22, stev.
Novo mesto 15. iiovenibríi 11;U)5.
XXI. letiiiíí.
DOLENJSKE
líhujajo 1. in 15. vsacega meseca. Gena jim Je s poštninu vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Busno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopis;« sprejema urednik, naročnino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem oiestn.
GOSPODARSTVO-
Vinski semenj v Novem mestu.
Jutri dne 16. t, m, se priredi tudi v Novemiiiestu prvi vinski semenj. Izkušnje, ki 8o se pokazale » takimi Hejmovi, su tako »godne, da je bilo treba tudi v središču vinorodne Dolenjske kaj storiti, da se vinska kupčija povzdigne.
V	Krškem ho je priredilo že vefi vinskih semnjov, ki 80 ae vsi dobro sponesli. Na letošnjem vinskem nemnjn v Krškem se je prodalo ni6 manj kakor 2500 liek-tolitrov vina. so vspehi, ki morajo spodbujati tudi (iruj^e vinske kraje in jih vnemati k enakemu postopanj« in enakemu pospeševanju vinske trgovine.
Razmere v Novemmestu so prav ugodne za prireditev takih semnjov. Ne le, da je letos vinska trta dobro obrodila v Trski gori in po drugili iiasili dolenj-skili gorieali, je tudi železnična zveza za vinsko kupčijo prav ugodna. Dejstvo je, da je ugodneje prevažati vino z novomeškega kolodvora proti Ljubljani in naprej proti Gorenjski kakor z drugih krajev. In kar se letošnjega vinskega pridelka se posebej tiče, ni ta pridelek nič slabši kakor je n. pr. v Krškem. Po Triki ifori in drugod se je pridelal letos izvrsten cviček, pa tildi izborna bela vina. To so okolnosti, ki dajejo vinskemu semnju v Novemmestu se poseben pomen in ki 80 vredne, da jih naši odjemalci uvažujejo v polni meri.
Vinotržci in gostilničarji se bodo zaraditega gotovo odzvali našemu vabiUi in bodo jutri radi prišli v prijazno Novomesto, da se tukaj preskrbe z dobro dolenjsko kapljico. Naši vinogradniki bodo pa tudi storili svojo dolžnost in prinesli svoj pridelek na prodaj. Upati je tedaj, da se jutri 16. t, m. zbero v prostorni Ko-šakovi gostilni mnogoštevilni vinski sejmarji in da se vname prav živahna in dobra kupčija !
Pitanje prašičev.
V	naših razmeralj je reja persntnikov posebno važna, ne le zaraditega, ker se tako blago najlažje proda, ampak tudi zaraditega, ker se pri peršutnikih največ priredi. PerŠutniki so po velikilt mestih najbolj cenjeni, ker dajejo slastno, sočno meso, ki je izvrstno za pečenko, in ker dajejo tudi posebno okusne gnjati ali šunke. Pri persutnikib se pa tudi največ priredi, več kakor pri popolnem opitanju starejsib prašičev. In zakaj ? Zato, ker traja pitanje krajši čas, po 2 do 3 mesce (kakor so živali odrasle in rejene) in ker se praŠiČi v starosti enega leta s pitanjem bolj razvijajo in liitreje redijo. PerŠutniki se redijo na
meso in na mast, zato ker še rastejo, starejši prašiči se redijo pa samo na mast, kar gre bolj počasi in kar traja po 4 do 6 mesecev. Pri peršutnikili je na marsikaj paziti, da bo pitanje bolj vspešno, zato se nam zdi potrebno, da prav sedaj, ko je najboljši čaK za to rejo, spregovorimo nekoliko tudi o tej stvari ia da podamo našim gospodinjam nekaj nasvetov.
Kakor uče îzkiiinje, je liit.ro pitanje bolj vspeštio kakor počasnu pitanje. Za hitro opi-tanje je pa pred vsem potrebno, da je krma prav sestavljena in da je lahko prebavna. V drugo je pa potrebno, da 8e pitanje razdeli in da se poklada skraja bolj redka, pozneje pa bolj gosta in bolj okusna krma. Največ požro prašiči v prvem času pitanja. V tem času nam mladi prašiči tudi še dobro rastejo. Iz po-vžite krme se razvijajo meso, tolsča in tudi kosti. Da se v tem času prašiči dobro razvijajo in redijo, jc treba v krmi zadosti beljakovin in tudi rudnin-skili snovi, posebno fosforovokislega apna. lieljakovinc so potrebne za tvorbo mesa, rudninske snovi pa za napravo kosti. V tem času se lahko in s pridom daje bolj redka kuha (ne vodena), ali gleiiati je na to, da je krma dosti tečna in redilna in da ima zlasti doati beljakovin v sebi. Zato naj se krma dobro zabeli. Dobro oblodo v tem času dajejo dobri pšenični otrobi. Izvrstno oblodo daje pa posebno zmleti ali kuhan bob in sploh sočivje, ki je bogato na beljakovinah. V drugi polovici pitanja, ko se začne ustavljati rast zaradi obilnega nastajanja tolšč (masti), naj se pa puklada bolj gosta kuha in lahko prebavna turščica, ki izvrstno vpliva na tvorbo masti in špeha. Pri nas pitamo prašiče fl krompirjem in drugim korenstvom, kakor korenjem, repo in peso. To je glavna krma, ki se daje med pitanjem. Vprašanje pa nastane, kako naj se ta krma pripravi in poklada, da bo veČ zalegla. AH naj se kuha ali poklada v surovem stanju, kakor se v novejšem času priporoča? Krompir je na vsak način kuhati, da je bolj zdrav in da se lažje prebavi. Jiavno tako smo vajeni pa tudi drugo korenstvo kuhati. Ako liočemo prašiče hitro pitati, je tudi najbolje, da korenstvo kub am o. Peso, korenje in repo bi se dalo pokladati tudi v surovem stanju, ali v tem slučaju bi morali to korenstvo na drobno zrezati. Trebalo bi pa tudi prašičev, vajenih od mladih nog na surovo krmo. Dasi nas stane prašičja kuha precej več dela in stroškov (za kurjavo), vendar ne moremo za sedaj priporočati pokladanja surove krme, saj toliko časa ne, dokler nimamo za to utrjenih živalij. Za hitro pitanje je treba tudi, da se krma po večkrat in raje po malem poklada. V prvi polovici pitanja naj se
pokládá po trikrat, v drugi polovici pa po štirikrat na dan. Lahko prebavno krmo prebavi prašičji želodec že v 5 do 6 urali, zato je prav, da se pozneje tudi po štirikrat na dan poklada.
Kako naj se pa turáčica pokládá, da ae bo ložje prebavila? Ali naj jo pokladamo v surovem stanju, ali kuliano ali zmleto? V surovem stanju jo je dobro pokladati, ali pri nas le v tem slučaju, ako je zmleta ali dosti zdrobljena, kajti cele turačice ne prebavijo dobro nasi prašiči, ker ji niao vajeni. Kaj druzega je pri ogrskih praiičili, ki so od mladih nog vajeni na tako krmo. Namočena turačiua je bolj prebavna, še lažje pa kuhana. Le škoda, da se s kuhanjem tur-ščice otežkuje prebavnost beljakovin, ki se nahajajo v turačici. Po vsem tem, storimo v nasili razmerah se najbolj, ako pokladamo zuileto tursčico primešano med gosto kuho krompirja in drusega korenstva. Izvrstna močna krma za pitanje je tudi ječmen, ki se za pitanje prašičev še bolj hvali kakor turščica, ker daje se bolj trd apeli in še iinejae meso. Če pokladamo tudi kaj ječmena, naj se zmelje in meša med turščico.
Prašičem je treba pa tudi rudninskih snovi za vspešno pitanje, kakor smo slišali. Te snovi so važne za boljšo prebavo kakor eploh- za ugodnejši razvoj perŠutnikov. Naj se dajejo tedaj tudi te snovi v zadostni množini. Priporoča ae v ta namen, da vržemo saj enkrat na teden nekoliko suhe in rahle prati v korito, kateri je primešati pepela in zdrobljenega oglja. Prašiči to radi zvečejo in žro. Posebno v prvem čaau pitanja, ko živali še rastejo, vpliva tako pokladanje posebno ugodno na dober počutek živali in na boljše vapevanje. Nadalje se priporoča, da pokladamo tudi klajno apno, ker ima mnogo tostorovega apna v sebi, ki je potrebno za tvorbo koati in meaa. Nekoliko klajaega apna (po 1 malo žlico za prešiča) ae primeša tatiko vsak dan med kuho, posebno v tem slučaju, če pokladaraj veliko korenstvo, kakor je pri nas navada. Korenstvo je namreč revno na rudninskih snoveh, posebno na fosforovokialem apnu.
Nekateri priporočajo tudi pokladanje soli, da gre pitanje hitreje od rok. Kar se pa soli tiče, ni v našili razmerah tako potrebna, ker dajemo prašičem kuhinjske odpadke in pomije, ki so same na sebi slane. Preobilno pokladanje aoli bi bilo tudi naravnost škodljivo za prašiče. Slednjič mi je glede krmljenja pršntnikov tudi to navesti : Dokler dobe prašiči dosti vode v krmi, kakor n. pr. v prvi dobi pitanja, ko se poklada bolj redka kuha, ni treba prašičem nobene druge vode. Pozneje pa, ko se poklada gosta kuha, je pa dobro, da se prašičem ponudi tudi nekoliko pijače v podobi čiate vođe.
Da bode pitanje kolikor mogoče vspešno, je paziti pa tudi âe na nekatere druge atvari. Paziti je, da se ne poklada kuha, dokler je prevroča. Na ta način se je že marsikateri želodec zapařil in pokvaril. Paziti je nadalje, da se prašiči ne zasitijo ali prežro, kar se rado zgodi, če pokladamo težko prebavno krmo, ali pa Če ne pokladamo o pravem čaan in se prašič pri znani avoji požrešnoati preveč nasiti. Pokladajmo zaradítega zmeraj le o določenem času in pokladajmo raje po večkrat in po malem, kakor pa poredkoma in takrat veliko. Prašičji želodec je primeroma majhen, zaraditega ne more veliko krme notri ! Krme naj se sploh le toliko daje, kolikor je prašič lahko použije. To ni dobro, da ostaja
kaj v koritu. Te ostanke odatraniti in korito očediti je po vsakem krmljenju. Pri nai pa puščamo te ostanke tudi čez noč. Potem ni niČ čudnega, da se podgane tako rade drže okrog svinjakov.
Dalje je paziti, da je v svinjaku mir in da prašiči mnogo ležijo. Zato je tudi akrbeti, da se svinjaki dobro nastiljajo in redno izkidajo. S^^injak mora biti tudi dosti gorak po zimi. Ce je mrzel, se krma trati, ker se je mnogo porabi za tvorbo potrebne životne toplote. Ako bodemo na vse to skrbno pazili, potem amo lahko prepričani, da bodemo pri reji peršutnikov doaegli še lepše vspehe kakor dosedaj.
Dolenjska je poklitjana za prašičjo rejo. Naj tudi na to stran napreduje!
Politični pregled.
splošna in enaka volivna pravica! Ta glas pretresa vso Avstrijo od severa do juga. In s kakšno silovito močjo se upira ta naval ob zastarane in ljudstvu škodljivce predpravice goapodujoČih stanov, ki nočejo uvideti, da ao danes družabne in državne razmere popolnoma drugačne nego pred toliko in toliko leti. Krčevito ae ustavljajo mladoatai aili novih idej, ki jili pa bodo kratlforaale pomaniirale. Vse mogoče in nemogoče laži o novi volivni pravici spravljajo med svet in jo slikajo kot škodljivo. To je gotovo, da ni nobena stvar na vse strani popolna in tudi nova volivna pravica ne, in se da oporekati to ali ono, a da pride ljudstvo, ki mora sedaj nositi vsa in najtežja bremena, tako tudi do svojih pravic, je pa tudi gjtovo, in ljudsko koriat moramo imeti vendar pred vsem v očeh, ne pa koristi poaamnikov. Kdor tega ne razume, ne razume duha časa ter je v pravem pomenu basede atarokopiten nazadnjak. Od tod po celi državi nemiri.
Delavske manifestacije za volivno preoanovo ao bile v Gradcu, Celovcu, Tratu, Lvovu, Lincu, Krakovem in Inomoatu, Posebno hudo pa je bilo na Dunaju, koder se je množica SO.OOU ljudij broječa, valila po cestah, ter v Pragi, koder je bilo ranjenih mnogo oaeb ter je se le obilno vojaštvo napravilo mir. V IVagi pa so imeli ti nemiri tudi značaj narodnostnega boja, bili so naperjeni proti Nemcem. — Na Dunaju so se krvavo spoprijeli tudi vaeučiliščniki, na eni strani Nemci, na drugi pa Slovani in Italijani. Nemci so zalitevali, da se morajo odkriti vsi, kadar oni pojo izzivalno vse-nemško pesem „die Wacht am libein". In zato je nastal krvav pretep. Vseučilišče je bilo nekaj časa zaprto.
Državni zbor se snide dne 28. t. m. Pričakujejo, da bo predložil zakonski načrt o volivni preoanovi. Gospodje na Dunaju z ministerskim predsednikom dr. Gaučem vred morajo sedaj pridno študirati različne volivne načine, da bodo skovali rea kaj pametnega in pravičnega, liere se namreč, da hočejo Nemci tako volivno preoanovo, ki bi njim zagotovila gospodstvo v Avstriji tudi nadalje, prav kakor da ao oni izvoljeni in kaj boljši narod nego drugi. No, to jo bodo izkupili, ako pridejo pred zbornico s takim predlogom !
Na čuden način ao poskusili obstrniratl Železničarji in tako izailiti aplošno volivno pravico. Železničarji imajo za izvrševanje svoje službe obširne in od sile natančne predpise. Cc bi jih hoteli res tako natanko
izvrševati, kakor so pisani, hi imeli osobni in tovorni vlaki velike zamude ali pa bi morali nastaviti mnogo vťň OBobja. In sedaj ao sklenili obstruirati z do pićice natančnim izvrševanjem predpisov. Ta način obstrukcije se imenuje pasivna rezistenea. Ce so železničarji štrajkali, BO jim odvzeli plačo, a radi pasivne rezlsteoce jim ne morejo odvzeti službe in plače, saj vendar natanko izvršujejo službo. In prav močno se pozna po celi Avstriji, zlasti v velikili mestib, kaj naredi pasivna rezistenca. Vlaki, zlasti tovorni, imajo velike zamude ; premog, živila, živina, ne dohaja ob pravem času, trpi trgovina in tudi ljudje sploh.
Z napetostjo smo pričakovali poročil iz deželnega zbora kranjskega. Naši poslanci, čeprav v manjšini nasproti slovensko - nemški liberalni zvezi, vendar obvladujejo zbornieo s svojo odločnostjo in značajnostjo, z jasnostjo svojili govorov in bistrostjo svojih nazorov. Nemški poslanci velepcisestva so bili ne samo zmedeni, ampak nad mero razdraženi, ko so videli, kako jim ginejo tla pod nogami. Zlasti so bili razjarjeni, ko se jim je ponesrečila neka prav umazana zvijača. Poslanci narodno napredne stranke so svoj predlog razdelili v dva dela: v prvem se izrekajo za splošno in enako volivno pravico, v drugem zalitevajo popolno svobodo volitev, osobito „kancelparagraf", po katerem naj se kaznuje duhovnike, ki na prižniei ali v spoved niči vplivajo na volitve. Za prvi del, za splošno volivno pravico Nemci niso hoteli glasovati, pač pa bi bili radi glasovali za drugi del, za „kancelparagraf". Tako su pokazali svoje sovraštvo do katoliške stranke in sploh katoličanstva. A dr, Susteršič jim je zmedel račun, dokazal je z opravilnikom, da se ne sme glasovati tako posamič. — Važna je bila tudi izjava poal. Povšeta: neresnična je trditev liberalne stranke, da bi bili kat. narodni poslanci kedaj zvezani z Nemci ; skliceval se je pri tem na navzočega Švegelja, ki je molčal in s tem molkom potrdil resničnost besedij posl. Povšeta. — Vsi nnjni predlogi za splošno in enako volivno pravico so bili sprejeti z vsemi ulovenskimi glasovi. Po dolgem času so liberalni poslanci »pet glasovali z našimi vred, kar je vzbudilo nepopisen "ibar navdušenja na galeriji.
Na vrsto je potem prišel posl. Hribarja predlog, o zboljšanju učiteljskih plač. Dr, Susteršič je izjavil, da bodo poslanci kat. narodne stranke glasovali za ta predlog, je opozarjal se na nekatere druge krivice, ki 8c gode učiteljem ter predlagal, da se da učiteljem začasna dragiujska doklada, dokler ne bodo plače postavnim potom vrejene. — Tudi nnjni predlogi glede nekaterih [lotrebnili vodovodov so bili vsprejeti, ne da bi bili oporekali naši poslanci. — Dr. Susteršič je prisilil zbornico k temu, da bo odslej zapisnik sej pisan samo v slovenskem jeziku. Nemci so bili silno hudi, liberalni slovenski poslanci pa so tudi morali glasovati za ta predlog, — Odsek, izvoljen za to, da predloži zbornici načrt volivne preosnove, se je izrekel za splošno, enako, direktno in tajno volivno pravico po proporcijonalnem načinu. Več o tem prihodnjič.
Poljedelski minister Huf]iioy se je mudil na Kranjskem, Ogledal si je rudnik v Idriji in razne naprave v Ljubljani.
Na Ruskem so se zgodile važne stvari. Dne 30. oktobra je dal ear zares pravo in popolno ustavo na
podlagi splošne volivne pravice. Videl je, da ne more drugače rešiti države notranje, domače vojske, zato je raji sklenil deliti postavodajalno oblast z ljudstvom. 01) enem je dal izpustiti mnogo zaprtih iz ječ. Narod je vsprejel to vest z velikim veseljem in začťlo st je spet navadno delo in življenje. A vseeno še vedno ni povsod miru. Po mnogih mestih skrajni sovražnik, carstva še vedno vprizarjajo krvave izgrede, V f)de8Í je bilo ubitih 3500 Ijiidij, tiad 12.000 pa ranjenih. Sedaj gre pa Židom za kožo, ker so le ti največ huj-skali in se hujskajo ljudi k izgredom. Tudi na Finskem je car mnogo popustil.
Knez Nikolaj crnogorski je dne 18. oktobra dal svoji deželi ustavo.
Na Japonskem je lakota. Strada miljon ljudi, Velik vihar je podrl 2000 hiš.
Lump.
(IJalje.)
Moj BcBed in tovnris je piav jjnbezDjiv mol Vljudno me je sprejel, ae mi zaupno razodel glede tega in «nega, in kmalu ava si bila dobra znanca. Sainte je bb in se menđtt ne bo ženil, ker je že precej v Ictili. Stiiiia sva torej iu se mimn razgovarjava, ne da hi raju kdo motil.
Kar naenkrat nii pnde na misel, kdo? Lump, seveda! Povem tovarišu, kaj se je pripetilo pred mojimi oćmi danes dopoludne.
„Ab — ta," pravi tovariš, „o to vam je žalostna. Žalostna zgodba!"
„Poznate lumpa?"
„Kaj bi ga ne! Po vsieli krajih tod na okrog berači in drugam ne gre. Je stalen gost pri nas."
„Kaj je s tem Človekom?"
„Ta človek ni popolnoma nit nevaren, sicer pa grozno propadel Kar pribetaći, zapije na najslabšem zgonjn, na jerušu. Umazan je, dii se studi vsakemu, in mrčes ga menda živega /.ajeda, Ljudje mu pomolijo kos kruba ali krajcar pri pol odprtih vratih, satno da se ga bitio znebe; utroci ga pa sovražijo. Večina beži pied njim, eni ga pa pregwnjajo. Kolikrát í!em ga že jaz sam ubrani) in obvaroval pred razposajenimi dečki, da ga niso kamnalt,"
„Pa zakaj se ga boje otroci, zakaj ga snvražijo?"
„Nič žalega ni storil otrokom, ki ga zmerjajo, tep», suvajo in ometavajo s kamenjem in blatom. Nikdar še ni bil» slišati, da bi bil udaril kacega otroka. Prijazuo ponudi vsakemu desnico in izgovarja res proseče vedno ene besede: „„Otrok, daj mi roko,"" In vendar ga sovražijo otroci, kakor bi nekaj čutib in slutili. — — Lump je bil svoje dni učitelj. Zaradi nekega nravnega pregreSka je prišel v kaznilnico. Ko je presedel avoja leta, se je. podal na to pot, po kateri budi sedaj kot „lump","
„Grozno! Strašno! Kedaj se je zgodilo toV"
„Nekako 25 let. Ravnokar sem priâel v te kraje kot novopečen učitelj. Tu so bdi žalontni Časi, Dva laka slučaja sta se zgodila prav v kratkem. Najprvo učitelj v moji vasi. Štiri mesce pozneje pa lump, ki je bil učitelj na vaši soli."
„Na moji šoli je bil prej nastavljen kot učitelj?"
„Da! Šlo se je tedaj za tri nedorasle deklice. Ena še živi in je najpremožnejsa posestnica v vasi. Oni dve pa ate — Čudno to — umrli eno leto po poroki, vsaka s svojim prvim otrokom vred",
„Zares, čudno !"
„Bil je to strašen dogodek. Kf^ je umrla prva onih dveh mladih žena, bil sem pii pogrebu. Se sedaj me stresa mraz, če se domislim onega pogreba. Krsta je stala poleg odprtega groba, duhovnik moli cerkvene molitve. Kakor bi bil pade) iz nebes, stoji lump poleg njega.
„MolĆi duhovnik," zavpije, „tu bora jaz govoril in blagoslavljal."
Sune z nog« v krsto, da se skoraj prevrne. „Požrlo te peklo, brezbožna, podla ženska. Tvoj laatni otrok te je usmrtil radi pregrehe, ki si jo zakrivtia nad menoj, Vzel te vrag, krivo prisežnical"
Vsi snao stali kakor okaraenili. Strasna kletev nas je omamila. Nikdo ae ni ganil, lump pa je šel mirno in počasi iz pokopališča ven,
Dťe leti ječe je dobil za grozno kletev ob grobu. Ko je tičal v ječi, umrje druga onih dveh, ki ste ga bili tožili, ravno take smrti. Ko je lump prebil svojo kazen in izvedel, da ja umrla tudi ta, pokleknil je sredi pivnice na tla in s povzdignjenimi rokami zahvalil Boga. Potem pa je sel na pokopališče ter razbrskal in onećastil nje grob. Spet je moral za to grozodejstvo v ječo,"
„Iq vi mislite še vedno, da je kriv one pregrehe?" „Da. Sicer ni hotel pri obravnavi ničesar priznati in tudi sedaj ne prizna. Le kadar mu žganje razveže jezik, se izda."
„Kakšen mož pa je bil, predno je postal lump?" „Bil je izvanredno zmožen učitelj. V svojem letniku je bil vedno prvi, in nase učiteljsko druátvo ga je radi njegove bistroumnosti izvolilo za predsednika, Čeprav je bil skoro najmlajši ; tudi je bila njegova šola na najboljšem glasu " „Oženjen pač ni bil?"
„Ne, a zaročen. Ko je prišel iz ječe, je bila njegova nevesta že žena druzega."
Umolknila sva oba. Kdor gleda v prepad, ne govori veliko, gfuza radi nepopisne globočine mu zapira glaa.
Tak prepad je zazijal v moji duši in vanj so padle moja vera, upanje in ljubezen do Čluveštva, Ali so vsi taki? Ne, ne in stokrat ne. Saj tudi tega lumpa ne morem in ne maram obsoditi, ne maram in ne morem ponavljati besed, strašnih besed sodnikov njegovih : „Kriv, obsojen." Človeštvo, mladina ga je preklela, ali naj ga prekolnem še jaz? Kaj naj pustim, da splava na površji moje duše: kletev ali namiljenjeV Odločno: nsmiljenje.
Pregrešek je bil velik; ali pa je pokora majhna?
(Dftlje sledi.)
DomaČe vesti.
(Konter-admiralom) je imenovan g. Anton Haus, Njegovi stariši so imeli veleposestvo blizu Metlike; kot dijak je študiral v Novem me-stu; njegova soproga je rojena Trenz iz Draškovca pri Št. Jerneju na Dolenjskem,
(Premeščen) je g. J. Klemenčič, c. kr. poštni blagajnik v Novem mestu k poštnemu uradu v Ljubljano.
(Umirovljen) je deželnobrambni evidenčni ofleijal v Krškem g. Frančišek Perhauz.
(f Martin M a 1 e n s e k,) župnik pri Št. Petru v Ljubljani je dne 1. novembra t. 1. nenadoma umrl za srčnim mrtvo-udom. Blagi pokojnik se je rodil v Semiču 1. 1853, 1. 1878 se je bojeval v Bosni in si pridobil vojno kolajno, 1. 1883 je postal kaplan in I. 1389 iupnik v župniji pri Št. Petru. Bil je mnogo let odbornik mestne ljubljanske hranilnice in načelnik podružnice sv. Cirila in Met<ida. Za spoje zasluge je bil odlikovan od presv. cesarja z zlatim križcem s krono. Bil je vseskozi blag in neutrudljivo delaven duliovnik, ki ni imel nobenega sovražnika; vsa župnija odkr.to žaluje ob njegovem preranem grobu. N. v m. p. 1
(Poročila) sta se dne 14. novembra g. dr. Jakob Jan, c. kr. okrajni pristav v Kranjski gori in gdč. Marija Mo h ar, hčerka raj. g. Martina Moharja. Bilo arečnol
(Umrl) je g. Anton Orel, rodom iz Ljubljane, kateri je zahajal zadnja leta redno po več mesecev v Toplice na Dolenjskem zdravit ae. Vsem obiskovalcem naših toplic je bil dobro znan in priljubljen gost, ki je rad pripovedoval o razmerah, ki vladajo v Egiptu, kjer je prebival v mestu Aleksandriji največji del svojega življenja. Bil je jako imovit. Njegov „parte" se glasi: In loring Memory oť Anton Orel of Laibach, Austria, who Died at Bacos, Ramleh, on the 13 th October 1905 at 1 p. m. — Umrl je v Predgradu,
starotiške župnije, g. Jurij Sterk, oče veletržke rodbine v Vinici, Bil je vseskozi značajen mož, kakršni so redki dandanes. — Umrla je dne 4. t. m. v Novem mestu goSpa Jožefa Kopač, soproga hišnega posestnika in gostilničarja. Pogreb je bil 6, t, m, N. v m. p, !
(Umrla) je 27. oktobra zvečer ob 7. uri nagloma in neprevidena s sv. zakramenti samostojna posestnica v Crmoš-njicah pri Novem mestu, fare stopiške, Marija Sekle, v 74. letu svoje starosti. Nsj v miru počiva I
(Vinski semenj v Črnomlju) priredi mestao županstvo dogovorno s kmetijskim druStvom in s sodelovanjem vinogradnikov v nedeljo, dne 3. decembra t. I, v gostilniških prostorih gosp. A, Lickner v Črnomlju. Začetek bo točno ob 1. uri popoludne. Točil in kupčijo sklepal bo vsak vinogradnik sam, ki naj pr nese v to svrho eno ali več steklenic svojega pridelka za pokušnjo. K mnogobrojni udeleíbi se vabijo vinski trgovci, gostilničarji in vinogradniki.
(Za IV, zasedanje porotnih obravnav), katere se bodo priĎ«le 20. novembra t. 1. pri tukajšnem okrožnem sodišču izžrebani so glavnim por'^tnikom nasledoi gospodje: Bukove Alojzij, pos., Velkaloka; .Šiajpah Anton, pos„ Velkti-loka; Sular Anton, pos, Mirna; Pakiž Ivan, pos, Sjdražica ; Zupančič Franc, pos. in gost.. Mirna peč; Debeljak Anton, pos, in gost., Gornje-Ketje; B.irtol Franc, pos., Jdovec; Sigmund Josip, pos, in gost , Vrbovič; ^agar Franc, pos., tig. in župan, Trebelno; Pečauer Ivan, pos,, Podliosta; Klobutschar Herman, pos. in klepar, Krško; Kepovž Ivan, pos. in trg. Št. Janž; Pfeifiir Ivan, pos., Leskovec; Petschauer Ivan, pos. m branjevec. Poljane; Grill Jurij, pos. in mlinar, Stara žaga; Podboj Štetan, pos., Adamovo; Vogriu Ivan, pos., Bistrica; Aberhar Josip, pos. in trg., Dolenjavas; Haller Ivan, trg., Radeče; Heferle Jurij, poa, Mokronog; Arko Han«, pos., Kočevje; Govanec Kari, pos. in trg., Metlika; Nem»niČ Martin, pos. in mlinar, iïelebej; Gatsch Alojzij, pos. in trg., Kostanjevica; Zîilelel Franc, pos., Hudo; Slapšak Josef, poa. in trg., Boštanj; KodriČ Josip, pos. in gost., Krška^ vas; Steh Josip, pos. in trg., Podgorica; Kalin Josip, pos., Št._ Jernej; Hrovat Ivan, pos., St. Jernej; Prijatelj Ivan, poa., .Št. Janř.; KoŠak Josip, pos. in mlinar. Družinska vas; TumšiČ Emanuel, pia. in trg., Trebnje; Skusek Friderik, pos. in trg., Metlika; Novak Josip, pos. in gost., Oiehovca; Samida Matevž, poa. ill gost., Ůermošnjice. — Nadomestnim porotnikom naslednji gospodje; Sen i čar Anton, pos., Stnolinavas; Bevc Franc, pos., St. Peter; Kifelj Ivan, pos. in mlinar, Lešnici; Jakaz Anton, pos. in trg,, Kudolfovo; Jakše Ivan, pos. in goat, Kandija; Guštin Adolf, pos. in trg., Rudolfovo; Luser Avgust, pos., Rudolfovo; Kaatelic Ivan, pos. in pek; Rudolfovo; Frančič Davorin, poa. in klobučar, Rudolfovo.
(Porotne obravnave) v 1. 1906 pri c, k. okrožnem sodišču v Novem mestu se bodo začele, prva dne 26. februarja, druga 28. maja, tretja 27. avgusta in četrta 26. novembra.
(Predavanje o tuberkulozi) je imel dne 28. oktobra t. 1. g. dr. Demeter Bleiweiss vitez Trsteniški v dvorani „Narodnega doma" v Novem mestu. Udeležba je bila mnogobrojna in je bilo navzočih tudi veliko gimnazijskih dijakov.
(Predavanje) v „Narod, domu" g. prof. R e i s n e r j a v nedeljo dne 12. t, m. je bilo od novomeškega občinstva prav mnogobrojno obiskano; gotovo je bilo do 160 oseb, med njimi mnogo gimn. dijakov. Gospod profesor je osnoval svoje predavanje v popularnem tonu, ter je isto podprl s primernimi poskusi, a čimur je svoj namen, da ga je v.^ak poslušalec popolnoma razumel, prav dobro dosegel. Kakor Čujemo namerja g. profesor začeto predavanje nadaljevati v več nadaljajočih se predavanjih. Prepričani smo, da ga bode prišlo vsakókrat prav mnogo občinstva poslušat, kajti, on predava tako mirno, razumljivo in preudarjeno, da je prav lahko in prijetno slediti njegovemu simpatičnemu govoru. — Želeti bi bilo, da bi se izven Novega mesta zanimali zi ta predavanja in da bi ga morda hoteli i drugi posnemati !
, (Dva zgubljena bankovca) po 100 K. Jeri Breg a č iz Šmarjete na Dolenjskem sta padla iz žepa dva bankovca po 100 K, katera ji je sosed vrni) — v gnojnico na domačem dvorišču. Cez mesec dni je žena bankovca y gnojnici našla, toda v teku tega časa sta svojo prvotno barvo in vtise tako
izgubila, da sedaj izgledata kot imvadni papir nekoliko vianjeve barve. Bankovca sta za promet nepnrabljiva. Bankovec se lahko vidi v gostilni „pri Slonu" v Novem mestu. * (Obolel) je na potu v sv. deželo c. g. usmiljei brat dr. Celestin Liebsch, bivši sekundanj bolnice usmiljenih bratov v Kandiji, Na visokem morju zadel ga je mrtvoud na desno stran telesa. Sedaj leži v evropejski bolnici v Jeruzalemu. Ker ni izgubil zavesti, je upati, da mu Bog povrne ljubo zdravje.
(Katoliška družba rokodelskih pomočnikov v Novem mestu) napravi v nedeljo 19. t. m. ob polu 8. uri zvečer veselico s petjem in gledališko predstavo, 5, decembra pa obišče društvo av, Miklavž — upamo ~ z obilími darovi.
(„Brata Martina,") ljudsko igro s petjem v 4 dejanjih priredi damski odbor plesnih vaj za mladino, dne 2. decembra 1.1. v čitalnici. Cisti dohodek je namenjen dijaňkeniu podpornemu društvu na tukajšnji gimnaziji in dijaški kuhinji. Podrobneje na lepakih.
(Mestna liranilnica v Novem mestu.) V meseca oktobru 1906 je 243 strank vložilo 83.653 K 61 h, 241 strank vzdignilo 80 697 K 44 h, torej veè vložilo 2966 K 17 h. — 12 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 18 531 K 63 h, 216 menic se je eskomptovalo za 68 190 K, Htanje vlog 2,774.130 K 58 h. Denarni promet 379.774 K 18 h, Vseh strank bilo je 1062.
(Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico) reg. zadruga z neomejenti zavezo, imela je meseca oktobra 1906 prometa 125 f(98 K 32 h. Vložilo se je ]08krat 38.434 K 46 h, dvignilo 8.Skrat 16 959 K 71 h. Posojil je bilo danih 69 strankam 31.104 K, in vrnilo je 66 strank 8249 K 60 h. Zadružnikov je imela koncem meseca 1449. f (V ceaar Franc Jožefo vo bol n i co us m il j enih bratov) v Kandiji pri Rudolfovem sprejelo se je meseca oktobra 116 bolnikov. Koncem septembra jih je ostalo 80, akupna vsota oskrbovanih tedaj ]96. Od teh se je odpustilo: 88 ozdravljenih, 15 zboljšanih in 8 neozdravljenih. Umrli so trije. Oskrbovalnih dni se je nabralo v pretečenem mescu 2548. V oskrbovanju je ostalo koncem oktobra 81 bolnikov.
(Na kranjski kmetijski šoli) na Grmu pri Novem mestu je dovršilo dne 28. oktobra t. 1. 17 učencev zavod. V novo je vstopilo 11 učencev. Vseh učencev je tedaj začetkom šolskega leta v zavodu 23 in sicer 12 drugoletnikov in 11 prvoletnikov,
(Sestanek mizarjev) je bil v Novem mestu dne 15. oktobra t. 1..; sklicala ga je obrtniška zadruga. Shod je otvoril zadružni načelnik g. FranČiČ ter pt^zdravil ravnatelja strokovne šole g. Snbica in zadružnega inštruktorja g. Blo-dega. Zadružni podnačelnik g. Malovič opisuje pomen strokovnih zadrug. Ako so namieč obrtniki raznih strok združeni v zadrugi, ni mogoče uspešno delovati, ker ni v zadrugi potrebne solidarnosti. Tako šteje novomeška zadruga nad 500 Članov, ki se porazdelé na 47 raznih obrtov. Torej naj Stí mizarji samostojno združijo v mizarski zadrugi, ki pa more ostati v zvezi z ostalimi obrtniki, oziroma zndMigami. Samostojna mizarska zadruga bi imela napraviti skupno skladišče lesa, zalogo pohištva in sporazumno s Člani določiti cene. Posebno pa je za mizarje v Rudolfovem potiel:ino skupno skladišče lesa, ki ga morajo sedaj drago plačevati. G. ravnatelj Šul) i C reče med drugim: Obče je znano, da veleindnstrija dela veliko konkurenco malim obrtnikom. Ko so n. pr. v Ljubljani gradili justično palačo, so vsa mizarska dela izvršili v Gradcu, kjer je bolj razvit mizarski obrt. Vlada je naklonjena malim obrtnikom, žal, da se ti premalo zanimajo za razne pripomočke, ki jih nudi vlada. Vlada je ustanovila razne obrtne šole, učne tečaje in daje podpore revnim učencem na obrtnih šolah. Htrokovna šola v Ljubljani se preosnuje, da jo bodo mogli obiskovati tudi odrasli obrtniki. Zato toplo pozdravlja misel, da se v središču Dolenjske osnuje strokovna zadruga mizarjev, ki jo bode vlada gotovo podpirala s stroji. Brez strojev dandanes obrti ne morejo uspevati. Priporoča tudi skladišče lesa in zalogo pohištva. Kolarski mojster Sedlar želi, da bi pristopili tudi kolarji k skupni zalogi lesa. Zadružni instruktor dr. Blodeg toplo priporoča strokovno zadrugo mizar ev, ki jo hoče vedno podpirati z nasveti in navodili. Pred agal je, naj se izvoli takoj pripravljalni odbor.
Izvoljeni BO bili gg. Malovič, Kastelic, Kobe in Prši-ner. Predsednik shoda, ki ga je s svojo navzočnostjo počastil tudi g. dvorni svetnik řiuklje, se znhvali osobito g. Šubicu in g. dr. Blodegn za trud in blagohotnost malim obrtnikom. Upamo, da se sklepi kmalu uresničijo.
(Povodnji) ob Krki na Dolenjskem. Vsled velikega snega in na to nastalega južnt-ga vremena narastla je Krka tako nenavadno, da je pieplavila mnogo vasij in polja, zlasti v svojem doleniem teku v raški občini. Vasi: ĆuČja Mlaka, Hrvaški Brod, Mršečavas, Ůisti Breg in Zimeško so bile popolnoma preplavljene. Ker se v tem teku Krka da regulirati, za kar se je pred nekoliko leti posebno bivši deželni poslanec pl. Lenkh zelo potegoval, ker je škoda, ki jo napravi Krka vsako leto ob svojem izstopu prevelika nasproti stroškom uravnanja, bi bilo v občnem interesu vseh teh prizadetih krajev nujno želeti, da bi se merodajni krogi spomnili in izvršili tudi regulacijo. — Ravno tako so izstopile Kulpa, Orni-potok (Kinže) na Kočevskem, Temenica in drugi manjši potoki na Dolenjskem ter so povzročili občutno škodo.
(Otrok utonil.) 2. t. m, popoldne se je več otrok igralo na brvi čez potok Sušica pri Toplicah. Petletna Alojzija Zupane se je naslonila na držaj, zgubila ravnotežje in padla na glavo v potok, kateri je vsled deževja prav močno narastel. Voda jo je nesla kakšnih 600 korakov in pri šolskem poslopju pri Toplicah jo je pismonoša Marko Gutman izvlekel iz vode. (ieravno so se vsa dovoljena sredstva rabila, ni bilo mogoče otroka oživeti. Bil je mrtev.	d.
(Na potu ponesrečil.) 6 t, m. je šel 60 letni Matija Lusar iz Gabrije skoz gojzd pri Hrušid v Rudolfovem. Dotična steza je prav slaba in komaj po ]eln za hojo rabljiva. Janez Slekovec iz Hiušice, ki je šel ravno isto pot, zapazil je v gozdu pri Janšicah nekega človeka na imenovani stezi v saegli ležati, popolnoma v nezavesti, katerfga je kot imenovanega Lusarja spoznal. Slekovec izvleče nezavestnega Lusarja iz snežnice in se poda v Rudolfovo, dogodek orožnikom naznanit. Dva g. orožnika hitita takoj na lice mesta in najdeta Lusarja sicer se pri življenju, vendar popolnoma oslabelega in premrzlega. Prepeljali so ga v bolnišnic«» usmiljenih bratov v Kandijo, kjer je po noći nmrl. Lusar je le vsled slabosti v snegu obležal.	d.
, (Nezgoda") — Malensek Anton, IBletni kmečki si» iz St. Ruperta je bil večkrat udarje^j z nekim topim orodjem na čelo, zgornjo ustnico in podbradek. Zadobil je tako obširne rane, da je moral v bolnico. — Z drevesa je padel 18letni Murgel Florjan iz Nove gore pri Tretelnem tako nesrečno, da si je zdrobil glavico desne nadlehtnice v rami.
—	Peršeta Josipa, slabotnega starčka, iz Šmarjete, je vrgel lastni zet s tako silo ob tla, da se je starčku izpabnila desna ključnica ob ramnem sklepu. V bolnici so mu morali napraviti trdo obvezo, da je kost ostala v pravilni legi. — Konj je udaril a kopitom Kenika Janeza, sedemletnega šolarja iz Zlužemberka, v čelo, ter mu prebil črepinjo, V bolnici so morali odstraniti vdrto kost, ker je bila zapičena v možgane. — Povožen je bil šestletni deček Vršaj Egidij i/, Čateža pri Zaplazu. Kolo mu je zlomilo desno stegnenico ravno v sredi
—	V levo nogo se je vsekal Štrajnar Ant(jn, ISletni drvar is Podhoste, ko je otsekaval hlod. Sekira mu je namreč zdrsnila na notranjo plat nožnega sklepa. — Neprevidno je ravna) s samokresom ISletni šolar Žalec Matija iz Vrha pri Črnomlju. Razstrelilo mu je dlan ob levem malem prstu. Izgubil bode najbrže 2 prsta. Stariši, ne dajajte vendar otrokom orftžja v roke !
(Potres) se je čutil v Rudolfovem in oholici v noči od 11. na 12, novembra t. I, in sicer ob 3, uri in 32 minnt. Smer je imel od vzhoda proti zapadu. Škode ni napravil nikake.
(Pogorel) je vinski hram Šuteja, posestnika v Dolenjih Radencih.
(Kozolec) je pogorel dne 3, t. m. posestniku Martinu Kodriču v Šutni pri Sv. Križu na Dolenjskem. Škoda znaša nad 1000 K.
(V Metliki) je kupil g. Sopčič hišo g. Pezdirca za 30.000 K.
(Zmrznjenega so našli) v pondeljek dne 6. t. m. v snegu Četrt ure od Starega trga pri Poljanah krošnjarja
Petra Panjana iz Gorence li. št. 43 Mož je hil doma iz lukodolske župnije in je šel domov iz Čraomlja. Bržkone se je zgrudil v sneg od prenaporne poti in je ondi obležal,
(V Ameriko) joje hotel popihati delavec Frančišek Juvanôiô iz Ztiur pri Hmarjeti, Policaj v Ljubljani ga je aretiral, ker ni še dostal vojaške službe.
(Razpisuje sf) pet oziroma šest ustanov za dijake iz Kranjskega na c. kr, višji realki v Ljubljani po 100 K, Oddaja jih Kranjska hranilnica v Ljubljani.
(Razpis dijaških ustanov) za 1. 1905/6. C. kr. deželna vlada za Kranjsko razpisuje 51 dijaških ustanov, ki se imajo podeliti dijakom na kranjskih srednjih šolah. Čas vlaganja je določen do 30. novembra t 1, S tem opozarjamo vse one stariše, ki ae zanimajo ozir. želé, da bi njihovi sinovi dobili katero teh ustanov, da se pobrigajo za ta uradni razpis. Tudi je mnogo takih nstanov, ki so namenjene našim dijakom na Dolenjskem, zlasti v Novem mestu
(Na umetno-obrtni áoli v Ljubljani je letos SÍ29 učencev, poduCuje jili pa 17 strokovnih učiteljev in 8 pomožnih učiteljev.
(Hotel „Union" v Ljubljani) je bil slovesno otvorjen 28. oktobra t. 1. Vsak obiskovalec iz dežele, kedar pride v Ljubljano, naj si ogleda to stavbo, zlasti nje notranje prostore, razvrstitev in uredbo restavracije, kleti, dvorane, kavarne itd. S to stavbo je akcijsko društvo .,Unioa" pokazalo, da stojimo Slovenci na vrhuncu omike. Ljubljana si je za povzdigo prometa s tujci prav mnogo pridobila. Želeti bi bilo, da bi si hotel „Union" obdržal trajno svoje dobro ime in simpatije, ki si jih je zadobil takoj «h njega otvoritvi, saj je pa tudi v nega zgotovitev naloženega obilo narodnega-slovenskega kapita a.
(Nova slovenski knjiga.) Ušla je nova kuj i ga pod naslovom „Črtice," spisal I. Baloh. Knjiga obsega 30 kratkih, zanimivih povesti iz življenja cašega ljudstva. Mi knjigo prav toplo priporočamo tem bolj, ker je čisti dobiček namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Knjiga stane 1 K, a pošto 10 vin. več in se dobiva v kniigarni J. Krajec nasi, v Novem mestu, (Missa Salve Regina,) zložil Ignacij Hladnik, za 4 glasove in orgije, litografiral Blaznik v Ljubljani, je izšla ravnokar. To petdeseto delo marljivega in povsod med Slovenci znanega in čislanega skladatelja je globoko zamišljeno, dosledno izpeljano, lepo izvedeno in skrbno opiljeno. Vidi se, da se je g. skladatelj potrudil, da je podal lahko (zlasti za orgije) a vendar zares lepo in blago donečo mašo. Naravna nadarjenost in potrpežljiva pridnost je rodila nekaj zares dobrega, kakor se spodobi za petdeseto delo. Stane: partitura in 4 glasovi K 1*40; posamni glasovi po 20 vin, (Pet masnih pesmi) za triglaani ženski zbor je izdal g. A. MihelČiÓ, organist v Metliki. Melodijoznost in lahka izpeljivoit priporočata te masne pesmi ženskim zborom, osobito Marijinim družbam.
(Današnji list) obsega dvanajst strani.
kjer zve lahko tndi za druge podrobnosti tega razglasa. Trte križanke ali hibride, ki se priporočajo za zemlje v katerih riparija ali druge bolj znane vrste ameriških trt ne vspevajo, dobijo lahko vinogradniki v manjših množinah, za poskuanjo tudi brezplačno, ako se v to svrho zglasé prt c, kr, vinarskem nadzorstvu v Radolfovem in ob enem popišejo zemljo in leg») vinograda ter vpošljejo majhne vzorce te zemlje.
—	(Izredni občni zbore, k r, kmetijske dru ž be) se priredi še tekom letošnjega leta v Novem mestu. Na razpravi bodo vprašanja, ki s« važna za napredek kmetijstva, na Dolenjskem. Óas tega zborovanja priobčimo prihodnjič a že danes opozarjamo na to vse diužbeue člane s pozivom, da se začnejo zanimati že sedaj za to izredno zborovanje.
—	(Umetna gnojila) za travnike in deteljišča prodaja tndi letfis g Fran Perko v Novemmestu in sicer po sledečih cenah: Tomasoya žlindra ISO/o po 7 K, 18% po 7 K 60 h 100 klg., kajnit po 6 K 60 h, kalijevo sol po 13 K 80 h 100 klg.
—	(Živinske tehtnice) bi se morale vpeljavati pri vseli občinah in po našili večjih vaseh. Po mnogih naših krajih se pečamo s pitanjem prašičev, pa nihČe ne zasleduje pri tem vprašanja, kako se pitanje izplačuje. Zlasti v drugi ali zadnji dobi pitanja, ko se poklada več močne krme in ko se začne ustavljati rast, bi se moralo paziti na to, ali se še izplača lorabljena krma ali ne. Kakor hitro so začne reja ustavljati n ŠČetinci ne poplačajo več krme, bi se morali prodati. To izvemo pa le s pomočjo tehtanja. Take tehtnice so pa tudi zaraditega potrebne, ďa prašiče lažje prodajamo, naj si bo na živo težo ali pa na Čez.
—	(Pokladanje krme.) Sedaj je nastopil čas, da lahko obračamo večjo skrb na živinorejo kakor je bilo v poletnem času mogoče. Pokladanje krme naj se vrši celo zimo točno ob določenem Času m v prav takem redu naj se izvršujejo tudi druga hlevska opravila, kakor napajanje, kidanje, snaženje živin« itd, Pokladajmo krmo po malem in po večkrat. Tako se manj krme potrati, kakor Če zamečemo jasli hkrati s preobilno klajo. Pri nas se sploh priporoča, da krmo režemo in da pokladamo celo zimo kolikor mogoče enako sestavljeno krmo. To ni pray, če se skraja nosi seno in otava, proti koncu zime se mora pa skoro samo slamo pokladati,
—	(Zavarovanje govedi.) Sedaj se je pričelo polje-
Gospodarske stvari.
— (Oddaja trt iz državnih trtnic na Kranjskem spomladi leta 1906.) Ravnokar je izdala c, kr, deželna vlada za Kranjsko razglas, v katerim s« posestnikom vinogradov naznanja, da ae bodo spomladi leta 1906 oddajale iz di-žavnih trtnic na Kranjskem amerikanke, kakor tudi že cepljene trte. Cena cepljenim trtam je določena s 16 vinarji za revnejše in s 20 vinarji za premožnejše posestnike za vsako trto. Amerikanske trte se oddajejo po 6 K za 1000 ključev (reznic) in 18 K za tisoč aajenk (vkoreničenih trt) revnejšim, ter po 16 K za tisoč ključev in 40 K zii 1000 sajenk premožnejšim posestnikom. Kdor ne prejme trt v trtnici in zahteva, da se mu doposljejo po železnici ali pa po pošti, ta mora plačati še vrh tega ovojne stroške, ki znašajo za vsakih 100 ključev ali sajenk 10 vin. in za vsakih 100 cepljenk 20 vin. Brezplačno se oddajajo trte le društvam, posebno za nasaditev raatičnjakov, posameznim posestnikom pa le izvanredno v slučajih posebne revščine. Kdor misli teh trt naročiti, mora se vsaj do 6, decembra t. 1. zglasiti pri pristojnem županstvu,
o po ba je
de-za-
delsko ministrstvo samo za to zanimati, da se snuie ■ želi zavarovalna društva za živino. Kmetijska druž raditega .sklenila, da bo pričela z vpeljevanjem takih društev. Po potrebi se osnuje tudi deželna zveza zavarovalnih društev, ki bo imela nalogo, posameïnim društvom iti na roko ter jih v njih poslovanju vsestransko podpirati.
—	(Karfi jole,) ktere vsled prezgodnjega mraza in snega na prostem niao napravile sirov, se priporoča s korenami iz-ruvati in presaditi v klet Take karfljole napravijo v zimskem času prav lepe sire, posebno, če je klet topla.
—	(Kako prezimujemo vrtnice?) Vae naše vrtnice 80 za mraz tako občutljive, da se morajo pred zimo zavarovati, če hočemo, da nam za vedno ne zamro. Vse vrste pa mrazu niso jednako podvržene. Vrtnica Niphetos prenese komaj 4° C,, med tem ko prenese Hafrano, Gloire de Dion in dr. tudi 16" pod ničlo. Za to ae pa ne gre! Naj prenese ta ali ona tudi 30" mraza, zavarovati moramo vse jednako. Najlepši Čas za prezimovanje je mesec november. Prezgodaj zavarovati vrtnice ni dobro, ker v zavetnih legah dalje poganjajo, kar jim pa za prihodnje leto lahko škoduje. Prezimujemo jili pa na razne načine. Vrtnice grmovke kakor tudi piramidne vrtnice je pred vsem dobro povezati s praprotom ali vrvico in potem, če je mogoče, pripogniti do tal in dobro pokriti s prstjo, plevelom, žaganjem, vejami itd. Ce pa to ni mogoča, zavarujemo jih na ta način, da jih najprvo dobro ovi-jemo s .slamo in po vrhu slame še s kako vrečo ali nerabnim prtom. Vse drugače se pa prezimujejo visokodebelnate vrtnice. Na najprostejai način jih pred mrazom zavarujemo s tem, da jih položimo v zemljo, ali kakor nekateri pravijo, da jih po-grubamo. T» storimo pa tako: 1.) Vrtnici oprostimo kola. 2.) Kola oproščeno vrtn co pripognemo na tla, da zvemo, kako daleč je izkopati jamo za krono, 3.) Kamor seže krona, akoplje se jama, 4.) Na to se vrtnico položi, pod katere krono denemo nekaj brinjevih ali smrekovih vej. 5.) Končno se jo
pokrije z zemljo, približnu za ped viaoko. Ponekod vrtnice pred zimo skopljejo in prisujejo v klet g prstjo ali peskom. Ta način ni priporočljiv in zahteva tudi ve<S dela.
—	(Letošnji sneg in nase kmetijstvo.) Zgodnji sneg, ki je lettis tako nioůno zapadel, je hvala Bngu zgmiK a napravil je velikansko škodo po gozdili in sadnih vrtovih. Sadno in gozdno drevje je mo5no polomljeno. Na sadnem drevju moramo vse poškodovane veje odstraniti pred novim sntigom. Repa, korenje in drugo korenstvo se pridno spravlja. Dal Bog, da bi tudi potrebno listje dobili. Če ho manjkalo nastilja, bo trpela živina pa tndi polje, ker bo premalo gnoja na spomlad,
—	(Snaženje živine.) Pri nas se na ćejo živine ša vse premalo gleda. Navadno se odrgne živina le po tistih mestih, kjer je umazana in blatna. To ni zadosti! Živalsko kožo je treba povsud po celem životu obdelovati s šiSetjo (krtačo), ôe linČPmo, da bo živina bolj vspevala in da ji bo krma bolj teknila. S pridno čejo se skrbi za pravilno kožno lilapenje in s tem vred tudi za ugodno preosnovo in hranitbo. Ne zanemarjajmo tedaj t#ga dela, zlasti sedaj v zimskem času ne, ko je ugodna prilika za to.
—	(Nf pozabimo ua živinsko sol.) Živalim je treba soli, zlasti pri n:i8, ko pokladiimo tudi slamo in manj vredna krmila. Sol pospeâuie prebavo takih krmil in jih napravi več vredna. Za odraslo goved se računa po eno ilico soli na dan.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
Pred, g. kauDiiik Mih, TavĚar 20 K. Ve'e£. g. žapiiik Jau. PlevauiĚ ao K. BI, g. iiviuoidravnik O. Skalo 10 K. Neimenoran 6 K, Prof. Jog, Genu 2 K. BI. K. veletrgovei; V. Rulirman 2Q K. VeleÈ, g. žapnik Dum. Pavlič 10 E. Velei. g. dekan Fr. Bdiwuiger JOK. «oipa Josipa HoiSevar 20 K. 0. Pavlin JoBip, kroj. mojster 2 K. G, Jdb. Wiinlischer 2 vreči kroni-liirja. G. A. Weiss 2 mernika krompirja. Veleù. g, župnik Peter Bohinjec 12 vreiS krompirja. Velei, g. župnik ,Jo*. Vrankar 20 K. Veleč. g. inpntk V. Hernik 6 K. Velei. ij. inpnik tgn. Salehar 20 K. Gospod Adolf Panser za <;elo leto 20 K. Dobrotniki iz Novega mesta in Kandije za mesec no-■vember 61 K, Župljani njirnoneski so nanesli v Ěupnišúe v Mirnipeči dva velika voift krompirja in drobili živil, veleS, g. župnik Val Bergaut pa je dal vae v Novj mestu pripeljati. Z veseljem storitn le svojo dolžnost, ako veleĚ. g. í-npnika ra vrle njegove farauê uajt jpleje zahvaliiD, srĚno želeč, naj jim ljubi Bouř vtliko dobroto tisoiîero povrne! Ko bi se luđi drugje liotelo kai storili po sgledn mirnopeskem, kako bi se ïinanjialo skrbi pod-jiisannmii! Br^.no prosim, puSljite tiati, ki imate blago iu dobro srce, xa lulailiuo živil za dijnsku knbinjo ! Bog bo povrnil.
Dr. Josip'IViaritiko,
Loterijske številke.
TRST,	14. oktobra	83	60	G7	a6	24
GRADEC,	Hi. oktobra	3	23	78	70	18
TRST,	28 oktobra	43	44	46	84	13
GRADEC,	4. novembra	7	68		63	42
TRST,	11. novembra	4a	5a	69	44	28
Izjava/)
Ker sem se dne 19. septembra t. 1. izjavil v gostilni g. Kosmana pred g dr. Slancem in g. llosmanom, da sem in ostanem tudi zanaprej pristaš katol, narodne stranke, in sicer na demokratski podlagi, so radi tep nekateri zlobneži raztrosili v javnost nasprotno, ter trdijo, da sem celo pod prisego potrdil, da postanem od tedaj socijalni demokrat.
Vse take zlobneže imenujem nasramne obrekovalce in lažnike, ter jih bodem zasledoval in tirat pred sodišče, da tam dokažejo svojo trditev.
V Novem mestu, 13, novembra 1905,
(SG3j
Matko Malovič.
I wmmî
Meseca oktobra t. 1. odpil sem v Št, Jerneju
ključavničarsko obrt
T hiši g. župana Polanca. Izdelujem vse, od najpriprostega do najfinejšega, nmetno kakor tndi stavbeno ključavničarstvo. Vsa naročil» se izvršujejo točno in po nizki ceni. Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vposlati vzorec. — Se priporočam slavnemu občinstvu,
Z odličnim spoStovaiijem	J, PjrkOViČ.
Poslano.*)
v listu „Gorenjec" št. 44. z dne 4. t, m. je rečeno med dolenjskimi novicami to-le: „Mleko hoče podražiti, kakor se od več strani čuje, g. vodja kmetij.stke šole na Grmu, oziroma ta gospod bajti prav pridno agitira za podražeuje istega.
Na to izjavljam podpisani tako-le: Vsaki mlekarici, katera mleko v Novomeato nosi, in s katero bi se bil jaz le kaj menil o mleku v obče, plačam, ako se upa to dokazati, 60 K. Tistega, kateii je pa to novico v „Gorenjcu" objaviti dal, imenujem pa, menim, da pač popolnoma opiaviceno, grdega laïnjivca.
Na Grmu, 12. novembra 1906.	R, DolénC.
Poslano.*)
v zadnjem Času se je tudi v Novemmestu poskusilo s podraženjem mleka. Pri tem se je raznesla vest, da sem jaz kriv tega podraienja in da agitujem v to svrho.
To izvračanje krivde na mojo osebo je neopravičena in zaraditega brezvestna zloraba mojega imena, ki sodi na zatoi.no klop.
Dasi sem vnet za gmotni napredek našega kmeta, vendar nisem storil v tej zadevi mtbenega koraka niti vplivaj kako drugače na pudraženje mleka in sicer zaraditega ne, ker načelno nisem za tako nastopanje in ker mi je pri srcu tudi blagor revnejših slojev mestnega prebivalstva, izmed katerih sem sam izrastel.
Na Grmu, dne 10. novembra 1906.
Viljem Rohrman.
•) Za vsebino teh treh „poslanih" je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
m o
03
ta Í-
co
I a
E „
(U <B >• H
0	itii
1	i
■E* I
« ,5 o
M (đ a. o
cd
CO
c:
E
a>
I
1 =
B
I
o
B
B
S
E
S
lO
s
3
i
■ff
CC
OJ
■o
r-
to r-
S
ES
.5
i 'a
"s
M v B tc
« E
.£ a
>»
O o
5g m
«5
<e
'P
«5
a
IÓ
a
Si

n
p rf)
00 (M
■C
C
S.
a
•C P
■g OJ
(rt Ň
M
a
09
lo
ř
li
iš
'M s -g
•a tf
IJ
S. â

(262}
od 26 do 36 let star, z malim premoženjem, se lahko Oy Plll ^ vdovico, ki ima kovačijo in posestvo na jako \rMjVilL dobrem kraju Kovačija je edina v fari in z orodjem popolnoma preskrbljena, Oglasilec mora poslati od županstva potrjeno spričevalo, da je poHt,en, priden in štedljiv, na naslov:
Bare Šostar,
Gornji Ostre hiš, St, 59, pošta Sošice Žuinberak, HrvaŠko.
Razglas,
m
(257-2-1)
PodpisaDo mestno županstvo proda iz svoje hoste v Cegelnici pri Rudolfovem. nedaleč od novomeškega kolodvora
300 hoj ali smrek
in sicpr po kosih, katera drevesa 30 za prodajo nže zaznamovan«, Razpisujejo se v to avrho ponudbe, ki naj se vložijo pri podpisanem županstvu dn
2. decembra 1905.
Tem ponudbam je priložiti 10% varadine v gotovini» hranilnih knjižicah ali veljavnih vrednostnih papirjih.
Vsakdor, ki hoěe vložiti ponudbo, si lahko zaznamovana drevesa poprej ogleda z mestnim gozdnim Čuvajem Paulićem, ki stanuje v Cegelnici.
Mestna občina ni vezana sprejeti najvišjo ponudbo, pač pa je vezan vsak ponudnik na svojo ponudbo do 15. decembra 1905, kar se ima v ponudbi omeniti.
Pogoji g ede plačevanja kupovine in kedaj je spraviti les iz hortte kakor tudi drufi pogoji izvejo se v mestni pisarni v Eudolfovera ter ima vsak ponudnik v svoji ponudbi izjaviti, da so mu vsi pogoji znani in da ae jim podvrže.
Rudolfovo, dne 14. decembra 1905.
Mestno županstvo.
(266-a-lï
št, 3636
Jubilejne nslanone.
(259)

TO tovarna hraoii, Praga V
izdeluje m priporoča: Vydrovo žitno kavo.	(22,t-3-3)
Julini pridatek .zumuka „Vydra", Juline konserve (grahove, lečne. gobove in riževe). Oblati (Mpfci|Hlitet« : „Dessert délicat" in masleni oblati), sumeči limonadnl bonboni „Ambo". Dišava Zi pecivo „Buhtin",
Napravite poskus! "QSQ
Kolekcija laeh teh izdelkov 3 K 20 v in poštnina.
sojiloici ! mm
J
reg. zadruga z neomejeno zavezo, sprejema hranilne vloge od vsakega, če je njen član ali ne in jih obrestuje po
4
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsho razpisuje za leto 1906 osemnajst cesar Franc Jožefovlh ustanov (osem po BO K in deset po 20 K) za ttneniogle obrtnike vojvodine Kranjske, iu pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za onemogle uboge vdove kran)akili ot^rtnikov. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljul ljani
do 24". novembra 190 5.
Prilrži na;j se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno d<»kazilo, da je prosilec obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika.
Trgovska in obrtniška zbornica za Krarysko,
v Ljubljani, 3. novembra 1905,
Lepa prilika kupovalcem za sv. Miklavža in božič.
E JT a ě fe a
dne 27. novembra 1.1. vsakovrstnih igrač in drugih predmetov v veži hiše g. F. TANDLER-ja v Rudoifovem. ■ 265)	Začetek ob 10. uri zjutraj.
To znaša pri vsakih 100 g d. na leto celih 46 krajcarjev več kakor pri 4''/(, nalaganji, akopram se polletno obrestuje.
Rentni davek plačuje posojilnica sama, ne da bi ga odte-gavala vlagateljem, in pripisuje koncem leta obresti k glavnici brez posebnega naročila.
Prometje letos mnogo večji, že zdaj znaša čez 1.800.000 K.
Krasna hiša, rezervni zaklad, zadružni deleži In 1400 zadružnikov z vsem svojim premoženjem jamči za hranilne vloge; tedaj dovolj varnosti.
Posojila dajejo se na intabulacijo pri pupilami varnosti po 6%, pri manjši varni sti po 6Va%t »a zadolžnice s poroki in na menice po 67o. Te menice veljajo tri leta in ni treba, vsakega pol leta delati nove menice.
Vstopnine v zadrugo plačati je le 1 krono.
Kdor prinese posestni list, dobi takoj tisti dan posojilo, ako ni kakega zadržka. Stroški so kolikor mogoče majhni.
Hran;Ine vloge se lahko tudi po pošti vlagajo in vzdi-gujejo in tudi vplačila se lahko po pošti izvršujejo.
Uradni dan je vsako sredo in petek od 9. do 12, in od 1, do 4, ure p(»poIdne, aku n* ta dxn praznik.
Naslov! „Posojilnica v Črnomlji".	NaČelstVO.
UČENEC
kateri ima veselje do pekovske obrti, ter je priden in pošten
se takoj sprejme.
Več pove g. J. Požek v Metliki.	(26l-2-lj
Kolo
V dobrem stanu je ceno naprodaj, -m
Kje? pove upravništvo „Dol. Novic,'
<22(M).2i
063-1 l-9j
se dobé le pri
SINGER Ko.
akc. družba 'za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
WW Svftrima B tem nftjnuJuejSe svoje odjemalce pred iivaluimi stroji, ki jili [louujdio dniRi trgovci pod imenom „isivirne Singeice". Ker mi avojih Btrtijev nikdar ne uddnjaiiiu takim trgovuem, ob-Btoje taki „iivirni Singerjevi Btroji" k vefijemn il Blarili rabtjeniii, iz tretje roke iobljenib JSi-Talaib strojev, za katere :ie moremo uiti previeti kako poroštvo, uiti ditpuslali potamnili delov.
>N M O
(L>
O
tti
«
Deček
(184-0-5)
V Kandiji pri Novem mestu.
010
i (
na Glavnem trgu v Novem mestu ste takoj
za oddati. =
Natančneje pri
(93-0-13; g, Ant. pl. Fiohtenau v Novem^mestu. Iz proste roke se proda	(222 0-3)
posestvo na Kamencah
tri fetrt ure od Novega mpsta, katero obstoji iz hiše, kleti, svinjskega ii!eva In kozolca, obsetre je do 15 meniikovi Cena )ako nizka in »e /.a. denar tudi poúaka. Ve6 se izve pri upravniâtvu „Dol, Novic".
Prodam
SÏ01010Ï0 ?
tJ
ťl9S-0-Bl
v Novcih mestu.
Jos. Medved v Gorici.
P UJ
n i
0 i
v •
aci
n i.
n i.
te
oj
Lepo
(268-4-1)
iz poBtene hiše, kateri imn vpselje d<> mesarske obrti in je ljudsko êoto dovršil, se sprejme takoj pri
Jos. Windischerju
posestvo
v Razburah pri Čatežu, okraj Trebnje, katero obstoji iz zidaue proslurne biše, v kateri sj tn eoue, z vsemi potrebnimi shrambami, pod histi obokani hlev (štala) in obokana klet, zraven dva svinjaka, Dmgo poslopje je prostoren pod s shrambo za »lamo, zraven zopet obokani hlev («tal»), pid pOdoin lepo obokana suhu klet, v vse te shrambe so kamniti bangaiji. Zraven tcça poslopja le^i lop velik sadni vrt, katerega obliva gnojnica iz vasi. V bližini ste dve njivi z 38 merniki puaetve, okrog je kuHenica in dva dela pnblii,no 3 orale gozda. Kraj prijazen m lepa Ifga. Naprijdaj je za 4300 gid. Zit polovico tega denarja se čaka pet let 8 6% obresti, Pojasnila daje u tem g. Mihael Omahen, trgovec v Višnji gori. Dolenjsko, Jako pripravno je za kakega Amerikanca z rodbino.
V Kandiji pri Rudolfovem je iz proste roke
prodaj veliko posestvo
na
obstoječe iz dveh his, hleva, svinjaka in kozolca. Pri hišah se nahaja lep vrt, njive in travnik. Več pove lastnica (94-0-13)	Zofija Kasteiic v Kandiji,
Imii iD s
po
UJVU
(248-0-5)
SO po ceni na prodaj na grajščini
Strugi. Došta Novo mesto
z vsem potrebnim gospodarskim poslopjem in sicer: hiša v dva koDca in pod hiSo kl«t, štala z listnico, podom in senico, dva átanta kozolc s podstrešjem, šupa, sušilnica z dvema /.lebuma na dve lesi, dva vrta, vinograd, dve njivi, hosta pri domačiji i» travniki, 10 minut oddaljeno zopet liosta, velik del njive in paše v vrednosti 20 kron davka. — Ako líupec tudi orodje prevzame, gH dobi v Izobilju vsakovrstnega in sicer posode li orodja, poljskega, podnega, hlevskega, vinskega in hišnega, da malnkje toliko. Veé se izve pn
Fr. Ifleneinu,	i^«))
v Zloganji gori, posta m občina Škocijan (Dolenjsko).
Dobro izurjen
kovaški pomočnik
se sprejme takoj pri	1
Peter Gorupiču,
{254-3-1)	kovaću v Kandiji pri Novem mestu.
Lep pod
za enega ali dva posestnika
je na prodaj.
Već pri g. F. Tandlerju v Riidolfovem.
■IsTlniinb T ■ inn&
Ki «j

(£60-6-1)
Dunaj X. Eugengasse 57. C. kr, priv. tovarna potrebščin za razsvetljavo za električno luč, plin, acetylen in petrolej
pťiporoňa svoju bugutu ssalugo
lestencov, namiznih svetilk, razsvetljav za strop itd, itd, v najnovejâem slogu in najfinejši izpeljavi, za stanovanja, hôtele, restavracije, tovarne itd.
=1^= Za vsako sezono novosti!
Proračuni ia ilustruvani ceniki so brezplačno na razpolago.
Specijaliteta: gC^" Petrolejske peči „Aleksander",
Vova hiša na prodaj!
Hiša št. 41 v Žabji vasi se h proste roke proda. Hiša je pripravud za Hauega peuzijonista ali uradnika. Zraven je tadi do dva joha posetve, iilev, svinjak íd kozolc. Proda se pa tudi sama hiša s sadnim vrtum. — Prodam tudi nad studencem v Žabji vasi zemljišče za stavbo hiš, na katerem se nahaja pesek in kamenje, po 1 krono kvadratni meter.
Več se izve pri lastniku A. Nečimer v Žabji vasi ali v Rudolfovem št, 60.	(246
Ekonom in gozdar
s kmetijsko in gozdarsko 8olo, nižjo državno preskušoju,
- išče službe -
kot guzdar, oskrbnik itd. Zmožen je za službene potreb« dovol) slovenščine in ruščine,
Ponube sprejme Ulrich, oskrbnik graščine Ruprčvrli pii Rudolfovem, Kranjsko	(289-2-2)
\\m
(200-5-4)
na prodaj v Kandiji št. 21.
Ista stoji zraven nioslu uu pripravnem prostoru za prodajalno ali kakoršnokoli obrt. Obsega 113Q se/njev. — Več pové
Avgust Knafelc ravno tam.
Pisarna
(253-2-1)
glavnega zastopa banke
Kravarja
kateri je delu v kratjem hlevu že vajen, Išče vodstvo deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Plača po dogovoru, gotova, pa dobra. Nustop službe takoj.	(244-3-a;
se nahaja v I. nadstropju Jarčeve hiše na Glavnem trgu št. 90 v Novem mestu,
Fran Perko,
glavu) zastopnik.
P
« • rH
n
t-* o N O PL4
99
Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki
Severoziemškega Lloyda''
IZ
BREMENA
Î
NEW-YORK


a cesarskimi brzoparniki : Kaiser Wilhelm li,, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse.
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zane^^ljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri
v Kolodvorskih ulicah st. 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".	iaiO-3-])
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa, poiovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno.
Postrežba poštena, reelna In solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne driave, kakor: Colorado, Mexiko, California, Ariona, Utah, "Wyoming, Nevada, Oregon in Waschington, nudi naáe društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Cjlombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
(ieM6-8j

:
Ono je
zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi.	Sttíí:" Pere izvrstno,
Varstvena znamka.
Kdor iloče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo. naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime ,,SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
G-EORG SCHICHT, Aussijç. — Največja tovarna te vrste
Dobiva se povsod! — na evi'Opejskeni ozeniijn.	Dobiva se povsod!
íWWOMmmmmmmmm^mmmemmmmé
Lepo posestvo je. na prodaj
na Gorici pri Polj»nab bliiiu Toplic na DalHTij8k(>iii. Istu obstoji iz zitlane hiše z ilpt-iiia sobama, dveli kleti, gospodur-skega poslopja, lepega sadnega vrta, koše.nice, njive in travnik». Vso Pft nnliaia v bliiiiii liise. — Natančneje se izvé pri Ani Honigmann v Rudolfovem št. 56.	(221-3-3)
Prodaja vina.
Imam v kleti več sto hehtolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkiti cenah,
Ivan Pujmann,
f2a9-lli-ii)	vinogiftiltiik in trgoTec (Vudûjan Dignutto-lBtra,
SBSESESBSHSBSHSSFi__
ne ]UKU&m v <lo8ega nežnega. £iste((a lica in odiitranitov boljšega in vepe^neje delujočega zilrtiviluťf^a mila kot je znano
Bergmann-ovo lilijino milo
(x[iBuika: 'i rudarja)
tvrdke Bergmann & Co., Tečen ob EIbi,
Dobi se komad po BO h pri;
lekarn. S. pl. Sladovič in v trgovini A. Oblak v Novem mestu.
i asasasa5a5a525g5a5°a5E5H5a5a5S5S5H5g5E5
m
Suhe jedilne
(15510-9(
go
i)
(ia. gt>8p. gobe) kupnift v vsaki množini v vrećah po 20-26 klg. A. ŠMYRA, Dunaj 17, Elterlein-platz 7. 133 D
Staroznana trgovina se je po dolgih letih zopet otvorila na Glavnem trgu v Novem mestu.
.,Pri Kenda-tu'' je najlepša zaloga vsakovrstnega steklarskega blaga, kakor so; Šipe, porcelanasti predmeti, svetilke, zrcala, steklo v ploščah, podobe, okvirji za podobe itd. Vse po čudovito nizki ceni.
„Pri Kenda-tu" se prevzemajo 1er Izgotavljajo pod jamstvom solidno In po zmernih cenah vsa steklarska dela v hišah in pri stavbah. Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršujejo se ..pri Kenda-tu" fino In točno.
Velika prodajalna „pri Kenda-tu" priporočuje tudi svojo Izborno zaloga vseskozi dobrega In svežega
-Špecerijskega blaga -
kakor; kava. riž, olje, sladkor, petrolej itd.
Najniže cene, solidna postrežba!
Drznem ae tor») alavnemii občinstvu iz mesta ia okolice najtoplejše priporočati v cenjeno naklonjenosti ter v prav mnogobroj&a naroČila in trajni obisk,
(264-2-1)	Spoštovanjem FpanC Kfinda,
ŽENSKE LASE
zmtšane in rezane, kupujem na malo in -veliko. Vsaki nabiralec las naj se prepriča, da plaCujem od zdaj vsekakor najvišjo ceno. Izdelujem vsa vlasuljarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem načinu. — V zalogi imam najfinejša mila svetovnoznane tvrdke H. Kielhauser, Gradec, kakor tudi znano Bergmannovo IHijino milo z znamko „dva rudarja". Dišave za obleko iji mnogo [inznaiiu ttkoćino Bay-Rum, katera rabi proti izpadanju las in očiščnje prliut, s poi to Tanjem se priporoćajem
Ivan Svetec, brivec in vlasuljar Eudolfov«, Glavni trg (nasproti mestne hiše).
îe iBi!
n (
(234-24-2)
Eno veliko posestvo na Dol. Šicah pri Toplicah.
obstoječe iz lepega gospodarskega poslopja, travnikov, njiv, hoste in pa 4000 novozasajenili trt.
Drugo manjše posestvo pa se nahaja v Kotu pri Semiču.
Natančneje o prodaji teli posestev se izve pri gospodu
(236-3-3)	Janezu Pezdircu v Dol, Šitiah.
MM Ol ■ 1
PP J
liadi selitve se pioda :
se takoj sprejme
V i>rav prijetno službo z tlobi'o pliico-
Taisti naj bode (ženjen, toda brez otrok; razumeti mora dobro vsa dela pri gospodarstvu in na polju ter mora imeti posebno spretnost pri konjih. Žena pa bi morala pomagati pri domaćih opravihh.
Kje, poïé upravništvo „Dol. Novic."	(247-3-2)
Zrcala, kredenc, stoli, mize z dunajske pohištvene razstave, kakor tudi kuhinjska postelja (Tafelbett), posoda itd. Več pri g. oakrbniku Ulrich v graščini Ruprcvrh pri Rudolfovem.	uae
najizvrstnejše mazilo za tla iz mehkega lesa.
Keil-ova bela glozara amivalne mize 45 kr. Keil-ov «lati lak za okvire 20 kr.
Keil-ovo frnila za železo, les, usnje i-1, d, Keil-ov lak za slamuike v vseli bmali je vedno v zalogi jiri	tlBl-6-C)
Adolf Gustin-u v Rudolfovem.
nn (
ni j(
S
ni il
za Kandijo in okolico
- reg. zadruga z neomejeno zavezo -
sprejema hranilne vloge cd vsacega, fce je njen ud ali ne, ter obrestuje po

Obresti se pripisujejo koncem vsacega leta brez posebnega naročila.
Kentni davek plaćuje posojilnica sama, ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
(212-5.4)
řr
Pozor! Pozor! Pozor!
Za čas jeseni in zime se opozarja na novo veiiko zalogo
zimskega blaga
ktero se bo prodajalo po jako znižanih cenah pri podpisanem v Novem mestu.
Posebno veliki izbor zimskih rut ter suknene obleke za ženske, fino črno sukno, štot, „Loden" in vsakovrstno sukno za možke obleke.
V zalogi je tudi veliko suknenih (štofastih) in drugih ostankov, kteri se bodo prodajali, dokler bo kaj zaloge, za polovico cene.
Vnanja naročila se izvrše točno. Vzorci se na zahtevo brezplačno pošiljajo. Zaloga je razložena razun v trgovini tudi v skladiščih (magacinih) v I. in II. nadstropju, ter dovoljeno isto vsakemu na ogled.	^
(m.«,	FEABÍII BBÈm - «liiviii trg.
udgovonu urednik Fr. Sal. Walil.
Izdajatelj iu založnik Urban Horvat.
Ttak J. Krajec, nas)