ALBKRT ŽERJAV: Še o šolskem časopisu. (^iekaj splošnih misli in smeirnac v razpravo okfajnim učiteljsHm društvom.) Kakor je razvidno iz 22. štcviJiK.c »Učl= teljskega Tovariša« jc Potverjeništvo UJU v LiubljŁln.i v zmislu tozadevne resolucije ljutomi-rskega učiteljskcga društva naročilo vsem okrajnim društvom da razpravljajojia cn,;m svojih zboruvanj o naših osraorvniošolskih čitankeh, diomačem mladinsketa čalso« plsju in poscbcj o iprcdlogu za ustanovitcv mladiiv^ega tedmika oziroma šolsikega čgtso* pjsa v začct'ku naslednjcga šolskcga leta. Uvodoma naj naznačim vsc tiste članke in razpravicc, ki so jih napisali posami.zni šolski praktiki z ozirom na moj tozadevni uvodni foan/ek v 12. štovi1;k; »Učitteljskega Toyartiš»« pod naslovom »Tednisw koit cen= tralrii mladlnski list«. Kot prvi se je oglasil Alfomz Koplnva v 16. številki s člankom »Ali je re9 potrebno«, nato Ivo Trost z nekakim kompromisnim stališčem pod naslovom »ŠoSskj list iin bdliba prclti Zvončku« v Yi: št>cvi'Jki našega .stanovskega glsrsila, sldcnjič pa a: Jiosiip Dolgan v 5. številki »PopotnJka« ž daljšo razpravo »Časopis za šolio«, ki je pi* sana iz lastnih iizkušenj in vseobčih potrcb... Upam in verujem, da je vsaj pretfžen dcl učiteljstva prcčital navedene č'ankc in mor* da vsak posameznik vsaj zase zavzel n?> sproti njim svoj.c primerno stališče, (ki ga zasluži tako aktuakn probL:m o šolskem ti= s'ku in časopisu. Zlrsti tisti — in tch jc žc lepa četa, ki so v svoji šolski praksi s svojim osebnim razvojem dospeli do poučevanja v smis^.u aktivne in doživljajoče šole, so jasno spo« znali in močno občutili, kako je najnovejši pou'k razvrednostil nekdanji pomen šolskih čitank in k:.ko pomanjkan>; vzornih ali vsaj nrimernih rcalističnih in leposlovnih sestav* kov vlada na naš.m — mladinskem književs njem trgu. Neka^jeri nsis tolažvio z vsdstrans slfo krlzo sjiorvenske 'kn.jige!?... In (kclkor Se tiudi r;zTrc:oma primerincia 'materijala .••ah;)j:i v pnccr.iih ziložništvih in knjigarnah pa isti ni dostopen po največ iz matcrijalnih oz^rov š:rr«iVjTn plastem slovenis\e rnladine ma de^di. Tako jc pač vsak količ'.a.i napr,;.-. d.n učitc'i navezan :'n prisil.jcn. d:\ mora imeti res^iono na svoje strrške naročene skoro vse ip.ri nas izhajajočc mladinske listc in lističc, gospodarskc jn strokovae časopise in tednike itd da zamore najti kake pri= mcrnc scstavkc, poročila in odlomkf ..., da jih mladina uporab.i pri šolskcm oziroma Aomačcm čitanju in pii dopolnilnem samopo« uku, kajti z uporabc sarne čitanki; nc morc niti najboljši učitelj izpopolniti duševn.ega obzorja in koblikovati prave ljubezni do do> bre knjige pri svojih 'učencih ob splcšnem pomanjkanju iste ... Iz teh ozirov sc pač nad^jam, da ni tre^ ba posfbej zapravljati dragocencga časa o dokazovan.ju neipopolnosti in zastar,dostj np ših sidanjih čitank in istočasno o tnlmačenju potrebe po -novcm centralnem mladinskcrn listu..., pač pa }<¦; meobhodno določiti in ukreniti vse. ono, kar bi uresničilo in obisti* nilo času, mladini in šoli odgovarjajoč in primer.en nastanek šolskega časopisa za šo-loobvezno mladino sleherne slovens'.<e vasi. Našf vprašanje o šolskem časopisu in njegovem uresničenju se mora načeti — di« menzijalno in ViSesOransko, da bo tozadevna razprava kolikor mogoče ipopokia in odgo= varjajoča svojemu ne.posrednemu namenu. Ko bodo posamczna učiteljska društva razpravljala in v obliki prcdlogov konkreti= ¦zirala svoja načelna stališča z ozirom na projekt šolskega čascpasa, lista ali tcdnika... naj jim bodo pri razpravljanju tozadevni vodilni nagibi: vsesplošen interes mlad^ne, moderne vzgoje in pouka..., gocialno=goispo= darska i»n kultu^niOBnravna smer ž<vl.j|e.nja... ter ev0ano.msko*praktični vidiki...; vse dru= go, kar pa izvira k-ot .postran^ki ali podredcn pornislek za ustanovitev novega centralnega mladinskega lista z ozirom že na drugc ob= stoječe mladinskc1 časopise, pa se naj iizloči in 0'dstraini vzpričo vodilnih nadrednih in cdino odločujočih ozirov... Šele potem bodo stvarni in temdjiti rez^ultati naše tozadtvnc obvezne ankete in oben:m tehtni argumenti ekjsistančnlili Ipoigioijov našegai Ibodjočega aols skega lista ali mladinskega iedlnfka. V tem smislu je trcba .prtbijati in lomiti našo le» dino... Mfd drugimi si moramo biti zlasti na jasnem, na čistem, o skdcčih eno iz drugih izhajajočih vprašanjih, ki s,c dotfkajo pro« jektiranega šolskoga časopisa. a) Pedagoškosdidakiična. Kaki so nepc« srfdni in posrtdni cilji šo!skfga časopisa? Šolski list, a'ktivna šola in aktualen ipou'k ... Mladinski tednik kot dc.polnilo oziroma iz= pcpolnilo scdanjih čitank in njcgovo raz= merje do njih ... Šolski časopis in jezikoven pouk... Upcraba časopisa v raizredu pri po= «ku, doma... Katcra šolska lcta pridejo v poštev na posam.znih tipih šol? ... Šo1s'ki list, doraščajoča mladina izven šol, starši dcima . .. Časopis in šo-lsVt glavne počitni^ cc... Itd itd  b) Ideimoavseib|inska. O čem vse naj p;šc mladimski tjdnik, kako in kdo? Organizacija dopisnikov in sotrudništva ... Katerc pano» 2c življcnja jc posi.bej podrobncjšc opiso^ vati, ka'.<o jih obdclati in izčrpati?... Ka'k prostor in v kateri namijn je !od«topiti posa< mezne rubrike lista mladim dopisovalfem neposrcdno iz šol? ... Ilustracija lista in njc* gova cstetična stran... Revijalna ali časo* pisna oblika lista, njegovo ime. Kak.L. rubri^ k.e naj ima časppis? ... Inscrati? ... Dogodki v dcmnčiji in tuj'Jii, v pretcklosti in sedanjo* sti ter v — bodočnosti?.. . Razvojnc slike posameznih strok, življenja ... Tehnfca, ke» mija, ckcinomija i. dr. vedf ... Itd itd.... c) Organizačna i'n nsateirijalna. OrganU zacija povtrjcnikov, razrednih in krajcvnih v šoli in doma ... Šfrevilo šolskih in kvinšol« skih naročnikov in višina naročnine? . .. Ka« ko cdplačevati maročnino za list, šolske pri^ rt;ditve in kVajevni šols^ki odbori. Način pre*  jemanja med šols'kim letom in v glavnih po* čitnicah ... Kdo naj list izdaja, podpira za« li)žništvo? ... Solski časopis v razmerju z drugimi mladinskimi listi? ... Itd itd... . Fip.ošna žflja jc in mora biti tudi ta, da o vsom navedeiiLm in kar j;j vobče v zvezi z našim ccntralnim problcmom razpravljajo ne samo poedinoi po društvih, marveč — skupen in enoten učiieljski kader, saj bo n}e» f_<ova pravilna rešitcv po/inejc plodonosna p.dagoško^praktična pridobitev poleg učens t*n sam..iTnu ... še poscbej za slehcrnega učU iclja v šoli pri pou'ku. Za sklcip šc to: naših šols'ko=tehničnih in ncdagoš>o knjiž.vnih zadcv in razmcr nam ne bo nikdo drugi rešil v takem obsegu 'kot — mi sami s svo»jim poklicnim delom in Žh* lienjem ... Če smo v P'0\*ojnem času dtdSfpteli že na šerr.ti klin svoje razvafne lfllstvice z lafctno pp= močjo..., presto/pima še na — sedmega...