izključena, so se spustili z zrakoplovom v zrak, a na ta način, da je bil zrakoplov pritrjen. Tako so se prepričali o zmožnostih zrakoplova v zraku, in šele potem so se spustili popolnoma prosto. Zrakoplov drži v zraku vodik, ki zavzema 2300 kubičnih metrov. Karakteristična za zgradbo je vodoravna in ploščata spodjna stran, ki bi zlasti v slučaju nesreče v zraku zelo dobro služila v to, da bi zabranila premočen padec na zemljo. Zrakoplov se pomiče dalje s pomočjo Mcrcedes-bcncin-motorja, ki ima moči za 40 konjskih sil. V zadnjem času sc jc že posrečilo to moč povečati, ne da bi bila povečala motorju teža. Pri zrakoplovu tako nima zmanjšanje motor-jevc teže velikega pomena, kajti motor mora pri enaki teži vsaj osemkrat toliko delati, če postane hitrost leta še enkrat večja. — Splošno se sodi, da je z zrakoplovom bratov Le-baudy doseglo zrakoplovstvo prilično vrhunec. Kitajska cesarica. Za razvoj na Kitajskem se zanima zdaj vsa svetovna javnost. Gotovo je, da izpremene v kratkem času Kitajsko po modernih zgledih. Sedanja kitajska cesarica udova jc pač zmožna, da izvede reforme. Znana je kot jako energična ženska, duhovita in prebrisana. Kitajska cesarica je lepo zraščena, imajepc roke, simetrično lepo glavo, veliki ušesi, črne lase, lepo, široko čelo, fine obrvi, črne oči, raven nos, precej veliko, a lepo iu krepko brado. Stara jc približno 71 let, a izgleda, kakor da je šele stara 40 let. Izgleda zdravo, je prijazna, smehlja se jako prijazno, pogled njen jc živ in kaže veliko njeno inteligenco. ftafoliika Tiskarna Književnost in umetnost. * Drugi koncert »Glasbene Matice« je dosegel popoln vspeh. Prednašali so učenci iz klavirske šole Prochaske in Gerbiča, iz violinske šole Vedrala, pevske šole Hubada in na piščal nam je igral učenec Breznikove šole. Vsi učenci so igrali kar najpovoljnejše, o čemur jc pričalo za vsako točko burno odobravanje in ploskanje občinstva. Prva točka je bila Hellerjeva »Tarantela«, ki jo je igrala na klavir v popolno zadovoljnost gdč Marija Soss.V drugi točki je nastopil gospod Ivan Trošt in dokazal precejšnjo tehniko, svirajoč na gosli Ocolarjev violinski koncert. Občinstvo ga jc pohvalilo z burnim aplavzom. Zelo je ugajala gdč. Josipina Susteršič, ki je zapela troje pesmi, od katerih je bila najbolj všeč arieta Anice iz »Carostrelca«. Nato je igral na piščal gospod Rajko Stoječ popolnoma po-voljno; gospodični Marija Bartl in Ana Kilar sta pokazali veliko tehnično naobrazbo pri priporoča rainorr.tn. vizitnice p* olik) i<*ni Strašna noč v zrakoplovu. O potovanju v zrakoplovu iz Bcrolina v Švedijo se poroča: Vožnja proti bregu Vzhodnega morja se jc nadaljevala zelo počasi. Zrakoplovci so imeli seboj deset vreč peska, ki so jih potoma pometali v morje. Nevihta jc bila zelo velika, in treba jc bilo odstraniti iz zrakoplova vse, kar ga je težilo, ker ga ie pritiskal vihar bolj in boli k tlom. Zrakoplovci so pometali vse od sebe, in popolnoma vojaške so se pokazali s tem, da so vrgli od sebe v morje rajši črev-Ije, kakor puške. Končno ie odtrgal vihar spodnji del zrakoplova, kjer so sc nahajali zrakoplovci, in ga vrgel v morje.Zrakoplovci so se obdržali na vrveh in končno jih jc zanesla vihra na neko drevo, kjer je zrakoplov obtičal. Prebili so nad morjem sedem nočnih ur in počakali jutra na drevesu. Židovska hrabrost. Kakor trdi židovski list »Chronipue Juive«, je leta 1905 zapustilo 92.500 Židov rusko zemljo. Večina izmed njih je to storila iz strahu pred vojaškim poklicem. Kar se pa tiče tistih Židov, ki so bili kot vojaki poslani v Mandžurijo, so porabili prvo ugodno priložnost, da so prišli kot vjetniki na Japonsko, kjer so bili na varnem. Med ruskimi vjetniki na Japonskem je bilo dvanajst tisoč Židov. Ženske na Švedskem. Najbolj emancipi-ranc so ženske na Švedskem. Emancipacija ni umetna, ampak sc že iza mlada goji. Na univerzah so od moških lc malo ločene: edino kar jih na zunaj loči od njih, je to, da dijaki pohajajo gostilnice, ženske pa slaščičarne. Svedkinje se uče najbolj filozofije, zgodovine, umetnosti, matematike, fizike, geografije in medicine. Doktoric, profesoric in docentk jc nebroj. Najmanj se ženske uče tujih jezikov in prava. Največ jih je pa učiteljic, izmed 26.000 učiteljskih sil jc 10.00(1 ženskih, l iste, ki ne pohajajo univerz, se s pomočjo mature povspnejo precej visoko na lestvici državnih služb: nameščene so na pošti, železnici, v državnih birojih. Tudi v trgovinah je sila mnogo žensk, ki so blagajničarke, knjigovod- Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. — Podružnica iz Berolina. —— Od nedelje 1. orpilo do vStete sobote 7.0* 1906: 695 2-2 Slikovita saksonska Švica. .,„, 104—10 Leopold Tratnik Ljubljana, St. Petra cesta 27 priporoča gt visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in orodja. Vedno velika zaloga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim Vas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vsorce. Stare reči popravim, ponlatim itd. Velika zaloga elektr. sveti) In klpar.klh del. '■m 110.000 kg travnega semena f*S sveže, ravnokar došlo s Škotskega, zelo mnogovrstno. Dobi se prav po ceni v semenski trgovini v Šelenbugovih ulicah št. 5 pri Alojziju Korzika $ 693 s-2 v Ljubljani. Ondi se dobe tudi vsa druga krmila in zelenjadna semena. Borzna poročila. Ljubljanska »Kreditna banka1 v LJubljani. Uradni kuril dunajsko borce 3. aprila 1906. blsiknl papirji. 4•/. majava renta...... srebrna renta..... 4*/. avstrijska kronska renta 4*/. , zlata renta. . . 4*/. ogrska kronska , ... 4•/. , »lata .... 4*/. posojilo dežele Kranjske 4V/. posojila mesta Spljet . . 4 V/. . . Zader . . 41/,*/« bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4•/. Češka dež. banka k. o. . . 4'/. . , , i. o. . . 41///. rast. pisma gal. d. hip. b. . 4 V/. peSt. kom. k. o. t lo*/, pr. 4 V/. »«8t. pisma Innerst hr. *'/«*/. . • ogr.cen.dei.hr. 4 V/. . - , hip. banko. 4V/, obl. ogr. lokalnih iel. d. dr, 4V/. obl. Češke ind. banke . . 4•/. prior. Trst-PoroC lok. . . 4•/. prior. dol. iel...... 3*/. , Juž. iel. kup. »/,»/, ■ • 4*/»*/. »vstr. pos. za iel. p. o. . Bralk*. Srečke od 1. 1860'/,..... . . . 1864 ...... „ deske ....... tem. kreditne I- emisije . U- . • , ogr. hip. banko .... „ srbsko & frs. 100 — , . turške....... srečke . . . Basilika Kreditne Inomoške , . . Krakovske , . . Ljubljanske „ . . Avstr. rud. kriia , . . Ogr...... Rudolfove , • . Salcburčke , . . Dunajsko kom. , . . D • 1 n I • •. Kine železnice...... žavno železnice..... Avstr ogrske bančno delnice Avstr. kreditne banke . . . Ogrske , , . . . Zivnostenske , . . . Premogokop v Mostu (Brili) Alpinske montan..... Praške ieL indr. družbe . . Rlma-Murinyl...... Trbovljske premog, družbe . Avstr. oroine tovr. druibo Češke sladkorne druibo . . ▼ »lat«. C. kr. cekin....... 20 franki........ 30 marke........ SevereignB....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji......... Dolarji......... tuu Blago 99 90 10010 99 85 100-06 99 90 10010 11766 117-85 94 55 94-7S 112 46 112 75 99 60 101- 100-60 101-50 100- 100-70 101-70 99 85 100 — 10005 100-25 100-35 10136 105 60 106-60 100 20 10120 100 — 10025 100-— 100-25 99-50 10050 100-50 101-50 99-90 9950 100'- 31650 317-50 100-26 101-16 194-25 196 25 285-50 287 50 157-60 159 50 288 50 298 50 29175 301-75 262 — 268 - 100- - 108 70 152-50 163-50 22-90 24 90 472 — 482 — 78-- 84-- 91- 97-- 59 — 66 80 49 90 5190 30 50 32-60 63- 60-— 71-— 76- 523 — 533 60 127-50 128-60 675 - 676 - 1639 - 1649 672 40 67340 773 50 774-50 242 50 243— 652 50 658 — 542 — 643'- 2646 - 2665"— 537 90 638-90 272 - 274 — 561"— 566 — 164 60 166-60 11-33 11-37 1913 19-16 23-43 23-51 23 98 24-06 117-375 117 575 95 65 96-85 260 76 251-50 4-84 5- Tedenski pregled. Kupujte narodni ■■■■■■■■■■■■ V. BAN izdelovatelj vozov Ljubljana, Dunajska cesta 31 Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih in obrabljenih mm S% ^ od navadne do naj-w U fc finejše izdelave po najnižjih cenah. 674 17—3 Popravila se izvrše najtočnejše. Sprejmejo se tudi 3 učenci za sedlarsko obrt. ■■■■■■■■■■■■■■ Nov živinski semenj v Spodnjih Gorjah nad Bledom vsako leto: 7lo 4-3 1. Na cvetni petek v postu, 2. Na sv. Martina dan II. nov. K obilni udeležbi vabi Županstvo v Gorjah. g S lalmijafove pastile olajšujejo kašelj, razkrajajo slia. 2371 III 1 •StO o ro - 3 *•» OH W et bj g =j o' n' «o Z •K O 3 < g. S "tn I o I f 2 o C "S5- B S. m 5 ° •o o; tir p JU V Toplicah pri Novemmestu na Dolenjskem je naprodaj I^Sjg^fa s sprijaznim vrtom, vis a BBB^®^* vis kopališča za ceno K 16.000. (>88 3-3 Več pove upravništvo »Slovenca". Zahtevajte zastonj in franko moj veliki, bogato llustrovan glavni cenik z nad 100 slikami vseh vrst nlkelnastib, srebrnih in zlatih nr z znamko Boskopf, Hahn, Ornega, Kchaffbauaen, (lianhutte kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln in srebrnln po Izrlrnlb torarniSkili cenah. Nikel. remont, ara"......K 3 — • Ist. Roskopl patent ura .... . 4'— , , črna jekl. rem. ura , 4'— Svlc. Izvir. Roskopf pat. ura . . , 5-— Ooldin rem. ura .Luna' kolesje , 7 50 srebr. . , .Olorla* . , 7-60 , , , dvojni plašč . , I -50 . oklep, verižica z rlnčlco na pero in karab., 15 gr.telka L ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z .Luna" kolesjem . 9'J0 ara s kukovlco K 8-50, budilka K 2 90, kuhln|ska ura K 3 — ivarcvaldska ura K 21—. Z. vsako uro Sletno pismeno Jamstrot Hikak rlalkol Zamena dovoljena, ali denar nazaj I Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (BrUx) St. 843, Češko. 100—77 l&6e se za pivovarno v mestu 706 3-3 poslovodja. Rcflektuje se le na povsem značajno, energično moč, ki je vešča pivovarniške in knjigovodske delovržbe, ki govori slovenski in nemški ter more položiti plači primerno varščino. Plača po dogovoru. Ponudbe do 10. aprila t. I. po šifro „A. f R." na upravništvo „Slovenca\ Oklic, A I. 113/6 12 s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki. K c. kr. okrajnemu sodišču v Ljubljani, oddelek I. naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 9. marca 1906 brezoporočno umrlega g. KAROLA JANUŠ, zlatarja iz Ljubljane, Rožne ulice št. 21, pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev 673 3—3 dne 13. aprila 1906, dopoldne ob 9. uri ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek I., dne 26. marca 1906. »91 103 »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podruinioa v CELOVCU. Kupuje in prodaja vm vrsta rent, zastavnih pisem, priloritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Prometa Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000*- Zamenjava ln ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, izirebano vrednostno papirjo ln vnevčuje Zavaruj« «r®6lto proti kurzal zapale kupone. l*B«bl" Vlnkuluje In devlnkuluje vojaško žonltnlnske kavcije. .■T Eakompt In Inkas.o menlo. Ktt JUT Borzna narotUa. 1» Podruinioa v SPLJET U. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vloine knjižice proti ugodnim obrostim. Vloženi denar obrestuje dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami. od