feS PRIMORSKI DNEVNIK L ___________GLASILO OSVOBODILNE FROHTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OUEMLJA jUto^lv - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din _ 8. mareo so po letu, 1910 demokratične žene vsega sveta praznovale kot svoj praznik, povezane v želji po boljši bodočnosti svojih ctrok, za neodvisnost svojih narodov ter v žAJi do trajnega miru v svetu. Demokratične žene so vedno in povsod praznovale ta dan, čeravno jih je izražanje svoje želje po miru in demokraoiji spravljalo v nevarnost aretacije in preganjanja. Na 8. maroa demokratične žene Tržaškega ozemlja pozdravljajo žene vsega sveta, s katerimi so povezane v skupni borbi za utrditev bratstva med narodi in za trajen mir v svetu. (Prednji pozdrav je bil izročen tudi tržaškemu radiu s prošnjo za objavo, kar pa je predstavnik okupacijske vojaške uprave odločno odklonil). TRST sobota, 6. marca 1948 Poštnina plačana y gotovini 8pfd.zione m abbon. postale Stev. 839 Qb ustanovnem kongresu fAntifašistlčne slovansko-pliianske ženske zveze Ustanovni kongres Antifa-ne slovansko - italijanske I. e zveze Tržaškega ozem-/ f?ew najvažnejših dogodil ‘”o t zanima vse prebival-r M a ko’>lgres bo postavil [tii, t Za bodočo borbo vseh eh; 'PTia! k* hočejo, da bi na vladala mir in svoboda lili 0 dopustile, da bi «t>e . tčMije in sinovi lojn nov%h imperialističnih I j? danes močna sila jof ??? ^udske fronte in ima l tHnii JrXenutni razv°ini tlim.; \nZ? fega življenja Narodi,- n lokalni in med-ad, pomen. danCS še noče pri- Janje c?l° ovira del°' ' %ann a d'rektno po- menih !•* imperialističnih X m UJska6ev’ katerih na-HtomlL j u,stvariti iz našega [cf: ^^nijo in vojaško po- pvLjnj; Ker vedo dobro tu-l^arnj p1 m?dnarodni reakcio-notnd da predstavlja e#a «-• n?a demokratičnih iPaiaJ™* nevarnost pri (Hhdoio ni*hovih načrtov, ,«i) nziiti *S klevetami in lažmi ene 0(j °h en°tnost in oddaljiti tiee te ■■ za njihove pra-^nivrJih tako držati na it& * p0tu:.nern položaju, bodisi ftfaia/«. nern> kulturnem ali 1* t T ,imiu- * se žene čim trdneje r&op nakanam imperiali- Ah >krbi i„5me;° iemati sv0' v m Problemov osebno, s»r°fci tlpral° r.azumeti> da so Ptskrbi posledica im-JO^T ža tp 'ne P0btike, ki stre-da bedo, brez- ^'"lanni Prostitucijo, ki ji SltforigfaJ0 *asužnjevati in **-> V . l]udi- Mf v Ziil/?na tista’ ki m0' Medice 11 meri Prenašati ^3a pr,tJlabega gospodar-'0*pofar °i~ala' Brezposelnost, jJl novn j kriza in priprave le- VoJno, niso za zaved-,Kt>eč *afl° Prazne besede, Slv ?'Ma vprašanja, ki 4kN0 l}° vse žene v skupno f.8WnoM g^ede na politične, jdfpe, ne ali socialne raz- Cff\ E in« - Je na tem ozemlju ^‘iučuČ organizacija, ki ... 'M t1® tisoče žena vseh u v zt/itt I JČ' °, n°sti, različnih slojev so- , . m starosti ter )e o _______ __________ 9** ‘sln^J0 in znajo ceniti '«r* n*ca Ir organizacije, ki je POkrot;. ednarodne zveze de-»P|C’^i žena, s katero 1 klili?**10 in močno fronto Brtie l 2n°V ki imajo 1S in «* h0T{j° za i iF;' Jc,: za mir, svobodo letfm nJt0 ,arsko neodvisnost > % b V' front?1! se bo število enot-5 ohZena večalo, čim bolj j Uspe?fP!'}a njih enotnost. Mitn ,nejša bo borba proti j. PropauJ?kačem, gospodar-nra.»;. 11 nacionalnemu iu. ' K ^ S te vhljučuje ASIZZ %je rs^a^ delavke in go-uradnice in kmetice, 'k «i-, 'zobraženke, hiihr, '^vrazenKe, pospe-l, Ikf^nie medsebojno razu-C J.je tiso?1 omogoča da spo-S«u.Saka kategorija žena ,n. ešuje ciln°sti drugih in takn dsebojno solidar- °’Te PrtL , si Postanejo vse Juzc, združene v ^^i-remljenjih jn vedno r,.Pomnne\ da si medseboj-l, J‘ l hu?a}0: Zmaga katere KM m 2'UO e(u hf;r hoče, SSS*-h vladan ' tvom. r'^a Mnzvnem lo ASIZZ in s tem tudi delo Mednarodne zveze demokratičnih žena. Če bo vsaka izmed nas resnično čutila, da je njeno mesto v enotni ženski fronti, ki se bori za mir in svobodo, tedaj bo našim otrokom zagotovljena boljša in srečnejša bodočnost. VERA HUSU MEDNARODNI ženski praznik V ponedeljek 8. marca bo Antifašistična slovansko-ita-lijanska ženska zveza dostojno proslavila mednarodni praznik žena. Proslava bo v dvorani pomorske postaje. Na sporedu so razne zanimive točke. Hoteli m nov Mrak v lemo Zapadni blok bi pomenil žalitev vseh svobodoljubnih naro-dov - Proglas komunistične stranke Francije - ZDA se ni posrečilo pridobiti Švedske in Norveške, niti Švice in Danske BRUSELJ, 5. — Konferenca petih zapadnih evropsk.h držav, An-giije, Francije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga se nadaljuje. V zvezi s to konferenco za ustanovitev Bevinove zapadne zveze je predstavnik francoskega zunanjega ministrstva imenoval Imenovane drža. ve «zapadnl blok* in izjavil, da skušajo predstavniki teh držav doseči gospodarski sporazum, ki bi tvoril podlago za ustanovitev gospodarskega in vojaškega zapadne-ga bloka. Agencija Telepress poroča, da smatra Benelux zvezo zapadnih držav kot sistem dvostranskih do-govorov za medsebojno pomoč, medtem ko hočeta Anglija in Francija po navodih ZDA nuditi državam Beneluxa docela drugo jamstvo o yarstvu. Anglija in Francija zahtevata od Beneiuxa, naj pristop’, k kompliciranim vojaškim paktom, ki bi jim ne priznavaš- enakih pravic, na podlagi teh paktov bi morale te države enostavno združiti svoje vojske s francosko in angleško in sodelovati v odboru generalnega štaba zapadnega bloka samo kot opazovalke ter se zadovoljiti z neopredeljenim «jamitvom» Anglije in Francije. Sporedno s konferenco v Bruslju zaseda v Londonu konferenca zastopnikov ZDA, Velike Britanije in držav Beneluxa, na kateri obravnavajo v glavnem porursko vprašanje. Po prejetih vesteh je konferenca preučila poročila komisije za Porurje in se sporazumela glede mednarodnega nadzorstva te pokrajine. Francoske ljudske množice sledijo pozorno poteku obeh konferenc, zlasti one v Bruslju in vidijo v njih rovarjenje zapadne reakcije proti Sovjetski zvezi in vzhodnim demokracijam. Voditvo komunistič- Skandal Cippico v Vatikanu V VATIM SE BOIIID RAZKRITIJ ZGINILI SO VAŽNI DOKUMENTI, KI DOKAZUJEJO SOKRIVDO S STEPINCEM. MILIJONI BIVŠEGA TRŽAŠKEGA FAŠISTIČNEGA ŽUPANA. ZVEZE CIPPICO-SANTIN. VOLIVNI GOVORI AMERIŠKEGA POSLANIKA DUNNA (Od flaSega posebnega dopisnikaJ RIM, 6. — Ogromen hrup je izzvalo pofočMo Vatikana, s katerim javlja pobeg mons. Edvarda Prett-ner Ctppica, k; je bil po priznanju lista «Osservatore Romano# spoznan krivim ponarejanja listin in goljufije, zaradi česar je zgubil duhovniški! položaj. Škandal mons. Cippica tvori predmet vsega riir.skega tiska, celo desničarskega, ki glede na težo in pomen dejanja ni mogel iti molče mimo tega dogodka. Med tem se pričenja jasniti tajinstveno ozadje. Del tiska bi rad podtaknil, da je bil ta nevredni prelat v zvez; z jugoslovansko vlado in da ji je sporočal «imena onih jugoslovanskih duhovnikov, ki naj bi se bili zaradi preganjanja od strani Tita zatekli v Italijo. Gre seveda samo za podtikanje, kajti dejstva jih postavljajo na laž. Ce bi šlo res za to, potem vatikanske oblasti, katerih simpatija za ljudsko Vlado Jugoslavije ni posebno izrazita, gotovo ne bi bile dovolile podjetnemu duhovniku, da bi nadaljeval svoje grdo delovanje, niti ne bi poskušala ta škandal prikriti. Od vsega začetka je bilo njihovo'zadržanje favno nasprotno, zlasti od kar je vatikansko tajništvo zvedelo, da so bili mons. Cippicu ukradene nekatere listine, nanašajoče se na vojnega zločinca Stepinca, ki ga je jugoslovansko ljudsko sodišče obsodilo zaradi protiljudskega delovanja. Cippico je bil sam tisti, ki je ovadil tatvino. Slo je za dragulje v vrednosti približno sto tisoč dolarjev, ali 800 milijonov lir in za aktovko, v kateri so bile vatne listine. Kakor se zdi, je ravno v teh listinah dognana sokrivda nekaterih znanih in visokih vatikanskih osebnosti s samim. Stepincem in drugimi jugoslovanskimi vojnimi zločinci. Iz tega razloga kote današnji večerni rimski tisk veliko JAMES C. DUNN AMBASADOR ZDA V RIMU IZVRŠEVALEC TRUMANOVE ZA-SUZNJEVALNE POLITIKE V ITALIJI t ?:S(»ko!,~r*-,e Je tako zmaga ?^?amczno ženo, ker eJKjJe# ežQ>ie /J1? Pmlike med sabo eie ; ‘ , r ”e morejo biti i. j kr,? g°rije brezbrižne 1 7‘ je t 'Se drugih žen. ■krivdo* ^ hotela no- zaskrbljenost zlasti pa se bojijo razkritij vatikanski krogi. Vsekakor se zdi želo verjetno, da so mnoge zveze združevale mons. Cippica s triaškim škofom Santinom. Sedaj je tudi že ugotovljeno, da je mens. Cčppico v svojem razkošnem stanovanju na Porta Angelica 15. kjer je živel z zelo lepo prijam teljteo, sprejemal Često mnoge fašistične in ustaške osebnosti in da Je b;I v tesnih stikih tudi 2 «esuli». + nIr Mons. Cippico je prišel v R.m kmalu potem, ko je postal duhovnik -n leta 1935 je bil prideljen dr-žavnemu tajmštvu Vatikana, in si- Protest jugoslovanskih pravnikov Zl 11(11 'KB e rs Ke ira zst tiho hočejo imperialisti ustvariti pravno podlago za svoje zločine cer kongregaciji za vzhodne zadeve. Od tedaj Je stalno napredoval, dokler ni postal leta 1939 popežev hišnj prelat. Pred dobrim letom je prejel mons. Cippico od bivšega tržaškega župana Salerna (nadaljni dokaz, da je bil v stikih s fašističnimi elementi) skrinjico draguljev v vrednosti okoli 100 tisoč dolarjev. Septembra lanskega leta je ovadil tatvino teh draguljev in tedaj so prišli x Vatikanu tudi na to, da so zginile tamkaj listine, nanašajoče se na Julijsko krajino. Ugotovljeno je tudi, da se Je sam papež zanimal za preiskavo in dal navodila za popoln motik o tej stvari. Nato je Cippico odpotoval, kakor je znano, na počitnice v ZDA, se od tam zopet vrnil v R m, kjer je nedavno postal med drugim lastnik družbe «Oeean Film#. Pred nekaj dnevi so ga vatikanske oblasti zaprle v stoip «dei Denti#, od koder se mu je včeraj posrečilo uiti. Oblečen je bil civilno in črno. V avtomobilu se je odpeljal na letališče Ciampino, od koder je odlete ali v Švico ali y ZDA. Tudi industrijski krogi so nekoliko zmedeni, kajti mons. Cippico Je na račun industrijcev kupčeval z valutami, katere so si potom njega preskrbeli in iztihotapili v inozemstvo. Mnog; teh industrijcev so pri-■tali demokristjanov in se bojijo, da bo njihovo ime ravno tik pred volitvami vpleteno v ta škandal. Poslanik Dunn dela propagando za De Gasgerija Nadaljnji škandal povzroča zadržanje ameriškega poslanika Dunna, ki potuje po Italiji m dela propagando za demokristjane, s čemer krši d plomatske običaje in spoštovanje do dežele, ki mu daje gosto-ljubje. V govoru ki ga je imel v Reggio Caiabriji, se Je raztogotil proti onim, ki delajo propagando proti italijansko-ameriškemu prijateljstvu .n pcot; amenškemu imperializmu. Dunn je pri tem pripom. nil, da se poslužujejo, ti propaga-torjj neosnovan.h vesti. V rimskih diplomatičnih krogih poudarjajo, takšna proti italijanskim političnim strankam javno izrečena mnenja nezaslišano vmešavanje v notranje italijanske zadeve, kater.m nj para v preteklosti. Niti, tako ugotavljajo isti diplomatični krogi, nacistični poslaniki v Bč-mu niso tako postopali. E. MILIC. ne stranke se je takoj sestalo in njem politični urad je izdal proglas, v katerem poudarja, da mednarodni položaj v tem trenutku ni ugoden za sklepanje vojaškega pakta, k; b; naj bi ga na željo vlade ZDA, Anglije in Francije v kratkem sklenili. Ta pakt bi pomenil nadaljnji korak v temo, novo žalitev vseh svobodoljubnih narodov. Proglas nadaljuje, da bi bil namen te vojaške zveze zapadne Europe izrabit; zapadno cono Nemčije kot odskočno desko za vojaške pustolovščine, vse to pod vodstvom anglo-ameri-ških imperialistov. Politični urad nalaga komunistični stranki, naj v zbornici zahteva, da -e Francija odpove vsakemu sodelovanju pri politiki, ki bi vrgla francosko ljudstvo v borbo proti prijateljem demokracije, proti drža. vam, ki so naklonjene socializmu in neodvisnosti narodov. Takšna politika bi zahtevala od Francije veli. ke žrtve v prvi vrst; vojaške. Tudi tisk pazno spremlja bruseljsko konferenco. Tako piše «Ce So r», da si zunanja ministrstva v Parizu Londonu in Bruslju še danes niso na jasnem o pravem pomenu te konference, ki zaenkrat zasleduje sklenitev vojaškega pak ta, ki naj bi služil kot vzorec za sklenitev vojaške zveze z vsemi državami. ki se hočejo posiužiti Marshallovega načrta. Eno pa je gotovo, zaključuje list, da se ameriške mu zunanjemu ministrstvu kljub naporom ni posrečilo spraviti v to družbo niti Švedske, Norveške, niti Švice in Danske in da bodo ZDA dale vojna posojila v prvi vrsti Angliji in Franciji. Soglasno s tem piše New York Times, da je danes očitno, da predstavlja svetovni problem predvsem tproblem sle*. Pljeni? za novo bedo, no-v' PreVe- nove žalosti, ker svoje otroke in da bi na thtfj svoboda in Itrt;srom»„ -\_prav zato, ker \ceha ljudi trdno 1 k krvnJ^Kfžiti ponovitev ^? brutau -^j' ne bo no-k°Ii , *M egoistična si-U'ienini Prevladati nad tjudsti kongresu 'Met, žene našega fPii ?nanje nagrad najboljšim domačim delom, ki so izšla med letom na književnem, gledališkem ali likovnem področju, in pri glasbi ali filmu. Obenem so bile dolciCne nagrade za najboljše režije in najboljše vloge pri gledaliških igrah. Tl odber je pred kratkim razdelil za preko S milijone in 600 tisoč din nagrad ta leto 1947, kar znaša v lirah skoro tS milijonov. Med nagrajenci je prcotj Slovencev in med njimi tudi nekaj Primorcev. Miško Kranjto je dobil za roman «Fira sv. Antona» nagrado 60 tUoč din. Jcsip Vidmar za prevod Mollterove «$ola za tene» 50.000 din. Med slovenskimi kiparji so bili nagrajeni Avgustin-čič Anton, ki je dobil 100.000 din in Boris Kalin in Frano Smerdu 60.000 din ter Zdenko in Karol Pufrih 60.000 din. Izmed tržaških rojakov je bil nagrajen tov. Ubald Vrabec, ki ie prejel za zborsko skladbo lUdar na udari, tO.OOO din, dirigent Mirko Polič za dirigiranje Janačko-ve opere tjenufa» 40.000 din in dirigent dr. Danlo Švara ta dirigiranje Mozartove tFigarove svadbet tudi 40.000 din. Poleg omenjenih je bilo nagrajenih še več drugih tudi med slikarji, režiserji, gledališkimi igralci in pri filmu. Odbor za podeljevanje teh nagrad je stalna ustanova in bo podeljeval podobne nagrade vsa-bo lito za umetnike dotičnega leta. Iz tcgi uidimo ve/iko skrb, ki jo posveča nova Jugoslavija razvoju umetnosti vseh vrst in njtna skrb za domače umetnike in pisatelje, ki so bili t> prejšnjih časih vedno bolj zanemarjeni in so se le prečtsto morali boriti z bedo in pomanjkanjem. Novi filmli nSfinga zla* Glavna vloga v tem filmu, ki je zlasti v svo.em prvem delu precej dolgočasen in nezanimiv, je poverjena igralki Joan Fontane, ki predstavlja sfingo zla. Z igro te umetnice je hotel pokazati režiser Sam Wood mlado žensko, sebično in častihlepno, ki je znala biti cinična in trdosrčna, zdaj zopet nežna in ljubka. V tvoji želji po bogastvu tn ran. košju se je hotela iznebiti moža in ljubimca, da bi šla s tretjim, ki je bil zelo bogat. Zato je zastrupila moža in ljubimec je skoraj končal na vislicah. Nazadnje pa *Sf’nga zla» sluti, da so jo odkrili m v strahu pred aretacijo pade skozi odprtino za dvigala v pritličje, kjer sp ubije. Film je proti koncu zaradi močnejši dogodkov in dramatičnosti malo bolj zanimiv, kar je predvsem zasluga Joan Fontainove, zatekati k kompromisnim rešitvam, po dokazu delodajalčevega popolnega nerazumevanja, katerega smo ponovno doživei včeraj, spoznali, da ^e ed.na pot v odločnem in enotnem nastopu vsega delovnega ljudstva. Začeto borbo je treba nadaljevati. Tržaško delovno ljudstvo mora izbojevati ukm.tev ukaza 109 in za. poro odpustov, da reši tako svojo industrijo, ki edino lahko nudi delo in zaslužek v-emu prebivalstvu našega ozemlja. Naklepi imperialistov in kmečko vprašanje Zakaj okupacijske oblasti še vedno ne ugodijo zahtevam kmetov za postavitev poljskih čuva ev pl ZAVOD ZA ZAPORNIKE V SAVUDRIJI PRI IZOLI NI VEC KAZNILNICA, AMPAK POBOLJSEVALNHOA ZA PREVZGO-PO NAJMODERNEJŠEM SISTEMU. Naši kmetje so se že mnogokrat obrnili na predst ivnike okupacij-sk h oblasti, da bi se leti končno zganili in določili v policijskem zfcoru neko število policistov za poljske čuvaje. Vse prošnje in zahteve kmetov vse doslej niso našle nobenega odziva, razen nekaterih direktnih ali indirektnih izjav, češ da ni denarja itd. Taka direktna ali indirektna opravičevanja in izmikanja so , seveda netočna, saj istočasno, ko j so trde, novačijo nove in nove dese-j tine v politično policijo, čeprav je i ta 2e preveč številna. Ce bi bilo vprašanje postavitve poljskih čuvajev postavljeno tukajšnjim okupacijskim oblastem pred enim tednom'ali enim mesecem, ie ne bi potem nihče več ponovno zahteva: istega, bi človek lahko smatral tozadevno pasivno zadržanje okupacijskih 'oblasti kot posledico znane birokiecije in malomarnost; poedinih njenih pred-| Otavnikov. Tako pa moramo iskat: vzroke drugje: Prv: je seveda, da okupacijske oblasti bolj «rabijo» politično policijo za nadaljnje «čuvanje reda in miru», kot so pokazali v vsem času obstoja. Drugi je, da je blagostanje kmetov, odnosno ureditev kmečkih prot)ie>tov v vsaj tako drobcenih vprašanj:h njim deveta briga. Glavni vzrok pa so namere ameriškega imperializma vključiti Trst v Marshallov plan, prisiliti delovno ljudstvo k emigracij: in tako nemoteno ustvarili Singapur v gornjem Jadranu. Zaključna prireditev Bros av Komunističnega manifesta Včeraj zvečer bila je v Kinu ob morju zaključna prireditev za proslavo stoletnice Komunističnega manifesta. V polni dvorani j s prvi spregovoril direktor časopisa «.11 Lavoratore* tov. Gasparini. V svojem krasnem govoru je očrtal, sicer zelo bežno, dialektični materializem in pomen Komunističnega manifesta v razvoju ter borbi delavskega razreda ter vseh delovnih množic v zadnjem stoletju. Sicer na kratko je tudi obdelal nasprotja in razliko med materialističnim in idealističnim gledanjem na, razvoj družbe. V slovenščini je na kratko spregovoril o pomenu Komunističnega manifesta glede na današnje razmere tov. Ivan Bukoveo-Vojmir. Sledili sta nato dve recitaciji in sicer dva odlomka* iz Majakovske->/a pesnitve: Lenin ter nato kot zaključek nekoliko baletov, kjer je bila Balbijeva deležna burnih a-plavzov. KOLEDUR Sobota 6. marca Danica, Breda Sonce vzhaja ob 6.33, »MJ ob 17.58. Dolžina dneva Luna vzhaja ob 5.00. zaM ob 13.15. Jutri 7. marca Iztok Spominski dnevi 1836 se je rodil v Podsmreki pri Velikih Laščah Josip Stritar, pesnik in pisatelj. Umrl je 1924 leta. PRESKRBA Ameriško .prijateljstvo" do italijanskega ljudstva Kakor je razvidno iz poročil mornarjev plovne družbe «Italiay>, se amerVSko-italijansko prijateljstvo tiče samo italijanske vlade in velikih industrijskih mogotcev, ne pa italijanskega ljudstva. Gre za vkrcanje italijanskih mornarjev, ki naj odpotujejo v Ameriko sa prevzem motorne ladje «Leme» in 4 ladij «Liberty». Moštvo je bilo to pot izbrano tudi med tržaškimi mornarji za razliko od prej, ko je bila posadka izključno netrlaika. Da se bolje razume postopanje nasproti mornarjem, je potrebno pogledati nekolito v preteklost. Predno se je začela vojna med A- Zmaga tržaških dijakov tehničnih šol bo podprla borbo dijakov v Italiji VU odgovorila, da bo ta problem še proučila - Dolžnost dijakov ie nadaljevati borbo Ze več časa je, odkar so pričeli dijaki tehničnih šoi z agitacijo, da bi jim vojaška uprava dovolila vstop na univerzo. Ker odgovarja njihovo znanje zahtevam študija na univerzi, se dijaki čudijo nepopustljivosti vojaške uprave, ki noče ugoditi njihovim upravičenim šali tevam. Ker traja to stanje že več kot en mesec, so dij-aki navtične šole celo prve dni februarja stav- „DELO“ Izšla je na osmih straneh posebna izdaja lista «DE-LO», ki je posvečen stoletnici objave «Komunis>tičnpga manifesta*. List Ima številne zanimive članke in ilustracije. Posamezni izvod stane 45 lir. meriko in Italijo je italijanski admiral pri poslanstvu v Washingto-nu izdal zapoved, da se morajo vse italijanske ladje, vsidrane v ameriških lukah, poškodovati. Mornarji So bili takrat pod vojaSko disoipli-no in so morali ubogati. Italijanski admiral je lahko odpetoval, toda mornarji so morali ostati tam, kjer so jih vlačili od zapora do zapora, Vojna je je končala in mornarji so se vrnili. Po dolgem iskanju in čakanju službe je kon'no priSla priložnost zaposlitve na novih parnikih. AmeriSki konzul v Genovi pa je bil drugega mnenja.■ Tistm mornarjem, ki so takrat bili obsojeni, ni dovolil vkrcanja. Res je, da bi takrat mornarji bolje storili, če bi ladij ne poškodovali, marveč pomagali, da bi bile postavljene v službo Zdruienih narodov. Vsekakor danes spričo tolikokrat ze dokazanega dobrohotnega in popustljivega postopanja napram fašističnim in nacističnim zločincem celo iz najviSjih vrhov, se zdi taka strogost ameriških predstavnikov napram delateljnim mornarjem, groteskna in nesmiselna. Minister Cappa in ameriške oblasti naj raje pograbijo odgovorne častnike, ne pa da se po treh letih znašajo nad navadnimi mornarji. Kje je torej toliko opevano ameri-Sko-italijcnsko in ameriSko-trlaSko prijateljstvo? Tramvaj zmečkal delavca Prejšnji večer okrog 21 je neki delavec tekel v bi ž:m ulice San Zenone za tramvajem št. 1, ki mu je uše: pred nosom. Ko se je prijel za držalo zadnjega voza in tctel skočiti na stopnico, pa je zgubil ravnotežje in padel pol kolesje tramvaja. Neki pol.caj, ki je b'l v vozu, je takoj telefoniral po avto-ambu.anco s katero ^o ponesrečenca prepeljali v glavno bolnico. Ker pa je tramvaj ponesrečencu zmečkal medenico in obe stegni, je ta že mei potjo v bolnico umrl za težkimi poškodbam . Pozneje so ugotovili, da je po-ne«rečencc 48-letni delavec DAm-brosi Peter, doma iz Buj, ki pe b.va sedaj v uLci Leopardi št. L V prodaji je • MARX-ENGELSOV MANIFEST KOMUNISTIČNE PARTIJE Iidaja odbora za proslavo stoletnice Komunističnega manifesta na Tržaškem octemlju To je prva izdaja, tiskana v Trstu. Knjiga, vezana v platno na brezlesnem papirju stane 800 lir kali, dijaki šole «Alessandro Volta« in «Leonardo da Vinci» pa so jim v tej bortii pomagali. Medtem ko je vojaška uprava na zahteve dijakov odgovorila, da bo stvar Se proučila in pregledala, je ukazala višjemu šolskemu nadzor-n štvu, da izda ukaz 5t. 16, ki skuša v nasprotju z vsemi demokratičnimi svoboščinami onemogočiti dijakom obrambo svojih pravic in dosego demokratične šole. Zveza, dijakov Trsta ia ozemlja, ki je Ze od začetka podpirala, borbo dijakov tehničnih šol, je poskušala, da bi povezala v to borbo tudi vodstvo ASI (Associazione študenti Italtani), ki pa je cdbllo to pova-bllo in s tem dokazalo, da ga dijaški problemi Ropolncma nič ne interesirajo. Pred dnevi je odšla delegacija ZDTO na vojaško upravo, kjer jo je sprejel polkovrik Marshall, šef vzgojnega urada vojaške uprave, kateremu je delegacija predložila svoje zahteve, ki so zahteve vseh dijakov. Na predlog predsednika Zveze dijakov Trsta in ozemlja, da bi vojaika uprava končno rešila vprašanje dijakov tehničnih Sol, je polkovnik odgovoril, da ima vojaSka uprava sicer možnost rešuti to vprašanje, da pa ga noče, ker misli, da bi ta režitev bolj škodovala dijakom Težaškega ozemlja, ker bi po končanih študijih ne mogli dob.tl zaposlitve v Italiji, kjer še ni bila priznana dijakom tehničnih šol pravica vstopa ne. univerzo. Cudi nis odgovor polkovnika Marshalla, ki zelo. zelo sliči mnenju gospoda Fa.briccija, predstavnika italijanske republikanske akcijske mladine. Delegacija ZDTO je izjavila, da bi ta rešitev prav gotovo ne škodovala dijakom, če bi se vojaška uprava pogodila z italijansko vlado in Vladami drugih držav na način, FIZKULTURA Zadnji trening krepi upe na Ponziane zmaqo Metalac je v prijateljski tekmi na Reki pokazal izredno formo. Ostra borba med obema nasprotnikoma V predtekmi bosta na stadionu nastopili enajstorioi Sv. Ane in Ponziane B za prvenstvo Tržaškega ozemlja Metalac je že na Reki. V prijateljski tekmi s Kvarnerj*m je moštvo Metalca pokazalo izredno borbenost in učinkovitost napada kakor tudi obrambe. Tudi Ponziana i*v-Aurora; v Zavljah ob 15.30 Pri-staniščniki-Umag. Okrožno prvenstvi — na Opčinah ob 9 Proletar-OMMSA; v Zavljah ob 11 Aqulla-Col ILVA; v Na- na svejem zadnjem treningu bisžlni ob 16 Greta-Arzenal. WVWWWWWLVVUVVVVM je ■ pokazala ono borbenost in gorečnost do zmage ter hitrost, ki smo jj bili vajeni v najboljših dneh naše enajsloriCe. Poiiziann se je v teh dneh okrepila z novim igralcem Presljem, vendar njegova prisotnost na igrišču v nedeljo še ni gotova zaradi dovoljenja Italijanske nogometne zveze, s katero je bil povezan. Colombin, Valcareggi, Corbatto. Parola in ostali pa ao r.am porck za največje upe do zmage. V predtekmi bosta nastopili v svojih najboljših ekipah Sv. Ana in Ponziana b. Sicer so prognoze na strani Sv, Ane, vendar bodo mladi igralci Ponziane zastavili vse svoje moči za zmago ali pa vsaj za častni izid. Po končani tekmi za jugoslovansko prvenstvo pa se bosta srečali na igrišču enaj-storici Dreherja in Nabrežine. Obe moštvi sta v letošnjem letu pokazali izredno borbenost in se lahko hvalita z izrednimi zmagami nad Magdaleno in tudi nad Skednjem. Tovarn* strojev, ki je morala v nedeljo p>cdleči Dreherju, bo sprejela v geste Auroro, medtem ko bo Umag prišel v Trst, kjer se bo srečal s Pristaniščniki. Skedenj pa se bo odpravil v Ankaran in nervoznost bo vladala v njihovih vrstah do končnega žvižga. Milje pa se smeje; morda sluti bližino sladkega maščevanja. Gravisi pa bo v nedeljo potrdil ali pa zanikal prognozo. Nedeljski športni dogodki Nogomet — na stadionu ob 15.30 Ponziana Lj.-Metalac Prvenstvo Tržaškega ozemlja — na stadionu ob 13 Ponziana b-Sv. Ana. ob }7 Dreher-Nabrežina; v Ankaranu ob 10.30 Milje-Skedenj; na Opčinah ob 11 Tovarna stro- Prvenstvo I. skup.n* — v Zavljah ob 9 Rinaldi-Rocol; igrišče ČRDA ob 10 Sv. Ivan-Primorje PK b, ob 14 Col ILVA b-Sv. Marko b; v Nabrežini ob 10.30 Uni-verzal-Skoljet, ob 14 Greta b-E-lektra. Istrsko okrožno prvinstvo — v Kopru ob 12.30 Partlzan-Umag b; cb 14.30 Aurora b-Meduza; v Dekanih ob 14.30 Olimpija-Petrovija; v Ankaranu ob 14.30 Rdeča zvez-da-Picrini; v Ižoli ob 14.30 Ižola b-Novigrad; v Brtcnigli ob 14.30 Br-tonigla-Zaščita. Košarka Prvenstvo Tržaškega ozemlja igrišče DSZ ES ob 8 30 Skolj»t-To-varna strojev; ob 11.30 Arzenal-Skedenj; igrišče Col ILVE ob 11 Tomažič-Col ILVA; (moške ekipe) — igrišče DSZ ES ob 13 Rinaldi-Ef.rkovlje; igrišče v Ižoli Ižola-DSZ ES (ženske ekipe). Okrožno prvenstvo — igrišče DSZ ES ob 10 Sv. Alojz-ECA (moška ekipa); igrišče Tomažiča ob P Skorklja-Col ILVA; igrišče Col ILVE ob 9.30 Flent-Magdalena (ženske ekipe). Drugi kolesarski tek če* dr n in strn v organizaciji ZDTV bo v nedeljo ob 10.30 v Trstu1 na dolžin! proge 15 km. Odhod kolesarjev to izpred kavarne Fabris. Proga bo tekla do Opčin, Bazovice itd. Zbor kolesarjev bo ob 8.30 pred omenjeno kavarno. Vpisovanja sprejema ■organieijski krožek Olimpija ter ZDTV v ul. Canova 25-11. Tek čez drn in strn v Trstu za prvenstvo moške in ženske skupine bo v nedeljo 7. t. m. ob 10 na vzpstinah v okolici Montebella. Tek čez drn in strn u Ižoli bo z začetkom ob 14 v Ižcli v nedeljo 7. i. m. Tek bo za meško ln žensko skupino. ki je mednarodno priznan. Obenem pa je poudarila, da bi zmaga tukajšnjih dijakov podprla borbo italijanskih študentov za dosego njihovih pravic. Polkovnik Marshall pa je poudaril, da ostane ta problem še vedno v proučevanju in da ga odgovorni krogi že proučujejo. Zato je torej dolžnost dijakov, da. še bolj okrepijo svojo borbo ia zahtevajo, da se ta problem ne samo proučuje, temveč tudi reši. Ukaz št. 16 je izšel, kot je izjavil sam po.kovnik Marshall, na- njegovo pobudo. Poudaril pa je, da ukaz nima vrednosti zakona, temveč sluzi samo kot opozorilo vsem dijakom, da s stavko kršijo šolski pravilnik. ZDTO pa misli, da na vsak način takšen pravilnik, ki prepoveduje dijakom svobodno misliti, ni vzgojen in bi se moral zato pregledati in popraviti. Jasno je namreč, da si mora dijak Ze v mladost, .privzgojiti čut za odgovornost in da je prva dolžnost šole, da ga v tem duhu vzgaja. Ukaz št. 16 }n pa šolski pravilnik nimata torej nobene druge naloge, kot preprečiti dijakom spoznavanje lastnih problemov in .skanje njih reSitve. Torej misli vojaška uprava še preučevati problem d-ja^ov tehničnih šoL Jasno je aato, da je glas teh dijčkov končno le prišel do odgovornih činiteljev VU. Naloga dijakov pa je sedaj, da nadaljujejo borbo, dokler ne bo dosežena zmaga. Tatinska tolpa, ki se je po nok ju^ju izdala Preteklo soboto je civilna policija aretirala v gost lni «Cadel» v ul. Vidali dva človeka, ki sta bila osumljena tatvine nekega tricikla. Bila sta to 41-l3tni Marij Grcpaz-z» iz Androne S. Cillino - in njegov ckolega* 42-letni Bacchia Jurij iz ul. S. Ermacora 3. Policiji sta aretiranca vzbudila sumnjo, da imata tudi druge grehe na vesti ir. je zato uvedla temeljito poizvedovanje. Tri dni po njuni aretacij; je že lahko aretirala v gostilni «Ande-mo de Giaoomo» v ul. Caccia dva sumljiva tipa, Križmančiča Viljema in Ribaricha Cirila, ki sta znana, da ne znata ločiti med svojim in tujim blagom. V Križmančiče-vem stanovanju so napravili pre i.*kavo in našli celo zalego raznega blaga v vrednosti preko 200 tiseč lir. V d mniku pa so odkrili skrivališče, v katerem je bilo precej vlomilskega orodja Po nadaljnjim temeljitem spraševanju, vseh štirih tičkov je policija zvedela še za celo vrsto drugih tatvin. Tako sta Križmančič in Bacchia v družbi nekega Cupo Antona vlomili v gostilno v ulici D Azeglio 24. Člani te družbe so poskušali vlomiti tudi v modno trgovino cClaudio* na vogalu ulice XXX. oktobra in ul. Milano. Napravili so tudi v Cupovem skrivališču preiskavo in našli tudi tsm precejšnjo zbirko vlomilskega pribora. Cupa sam pa jo je pravočasno odtčgnil in sedaj policija marljivo Išče njegovo novo skrivališče. Zabraniena aretacija Sinoči okrog 15.50 je hotela Izvidnica civilne policije aretirati na vogalu Istrske ceste in ul. Poa-ziana dva človeka, ki sta se jima zdela pijana. Ko so ljudje to videli, se jih je brž zbralo ekrog 100 ln začeli so protestirati proti B^etaciji. Nastala Je zmešnjava in prerivanje. Končno so policaji razpršili množico ne da bi bil kdo ranjen ali aretira.n. Tudi ona dva, ki so Ju prvotno nameravali aretirati, sta srečno odnesla pete. Dodatna živila. Danes 6. t. m. oo-do lahko dvignili pri pooblaščenih trgovinah na dodatne nakaznice oziroma odrezke sledeča živila: bol3 testenine na odrezek testenin za mesec marec; riž na odrezke riza za tekoči mes^c; sladkor odiez-ke sladkorja ter 2 škatli konservi-ranega mesa «Horse meat» na cdrezlke z datumon od 1. do 10. tekočega meseca. Konec razdeljevanja 31. t. m. Cena: za mesiO — testenine 53. riž 140, sladkor 250. meso 70; v podeželju testenine 55, riž 142, sladkor 252 lir za ks *er 71 lir za šk3tlo. Konec razdeljevanj. Da a s 6. t. m. se bodo končala sledeča razdeljevanja: melih testenin, ki se je začela 25. II.; riža za vse sikupine potrošnikov, ki se je začela 25. II., moke za vse skupine, začeta 27. IL ter sladkorja za vse skupine po-trošnikov vključno one, ki majo pravico do dodatkov, začeta 27. t. m. Na zapadle odrezke se ne bo več dajalo. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo «S. Škamperle* yabi svoje člane na konferenco pod naslovom «Trst svobodno o:-: ■' ali vojaška baza?*, ki bo v 9. t. m. ob 20 uri. Govoril b-Persoglia. Prosvetno društvo vCermelj* vabi na konferenco »Atomska energija«, ki bo v ponedeljek 8. t. m. ob 20. Govoril. bo tov. Rulli. Prosvetno društva «V. S muc* priredi proslavo praznika žene v nedeljo 7. marca ob 20 v društvenih prostorih VOM št. 23. Na siporedu so recitacije, pevske točke ter ples. Vabimo ljudstvo našega okraja, da se pvcslave udeleži v čim večjem številu. PRIHODNI PETEK, 12. t. m. priredi v Domu pristaniških delavcev vokalni koncert barkov-Ijanski in komorni zbor. Na sporedu bodo razne umetne, narodne in partizanske pesmi. R&ZN& pilllllllllllllllllllllllllll! I SLOVENSKO MROONO __ li L E D A Ll^CE i ZA TRŽAbKO OZEMLJE Danes zvečer ob P1-1 4 S1' Ivanu GOLDONI- RUPLOV® 'pMnw.>isloe. Žrebanje loterije V. rajona. Spo-dai navedene številke so bile izžrebane na loteriji V. rajona: I. nagrada št. 82 — oranžne barve, II. št. 67 — zelene barve ter III. nagrada št. 40 plave barve. Nagrade so na razpolago lastnikom imenovanih listkov v ul. Cancellieri 3. Prošnje za dodelitev stanovanj v novih hišah pri Sv. Ivanu. Mestna občina sporoča, da so na razpolago cbrazci za prošnje za dodelitev stanovanj v novih občinskih hišah pri Sv. Ivanu Brandežiji, Timinjanu in Fametu. Obrazci so na razpolago proti plačilu 10 lir v pritličju občinske palače v ul. Malcanton 3 do 18. t. m. Pravilno izpoljene obrazce bo treba oddati v ul. 3. novembra med 8. in 18. t. m. in ne kakor prvotno javljeno stanovanjskemu uradu. Po imenovanem rolcu se prošnje ne bodo več uspoštevale. Prošnje lahko naredijo oni, ki so prosili za stanovanja pri Sv. Sobotj m jim ni bilo vgodeno. ASiZZ ASIZZ Riomanje-Log priredi v nedeljo 7. t. m. ob 18.30 kulturno prireditev. Na sporedu je «Idealna tašča*, pionirska igra «Mama» ter še nekaj prizorov. Sodeluje tudi ženski in pionirski pevski zbor. Med odmori bo igrala domača godba. Po prireditvi prosta zabava. Ob priliki kongresa in praznika žene 8. marca bodo spodaj navedeni krožki prosvetnih društev v organizaciji žena sledeče kulturne prireditve in mitingi: pri PD Škamperle v nedeljo ob 20.30 kulturna prireditev; v Lonjerju v sobota ob 20 miting: pri Sv. Alojziju v nedeljo ob 20 kulturna prireditev; v Podilonjerju v ponedeljek ob 20 miting. Rojstva, smrti in poroke Dne 5. marca 1948 se je rodilo 13 otrok, umrlo je 14 ljudi, porok pa je bilo 7. CERKVENE POROKE: šofer Tullio Pierobon in zasebnica Ago-stina Amalija Rožac, inženir Josip Lonzari in uradnica Nigra Bussani, težak Franc Sluga in zasebnica Marija Malečkar, mehanik De Giorgio in zasebnica Licia Elleni-Filippi, kovač Miro Cisni in zasebnica Emilija Ban, mizar Vladimir Cuk in zasebnica Angela di Meo, uradnik Tullio Grando in uradnica Ada Sta-lizzi. GLEDALIŠČE VERD1 Danes zjutraj se začnS P^V m prodaja vstopnic _za j pomladanske simfonične »* ■ bo v torek ob 21. Koncer • terem sodeluje Tržaški J- p nični orkester cod vodstvo® re Emila Inghelbrechta te j, Viola Marg-hislain, vsebuje spored Ravelovih skladb - j «Ma mere L’Oye», «Alb°r Gracioso*, «Seherazada>, * beau de Couperin*, ^Dafm 1 V nedeljo zvišana P1''8*1?'? železniških voznih Ust ^ Začasna uprava železnic Tr^( ga ozemlja poroča, da bo ^ 'i. t. m. zvišana pristojbin® -j; -kih voznih listkov kakor ^ sike do 200 lir bo pov-^.*, cr 300 lir 50. do 1000 lir 100 1000 lir 200 lir poviška./ pre v sklad zimske pomoči. Ob obletnici poroke MARIJE in EMILA jima želijo še mnogo nečak MIMO. in OČKA. Trst 6. 3. 1948. Radilsks spor< TRST n (m 203,6, h v soboto 6. marc* n 11.30. Reproducirana ^ 12.00. Predavanje. 12.15. narodne pesmi. 12.45. s3 in poročila. 13.00. LahK* jjl 13 30. Partizanske Zdravniška oddaja. 14.00. d glasba. 14.15. Pregled ^idj Popoldanska glasba Ji] 18.00. Prireditve v tedn Glasbena fantazija. IS-*9- , iV ne zanimivosti. 19.00. Zn j, t datelji. 19.45. Nap>oved čas» } ; ročila. 20.00. Fantje s ^ l* jejo slivenske narodne. ka glasba. 20.45. Iz zgod ^ žačanov. 21.00. Giordano- ^ Chenier*, opera v štirih 23.00. Ritmična glasba. ^ poved časa in poročila. ' j tanje jutrišnjih sp°redk!jt: Folnočna glasba. 24.00. b SE3II kTnO Hf, KINO OB MORJU, l5-^ J zvezna fizkulturna Par*„u| f kvi 1947». Barvni ROSSETTI. 16.00: «VeliW ‘ Jean Gabin, Eric StroB*- p FENICE. 16.00: t Sfinga ***" Fontaine. P IMPERO. 15.30: «Vse nje*, M. Scot, W. Gar|( VIALE. 16.00: «Noč v f men Miranda. »j«' ITALIA. 15.30: *Razp°«Hy* kleta*, L. Turner, J. b IDEALE. 15.00: «Srebm« ° Bali ta. CENTRALE. 15.00: I Douglas Fairbanks. GARIBALDI. 15.30: pustolovščine*, Sandro * SAVONA. 15.30. »Tri sestr bora Stanwyck. ™ais v MARCONI. 15.30: «Pn* nijencev*, H. Bogart, M- <4? ARMONIA. 15,30: oGla'™ , G. Raft, A. Sheridan. [fC' MASSIMO. 15.30: «OsV»J* . , hik'*. Paul Muni. p« ODEON 15.30: *StrsstnO». villand. ... . _ / KINO V NABREŽINI. ,vo0j>’ in nsdeljo: »Pleši * 10 merikanski film. Odg. urednik STANISLAV^j Tisk Stabilimento TiP' t d PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO SKAMP^1^ sporoča svojim članom, da je včeraj nenadoma pre111'15 njegov član JERKIČ JUST j,jŠ» Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo ob 10 11 ^ žalosti pri Sv. Ivanu. Prcsvetno društvo izreka v W j članov družini pokojnika najiskrenejše sožalje ln P SvetoivančanP, naj se polnoštevilno udeleže pogreba. Nova pošiljka najbolj sveže teletine iz TilmiOl pri znanih mesnicah, članicah ZADRJZNEGA ^ ZORCIJA MESARJEV ZA TRST IN OKOLlc° naslednjih cenah: Bedro.................po lir jU. Ragu...................» * 2gC' Rebrca, ledvica, prsa » * 1$.* Prednji del brez kosti » » Stegno » » » » Od danes v KINU OB MORJ Vsezvezna fizkulturna parada v Moskvi Edinstven uspeh sovjetske kinematografiji. — &a' l v, h