Published and distributed under permit (No. 556) authorized by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of New York, N. Y. — By order af the President, A. S. Burleson, Postmaster General. rs^Zrt" i p T AQJ . xr a pirn A r^^g^i M Z* pol leta......$2.00 W g 50,000 Reader* I — n || List slovenskih delavcev v Ameriki. ,, ^ n ^ SECTION 1. — PAGES 1—4. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. under the Act of Congress of March 3, 1879. PRVI SEL_STRAN 1—4. NO 167. — STEV. 167. NEW YORK, THURSDAY, JULY 18, 1918. — ČETRTEK, 18. JULIJA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI. POSLANICA BURIANA -ooo--- AVSTRIJSKI ZUNAJI MINISTER BURIAN PRAVI V SVOJI POSLANICI NA AVSTRIJSKEGA IN OGRSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA, DA HOČEJO ZAVEZNIKI UNIČITI AVSTRO OGRSKO. — V PRINCIPU SE SKLADA S CILJI WILSO-NA. — OVIRE SPORAZUMA. I Amsterdam, Holandsk, KI. juli-Js ja. — Baron Buriau, avstro-opr-! a skj minitser /a zunanje zadeve.«; je naslovil na avstrijskega iu pričet k u tepn morilnega boja, vendar pa ti razvoji niso brez maj- t Uuih znakov notranjih izprememb. ki se vrše v razmerjih med temi j skupinami. j Sredi t>* strašne \ojne in v vsa- i ki f;t/i tepa boja uspešne obrambe a centralnih sil nismo imeli nobene- c pa drupe «ya eilja kot zagotoviti siji pripravljenost sovražnika za mir.' <"e spravimo skupaj vse, kar se j«1 reklo na strani sovražnika z oz i- . roni na vojne eilje, spoznamo tri i skupine aspiracij. katere se je na- I vedlo v opravičilo nadaljnepa pre. i livanja krvi in za uresničenje idealov človeštva. \ — Prostost vseh narodov, ki j naj bi tvorili lipo narodov, v ka- > teri na j >* L se v bodoče r«*ševalofi spore potom razsodbe in ne potom,r orožja. i Vlado en epa naroda nad dru-pim narodom naj se odpravi. — Izvede naj se različne terito- i rijalne izpremembe na stroške * centralnih zaveznikov. < .. Ti aiieksijonLst čili cilji, dasi-ravno različno oblikovani, so Nplo- : sno znani. ] Obstaja pa tudi namen, poseb i no z ozirom na Avstro-Oprsko, da i se L/vede njeno notranje razkosa, n je v namenu st vor jen ja novih i držav. Konečno zahtevajo naši 1 nasprotniki p o vrač. lo, ker smo si . drznili braniti se uspešno proti i njih napadom. Našo zmožnost obrambe samih sebe se imenuje mi- i Jitarlzem, katerepa je treba vsled i tepa uničiti. i Teritorijalni eilji so dejanski | J sedaj edine stvar;, ki ločujejo raz- i lične vojskujoče se skupine. Za velike interese človečanstva < ter za pravico, prostost, čast in mir sveta kot določeno v postavah j moderne politične znanosti, gedc < katere nam ni treba sprejemati ni- i kakih nasvetov, smo tudi mi pri- : pravi jen i boriti -se. ; Komaj je najti kako razliko ; med splošnimi principiji, objav- i ljejimi od državnikov obeh voj-\ fekujočih se skupin. Štiri nove to-J čke predsednika Wilsoua /. dne 4. julija ne bodo. razven plede ne-j katerih pretiravanj, vzbudile liaise opozicije. N iusprotno smo v stanu odobra-vati jih prisrčno do precejšnega obsega. Nikdo bi ne odrekel časti temu ženijo m nikdo ne bi odklonil njegovega sodelovanja. — Obe skupini naj bi skušali pošteno izčistiti to stvar ter jo uravna* fi potom medsebojnega dopovora a ne na tak način kot se je napi i mer sprejelo naše mirovne po-podbe na iztoku. Dejstvo obstaja, da se je vse naše nasprotnike povabilo, naj se pridružijo onim mirovnim pogajanjem hi oni bi lahko prispevali svoj delež k dnipačni rešitvi vprašanja. Sedaj, ko je prepozno, pa „ stoji njih kritika na kaj slabih no-! / kajti nobene postavne pravi-' / ce ni, ki bi jim dala oblast obso-| jati mirovne razmere, ki bi bile I --j. . ">* L sprejemljive za prizadete strank«- T ali katerim bi se ne moplo Izo- h pniti. r Iz zaupljivih izjav naših na- 'I -\protnikov se kaže, da n majo no- *1 henepa strahu, da bi se jih pora- n /.ilo. (V pa kljub temu predstav ljajo mirovne pogodbe kot svarilo n pred našim postopanjem s poraze- k nim sovražnikom, potem ne sina t ramo to očitanje za upravičeno. «1 Nobeni izmed vojskujočih se dr- t /av ni treba priti v položaj Rusi- -je ali Rumunske. ker smo veilno pr pravljeni stopiti v mirovna po 1 pajatija z vsemi svojimi nasprot-niki. m Ce nasi sovražniki neprestano zahtevajo povračilo za storjeno * krivieo ter re^titueijo, potem je to zahteva, katero bi mi z večjo upravičenostjo stavili nanje, kaj- z ti mi smo bili napadeni in nam % storjeno krivieo je treba popra- -viti. ' *< Trdovratnost sovražnika plede ^ teritorijalnih zahtee, tikajočih se . Alzaeije-Lotarinške, Trsta, Trenti- J na in nemških kolonij je videti nepremostljiva. Tu se nahaja meja ^ naše pripravljenosti za mir. Mi ^ smo pripravljeni razpravljati glede vsake stvari, razven glede našega lastnega ozemlja. ' Sovražnik noče le odrezati od A v " •.trije tepa. kar hoče za samega ^ •iebe, temveč napasti hoče notranji' ustroj monarhije same ter razde-liti .če mogoče, monarhijo v razne dele. Sedaj, ko se je sjK>znalo. da na . vadne vojne metode ne zadostuje ' jo /.a' naš poraz, je naenkrat po stalo največje zanimanje za naše notranje zadeve. Zavezn ki pa so razkrili svoje simpatije plede na- N šili notranjih zadev tako pozno ia ni imel marsikateri sovražni Iržavnik. ki se peča danes z našimi narodnostnimi vprašanji kot vojn mi eilji, najbrž nobene ideje * i o njih obstoju ob pričetku vojne. To dejstvo je lahko spoznati i/ amaterskega in površnega načina, kako naši nasprotniki razpravljajo o načrtu rešitve teh kompliciran h problemov. Ta metoda pa se jim zdi kljub temu zelo korist- t na. Raditepa so jo orpanizirali le j te^a imajo te države — ; in to se tiče v polni meri tudi Av-stro-Ogrske — potrebno elastic- , nost in prilapodljivost k menjajo- i . čim se dopodkom časa. zmožnost. • da se preosnavljajo same soglasno s .potrebami njih standarda razvoja in da rešijo notranje 'krize brez nezvanih posredovalcev. Naši sovražniki nas hočejo pa-ralizirati potom ofenzive vznemir- - jenja ter nas napraviti s tem brez moči. Oni hočejo zdrobiti naš močni organ zem v namenu, da napra- ■ vijo slabejše koropotovo dobil smrtno rano.'* 1 Z ameriško a.*mado ob Marni, 14. julija. (Zadržano po eenzorjuO I l>r*r.'Kl-nik Quentin Roosevelt se umorjen car. Poročnik pravi, da se je sestal z neko zanesljivo ose- - bo. ki je bila v Ekaterinburpu v 1 istem času. ko je bil izvršen zlo- ' an. ! Po njegovem pripovedovanju je ^ hodil po cesti dobro oblečen mož m ' \ dokler ni prišel do poslopja, kjer ^ je bil Nikolaj Romanovič s svojo . družino zaprt in je vrgel skozi okno bombo, nakar se je pomešal med ljudi. Car se je nahajal v sosednji sobi in ni b .1 niti ranjen carevič pa je bil ubit bolj vsled strahu kot pa vsled ran. ker je bi' i zelo slab po prestani bolezni. — ! •Boljševiki so poročilo, da je bii car umorjen, zanikali, medtem ko ' >o molčali o careviču. i Poročn k Barkman je pripove- j doval o nemirih, ki so se dogajali v Pctropradu in da se je onega dne, ko je odhajala švedska ladja » Angermaland", na Newskeni prospektu streljalo s strojnimi pu- j škami ter ad' so žvižgale kroplje ^ tudi okoli ladje. To so izpričali j tudi Častniki ladje. j Promet po vodi se vrši dooro j toda železnice so v žalostnem sta i nju. Vlaki so prenapolnjeni, vozov ] in lokomotiv že dolgo niso poprav i ljali, vozni red je zmešan. Po cel' , deželi naprestano potujejo kmetje in kupujejo moko. katere splošno pomanjkuje vsled boljševiškep? j sistema, ki po nekaterih krajih zasežejo vse pridelke, po drugJi pa nič. Ako je kaka vas brez moke. morajo prebivalci iti okoli jo . iskat. Splošno pa je živilski položaj na jupu in vzhodu zadovoljiv Vsepovsod se kaže nezadovoljnost z boljševiško vlado in kine t je tožijo po dobrih čas h pod carjem. Boljševiško vlado vzdržujejo samo bombe in puške. Ako se jim kdo zoprstavi, mu vzamejo vse ir ne od buržuazije, katere ni več temveč od kmetov. Poposto vstavljaj0 ladje na rekah in jih oro. pajo. ; Po vaških sovjetih se nahajajo večinoma samo mladi ljudje na čelu ter vrše boljševiško politiko. Pri tem ne gledajo na nikako postavo, ali je dovoljeno, ali prepo vedano. kajti vse je skrajno des organizirano in prave oblasti n' nobene. V Petrogradu se je pojavilo več slučajev kolere. Švedska jp pripravila kvaranteno na ne keAi oto-1 ku, toda počakala bo nadaljnih poročil, predno bo zadržavala par-nike in jih preiskavala. Finska je že zaprla svojo mejo proti Rusiji in je vpeljala kvaranteno. V nedeljo je zbolelo v Stockholmu za kolero 5 oseb, 2 pa ste umrli. Vsi slučaji so bili prenešeni na ladji "Angermaland", ki je v petek prišla iz Petrograda z 32 potniki. i Nemci so zaplenili turško ladjo. Amsterdam, Nizozemsko. 17. jn-i lija. — Turška križarka "Medji-t dieh". ki je bila 1915 potopljena i in katero so pozneje Rusi dvigni-■ H, je prišla v Carigrad, potem ko i so jo Nemci v Sebastopolu zaple-► nili. i ' 'Med j id ielr11 se je vdeleila pomorskih bojev v balkanski vojni i 1913. Četretega aprila 1915 je v Črnem morju zadela ob mino in - se je potopila, toda so jo Rusi po-. zneje dvignili. Zračni boji 11 London, Anglija, 17. julija. — - Od 4. do 15. julija smo uničili 35 » sovaržnih letal. En na« aeroplan se ni ▼rail. Nemci slepe narod j Nemška vlada ne pove narodu o vojnih ciljih. — ljudstvo je mnenja, da je Nemčija ponudila zaveznikom mir. 2 - 1 Haag, Nizozemsko, 17. julija. — 1 (Jovor državnega kanclerja grofa S Hertlinpa o Belpiji je vzdignil na svojem potu mnogo prahu. Ena stvar je potova, namreč, da Nemci sami ne vedo ničesar o svojih voj- . nih ciljih. To kažejo vsi listi od 1 militarist čne "Kreuz Zeitunp" dr socijalističnega " Vorwaertsa". Osebe, ki so v ozkem stiku 7 Nemci vseh slojev, pravijo, da nemški narod ne zastopi politike in da ne ve ničesar o vojnih ei-l.j h in mirovnih pogojih. Nemške- mu narodu se pripoveduje, da je Nemčija ponudila mir, toda kake vrste mir. to se mu ni razložilo. Fakt, da so zavezniki zavrnili nem ško mirovno ponudbo, še bobnr, neprestano jn s tem se vzdržuje j v a ran je, tla je bila Nemčija napadena in da vodi obrambno vojno. Tu ni dvoma, da sta ti dve ide- , ji združili narod v trdovratni odpor, ki bi se drugače že davno zrušil. In še več, ljudje so prepriča- ' ni, da armada nepremagljiva. ( Večina ljudstva si želi miru in sra pričakuje do jeseni. M.litaristi pa se za drže mirno, toda z vso rao- ( '•jo v roki, v ozadju. Dežela je dobesedno dala vsa- I i » aepa sposobnepa moža; mnoge so za najnovejšo ofenzivo vzeli celo i j. tovarn, na njihovo mesto pa so postavili vojne ujetnike. Rekruti-rani dečki so večinoma navdušeni in po jo. Ako se branijo iti, jih potegnejo iz vrste in vstrele; zaradi tega običajno ne kažejo nobenega odpora, ker imajo na ta način še malo upanja, tla si rešijo življenje in da se bodo vrnili. Vsak upor v armadi se takoj kaznuje s smrtjo, tako da je vsak protest nemogoč. Stropo se kaznujejo tudi demonstracije, povori in vsako svobodno Izražanje med civilisti. tako da je ljudstvo preplašeno do smrti. Polep tepa pa so ljudje premalo hranjeni in se niti ne marajo upirati. Pred nedavnim časom je bilo v Kolinu aretiranih 168 oseb, ker so so vdeležile neke agitacije. Te slučaje raz bobna j o po mestu v svari-o on m, ki se nameravajo poka-i *ati nezadovoljne m uporne. Odpora ni pričakovati niti v armadi niti doma, kajti militaristi vladajo z železno pestjo. O od vrnjeni kabinetni krizi v j Berlinu se sp!o€no še mnogo razpravlja. Razdor v koalicijski ve» 3ini državnega zbora je za enkrat odstranjen; za koliko časa, pa je težko povedati. -— Kancler grof Hertlinp si na vso moč prizadeva, da bi stranko večine držal skupaj ako ne za drugo, vsaj da se poka. pa veliki križec reda sv. MJhaela j i m sv. Jurija. To se je danes oficijelno objavilo. POSVETOVANJE GLEDE RUSIJE -OOO- ZDRUŽENE DRŽAVE SE POSVETUJEJO Z JAPONSKO GLEDE RUSUE. — PREDSEDNIK WILSON PREJEMA VSAK DAN POROČILA JAPONSKEGA POSLANIKA. — AMERlfiKE ČETE SE NISO IZKRCALE NA MURMANSKEM OBREŽJU. -- GENERAL HORVAT BO OPERIRAL S ČEHO-SLOVAKI. -000- Washington, D. O., 17. julija. — V državnem departmentu n« je danes priznalo, tla se je med Združenimi državami in Japonsko vršilo posvetovanje glede Rusije Zagotavljalo se je, da se na ta posvetovanja ne sme polapati posebne važnosti. kajti posvetovanja med zavezniki se vrse vsak čas Predsednik je v ozkem stiku z Japonsko. Polep poročil, katere dobiva predsednik v državni department, dobiva tudi informacije od japonskega poslanika. O zavezniških ciljih krožijo v diplomatičnih in vojaških kropili tri pomembna poročila: 1. — Predsednik Wilson bo poslal v Rusijo številno komisijo, v kateri bodo zastopniki industrije, izvedenci in armadni častniki. 2. — Združene države in njihove zaveznice bodo poslale v ruske vode ladje in vojaštvo, ki bo stražlJo materjal, ki je tam nakopičen in tla gleda na to. da bodo oni. ki nasprotujejo nemškemu vpadu in ki žnjiini simpatizirajo, imeli v slueaju potrebe zadostno zaši ito. 3. — Amerika in Japonska delata y soglasju in bodeta obvladale rusko s tuacijo. kadar pride Čas. O o vor i se. da je Daniel Wiliard. skupno z nekaterimi drugim.' poznanimi trgovci določen za ekonomsko misijo. Sodnik Louis 1). Brandcis bo načeloval politični misiji, šef generalnega štaba general P. C. March pa bo vodij vojni oddelek. Predsednik "Wilson posvečuje mnogo svojega časa razmeram v Rusiji. Predsednik je razmotrival to zadevo s člani svojega kabineta. kakor tudi z Willardom iai Brandeisom. Trdovratno se vzdržujejo vesti, da je Japonska pripravljena na voj o roko nastopiti v Rusiji in varovati svoje interese, bodisi iz svojega !a^tnej»a nagiba ali pa na predlog zaveznikov. Japonska se že več mesecev pripravlja na posredovanje, ako bi bJo po-1 trebno. Vojni tajnik Baker je danes zanikal, da bi se bile izkrcale na murmanskem obrežju kake ameriške čete. Znano pa .je, da se nahajajo mornarji v ruskih vodah, da varujejo ameriške interese. London, 17. julija. — Gen. Horvat, ki se je pred kratkim proglasil za vladarja Sibirije, je izjavil, da je pripravljen olajšati če-sko-slova.ško pomikanje proti transhajkalski pokrajini po kitajski vzhodni železnici. Cehi poskušajo priti do Irkutska. da morejo zopet stopiti v zvezo s svojimi sorojaki v zapadni Sibiriji in bodo tudi formalno naprosili Kitajsko, da jim dovoli prost prehod skozi Mandžurijo. Govori se, Zlobnost ali neumnost -ooo--j ^ Avstrijski zunanji minister baron Bnrian je zopet izpregovo-^ ril. Ta njegov govor oziroma ]>oslanira je v vseh ozirih podobna ., blebetanju ii J -pivih nemških in avstrijskih tovarišev. jj Avstrijski in nemški diplomati vejo vse, poznajo vse, edinolej, resnica in pravica >ta jim nekaj neznanega in nepojmljivega. j«. liaron Burian je najprej pohvalil predsednika Wilsona, reš, da j ima mož dobre namene in da s.- v splošnem strinja z njegovimi nn/.i- } ran. i, kateri j.- bil | ..»drl 4. .julija. V isti sapi pa je izlil vso svojo J j t-/o na ostale zavezniške državnike, res. da delajo pravični Avstriji 4 strašno krivico, ker >e vmešavajo v njene notranje zadeve in jo hočejo razkosati. \ V spomenici je navedel tudi staro in obrabljeno bajko, da sta su s morali Vvstrija in Nemčija braniti proti svojemu zunanjemu sovra- , žniku, ker sla bili napadeni. Kei pa Avstrija resnično hrepejii po i m ru in ker se zgraža nad sedanjim groznim klanjem, je priprav- ^ ljena ugoditi zaveznikom v vseh ozirih, samo da jo puste pri miru ( ter se ne vtikajo v one stvari, katere obstajaju oziroma se vrše v j njenem okrilju. ^ S tem je rečeno toliko, kot da hoče Avstrija vrniti Srbiji srb- ' sko zemljo, iiuinuiiski romunsko in K u sij i ru.sko. > S tem je rečeno, da hoče postati Avstrija zopet taka kot je bi- ! la pr«i letom 191-1. Zase ne zahteva nobenih priboritev in nobenih 1 drugih koncesij kot samo to, da bo lahko se naprej vladala mešani- t ei narodov, ki so vsled raznih •'zgodovinskih dogodkov in ]»otom I zgouovinskcga razvoja prišli pod njeno okrilje". Eden prvih in glavnih pogojev zaveznikov je: — osvobojenje > vse} malih narodov. Osvobojenje vsakega naroda izpod jarma, gle- ( de katerega >e izrazi, da noče več živeti pod njim. 1 Predsednik "Wilsosr, ki je takorekoč polUičnV voditelj vseli I zavezniških sil, je to jasno povedal skoraj v vsakem svojem govoru, i To so povedali tudi drugi zavezniški diplomati in državniki. 1 Cilji zaveznikov se dajo nakratko pojasniti v enem samem j stavku: — Oni ne ht lo prej odnehali, dokler ne ho uničen nemški militarizem in dokler no bo dobil vsak narod onega, do česar je opravit''n po vseh božjih in človeških postavah. j V Buria novem govoru pa je najbolj značilen sledeči stavek: t — Soglasno z njih (namreč zaveznikov) nepovabljenimi , predpisi naj polovica prebivalstva Avstrije pogine v namenu . da osreči drugo polovico. Vsledtega je treba nadaljevati to < brezmiselno vojno. ' 1 S tem je priznal avstrijski državnik, četudi morda nehote, ve- 1 like resnico, namreč, da avstrijski Nemci ne morejo obstajti brez 1 avstrijskih Slovanov. ' Kakorhitro bi se avstrijski Slovani od delili od Avstrije, bi iz- 1 jjb*jrubili Nemci svojo molzno kravo, izgubili bi vir vsega svojega bla- ! PW'ostanja. Avstrijski Nemci so se povspeli na račun svojih slovanskih sosedov. 7. njihovimi žulji so se redili, na njihov račun so jedli in pili, 7. njihovim delom 11 prizadevanjem so se postavljali pred svetom, češ, to smo mi dosegli s svojo lasno močjo... Avstrijski Nemci nočejo biti brez avstrijskih Slovanov. To je njihov čisto opravičen strah, toda avstrijski Slovani se ne bodo brigali zanj. Dovolj so namreč že dali svojemu krvnemu sovražniku in zdaj hočejo poskušati tudi zase kaj doseči. Pri vsaki priliki so morali proti svoji volji pomagati Nemcem v materjalnom in moralnem oziru. V zahvalo so pa dobivali vsepovsod — brce, ponižanja, zapostavljanja in sploh vse. v čemur so Nemci tako nedosegljivi mojstri. Avstrijskim Slovanom je pa menda čisto vseeno, če morejo Nemci obstajti brez njih ali če jim ni mogoče. Pomagajo naj si ko* si vedo in znajo, to je njihova stvar. Parasitski narod, to je narod, ki črpa iz drugega svoje sile in se »*edi na tuje stroške ter se pri tem še ponaša stem, je boljše, da — propade! * Pa še nekaj drugega je povedal Burian. Rekel je namreč: — Kot se je zgodilo v preteklih stoletjih, bodo države in plemena monarhije rešila svoje notranje probleme v soglasju s svojim vladarjem. Kaj so notranji problemi! To so zadeve, ki se tičejo notranjega ustroja države, prebivalstva, narodnih aspiraeij in sploh vse, kar ni v zvezi z zunanjo politiko Burin zatrjuje, da so bili vsi ti problemi še vedno rešeni v splošno zadovoljnost, da je bil vsak spor poravnan ter da je avstrijska vlada, oziroma njcti reprezentant cesar dozdaj še vse modro odločil in mirnim potom poravnal vsak spor. Da, — v A vat riji se je vse mirnim potom poravnalo in vse v soglasju s — cesarjem. Ko so Slovani kaj zahtevali od Avstrije, jim je rekla: — Ne dam nič, bodite mirni, če ne... Slovani — v strahu pred bajoneti — bi utihnili in zadeva je Bila... .mirnim potom poravnana! Ko so slovenski poslanci po septembrskih dogodkih v Ljubljani rahtevali, naj vlada uvede preiskavo ter naj kaznuje nemške o-fieirje in vojake, je dala vlada zapreti nad trideset Slovencev, in stvar je bila____v soglasju s cesarjem mirnim potom poravnana. Da se je glede slovenskih šol vse lepo poravnalo, so na vladne stroške zidali po slovenskih obmejnih krajih nemške šole. Ce se jo kje začelo kako narodno gibanje, katerega cilj je bil — ne odcepitev od Avstrije — pač pa samo dosega temeljnih pravic, — so v imenu mirne poravnave zaprli voditelje zaradi veleiz-dajc, ostale pa označili kot srbo ali rosoffle. . : XJfrJb',, •""-V-C, -...... Na ta način je torej Avstrija mirnim potom reševala svoje notranje probleme. j Eesavala jih je "sporazumno s cesarjem", nikakor pa ne s sporazumom prizadete stranke. Zaveznikom je to prav dobro znano in so v tem smislu tudi u-ravnali svoje zahteve. Zavezniki ne zahtevajo uničenja avstro-ogr^ke monarhije. —|j Zahtevajo le vpoštevanje narodnostnih teženj in želja. Ce ima Avstrija čisto vest in če je res pošteno vladala in dobro |.r vladala svojim slovanskim podložnikom, se ji ni treba bati te zavez- } niške zahteve. } Boji se pa le oni, kateri nima čiste vesti. s In — Avstrija je nima... , Napočil bo čas, in morda je že prav blizu, ko bosta Nemčija in s Avstrija prisiljeni pa-ti na kolena ter do pičiee izpolniti vse zavez- j niške zahteve. j Bliža se «*as. ko bodo rekli zmagovalci zasužnjenim avstrijskim L narodom: — Zda i sami odločite, kaj in kje hočete biti! Tedaj v tistem trenutku se bo izkazalo, kakšna je bila vez, ki je držala Avstrijo skupaj. Ali j? bila vez prijateljstva ali p rot i vol j na prisiljena vez. Tedaj bo lahko dunajska gospoda na prste seštela vse tiste j avstrijske Sb.vane, ki ji bodo hoteli še naprej prostovoljno in vda-j no služiti. ! 1 _ —-000-- Dopisi f __1 ■ Youngstown, Ohio. «i Da je bil letošnji 4. julij naj-j4 slavnejši v zgodovini to so nam 1 pokazali sprevodi po vseh večjih! mestih. Tudi Youngstown ni bil'' pri zadnjih; sprevoda so se vde-j" ležili vsi narodi, med. njimi tudi ' Slovenci, kateri smo se pridružili) Hrvatom. Sprevod se je pomika l j1 po mestu od 1*. uri '.jut raj do ene ' popoldne, in vdeleženeev je bilo!' okoli 30,000. ( Tukajšnji li^ti so se prav po- 1 voljno izrazili glede sprevoda, po sehno so pohvalili Slovane, kate- ' rili je bilo y» celega sprevoda. 1 Med številnimi ameriškimi zasta- J vami je bilo skoro enako število ' drugih. Hrvati so imeli dva \07.a 1 lepo okLnčtana, na enem ''Boginja Svobode"', drugi pa z napisom "Jugoslavija". Pa tudi vrle Hrvatice so se vdeležile sprevoda. Imele so več napisov, med temi je bil najlepši Hrvatske hčere. Katarin«' Zrinjskc, sužnje Avstrije". ' Povsod so bile pozdravljene. Po sprevodu smo se zbrali v Ur- 1 vatskem Domu. kjer smo se malo -okrep-ili. potem članom in rojakom za darove in! vdeležbo. Rečem vam: izkazali siel • - i • 1 se m iireMl.ovano in s ier>) nomo- » i •jdi društvu sv. Antona štev. 1(»S -1SK-). do lepi' s vote dobiM.a. enak« m slučaju smo van: člani in članiee dništva sa-. Antona vedi;o na razpolago. Tebi. brat F. Kramar. pa še posebno omenjam, pridi več k na t med tukajšnje Slovence z gov.'ri. post bno v teh kritič-j nili časih. Tem potom naznajnjam vsem članom društva sv. Antona, da se iprihodnje seje vsi vdeležijo. Vsak jnora dati svoj natančni naslov in 1 plačati 2.V- posebej poleg ases-mcnla za glasilo. John Coplč, tajnik. Duluth, Minn. Namenil sem se v kratkem opisati slavnost 142. letniee ameriške iiieodvisnosti, katero smo obhajali dne 4. julija tudi v našem mestu Duluthu. Ob 10. uri dopoldne se je pomikala po glavni ulici mesta velikanska parada z godbo na čelu, za godtl>o so moško korakali vojaki z blestečimi puškami 11:1 ramah, za vojaštvom je pa korakala velikanska množica ljudstva raznih narodnosti. Vsak narod je imel zraven ameriške zastave tudi svojo narodno zastavo. Izmed tujcev v paradi je Lilo največje števil«) Ita-Ijanov in za njiimi so sluii Grki. Slednji so tudi nosili napis: '"G5,000 Grkov v ameriški armadi." lies, krasna je bila parada,j toda žal mi je bilo. ker ni bilo Slovencev v tej paradi. Vzrok temu je bilo, da tukaj v velikem Duluthu Slovencev sploh ni. Slovenci v našem mestu živijo v New Duluthu in Gary in so se tam brez dvoma vdeležili parade ter .s tem so pokazali naši novi domovini, da tudi mi Slovenci ljubimo našo novo domovino iz dna svojega srca. Dne 4. julija smo praznovali neodvisnost Združenih držav in tukajšnjega ljudstva. Prišel bo pa čas, ko bomo obhajali neodvisnost vseh narodov, kateri vzdihujejo pod tujim jarmom že stoletja. Za to neodvisnost vseh trpečih narodov se ravno zidaj bojujejo zavezniki iai Združene države Amerike. Kadar bomo obhajali to neodvisnost, tisti Čars bomo tudi obhajali neodvisnost naših bratov Slovencev onkraj morja, kajti tisti čas bo zasijalo soluce tudi Slovencem, ki že stoletja umirajo pod habsburškim jarmom. Torej, dragi mi Slovenci po širni Ameriki, vojna Združenih držav je tudi naša vojna in vsled tega je naša sveita in patrijoitična dolžnost, da podpiramo Združene države v sedanji vojni finančno iu j duševno. Vsi ne moremo iti na bojno polje v Francijo, kajti podpirati moramo naše družine. Pod-,-piramo pa lahko Združene države s tem. da pridno delamo v rndni-, kili, tovarnah, in kjer se producira ter izdeluje muinicija za našo dr-. žavo in zaveznike, nadalje, dui kupujemo Liberty bonde. vojno-va r-čevalne znamke in darujemo za Ameriški Rdeči Križ. Zatorej, rojaki. kateri še niste kupili vojno-; varčnih znamk, kupite jih takoj • iu s tem boste pripomogli Združenim državam do hitrejše zmage. + ■ I— ■ ■ - « ■- ♦ Telefon urada: Con rt :M5S» Telefon na domu: Neville 1*7(1 K. j F. A. BOGADEK, ( ATTORNEY AT LAW | VRHOVNI ODVETNIK NAHoPNK HRVATSKE ZAJEDNICE 1 193 Bakewell BniMin*. [ r vogal Diamond in Grant Kts., PITTSBURGH, PA. 1 Nasproti Court House. . , f Pozdravljam vse rojake in re- p jakinje po širni Ameriki. i i Frank I.o*ishin. v « Brackenridge, Pa. Delavske razmere so precej «lo- ^ jhre in tucR plača je prtvej dobra. z najnižja je Dela se noč in!11 j'fta.n. ali vseeno sem ne svetujem j" nobenemu hoditi, ker se tukaj ne v more boarda dobiti. Vstanovili sm»» pečlarski klub. ki pa šteje sa-IT mo dva čhmn. Ako bi bila kakšna stara pečlarica, naj se nam javi.jj Pozdrav celemu žalostnemu peč-i larskemu stanu. I Kupite novo čr-i1, 1 % nil o. < »p. uredil.) •Tos iVusmeli. P»ox 20}>. j" _!_ 1 Naznanila Iz urada društva "Orel" št. !>(> JSK.J. v New Torku se naznanja vsem članom in članicam omenjenega društva, da s«> polletne seje 1 radi >.;i«jš'cov ne i>o 1 nzii>is;i!(». Po-'j . t«»1 j» glasila -1 >K.I. se vabi vmv [članstvo društva "Orel", da sej 1 vdeležite v soboto dne 'JO. julija! I ob S. uri zvečer polletne seje v j j društveni dvorani. Ker so jako!: 'važne reči ia dnevnem r«du, sic!i • prošeni \s-j brez izjeme, ua se 1. 1 >< j« za gotovo vdeležite. Neopra- i vičena odsotnost se kaznuje z s]. Z Jiratskiui pozdravom Valenitin Orehek, t.ijnik. , Društvo sv. Jožeta št. 52 JSKJ. v .Mineralu. Kansas, je sklonilo, da vsak enakopravni č.lan in čla-nica plača 5-tembra. To se in pa že zategadel naznanil, ker morebiti eden aili . drugi lažje plača sedaj kot pa po-^ z:i<-je. Nek'ateri člani dolgujejo za glasilo že eno leto. zatorej jih prosim. da mi pošljejo, ker dmštvo je tudi zanje moralo plačati. Oljčnem prosim cenjene člane, da bolj red-' 110 plačiijejo svoje asesmente. ker 1 lahko i>rideni v zadrego. Gl. taj-1 nik mi pošlje račun asesmenta zt.i svoto $1.">4. jaz pa dobim samo :;to dolarjev in petindvajsetega j" treba denar poslati na gl. urad. 1 Torej kaj hočem storiti, v žep moram poseči ter doplačati, kolikor manjka ; kadar pa ni nič v žepu. • nič v blagajni, mi pa ne preostane " drugega kakor suspenuacija. Zatorej prosim člane, diuKla. Vsakdo naj si! '* predoči. da bo nekoč narod v sta-a rem kraju tudi od nas zahteval na-čime. koliko -smo storili z i pospe-šitev naše sk.ipne boi*be in koliko J smo dop.rinesii za priborrit«'\ boljši-l" bodfw-in>sti. Cilj. katcre»sfa si je po-'• «tavil ••• lokupen naš narod, bo mesece. Z ameriško armado ob Marni, t 17. julija. — Ko se odpošilja t<» . poročilo, se ni na delu fronte, ka- • tero drže ameriške čete n Č iz-. premen ilo. I Boji ob Marni se nadaljujejo iu > ob «'cli črti so artilerijski boji ze- • lo 1 juti. Pariz, Francija, 17. julija. — - "Ožalujemo* da ob tej priliki m. " moremo slediti navodilom naših . mojstrov Francozov, toda naša ' ameriška zastava se je morala u- - makniti. To je neznosno in uolje--:den naših vojakov ne more razo Imeti, zakaj se jih ni*vprašalo, da store vse potrebno za zopet no izboljšanje položaja, ki je poniže-valen za nas in nesprejemljiv za čast naše dežele. Zato prehajamo k protinapadu." To povelje je izdal ameriški ge-nearl, ki poveljuje ameriški armadi ob Marni. v pondeljek popob • dne, ko se je Nemcem posrečilo • potisniti Amerikanee nazaj proti - Conde-en-Brie. Francoski poveljnik je obvestil ; ameriškega generala, da pričet m II nemški uspehi ne bi imeli nikake-jga vpliva na usodo bitke; da sel smatra za pravilno, da s0 se ameriške čete po hudem boju počasi umaknile in da se ni pričakovalo. I da bi takoj vprizorile protinapad. II Rekel je, da hi se bij protinapad - lah ko nekol.ko od godil brez vsake I rizike in bi bilo bolje, ako bi se dovolilo Amerikanceni eno uro po- " čitka. Takoj potem, ko je ameriški ge- - neral objavil omenjeno povelje, so Amerikanci vprizorili protina. r -pad in večiaia izgubljenega ozem-lj je bila zopet pridobljena. » Vrnitev ladij. 1 -- Amsterdam, Nizozemsko, 17. jn-— V dobro poučenih krogih se zagotavlja, da vlada Združenih '•j držav razpravlja o tem, da bi vr-'jiiila nazaj nekaj nizozemskih la-e.dij. katere je zaplenila pred neka--1 terimi meseci^Zatrjuje se. ,|a Zdr. - državam ni treba obdržati nizo- - zemskih ladij, ker jih doma zgradi velika množina. k------------ P'»d bi izvedel za mojo prijatelje JOŽKFA ZORZI T. podoma«*e Valentinov. A ANI. ZA KONCFT, in JOŽKF A SAMiC. vsi iz Ve j drijana iz Hard pri Gorice na| Primorskem. Prosim cenjene ro-j i- jake, če kdo ve za njih naslov' i naj mi ga naznani, ako pa či-j ta jo ta oglas, naj se mi sami o-j t. glasijo. — Michael Znidaršie,-Camp 45. Cheat Bridge, W. Va.f (18-20—7) 1 Nova moč, novo zdravje, v. nova čista kri, i ^ satrl^c^te. | Ak<» iuiate sIuIk* živce, imate b«»lefl-; no v žclmlcu iu v l«' st«> slahi, jizerpiuii. ne morete spati, ako se vam zapira, niimit«' «I<>l.r«*ca teka. ak«» tr-. 1 »ii«- zaradi n»'!ir«'havi-. akn iinaO« l>«.'<'-|rine v kri/ii. ako vas ]>ogosto boli ^la-,Iva. ako je vaša kri pokvarjena, ruvista, nikar ne ir«i-it«» »lennrja za z«lravila. |katerli n«> poznate, temveč pošljite nam , v jiisimi naslov in mi vam Itomo z |oliratiu\ ]><»ši«> povsem zastonj in brez j vsake obveznosti <»<1 vaše strani i install , naše ]mi]x>1iio i/, čistili, /.tlravih.ib trav ' sestarljeim prirmlno z«lravtlo j JUVITO. 1 Naslov: .ITMTo LAP.OlIATOttT, Smith Ilill I'm neb ."i. PlTTSBI'm III, i rA. V POJASNILO. Dr. J. Grnhek nam je poslal sle-' tleče: I Pred pnr tedni -«mh poiiii.tosma (zavrnil i/.pla« ih». katerega .je | • m i -"j pisal dr. A. Matijaea v folietu. "j 111. Za1»*tn sem se v tej za 11"\ T • ibr■-nil na dr. K \V. Piogeiibanm« •preiWdnii'.a .\ledieal Stat" l'.oar«l of Illinois. ) j Ods-tavek njegovega pi^ina. ki mi ga je poslal v odgovor, s«-( 'j-lasi : j Dr. \. Matijaea i/ Jolieta ima _ dovoljenje od državneivi zdi'a\-.. f-tvt nega urada, da >ii'" ;draviti bojne ljudi brez uporabe zdravil trr brez operacij. 11 d. Grahek. M. D. ŽETEV. i -— spiral J. Lavrič. , Cez bojim ravan I, liili smrt ;1 v nerazsežno dalj. I:i pri frči do prvegai junaka: t . ''Kdo doma nate čaka 'Otroci in žena." In p'ihvi do drugega junaka: '"K«!«i t< objokuje?" 0 "Mati oslabljena.7' Iu prifrči :'» SSPZ. dne 14. julija PMS j je bilo sklenjmio. tla se povabi vs-i j ostala društva v Homer City ter p tudi nečlane, sploh vse šlo,vence in brate llrvate. da bi vsi brez raz-ločka j>risli v nedeljo dne 21. julija 10'-s ob 2. uri popoldne v ita-ljansko Arbamko dvorano, ker ; ravno ta čas se oblržav:i redna mesečna seja društva štev. J"') SNIM. i\««t je ž«' bilo enkrat omenjeno na eni prejšnjih s«*j tega društva, imamo ia čas dvorano na razpolago. ri-ili čim pre i do za vjklj»n*l a, ki b«» nam in drugim v rjpono«. Torej, dragi Sloven«* m 1 brat Hrvat, ne pozabi priti na se-r>-|j° v ivnleijo 21. julija ob 2. uri cjpopoldne v Arbnnko dvorano v a.' Junkentou. Odbor. 1 (17-1S—7) ■pil , pip . ■•../ -s" -7J' ■ ■. * '■^mhhhhHHHH^^^^ Section 2, Pages 5 -12 i GLAS NARODA j Drugi del, stran 5 -12 I - ^ — ..t.. " GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE #......—.......................................I NEW YORK, THURSDAY, JULY 18, 1918. — ČETRTEK. 18. JULIJA, 1018. SLAVA JUGOSLOVANSKI KATOLIŠKI JEDNOTI! ■■ Kakor skala stojiš danes, velika, močna, nepremagljiva. Podobna si drevesu z mnogo-bi *o,jnimi vejami, podobna si čistemu viru, podobna si domu, katerega ni mogoče porušiti. Zdiš se nam k«»t mladenka, vsa sveža, čista in v polni krasoti. Zdiš se nam kot mati, radodarna in dobrosrčna mati s voj i in otrokom. Nepremagljiva si. — Zakaj onega, kar se je rodilo iz čistega srea. iz vroče in poštene želje, ni mogoče premagati. Iz malih, malenkostnih pričetkov je vklila veji-Ker je bila šibka in vitka, je vihar ni zlomil. — V klonil jo j<> sieer večkrat, da, neštetokrat, pa se je vedno zravnala. In vajena nezgod in viharjev je vz-rasla v drevo. Košato drevo, ki širi daleč naokoli svoje veje. v katerega blagodejni senei rad vsakdo počiva. Truden in mučen in žejen popotnik se potika po pusiinji. Utrujenost ga že premaguje, glej ga, opolzka se, padel bo in se zgrudil za vedno. Toda kaj je tam l Vrelee žive vode ? — S težavo se privleče do studenea. — In glej! Požirek vode ga je oživel, dal mu je. novih moči in ga okrepil za dolgo potovanje. Zbrali so se zidarji ter sklenili sezidati dom sebi in svojim potomcem. In ker je bil ta dom namenjen za njih same ter za one, katere ljubijo, je jasno, da so zidali temeljito in vstrajno. Za tujca bi nikdar ne zidali tako. Zidali so zase, in zato je dom tako trden in tako močan ter stoječ na tako trdnem temelju, da ga ni mogoee izpod kopati. Iz male deklice se razvije mladenka. Dvajsetletna mladenka je najlepši božji stvor. Srce vzdrgeta vsakemu, katerega osreči s svojim pogledom. Svetu ne kraljujejo niti kralji niti cesarji. Kraljuje mu mati. V besedi mati je izraženo vse, kar premore svet lepega. A' besedi mati so izražena vsa plemenita čustva. Nikomur na svetu ni mogoče prekosili materinske požrtvovalnosti, materinske dobrote in dobrosrčnosti. • • • Jugoslovanska Katoliška Jednota je naša skala. Dokler bomo na nji, nas ne more doseči pogubonosno valovje. Jednota je drevo, v katerega senci se zbiramo utrujeni k počitku, da naberemo novih sil novo Jednota je vrelec, ki nas okrepčuje, ko ginemo utrujeni in potrebni okrepčila. « Jednota je nas prostran dom, v katerem smo vsi bratje z enakimi pravicami in dolžnostmi. Kdorkoli si je še poiskal zavetja pod to streho, je bil ljubeznji-vo sprejet in pogoščen. Nikjer se človek ne počuti tako dobro kakor pri svojih, nobena tla niso tako ljuba kakor domača tla, nikjer ni bolj zadovoljen kakor v očetovi hiši. Jednota je zdaj mladenka v najlepšem cvetu svoje mladosti. Vsak se poželjivo ozira za njo, vsak ji hoče prisrčno stisniti roko, katero tako prijazno nudi drugemu za drugim. Jednota je naša mati. Dobra, ljubeznjiva in usmiljena mati. In kje bomo iskali tolažbeSn pomoči, če je ne bomo pri materi i — Se nikdo ni odšel od dobre matere praznih rok, četudi si je morala izžeti svoje srce in-ga napojiti z lastno srčno krvjo. Vse to nam je Jugoslovanska Katoliška Jednota. Zavedajmo se torej njenih dobrot, vpoštevaj-mo njeno usmiljenje in radodarnost ter proslavimo, dostojno dvajdesetletnico njenega obstanka. Dvajset let je primeroma kratko razdobje. <1e se pa pomisli dvajset let težkega in napornega dela, dvajset let truda in težav, je to dolga, dolga doba.« Takoj, ko so se začeli naseljevati Slovenci v A-meriko, so živo občutili potrebo podpornih društev. Navezani so bili povečini sami nase in vsled tega za-hrepeneli po vezi, ki bi jih tesnejše združila. ('e je bilo ie par rojakov skupaj, so vstanovili društvo, x^laeevali svoje mesečne prispevke tev Uo štva ne morejo dobro uspevati ter da je razen glavne tako zavarovali za slučaj bolezni in nesreče. Kmalo so se pa prepričali, da posamezna dru-potrebe, organizirati članstvo, tudi velika potreba, namreč organizirati društva. S tem zavzame organizacija večji iu šijrši pomen, f lani so neposredno podrejeni društvom, društva pa neposredno podrejena Jednoti. Vez postane potemtakem torej tesnejša, vzajemno delovanje obširnejše in uspešueiše. Sodeč po današnjih rezultatih, moramo pripo-znati, in mora pripoznati vsakdo, ki ljubi resnico, da je bila J. S. K. Jednota zgrajena na dobrem temelju ter da so konvencije, ki so se vršile od časa do časa, popravile večino nedostatkov, katerih vstanovitelji Jednote bodisi niso vpoštevali, bodisi niso bili pripravljeni nanje. Glavni namen J. S. K. Jednote je podpirati svoje člane v bolezni ter dedičem — vdovam in sirotam — članov deliti posmrtnino. To svojo glavno nalogo je Jednota vestno izpolnjevala od prvega pričetka pa do današnjega dne. — Mislimo, da ga ni, ki bi se mogel pritožiti, da ni dobil onega, do česar je bil upravičen. Vse podpore, po-škodnine in smrtnine je izplačevala vestno, in kar je glavna stvar — točno ter ob pravem času. Iz raznih poročil in računov je razvidno, koliko tisočakov je dala na razpolago bolnim in ponesrečenim, in koliko srnrtnin je plačala dedičem umrlih. To so tisočaki in tisočaki, spravljeni skupaj z malimi mesečnimi prispevki, katere je vsak z lahkoto plačeval, razen če ni bil v hudi stiski in potrebi. < e je bila res huda stiska in potreba, je Jednota ra-dovoljno nekoliko počakala, česar bi najbrž e ne storila nobena tuja organizacija. Druga naloga J. S. K. Jednote je buditi narodno zavest med svojim članstvom. To je njeno kulturno delo, in tudi na uspehe, katere je dosegla na tem polju, je lahko ponosna. Brez tako velike organizacije bi se naši ljudje že par let po svojem prihodu v novo domovino izgubili ter vto-nili v morju tujine. Veliko jih je, katerim je ravno zavest, da so člani slovenske Jednote, branila odpovedati se za vselej svojemu narodu. Tudi njen mladinski oddelek je velikega vzgoje-valnega pomena. V Ameriki ponavadi že druge generacija naših ljudi pozabi svoj materini jezik. 0e so pa otroci člani slovenske organizacije ter se zavedajo koristi, katero dobivajo od nje, bodo slovenski jezik in slovenske navade ravno tako spoštovali kot pa ameriške navade in ameriški jezik. Največjega pomena je pa, ker je Jednota naša, ter je ena največjih naših podpornih organizacij. Na svojo lastnino je lahko ponosna. Čim lepša je lastnina, temvečji naj bo ta ponos. Ob dvajsetletnici naše J. S. K. Jednote, ob dvaj-sctletniei trudapolnega dela, trpljenja in napora se vsi vstanovitelji , glavni uradniki, društveni uradniki in člani s ponosom oziramo na uspeh, ki je prekosil marsikatero pričakovanje. To naj bo dan počitka in proslave. Naslednjega dne pa znova na delo, s povečano silo, s podvojenimi močmi. Vsak izmed tisočerih članov mora biti delavec, vstrajen in neustrašen delavec za proevit in napredek Jednote.____\ Temeljita in obilna setev nam bo rodila obilen sad, katerega bomo enkrat vsi deležni! r_Page 6 __ GLAS NARODA, 18. JTL., 1918___ Kratka zgodovina in dopisi raznih društev J. S. K. J. ' DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA J. S. S. J., ŠTV. 1 V ELY, MINN. - * t •s - - •-_ • Društvo sv. Cirila in Metoda > štev. 1, v Ely, Minn. j V Združenih državah amerišhih j je ljudstvo zaposljeno manj ali i' a im"- pri nevarnih delih in je vsled I lega zadela marsikaterega j * ra. bodisi bolezen ali je bil pobit !•■ a ruiiiiikih. Ljudstvo je izpreVi-dHo. »In M> nit ra bolne rojake pod- ' pirati. Ztu- sli so se skupaj jn vsta '' jiovili društvo sv. Cirila in Moto-1 da 1."». avgusta 1 v Ely, .Minn. * To društvo j«- hapredoval o kot sa- 1 mostojno pet 1« t, iu prva pravila, katera je imelo društvo, bila i' tiskana v starem kraju v Xovcra : M,na Dolenjskem. ker takrat! še nismo imeli nobene slovenske) tiskarne v Združenih državah.! Društven«" r»-galije in kap«1 je, društvo kupilo na Dunaju. Pri ustanovitvi j** društvo štHo 12"> članov. Csfanovniki društva in obenem prvi uradniki so bili: Anton Heg-i h-r. predsednik. Marko Pluth. pod- j predsednik, Ignac Tancig, I. taj- . nik. Ivan Bartol, blagajnik, kti.jiz- ■ ni otlbor: Jožef Agnich. Jožef Smuk. Fr. Arko; bolniški odbor: Ivan Ščnrk, Jakob Majerle, Mat. Malcrič, Maršal. Ivan Pakiž. Pristopila je še mnogo članov k društvu sv. Cirila in Metoda, kateri še sedaj živijo iu so bili ustanovniki: Matija Agnič. Stef. j Agnie. Ivan Oovže. .Tožef Skala. Tvan Prešeren. Štefan Bauovec.; Ivan Butala, Nick Matetič. .Turij Barič, Anton Hočevar, Fr. Lozar.! Po preteku ."» let se je ustanovila Kranjsko-Slov. Kat. Jednota. Društvo je pristopilo k t »j Jednoti in ! je imelo št<»v. <>. Društvo sv. Cirila in Metoda jej ostalo |»ri tej Jednoti skozi 4 leta. Leta 1898 na konvenciji v Pueblo. Colo, se radi več stvari delegat.je niso sporazumeli in ko so ti možje prišli s zborovanja, so sklicali iz- V . I vanredno s*'jo ter razložili zadev* i Na konvenciji .j'* društvo sv. Ci-I rila in Metoda št. 1 in dr. Srea I Jezusovega št. 2 ustanovili 1K. ju-j li ja 1 sf)s v Ely. Minn. Jugoslovan-1 sko Katoliško .Tednoto. Prvi glavni odbor J. S. K. J. so: bili s-bde-i ; predsednik : Joseph' Agnie. podpredsednik: Juri j Kot-ze, I. tajnik: Ivan (lovže, II. taj-j nik: Štefan Bit novec, blagajnik: j Matija Agnie. Od začetka, ko je društvo od-j stopilo od K. S. K. J. ji' imelo bolj slabe čase: Društvo je imelo več smrtnih slučajev. Tu je bilo potreba plačati, a blagajne ni bilo. toda člani društva sv. Cirila in Metoda so se obvezali, da bodo vse plačali, ('•■ravno so plačevali po 4 dolarje na ne-see. se društve-niki niso vstrašili tega, pač pa so ostali kot skala trdno skupaj in pomagali bolnim sobratom in sorodnikom umrlih, da so ohranili J. S. K. J. Zatorej je društvo sv. Cirila in Metoda po vs«»j pravici korenina J. S. K. J. s sedežem v Ely, Minn. Društveni iu Jednotino gla-ilo je bilo že takrat CJlas Naroda, kakor ji* še sedaj. J. S. K. J. j * Mr. Kr. Sakser napravil mnogo uslug. On se je mnogo trudil. daj je obstala J. S. K. J. in deloval v I Olas Naroda skoro zastonj. Društvo sv. Cirila in Metoda, korenina Jednote. je še sedaj v dobrem stanu in ima šo sedaj mnogo ustanovnikov Jednote pal svojim okriljem, kateri so vsi zdravi. Društvo šteje danes 1 ~>0 enakopravnih članov in članic in 7."» žfiiisk. Ker je v današnjih razmerah težko dobiti novih članov, ker ne pridejo v« iz starega kraja, si je društvo zopet vsadilo korenino, to je Otroški oddelek. V otročjem oddelku imamo 220 pirok kar dokazuje, da bode dru- štvo še obstajalo v zanaprej, čeravno ž** obstoji 20 let. Pregovor pravi: lz malega rast« veliko, ta-i ko bodo tudi iz otrok postali do-jiiri društveni sobratje. t Odbor za leto 191S društva sv. j Cirila in Metoda št. 1. -T. S. K. .T. je sledeči: Predsednik: Jožef Sprajear. 'podpredsednik : Kr. Jerič. T. taj-hiik: Jožef A. Mertel, 11. tajnik: \'e ne«*l Kuke<4, tajnik otročjega oddelka: Matevž Zgone, blagajnik: Fr. Za v< rl.' Nadzorni odbor: Math. Mušič, i IV. Pešelj in Maks Levstik. Redar Ivan Sejma, zastavonoša Jos. M. Mutvieh in Štefan Banovec ml. j Porotniki: Štefan Banovec, st.. ■ Marko Hočevar. Ban George. Pozdrav vsem čilateljem in ela-: iioin in članieam J. S. K. .T. in vsi (naprej za napredek J. S. K. J. vam kliče Joseph A. Mertel, 1. tajnik društva sv. C. in Metoda štev. 1. J. S. K. J. I Društvo Sv. Srca Jezusa št. 2, v Ely, Minn. Ko obhajamo 20-letnico naše slavne J. S. K. .Te«lnot", veže nas dolžnost, da se ozremo v njeno preteklost ter si malo bolj natanko ogledamo nje delovanje in napredek v pretečenili 20 letih i Ker je pa naše društvo direkt-j no sodelovalo oziroma z društvom Sv. Cirila in Metoda skupaj ustanovilo to Jednoto. zato se mi zdi potrebno, da se ob 20-letnici naše slavne J. S. K. Jednote spo-' minjamo tudi vstanoviteljev -J. S. K. Jednite. Društvo Sv. Srca Jezusa št. 2 ! je bilo ustanovljeno leta 1S04. in I je pripadalo k Narodnemu Slovenskemu Spolku. Po dveh letih svojega obstanka se je društvo zaradi nesporazuma jir.e.l elani razcepilo in z veliko večino članov pristopilo k K. S. K. Jed not i. Po nekako 2 letih, ko je bila prva konvencija, odkar je naše [društvo pristopilo k K. S. K. Jetl-jnoti in sieer v Pueblo, Colo, so bili delegati našega društva in tudi vee drugih društev prisiljeni za-' pust it i konvencijo. Na konvenešji I so namreč zahtevali nekateri delegati, da se mora naložiti na člane v Minnesoti po 2."»c. več ases-menta kakor na druge člane. To svojo zahtevo so utemeljevali k tem, da so rekli, da so v Minnesoti tako slabe delavske razmere; da je povišanje asestnenta absolutno potrebno. Da, celo nek duhovni vodja se je tako pozabil, da je imenoval naše delo v Minnesoti mesnico. Ko so se delegati povrnili s konvencije. so poročali svojim članom, kaj mislijo storiti na konvenciji. Ker članom, samoposebi umevno. tako početje ni ugajalo, so sklenili odstopiti od K. S. K. Jed-, note. Ko so sklenili, da odstopijo od K. S. K. Jednote. so se člani, našega društva in Cirila in Metoda zedinili in vstanovili svojo Jednoto t. i. -1. S. K. .Tednoto katere i dvajsetletnico obstanka obhajamo i letos. Tako bi bila na kratko povedana zgodovina društva Sv. Srea Jezusa št. 2 in pravi vzrok ustanovitve J. S. K. Jednote. Sedaj je potreba da si nakratko ogledamo > novoustanovljeno -T. S. K. Jednoto ob času, ko je bila ustanovljena in v kakšnem stanju se nahaja se-, daj po 20. letih svojega obstanka. J. S. K. Jednota je štela ob ča- ■ su. ko je bila ustanovljena, okoli . 500 članov. j j Blagajna J. S. K. Jednote je bil I zadnji asesinent članov, pri tem pa je po kratki dobf svojega ob- stanka imela izplačati 7 posmrt-' nin. i Smrtnina je bila takrat $800, j bolniška podpora $20. Asesment: na člana pa zaradi zgoraj imeno-j vanih razmer do sf'3. •T. S. H. Jednota pa vsled visokega asesmenta ni imela uikakih sitnosti pri svojih članih; kajti člani so radovoljno plačevali asesment, ker uverjeni so bili. da v slogi je napredek zasiguran: ako-ravno mora prestati velike težko-če. — Po kratki dobi so se pridružila še društva iz sosednjih mest. in tako je rastla J. S. K. Jednota v članih kakor tudi v blagajni, tako da danes šteje skoro 7000 članov in ima čez $2.~>0.000 premoženja, d asi ravno plačuje $30 bolniške podpore in od $2fK) do $1;>00 smrt-nine. i S ponosotn se oziramo na napredek naše slavne J. S. K. Jednote ter ji želimo, da bi v bodoče še bolj napred^ala, naj si bode gle- • de članov, kakor tudi blagajne! »tako. da bo, predno bomo prazno-i 'vali 25-letnieo njenega obstanka. i ' solventna. j Clanom-vstanoviteljem pa kliče- !nio na tem mestu: Bog Vas živi še | ° I mnoga leta! Sobratski pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jed not". Anton Poljanec, tajnik. Društvo Sv. Barbare štev. 3, v La Salle 111. Društvo sv. Barbare štev. 3 .T. R. K. -T. je bilo ustanovljeno 18. avgust" 1S9S. Ob ustanovitvi je imelo društvo 13 članov. Ustanovniki so bili sledeči: ^bit- Komp, predsednik, Daniel Badovinae, tajnik. Anton Dežman, blagajnik. Mat. Ilribernik. zastopnik. Društvo si je izvolilo za svojo zaščit n ieo sv. Barbaro, ker je bila večina članov premogarjev. kojim je varuhinja sv. Barbara. V pri- 'četku je šlo društvu in Jednoti i i.iako trdo, ker je bilo prvo leto tjako veliko smrtnih slučajev v !primeri s številom jednotinih članov. Asesment i so bili veliki nekoliko mesecev, večji kot danes, ali i • kljub zelo slabim časom smo vstra-jali. Prvi član društva. Mihael Hri- j ■ bernik, je umrl že 3 mesece p«! ;vstanovitvi društva in Jednote.: Jednota je izplačala smrtnino za , vsakega umrlega člana(i<*oj, ka-,kor ti^ii bolniško podporo točno i razen za enega, zaradi ovir v vojnem času, kojega sorodniki inojro-če še žive v stari domovini. Koliko solz je obrisala s tem Jednota za- • , nuščenim vdovam in otrokom! | (Cast in slava vstanovnikom naše j J. S. K. J. \ j Danes šteje naše društvo .113 članov in članic, in nekaj jih je v j Jotroškem oddelku. Nazadovali Hi-1 j smo. napredovali pa tudi ne veliko j zadnjih 10 let; vendar pa stojimo ' trdno kljub vsem hud*_a zapre- ..... ................................................1......— TifV i-jfcJt^iii......... TT -r- V J r ANOVITELJI J. S. K. JEDNOTE S i c -♦--I ] 1 Med vstanovitelji Jugoslovanske Ratoliške i I . ] Jednote se mora v prvi vrsti omeniti sledeče I j rojake: • • , 1 G. JOHX OOUZE, sedanji predsednik nad- | zornega odbora Jednote, ki opravlja ta urad | j Jednote 19 let, ter lastuje svojo trgovino na Elv. p Ci. JOŽEF AGNICil, kateri je bil prvi pred- I sodnik Jednoto in ki se sedaj stanuje na Elv. (I. STE FAX BANOVEC, kateri je bil par j let pomožni tajnik Jednoto, in ki je še sedaj ak- | 1 liven in vreden elan Jednote. G. JOŽEF SKALA, eden izmed najstaroj- p J šili trgovcev na Ely, ki še sedaj uspešno vodi j | svojo trgovino. * i ' G. GEORGE KOTZE, ki je bil prvi pod- j I predsednik Jednote in jo sedaj elan društva na I Evelotli, Minn., ter lastnik lepe trgovine. I G. JOŽEF MANTEL, ki je bil večkrat ura- J i dnik pri društvu in delegat na zborovanjih Jo- I dnoto, in ima'sedaj dobro idooo trgovino z želez- J ^ n i no na Elv. I I CJ. ŠTEFAN AGNICH jo bil prvi blagajnik | j Jednoto in še sedaj uspešno deluje na društvo-nem polju in v svoji trgovini. G. JOHN PSESHEREN, ki še vedno z mla- J deuiško navdušenostjo deluje za razvoj Jednote I I ter živi na Elv, Mirni. G. FRANK SAKRER. lastnik "Glas Nam- 1 da", ki je tudi veliko pripomogel k razvitku Je- j dnoto. Nadalje so sledeei rojaki: Jožef Smuk, .Tolni i Ka])soli. John Prijatelj, Jolin Lovshin, John 1 j Globokar, John Pakiž, John J>ai'tol in John | Raueh. Vsi imenovani so bili aktivni vstanovite- i Iji in jim gredo tudi zaslugo za njih uspehe. Izmed vstanoviteljev Jednote so umrli sle- | dee i rojaki: JOHN ILVBJAN, večletni predsednik Je- 9 | dnoto. i JOŽEF PEZDERTZ, večletni predsednik S I Jednote. v I I GEORGE STEPAN, ed< 'n izmed prvih nad- g 1 zornikosr Jednote. MATIJA AGNICII, prvi blagajnik Jedno- 1 to. Blag jim spomin! j i kam. Društvo je imelo hudo ' izkušnjo takoj po vstanovitvi. zadnjo pa po zatlnji konv»'n«'iji • jjednote. i£ezu!lat je l-il najboljši i za staro društvo, ker s<*daj vlada' j »air in sporazum med čiani. k;ikor i že leta. prej ne. !< Za prvo slov. eerkev sv. Roka v |La Salle, Hi. je društvo kupilo i.-p ; k>|» sv. Barbare in orgije, za s"d:i j no novo krasno cerkev, ki bode blagoslovljena v kratkem, je pa' društvo kupilo krasno okno za $1 00. To je dokaz, d:: < lanstvo j društva preveja kat. vrski duh. Xa t. j podlagi je bilo tudi vsta-inovljeno z Jednoto vred. 1 Naši i slavna -1. S. K. .1. je kina-. Mu po vstanovitvi inu la finančno i krizo, prestala jo je pa imenitno, i , >edaj ttb 20-letnici njenega oli-stanka ima Jednota pa moralno ! zavest, katero upamo in smo pre-j ipvieani da bo tudi zanaprej častno j jv. -ft.žefa so ,spada.i večinoma v-ii 1 ti stanuj-.e« j iSlovenei in Hrvati, in leta !>*•!)! j so si postavili prvo leser.o cerkev. i;Ker j" naselbina lr.-.Ma s si jvstano'Ti še dr:» o.i lastni božji liram. Kavno v tem časti se je vsiiiuovila Jugo-Sto* anskri Katoliška -lednota. in S;.»venci s<» uvideli potrebo še eiieg;i ili izvoljeni prvi uradniki .lni-štva: Ivan Stajer predsednik, ^latt. Zunich. podju-edseduik. Aru. (irziti. I. tajnik. Matt. Kobe. II. tajnik. Mihael Sunicb, blagajnik, pj^i odborniki so bili sledeči: i-Iacoh Sprajear, -lobu Jerman, Pe-1er Mavrin. Stefan Lakner. .lohn ! Zunich, .lohn Sprajear, Tvan R. Stukelj iu .John Križan. Omenjeni prvi uradniki društva in ustanovitelji so se trudili in iagitirala za društvo, zakar jim I izrekam v imenu društva presrčno ' zahvalo. S vest i si koristi, dohajajoče jim jod društva i" -1. S. Jednote. so : pristopali rojaki v ohilem številu, j tako da je doseglo društvo lepo j Število 243 članov in 110 članic. ! Nastala j<- doba, ko smo Calumet-jčani lahko z ponosom r<'kii. da I imamo največje društvo v celi ! Jednoti. i j Tako smo živeli mirno in zado-; voljno in blagoslov božji je bil med nami. Dasi smo večinoma 1r-| do delali, se je kazal povsod na-; predek. j Toda prišlo je drugače. Začeli so se zbirati temni oblaki tudi nad 'nami. Prva nesreča je bila dne 8. j dee. 1902. ko se j-* nam vnela oko-[lu enajste ur«' dopoldne, tačas še J lesena cerkev. Zgorela je do tal z j vso notranjščino in to tako natrlo. 'da fi tačas ni naš župnik Rev. j Marko Pakiž še najuotrebneje ob-jlcke mogel rešiti. Nadalje so pri-j čeli prihajati med nas tudi razni 'agitatorji delavskih unij in posle-'dice so bile: prepir, stavka, in so-jvraštvo med narodom. Pri d rušt-|vu sv. Cirila in Metoda sta nastali ;«lve slranki. kar je povzročilo pa-ilei* števila članstva na 1<>2 članov j in :»000 bolniške in nd-j škodninske podpore in posebej še smrtnim' oziroma za kolikor je I kdor zavarovan. Člani vedo to tti-jdi ceniti, zato vedno delajo da 'društvo napreduje po številu članov. kakor tudi v gmotnem ozim. ter redno obiskujejo mesečne sej«' ki se vrše v slovenski cerkveni dvorani v pritličju. Pri novi Slovenski cerkvi sv. Jo- s žefa si je postavilo društvo trajen spomenik. Ko so razna tukajšnja slovenska društva tekmovala ine«l seboj, ka j bi storila v pr'«l cerkve, se je društvo sv. Cirila in Metoda odločilo da kupi kameniti sohi slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda v eeznaravni velikosti, ki pa bosta oznanovale še poznim ro-(lovom. m o^mrtnin: | vwp. resnično smo -prejeli !j v kratkem ensu za spomin. S'-st» r samih za stnrtnino, j imamo Jo/daj trinajst g niožkih >e<»ideset n št;ri. |j deee štirdes.t petnaKt. t! . Enkrat je le .'-.i> napočil, . p da se j;i\ Iio jo easti, § vs" H.isestre. v>i sob rat i Ji skupaj od vseh strani. I Torej wi j{.it en proslavi i g! f• i eiiom« mbne slavnosti. !£, p - fc, vsi na (dan. kar v njenem varstvu ji h brex skrbi lepo /iv;. I' L veselo ji zapojmo !v» navltišen slav««sj»ev, da s-- h > povsod i slišal in povsod dobil odmev. Enkrat naj bo čas v.-elja, pozabimo Vse skrbi. .. K lie: Jediinta. ž vi, vztrajaj! I ,, | povsod naj zndoui. Tebe naj Mogočni čuva * lj |i š * veliko vrsto b-t. i|i Ti ostala boš med nanii. £ |i dokler bo slovenski svet. n i Josip Krumar, 1; tajnik dr. št. 55, Leiiioiit, Pa i|| J^1? Eearl-'nvfrrr~'~rff^i^.-TTT - ^ZTT^^TTT.TTTti^Zili7^'. ..f.vl7.. -"TU;— RAZSTRELBA V PRIMERO, COLORADO, V LETU 1910. Pise Mr,tija Pogorele. | OB DVAJSETLETNICI. if if Svetla zarja zasvetila j|, in nastal je beli dan. 11 V novi zemlji sreče poln vsak slovenski je zemljan. ■ j Danes naj bo dan veselja lil vse naj zbere se povsod ijl kar je v zemlji tej slovanstva: | || Slave sini. Slave rod. 3 Dvajset let odšlo je v večnost jI izza prepomembnih dni ■|| ko so vrli borci naši ji stvori 1 i, kar zdaj živi. lj Res. težak ie bil začetek I - 1 If truda poln -iri potu : — I na dednoto kot je dane*, §i i i i . lah ko zremo brez sramu. 1 i f X' - • .\as ponos je naša mati ji „ _ if || članstvo j«* njen zvest otrok I, l)eh» njen«« pretežavno i|| naj pa blagoslovi liog ! |cj Ljubimo jo v<; kot mater! J Dolžni smo storiti to. Xa vzajemno delovanji; sj.pl j i biaženost nebo; In ljubezen naša čista I kot dragulj naj vedno bo, naše misli vse poštene. Ji čiste, kakor j,. zlato. 'i| Ti »led not a. širi krila f še nadaljnih dvajset let, ji ščiti /njimi rod naš borni, I da vsaj enkrat bo otet! I fvan V a roga. nadzornik J. S. K. J. | Iz urada JSKJ. na E'y. Minn. so mo naprosili, mi; nekoliko opišem strašno katastrofo, ki se je pripet Ia leta 1010 v Primero Colo. I »ne :tO. januarja b-t a 1910 —m slučajno obiskal naselbino v Pri-mero. < o I o. Povsod s«-!!! videl zil fit ve in vesele ljudi iti ono ne-ib'ljo >"!i! s slovenskimi rojaki pi-av dobro zabaval, 31. januarja sem -e odpravil po opravkih iz ipiselbine. Ko sem se nahajal pat milj vstran iz Primero na nekem mestu, j«- dvakrat znmolko za grmelo i/ zemlja se je stresla. Pozneje sem 'zvedel, kakšne strašne posledice je imtl ta polk I >e namreč da i.i ljudje kaj koristnega ne iz-vedeI . i Povedal sem, da prinašam nekemu rojaku poročilo, da mit je brat v bolnišnici. To je zadostovalo, * nakar sM me stražnik' spremili do neke slovenske hišo Rojakom sem potem v sloven skem jeziku povedal, kaj nameravajo v Trinidad, namreč vse žrtve skupaj pokopati. Tedaj pa se oglasi eden med njimi: — Saj sem vendar jaz tajnik — \o. potem j'' pa še boljše, — sem odvrnil. Pojdi tja in se pogovori in zahtevaj člane svojega društva, da jih bo društvu pokopalo. Tako se je tudi zgodil". Najprej snio jih pokopali sedein- SPOMENIK ŽETVAM. najst. Bili so člani raznih durštev hi med njimi tudi član JSKJ. katerega ime sem pa v naglici pozabil. Jaz sem vstrajal na stališču. da bi se vršil skupen po-> greh. dočim so bili nekateri mnenja, da l»i vsako društvo posebej pokopalo svoje mrliče. Slednjič hi me vseeno ubogali ter se pn korili mojeiiiu nasvetu. 3. februarja smo torej izročili mfteri zemlji 17 rojakov. — Jaz sem preskrbcl vse, kar sem, mogel da je i»il ta pogreb kolikor mogoče veličastven. s tem smo poka-7.ali tujerodcem. da ljubimo svoje rojake in da jih ne pustimo zakopavati kakor živino. Takoj zatem sem telefoniral v Pueblo -Rev. Cirilu Zupanu, ki je obvestil tudi druge rojake. Iz de-vetdesetmilj oddaljenega mesta Pirebla se jo vdeležilo vel" ko rojakov tega žalostnega izprevoda. Telefoniral sem tudi na druge strani, tako je bila vdeležba pri pogrebu precejšnja. Konzulat je poslal kot svojega zastopnika dr. fioričarja, ki je tudi govoril na grobu. Imel sem, mnogo truda iu o-pravka, da sem dopovedal dru. štvenikoni, da je naša dolžnost postavili spomenik nesrečnim žrtvam. Tudi sam sem nekoliko pri- speval. tako, dn se je nabralo o-krog 1,500 dolarjev. 31. januarja 1911, torej ravno ob obletnici, smo odkrili ta spo meni-k. Poleg spomenika so bili znaki številnih Jed not in Zve z. Te slavnosti se je vdeltžilo zopet mnogo rojakov iz Pneble. Slovenska godba, pevsko društvo Prešeren itd. O t/m bi se dalo mnogo pisati. toda mislim, da je l? zadostovalo. — Zadnje leto je bila zopet razstrelim v Hastings, Colo. Do štirideset naših rojaov počiva ob onih v Primero. Colo. Tudi pri tej razstrelbi s<> je -mrtno ponesrečil nek član JSKJ. Na dan pogreba sem bil tudi tam. V svojem govoru, ki sem ga imel na grobu sem omenil po statističnih podatkih, da so v dvajsetih letih, od- . kar obiskujem to okolieo, zakopa- ' li na trinidadskem pokopališču že nad .">00 naših mladih rojakov... Večinoma vsi so se ponesrečili v premogokopih. Hvala Bogu. da je vlada posegla vmes ter začela malo natančnejše kontrolirati o-bratovanje. S tem je preprečenih oziroma odstranjenih veliko nesreč. — Delavci so že vasj toliko dosegli. da se sinejo ponekod zbirati k raznim po men kom ter ukrepati o izboljšanju svojega položaja. ČLANI JUGOSLOV. KATOLIŠKE JEDNOTE V VOJAŠKI SLUŽBI AMERIKE Sledeči člani vojaki s.( poroča ni v g!, urad JSKJ. do o0. junija 191 h: Od društva štev. 1 JOSIP PREŠEREN*, eert. št. K&49. Od društva štev. i? JOHN MERI1AR. e. rt. št. Od društva štev. 2 JOI1.V KRŽE. eert. .št. CTOTl'. Od društva štev. 2 PA I L KRŽE, eert. št. 7340. (»d društva štev. :i JOHN JERIČ, eert. št. 1M75. Od društva štev. 1 .JOSEPH JENKO. eert. št. 1.V2S0. O,I društva štev. "» MIKE MCšlr. eert. št. 14bi>. « | ih\ društva štev. ."» ANTON ŠTEFANI« II. eert. št. 14019. Od tlrušt v a štev. ."» M ATT NEMANIdf. eert. št. 16211. ^ Od društva štev. ."» A\T(>Nf (iORNIK. eert. št. l.VJtiS. Od društva štev. 9 JOS. iiCTALA, eert. št. KiodJ. Od društva stev. 9 JOHN STAR IIIA. eert. št. 1«;.">90. Od društva štev. 9 JOSIP ŠPEHAR, eert. št. l>r»sj. O' društva štev. 9 JOSIP K INK. eert. št. 1S12',. od društva štev. 9 PETER MIHEU 1C. eert. št. 19209. 4 (W| druživa štev. 9 JOHN Pl.ACTZ. eert. št. 362(i7. Od društva štev. 12 JOHN CLE. «ert. štev. 3274. Od društva štev. 12 PERO. VOLK, eert. št. 15.106. Od društva štev. m MARTIN Ž A BK A R. eert. štev. 17r>04. Od društva št?v If. EDWARD (JABRENJA, eert. št. 19029. Od društva štev. IG MIKE NEMAN K II. eert. št. ISSoO.' j Od društva štev. lb JOSIP ^CŠTARŠIC. eert. št. 67.":;. Od društva štev. 16 FRANK OABRENJA. eert. št. 19030. Od društva štev. 16 \YM. BLESKOV I*'H. eert. št. 13"»2.~>. Od društva štev. Is LCKA FERN. eert. št. 7. O ! -društva štev. lil JOSIP SKOPIN, eert. štev. 1>1:!9. Od društva štev. 20 JOIIN PLEVEL, eert. št. 1674S. Od društva štev. 2"» JOHN VRIlOVNiK, eetr. št. 12925. t Vi Irustva štev. 27 JOHN IKmEVAR. eert. št. 15G20. Od društva štev. :i0 FRANK LANI. eert. št. 13072. C»d društva štev. PETER SAJEVEC, eert. št. 141(17. Od d ruš t v a štev 31 LOUIS HKOVAT, eert. št. 1246-?. Od društva štev. :12 JOHN IVANČiČ. eert. št. Li9sr,. Od društva štev. :i2 JOIIN ŠVIfi.ELJ, eert. št. 13SS2. o ■ društva Štev. 36 LOCIS STRMEC, eert. .Št. 3697. ' od društva štev. :56 JOSIP BREZOVEC, eert. št. :',444. Od društva štev. 36 JACOB DOLENC, eert. št. 6001. OJ društva štev. 37 ANDREJ BARON. eert. št. 18147. O) društva štev..37 LOVRENC MASLE. eert. Št. 11S7."*>. Od društva štev. 37 ANTON ŠEt.A. eert. št. 7361. Od društva 39 GEOR(iE TOMIČ, .-ert št. 18730. Od društva štev. 42 JOSIP OEBM. eert. št. 139i»2. Od tlruštva štev. 47 JOSIP BORŠTNEIL eetr. št. 1.">1K4. Od društva štev. 47 PRIMOŽ PAPEŽ, eetr. št. 3990. Od društva štev. 47 ANTON* ŠKRAJNAR. eert. št. 11280. Od društva štev. 71 VINCENC KRESAL, eert. št. 16447. Od društva štev. 72 FRANK KOČEVAR, eert. i.t. 18905. Od društva štev. KI ANTON VERB K \ eert. št. 14904. Od društva štev. 85 ANTON CEBIN, eert. št. 12408. Od. društva štev. *9 JOSIP PEČNIK, eert. Št. 1G998. Od društva štev. so'LOCIS PALČIČ, eert. št. 17325. Od društva štev. FRANK STIBIL, eert. »t. 12592. bd društva štev. 89 JOHN SEVER. eert. št. 17520. Oil društva štev. 94 JOS POLA N ŠE K, eert. Št. 16346. Od .društva štev. 94 FRANK NAGODE, eert. št. 16342. Od društva .štev. 110 NICK BERO AN, eert. št. 16058. Od društva štev. 111 JOSIP EVANŠEK, eert. št. 15644. Od d rušiva Štev. 114 PA C L JADLOVSKV, eert. št. 174S9. Od društva Štev. 114 JOHN O. KOT< HEVAR, eert. št. 16.',39. Od društva štev. 114 JOSIP MARKOVICH. eert. št. 17543. Od društva štev. 114 MATT SPREITZER. eert. Št. 38173. Od dništva štev. 114 JOHN SCHWE1GER, eert. št. 18921, . Od društva štev. 114 JOHN ADLESICIL eert. št. 16105. Od društva štev. 114 MATT SMREKAR, eert. št. 16119. Od društva štev. 114 PETER POPOVIČ, eert. Št. 16410. at društva štev. 121 JACOB PENKO, eert. št. 13164. Od društva štev. 121 DOMINIK URBAN, eert. št. 18638. ST' " " » P»g* 8 ' GlJIS NARODA. IS. JTO.. _ DRUŠTVO SV. SRCA JEZUSOVEGA J. S. K. J. ŠTV. 2 V ELY, MINN. KRATKA ZGODOVINA IN DOPISI DRUŠTEV J. S. K. J. (Nadaljevanje s (i. strani.) sloge med nami. Cpam. da kaj kmalu mine vojna ter nastane zopet trajen in uspešen mir med na-ro< 1 i. Mi dragi rojaki si pa podajmo roke v spravo iu podajtno se skupim in pametno na delo. kajti v slogi je moč in kjer se rabi moč, je umevno, da je tam tudi napredek in sreča za vse. t Sedanji odbor dništva je sle-deri: predsednik: Frank Sedlar, |MHlpredst>dnik: Jo-dp Plautz. Jr.. tajnik: John D. Zunieh. zapisnikar: Joseph Koss. blagajnik: Joseph S. Stukel. Odborniki za eno leto so: John llenieh. John Gosen-ea, John Startz. Odborniki za dve leti: Peter Mihelieh, Martin Straus. Jaeob Kavčieh. Maršal in poslane«*: Jaeol) Banovieh. Dragi rojaki! V kratkih potezah sem vam tu narisal začetek, napredek in delovanje društva sv. Cirila in Metoda št. 9, J. S. K. Jed note. Jaz nočetn društva hvaliti. d«-lo s,, samo hvali, pač pa izražam v imenu društva iskreno zadovoljuost, da smo doživeli 20-letnieo slavne J. S. K. Jednote, ter ji želimo, da bi še za naprej kot doslej delovala v naš in naših sobratov prid ter ji iskreno kličemo: Se mnoga leta! Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote. Jev.« D. Zunieh, tajnik. Društvo Sv. Jožefa štev. 12, v Pittsburghu, Pa. Društvo je bilo ustanovljeno 1. ls!»7. ter je tedaj pripadalo K. S. K. J. Fstanovitelj mu je bil pokojni narodnjak Joseph Oorišek. vsled česar si je postavil trajni spomin med tukaj živečimi rojaki. — Fstanovnih člano\ je bilo 1."». od katerih pa ni nobenega več pri društvu, kajti večina teh je pomrla, ali so pa prestopili k drugim društvom. Kakor že rečeno, je dmštvo prvotno spadalo pod K. S. K. J. Naj še omenim, da so na neki konvenciji zastopnika, pokojnega Jožefa Gorišeka. postavili pod kap, ter ni sm-d prisostovati se-' jam. — Temu postopanju je dalo! povod, da je društvo odstopilo od K. S. K. J. ter si izposlovalo svoj lasten charter, katerega društvo-še danes hrani. Društvo si je nabavilo charter dne 6. sept. leta I 1900 za Pittsburgh in okolico. —' Zatem je imelo društvo bolj tnije- j vo pot. kajti kmalu je imelo par( smrtnih slučajev, kar je bilo za samostojno dmštvo zelo hud udarce. Do 1 eta 1903. je društvo pošlo-' valo pod svojim lastnini charter-, jem ter plačevalo članom £100.00 | nsmrtnine iu po $30 za soproge1 članov. Radi velikih izdatkov jej jela blagajna zelo hirati, in član-' stvo je bilo prisiljeno poseči bolj globoko v žep. Na podlagi tega je članstvo sprevidelo, da je neobhodno potrebno pridnižiti se kaki' večji organizaciji. Tako se je dni-1 stvo podalo pod okrilje J. S. K. J., j katera je takrat dala bolje ugodnosti, kot kaka druga organizaci-1 ja. — Od tedaj je jelo dmštvo zelo napredovati, ter doseglo čez 200 članov v prav kratkem času. Imelo je zelo navdušene organizatorje v društvenem uradu, katerim je1 bH edino le napredek pri srcu. j Največ so dosegli v povzdigo društva pokojni J. Gorišek. po-' kojni Ferdinand Volk, Josef Mu-sko in še par dnigih. j Po dobi nekako enega leta je odstopila skoro polovica članstva od društva radi oddaljenosti in gotovih zasebnih ciljev. Ustanovili so novo dmštvo pod imenom "Sv. Alojzij št. 31 J. S. K. J. v Brad-doeku. Pa. To sicer ni škodovalo dništvu na finančnem stanju in napredku, kajti dmštvo je imelo skoro vedno okrog $1000 na razpolago za vsake potrebe. Današnja društvena blagajna ima na banki naloženih $1121.73; s tako svoto se mora le malokate-ro dnigo dmštvo ponašati. Da imamo ta denar danes na raz polago, gre vsa čast in pohvala nekdanjim požrtvovalnim ustanoviteljem dništva, kateri so tuneli pravo gospodarstvo. Društvo je več let imelo mesečne seje v domu "Avstrijskega nemškega godbenega društva" na Humbolt St., Allegheny. Pa. Pred peti leti se je preselilo v K. S. I). na 57. cesti v Pittsburgh, kjer so tudi vsa druga slovenska društva. Društvo šteje danes 91 članov in članic, ter 10 otrok. Sporazum med članstvom je zelo pohvalen in vpoštevania vreden. K slavnosti 20-letnice naše slavne J. S. K. J. želim da bi dika Slovencev v Ameriki napredovala na svojem začrtanem potu, ter vedno v tej smer korakala. John Simončič, tajnik. Društvo Sv. Alojzija št. 13, v Baggaley, Pa. Društvo sv. Alojzija je bilo vstanovljeiio 19. avgusta 1. 1899. j Takoj pri vstanovitvi se je vpisalo j 10 članov. Med prvo pristoplimi so bili najbolj aktivni: Franc Prijatelj. Jožef Prijatelj. Jožef Bučar. Franc Bojt, Jožef Ipavee Ivan Zdravje, Franc Ajdovšek, Florjan Oberstar. Martin Anžur. Ivan Kodrič. Iz malega se je razvilo veliko, tako. da danes šteje z mladino skupaj 165 članov. Kot 16-Ietni tajnik in član društva sv. Alojzija naše slavne J. S. j K. J. hočem dati nekaj zgodovin-1 škili podatkov, odkar naše drošt- j vo obstoji. Ravno letos bode 19. j avgusta 19 let, ko se je zbralo 10 mož, ki so vstanovili društvo in i 'patrona soi si izvolili sv. Alojzija, ' pod št. 13. J. S. K. J. Seveda, za-J ' eetek je bil težak kakor je pri vsa ki stvari, posebno pa zato. ker ta .čas še ni bilo toliko Slovencev v, tej naselbini. j I Leta 1903 je štelo društvo nad i 20 članov. Nato so pa prišle slabe i j delavske razmere, in švtevilo čla-j (nov se je začelo krčiti, tako da, bilo že skoraj na robu propada ii. smo že težko uradnike izvolili, j Pršli so boljši časi in Slovenci; so se začeli zopet naseljevati. Po- ^ prijeli smo se resnega dela, in dru-jštvo je začelo dobro napredovati. |tako da je leta 1906. štelo nad 40 i članov. Bolnikov je bilo veliko in ■ ■ društvena blagajna je bila pa bolj kratka. Prišli smo tako daleč, da smo bili dolžni članom na bolniški podpori nad $180. , Toraj kaj četno ukreniti? Bol-, iniško podporo znižati, ali pa me-j sečnino zvišati? Bolniška podpora !je bila že tako dosti majhna. $5' j na teden. Morali smo prispevke, povišati iz 50c. na $1.00. To je; trajalo nad 7 mesecev. Potrudili . smo se. da smo napravili par v?se-1 lic; dolg je bil plačan, društvena 'blaeajna je začela počasi rasti, i in število članov se je začelo bolj 'množiti. Dokler je bila blagajna ! prazna, si je vsak mislil, kaj bi v to dmštvo, saj nima denarja, da ■ bi plačalo podporo. j Leta 1907. se je izprožila misel za nabavo nove zastave, regalij in kap. Posebno se je zanimal za to sobrat Anton Rak. Na redni seji I] je bilo sklenjeno, da se da delati zastavo gosp. Bahmanu v Chicago. Ko je bilo vse izgotovljeno in poslano. je bilo seveda treba plačati, i Vsak je inoarl prispevati nod $6. • Nekaj članov ni bilo s tem zado- i voljnih in so rajši odstopili. Tako i se je zopet število članov izkrčilo < ali 3G nas je ostalo trdih kakor 1 skala, da zastavo moramo imeti in < plačali jo bomo. Kmalu je bila vsa stvar plačana, in krasna zasta- ■ ta je še danes ponos vseh tukajš- 1 njih rojakov. 1 Od 19. avgusta 1899 in do 31. decembra 1918 je plačalo naše ! dmštvc svojim članom $2450.00 ' bolniške podpore. Leta 1913 je konvencija prevzela centralizacijo bolniške podpore. Od 19. avgusta 1899. do 15. maja 1919 je bilo 1 13 smrtnih slučajev, 8 članov. 3 ' - . i članice m 2 otroka. Jed nota je ( plačala smrtnine in za poškodova- ] nje udov $9290.00, bolniške pod- ] pore od 1. januorja 1. 1914 do 19. maja 191S $3090.00. Cenjeni so-bratje in sosestre društva sv. Alojzija v Baggallv. Pa., prosim vas. . spoštujte našo -T. S. K. J. kot našo ■ skrbno mater, ki je nas vzela pod okrilje in nam priskočila v najhujši bedi na pomoč. Zatorej ji kliče naše društvo trikrat slava ob 20J<*tnici njenega obstanka. Ivan Arh, 16-letni tajnik. Marsikateremu se je srce skrčilo in oko se mu zarosilo, ko je j videl društvo spremljati svojega sobrata ali sosestro k večnemu j počitku. Ženo je plakala. ker je j zgubilo svojega moža, i ntudi ače-ta nedoraslih otrok. . Ako je mož spadal k dništvu, so bili vsaj nekoliko preskrbljeni v najbolj žalostnem času. ker s«) dobili smrtnino. Toraj rojaki po Baggaly in po širni naši okolici, pristopite k društvu sv. Alojzija, ker vas sprejmemo z veselim srcem. da se zavarujete proti bolezni in nesreči. V bolezni, katero najmanj pričakujete, dobivate le-jpo podporo, in kadar vas dohiti 'smrt. so saj nekoliko preskrbljeni ; vaši otroci, žena ali sorodniki. Saj se še sedaj bere. da kakega rojaka i nesreča doleti in ni spadal k nobenemu dništvu. V takem slučaju j se morajo rojaki obrniti na usmiljena srca. da ga vsaj dostojno •pokopljejo. Ce je bil pa oženjen. plakajo njegovi otroci in žena ker j so izgubili svojega rednika. Oteti i bi bili vsaj za prvo siio, če bi bil mož zavarovan pri Jednoti. Najbolj pa pogrešamo tukajšnji j Slovenci svoje dvorane. Pred 2 i leti se jemisel izprožila, da bi si i postavili društveni dom. Že se je nabralo nekaj denarja, ali vse je zaspalo, tako, da je vsak svojo 'svoto dobil nazaj. Letos se je zo- t - pet začelo debatirati o društvenem domu. Zemljišče imamo kupljeno in tudi precejšnjo svoto ia-brano. Toraj dragi sobrat je na delo za društvo! Združimo se, da bodo naš«1 moči rastle. da se ne 1 (bomo zopet enkrat kesali. ko bo že prepozno. Naj prispeva vsak po 1 j svojih močeh, vsak naj pomaga zidati, ne pa podirati. Na delo za 1 društveni dom. da bode lahko 1 dmštvo sv. Alojzija št. 13 ohha-'jalo v njem prihdonje leto svojo 1 20-letnico. Ob 20-letnici naše slav- ■ j ne J. S. K. J. želi naše društvo, da 1 bi še za naprej tako napredovala ' in ji kliče: Čast in slava! John Kra^nčevič, tajnik. ■■ m i FOOD i the VlUlIrin/ 1 mu ^Hf Društvo Sv. Petra in Pavla štev. 15, v Pueblo, Colo. Slovesno čestitamo naši dobrodelni Jednoti k 20-letnici njenega obstanka. Naj v bodočnosti z najboljšimi uspehi deluje; naj se razvija, procvita in raste, tako, da ko bo slavila svojo 25-letnico. bo štela 20 tisoč članov. Bog jo ohrani še mnoga leta! Dr. sv. Petra in Pavla ravno sedaj posebno ne napreduje. Vzrok je to. ker je obilo društev \ naselbini iu pa slabi časi. Društvo je b Jo ustanovljena dne 25. marca 1900. Takoj v začetku je lepo napredovalo in še sedaj je na tljobri podlagi. V blagajni ima približno $800. t'asi se izpreminjajo in čas bo prišel, ko bode društvo zopet lepo napredovalo, ker je pod var-j nostnim okriljem naše slavne Je-i dnote. Nobena Jed not a ne podpira tako radodarno svojih članov kakor ravno naša JSKJ. Živela še mnoga leta! John Merhar, tajnik. Društvo Sv. Cirila in Metoda štev. 16, v Johnstown, Pa. j Temelj slovenski naselbini v Johnstown. Pa. so položili sloven- i skj rojaki leta 1893, ki je divjala t ona huda kriza. Za društvene raz-1 mere so bili tedaj slabi časi. Nekaj rojakov je pristopilo k hrvatske-1 mu podpornemu dništvu sv. Roka • N. II. Z., drugi so se pa vpisali v J različna podporna društva. Ravno ob času, ko se je ustanovila naša J. S. K. Jed. leta 1898. | se je začela naša slovenska našel- j luna prav lepo razevitati. T še imelo ob premem-! j bi v centralizacijo blagajnico z | $1200.00. Da je društvo lepo uspevalo, s«- je treba zahvaliti nekate-jrim članom, ki so pravi orjaki na j društvenem polju. Eden istih je1 bil sobrat. Joseph Pishler. daj tajnik J. S. K. J. Ne morem pa tudi zamolčati. da ^ se je v društvu leta 1912 porodila misel zgraditi si poslopje, ki bi služilo vsem slovenskim društvom.! {Vresn-čilo se je. Vzajemno smo zgradili krasno poslopje. "Slovn-jski Dom", katerega sliko mi je čast na tem mestu predstaviti. Dru štvo Sv. Alojzija ni edini lastnik ''Slovenskega Doma", prisvoja si pa po številu članov ter financiel-ni pomoči največ uslug. Tudi blagajna se bo v najkrajšem času obrestovala. Da se napredek pri 1'Slovenskem Doinu" hvali sam, naj omenim še tole: Gibanje za tlom se je pričelo koncem leta 1912- Jan. 1. 1. 1914 je bil dom j otvorjen. veljal je okrog $14.000.1 Danes dom dolguje $1500.00, in večina te svote slovenskem' dm-štvam. V štiriletnem obstanku se je napravilo -pri Domu marsikaj lepega. Iskreni pozdrav sobratom in so-sestram Jug-Slov. Kat. Jednote. t Louis T&ucher, blagajnik društva in SI. Doma. Društvo Sv. Alojzija št. 19, v Lorain, Ohio. { Ob dvajsetletnici obstanka slavne J. K. Jednote si štejemo v | dolžnost podati zgodovino društva sv. Alojzija, katerega ima slavna JSKJ. pod svojim okriljem. ! 2. junija leta 1901. se .je zbralo 115 oseb v g. Alojzija Viranta prostor h. Navzoči so bili sledeči: Frank Bivec, Alojzij Virant, F. Tomažin. John Cinkole, Frank • Justin ^t.. Frank Justin Ml., An-jton Lenček St., Anton Lenček I M I.. Anton Škraba, Anton Bom bach, Luka Udovieh, Andrej Tomažin. Lovrenc Bonibach, Peter .Milk in Frank Kostelic. Vstanovili so društvo pod imeli ... nom sv. Alojzija, kateremu so dali začasno polno ini" "Kranjsko-jSlov. Katoliško Pod p. Društvo I Sv. Alojz ja". j Vstanovitelj društva je bil po-I kojni Frank Bivec, kateri je bil vrl delavec na društvtn m polju i Naj mu bo lahko tuja zemljuca' 'Sotruduika sta bila tudi Antoni j Lenček Ml. in Alojzij Virant. — i Prvi odbor društva je I>ii izvoljen! I \y. sledečih: predsednik Alojzij Virant. podpredsednik Frank To-' i mažin. L tajnik dolin Cinkole. ra-| j ču no vodja Fr. Justin Ml., blagajnik Ant. Lenček Ml. | Društveniki so Takoj uvideli potrebo, da brez večje skupne or-iganizaeije ni mogoče napredovali. Zatorej je društvo sv. Alojzij; i takoj pri drugi mesečni csji skic-j ; nilo. -da pristopijo -J. S. K. Jedno- II i. katera jra je tudi sprejela pod svoje okrilje kot društvo sv. Alojzija pod štev. 1!). j Prvi zastopnik ali delegat dri. jštva je bil Frank Justin sr.. C-jinrl je v starosti 70 let 191-v Naj j mu bo lahka tuja žemljica! Društvo ni imelo še zastave, za torej so začeli mislit', kako bi jo i dobili. Sklenili so prirejati društvene veselice v korist društvene zastave. Vsaka veselica s,, jim j je dobro obntsla. dasiravno je bilo isfi čas še zelo malo Slovencev i tu v Lorainu. Tuda časi sn |>-li vedno boljši. Akoravno je društvo večkrat obiskala nesreča in ni imelo centralne podpore od J »d-! note, je bil uspeh društvene bla, i gajne dober. Kmalu smo imeli toliko preo- i stanka, da smo si kupili društve-1 no zastavi, regalije in znake, kai , I je vse stalo nad $170.00. Da se je vse to doseglo, je bilo treba velikega truda. i Slovesnost blagosluvljenja drn j števene zastave se je vrš Ia 16. av-i "•usta leta 1903. v irski cerkvi sv. Janeza. Sedaj je to slovenska cer-i kev z imenom sv. Cirila in Metoda. Blagoslovi I jo je Rev. Af ' Alten, irski duhoven. Ker je bila to prva slovenska zastava v tukaj | šnji slovenski naselbini Lorainu so se na poziv društva sv. Alojzija vdeležila tudi druga društvo izvenredne slavnosti. Po končanih obredih je priredilo dmštvo piknik, kamor so se podala društva skupaj na oddalje-I ni malo vzvišeni hribček v gozdu. Na čelu jim je svirala cleveland-ska slovensko godba. Ta piknik bo ostal vsakemu globoko v spominu. Odkar je bilo društvo ustanovljeno, je vedno lepo napredovalo. Sedaj šteje društvo 109 ena. | ; kopravn h članov in članic, 31 j članic samo za smrtnino, skupaj j 143 članov in članic. Odkar se je' vstanovil otročji oddelek, so člani vpisali 34 otork v mladinski oddelek JSKJ. | Začetek je bil precej težak, a vendar je društvo res vršio Isvoje dolžnosti. Geslo društva je bilo • Pomagati sirotam v bolezni rJ-Pomagati sobratom v bolezni in potrebi; pomagati vdovam in sirotam naših sobratov, združevati slovenski narod. To geslo je eno najtežjih, ali vendar je društvo vedno stalo na svojem stališču. Poglejmo na razvoj dništva. V prvem letu 1!»01 je društvo Štelo 15 članov; do 1. junija 1918 je pa tako napredovalo, da ima 14d članov in članic, poleg tega pa še otrok. Odkar društvo sv. Alojzija obstoji. je umrlo 10 članov, J pa iz otročjega oddelka. Dragi črta tel j. pom sli. koliko je izplačalo od J. S. K. Jednote. Clan ni gotovo nič na slabšem ako vsak besee nt koliko prispeva v društvo. Živelo naše društvo! Živela naša slavna Jcdnota! Louis Oalant, preds. Društvo Sv. Jožefa štev. 21, v Denver, Colo. K 20-letnici J. S. K. J. smo tudi mi sklenili nekoliko popisati našo j zgodovino, oziroma obstoj društva sv. Jožeta št. 21. J. S. K. J. Dru-I št vo SV. Jožefa je bilo vstanovljc-j"" t'"«1 H. sept. 1901. Prvi začetniki društva so bili sledeči: John j Debevc. Matevž Ambrozič, John I Turk, Matija Sadar, Joe Epih in i Kar! Turšieh. Ob začetku je bilo članovi ie i. Društvo je takoj ob začetku lepo napredovalo, ker je štel«, ž,. 11. junija 1*M)2 b4 članov (ie) in je imelo v blagajni do 18400.00 premoženja. Prvi uradniki dništva so bili; predsednik: John Turk, podpredsednik Karel Tur-I šieh. I. tajnik: John Deibevc, II. i tajnik: Joe Mavec, blagajnik: Math. Sodar. zastopnik: Math. Ambrozich. Za vstanovitev društva je največ deloval sobrat John •Debevc, kateri je bil tudi več let tajnik društva in je tlosti pripomogel društvu do lepega napredka kakor tudi drugi prvi uradniki oziroma vstanoviteiji. Vso hvalo zasluži tudi naš Matt. Sadar. Bil je društveni blagajnik 9 let neprenehoma. Izmed začetnikov društva smo izgubili dva zelo aktivna in napredna člana in sicer Karla Turšiča in Joe Epiha. Zadnjega smo izročili materi zemlji komaj jored d vem i meseci, toraj mu ni jbilo usojeno dočakati 20-letnico j naše slavne J. S. K. J.Do leta 1903 julija meseca je društvo lepo napredovalo. Omenjeno leto je bilo pa skoro katastrofalno za dmštvo, ker je izbruhnila stavka v tukajšnjih rudotopil uicah. Skoraj vse I članstvo omenjenega dništva je izgubilo delo in tako so se morali nekateri podati v druge kraje s trebuhom za kruhom, nekaj jih je pa še ostalo, pa vsled stavke u'so mogli plačevati redno mesečnih doneskov, dasiravno bi bili radi člani društva. Nekaj je bilo treba vkreniti. Tako so vzeli denar iz blagajne in plačevali v gl. urad za vse prizadete člane f ice) in sicer tako dolgo, da se je bilo bati kaj bode, ako bo več bolnih članov. Kje se bo vzelo, da se bo njim plačevalo v slučaju bolezni i. t. d. Konečno se je začelo malo na bolje obračati, in Matt Sadar. tedanji blagajnik, je posodil dništvu denar, da se je poravnal dolg pri Jednoti. Potem so kmalu na .stopili bolje časi, na kar je tudi I društ vo začelo lepo napredovati v .vseli ozirih, v članstvu, kakor tudi j finančno. Društvo sv. Jožefa je izplačalo od začetka pa do časa, ko je J. S. K. J. sprejela centralizacijo bolniške podpore svojim bolnim •članom približno $5000.00 kar je lepa svota. Marsikateremu bolniku je bilo s to svoto pomagano v GLAS NARODA. Ig. JUL.. 1915__Pa„e „ cTVIOJE VOŠČILO Po letih napora in dela, ponosno ti danes stojiš. Xa močni in dobri podlagi sobratom podporo deliš. Sirotam in vdovam otiraš v bedi njih grenke solze in bratom betežnim, potrebnim podpore se tvoje dele. Marljivo rojake pozivaš, naj roko brat bratu poda. Jih vzbujaš, jih vabiš, učiš jih: Kaj v slo^i napravit se da. Prav mnogo res truda je stalo v žaret k u vse naše može. Vsak njih se je trudil marljivo, da prej se do uspeha dospe. Njih delo je Bog blagoslovil, jim uspeha podal je Gospod. In sad njih napornega dela se kaže nam danes povsod. Močnejša postaja JEDNOTA in rasti in širi Tvoj krog, In delo, Tvoj trud blagoslovi ŠE LETA IN LETA NAJ BOG! Calumet, Mieh. Jos. Plautz, mL » ČESTITKA J. S. K. J. Kakor hrast v visoki gori dvajset let si trdno stala vsem nesrečnim in potrebnim z radostjo si pomagala. Kdor se k tebi je zatekel, kdor je poiskal pomoči v tvojem ljubljenem okrilju, je v nesreči, v boli vroči bil naenkrat potolažen. — Malo kje je kaka mati, ki bi s tako silno vnemo dala vse, kar more dati. Dvajset let je dolga doba; dvajset let: morje bridkosti dvajset let: gore nesreče, dvajset let: le blisk sladkosti. Dvajset let si trdno stala pomagala vsem nesrečnim vsem nesrečnim in potrebnim, in zato s spominom večnim bo slavil te narod Slave kot največjo tolažnico, kot dobrotnieo, svetnico^ kot vodnieo poti prave. Kansas City, Kan. Marko Justin. I DOPISI I -*- ■ (Nadaljevanje z S. strani.) ■jegovi bolezni. Za časa obstoja ■ ruštva smo izgubili i/ naše s rev le H članov in 2 članice ki so odšli v Večnost pred nami. Naie društvo ■tej,- sedaj 71 enakopravnih čla-■ov in članic in 41 članic zavarovanih za samo smrtnino. Društvo ■- kljub kritičnim časom do sedaj ■ »-dno lepo napredovalo, in upa-■no. da bo tudi v bodoče. V društ-■eni blagajni imamo $750.00 in ■ rihližno $320.00. Sedanji uradni. R. i društva so: predsednik: Josip ■fartz. podpredsednik : Steve Po- Velnik. 1. tajnik: Frank Okoren. Sili. tajnik: John Malovrh, blagaj ^uik: John Cesar. Seje se vrše vsa- ■ o drugo nedeljo v mesecu v ,M. ■ adarjevi dvorani na 1 »J«H* Him- ■ old St. K dvajsetletnici J. S. K. ■'- klieemo v s** m našim v^tjinovi-■feljem Jednote in društev, kateri ■o še živi. da bi dočakali zdravi in ■veseli še nadaljnih 20 let ali še ■vet"- in tako tudi obhajali še veri ■Javnosti J. S. K. .r. V sem mrtvim ■ stanoviteljem pa bodi lahka ame- ■ iška žemljica, kajti njih dobra ■ lela bodo ostala v spominu naši ■»rganizneiji .T. s. K. .1. K sklepu Wr>o/.lra\Ijam vse elane(iee J. S. J. Frank Okoren, I. tajnik. ■Frank Skrabec, II. nadzornik dr.i ■ ■Društvo Sv. Štefana št. 26,1 v Pittsburghu, Pa. K slavnosti 20-btneg« dclova- ■ ija naše slavne J. s. K. J., katero | ■ ibhajamo danes, izreka društvo' ■»v. Štefana štev. 26, J. S. K- J J ■tajsrčnejše častitke in zahvalo za ■ se sprejete naklonjenosti, katere' ■je našemu društvu Jednota izka-| ■ ala in delila s svojima dobrodel-■lirna rokama Želja celepa član-! ■it v a dr. sv. Štefana pa je, da bi ■lavna naša J. S. K. J. še nadalje I ■ ivajset let cvetela in gojila sv o-j ■jo dobrodelno delo v žalostnih iu ■lesrečnih dnevih. Članstvo dm-l ■ tva sv. Štefana pa izreka, da ji Biode ostalo zvesto kakor dosedaj- j ■ Članstvo društva sv. Štefana pa ■ udi izreka svojo najsrčnejšo za-l ■ i Vido \ sem še živečim vstanovi-i ■ elj-m naše slavne Jednote. kateri ■o 7. jako težkim iu napornim de-1 ■ om spravili na površje našo Jed ! ■noto. I'osebno hvaležnost pa ji ■uorajo i/.ka/evati vsi oni. kateri ■o /e v živali njen sad. Ravno ta-■ko hvaležni moramo biti pa tudi ■mi vsi. kateri š m>Lun pokupili ■ • I ■njenega sadu. ali bodemo ga pa ■zagotovo, prej ali slej. samo če ■bomo njeni zvesti člani. Vsem vstanoviteljciu naše slav. ■ B.leilnote, katere že tuja zemlja kri-■je, pa kličemo: Ho«Ti vam lahka ■ tuja zemlja. Ostal bo včni spomin ■ na vaše delovaje za vstanovitev ■f. s. k. j. Tukaj hočem podat' izvleček' ■delovanja društva sv. Štefana št. j ■26 J. S. K. J. Društvo sv. Štefana ■ je bilo vstnnovljeno 1"». decembra1 ■1901 v Pittsburgh. Pa. z 14 čla-j Ini in takoj je začelo delovati z ■ J. s. K. J. tako da je 17 let deluje ■ ' našo slavno Jednoto- Vs-* tlelo- je in vsa izplačila od Jednote. so bila točna, pravilna, v pravemu času rešena in izplačana. Pri dr. sv. Štefana imamo v svoji sredini še štiri vstanovitelje našega društva, katerim moramo izreči, vso čast in hvalo, k.-r se še sedaj jako zanimajo za napredek društva in Jednote. Ti štirje vsta-lovitelji so: Andrej Kogi, Anton Škerbee. Juri Baraga in Juri Ze-1 puhar. Društvo sv. Štefana štev. 2G. je izplačalo svojim bolnim članom1 bolniške podpor* iz društvene blagajne od i:>. junija 1902 in do 31. decembra 1913 33436.30. Odkar je centralizacija, to je od 1. januarja; 1914 pa do 30. junija 1918 je pa' dr- sv. Štefana sprejelo bolniške podpore od Jednote za bolne član" v zesku $3140.65. Društvo sv. Štefana je pa imelo od vstanovitve pa dosedaj deset umrlih članov kateri so bili skup-1 no zavarovani za vsoto 80.800.00.' katera je lwla tudi resnično izplačana od Jednote. tako da je naše društvo skupno izplačalo brniške podpore od društva in Jednote in za, usmrtnino v znesku $15.376.9"».' Dragi mi člani in članice J. S. | K. J. kateri ste bolj mlačni in norda nezaupni v kako društvo j. Jednoto, Vam naj bo to vsota iokaz, kako koristno in dobro je j Izu vsakega, ako je elan naše Jed-j 'note. • Vsem članom J. S. K. J. na srce polagam, da ostanete zvesti člani svoji Jednoti. V slučaju bo-' jlezni ali nesreče, baste vse dosegli .za kar ste opravičeni, do svojih podpor. Vsem tistim, kateri pa še nist.'- pri nikaki podporni organizaciji. ali pa da ste že. in bi želeli) še pristopiti v kako drugo podpor-jno organizacijo, priporočam našo slavno J. S. K. J., zakar vam ne j bode nikar žal ako postanete član naše Jednote. Društvo sv. Štefana St. 20 J. S. K. J. v Pittsburgh, Pa- ima svoje j redne mesečne seje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan j v Kranjsko-Slovenskeni Domu na .">7 Butler St.. Pittsburgh, Pa. j j \ vem. kateri hoče postati član naše Jednote. se uajtoplej? priporoča. K zaključku mojega podatka o delovanju tir. sv. Štefana štev. 26,' J. S. K. J. v Puttsburgh, Pa. pa zaklieem krepak bratski pozdrav \ sem članom in članicam naše slavne Jednote. j Ivan Varoga, i obhajali še 50-letnieo! | Alois Tolar, tajnik. i Društvo Marija Zvezda štev. 32, v Black Diamond, Wash. Društvo je bilo ustanovljeno dne 9v febr. 1902 v Black Diamond Wash. Ustanovitelja tega društva sta bila Bernard Smoltz I in John Lamprečnik z 21 člani. Društvo Marija Zvezda je bilo sprejeto v J. S. K. J. meseca aprila 1902. Geslo in namen tega društva je podpirati bolne in onemogle člane (ice) ter pospeševati izobrazbo in napredek. Gojiti bratstvo in ljubezen med člani ter sploh skrbeti za pavzdigo slovenskega naroda v Ameriki. Društvo je plačevalo bolniško podporo do 1. jan. 1914. nakar je pa J. S. K. J. na 9. redni konvenciji sprejela centralizacijo bolniške podpore, kar je najvažnejše in najpravič-nejše v bratski organizaciji. Od 1. maja 1902 do 31. dec. 1914 je društvo Marija Zvezda št. 32 J. S. K. J. plačalo vseh podpor $6516.45. Od J. S. K. Jednote smo sprejeli bolniške podpore $3465.87, za poškodbe $1135.00. za usmrtnine $12775.40. Toraj skupaj prejeli od Jednote $17376.27. Zgorajšnje številke kažejo, koliko dobrot je storila naša dobra mati J. S. K. J., koliko solz je bilo obrisanih in koliko sirot je bilo preskrbljenih. [ ,Rojaki, kateri še ne spadate v J. S. K. J. porabite prvo priliko in stopite v naše vrste pod okrilje J. S. K. J. Smele trdim, da J. S. K. J. je ena najboljših slovenskih organizacij. Ona plačuje najvišjo bolniški podporo, največ odškodnin I in po smrti plača dedičem polno smrtnino Tukaj so fakti. kateri se ne dajo spodbiti. Skupaj v naše vrste, v J. S. K. J. ste najboje zavarovani za vse sučaje. Upam, da 1 ob 25-etniei bodemo zagotovo ; . , ■ ju ■■ *. i* združeni v najmočnejši slovenski organizaciji. ! Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. J. ter rojakom in i rojakinjam, katerim je v resnici pri srcu združenje. G. J. Porenta, j taj. društva M. Z. št. 32 J.S.K.J. Društvo Sv. Barbare št. 33. v Trestle, Penna. Ker slavi naša J. S. K. J. svojo dvajsetletnico, bom tudi jaz kot i 16-letni uradnik društva napisal 'nekaj besed v njeno proslavo.'Seveda. ko bi hotel napisati zgodo-»vuio društva izza 16 let, bi moral napisati cele kolone. Ker se mi pa zdi nepotrebno, boni poročal zgodovino bolj nakratko. Najbolj pri-j memo se mi zdi, da se spomma-!mo ob takih prilikah vstanovite-1 je v društva. Društvo je bilo vstanovljeno l.j 1902 in priklopi jeno k J. S. K. J. ■ Prva agitatorja sta bila rojaka I Martin Rovač in Jožef Modar. J Imela sta uspeh, in je takoj pristo j j pilo štiriindvajset članov. V prvi! I odbor so bili izvoljeni sledeči čla mi: predsednik Martin Rovač. i. ! tajnik Jožef Modar, blagajnik Gregor Oblak, zastopnik Jož f Harvat. Vstanoviteljev se nahaja tukaj še 7. drugi so se pa preselili na razne strani. Mislim, da so pri J. S. K. J. večina vsi. kar j:li ni odpotovalo v staro domovino. Prva leta po vstanovitvi je društvo silno naglo napredovalo. talko. da je bilo nekoč 162 članov in 58 članic. Sedaj šteje 77 članov in 51 članic. Vzrokov je več. da društvo sedaj nazaduje. Prvič zarb ker se je več članov izselilo, ker ni tukaj primernega dela. drugič pa to. da se je vstanovilo tukaj več novih društev, ki spadajo k raznim zvezam ter mladi raje pristopajo k njim. Zato bi bilo. dobr >, da bi se združile vse slovenske Jednote in Zveze v veliko organizacijo. Imeli bi večji ugled in manj nepotrebnih stroškov. V 16. letih društvenega obstanka je umrlo 8 članov n 4 članice. Od Jednote smo sprejel; Vsa izplačila ob pravem času br^z vseh zadržkov. Za to se imamo zahvaliti uradnikom Jednote. ki so vst-no izpolnjevali svoje dolžnosti tekom dvajsetih let. Bodočih 20 let bo delo in gospodarstvo gotovo težje pri Jednoti in pri društvih ker bodo ei;-ni vedno starejši in slabši, novih in Mladih članov bo pa malo pristopilo. Dosti jih bo vojna pobrah*. iz rta-re domovine jih ne bo toliko prišlo. Seveda, na vse težko"e moramo biti pripravljeni. Rojakom priporočam J. S. K. J , da bi pridno pristopili pod njeno okrilje, ker je ena najboljših slovenskih organizacij. I! koncu pozdravljam vse člane in članice J. S. K. J. Frank Schifrar, tajnik. Rojaki, naročajte m na "Glas Naroda", najročgi slovenski dntv-afk r Zdrvi, državah. Društvo Sv. Petra in Pavla štev. 35, v Lloydell, Pa. Letos, 18. julija poteče ravno dvajset let, odkar je bila vstanov-Ijena naša Jednota. Ob tej priliki izide slavnostna izdaja Glasi la. v kateri bo op sami zgodovina Jednote in posameznih društev od začetka pa do sedan ječa časa. Vstanovniki našega društva se bili sledeči: Ivan Srajbus ,prvi predsednik-Josip Matieič, tajnik in Matija Intihar. blagajnik. Takoj ob stanovitvi je pristopilo 28 članov. Sreno zahvalo izrekamo vsta-noviteljem. ki st> se podali neustrašeno na delo za korist Slovencev in za podporo vdov in sirot. 1 Takoj po vstanovitvi avgusta 1902 je bilo naše društvo spre;1 jeto pod okrilje slavne J. S. K Jednote. Dobilo je številko 3"» |Za ča»a svojega ob>tanka je izplavalo društvo nekako 2000 do> larjev bolniške podpore. Drnštvc ,šteje sedaj 5S članov. 22 članic :n 15 otrok. S svojim lastnim premoženj« m m je nabavilo dve zastavi. katerih ena je stala 120. druga pa s0 dolarjev. Za časa svojega obstanka si j" zgradilo svojo lastno dvorano, k* je veljala tisoč dolarjev. V blagajni ;ma sedaj 100 dolarjev. Ozrimo se danes na našo ljube mater JSKJ. — Na tisoče slovenskih siv bije danes v hvaležj nosti zanjo, vsak, ki je pod nje-n ni okriljem jo ljubi in vsak poskuša. tla hi ji na najbolj primeren način izkazal svojo hvaležnost. hi koliko dobrot nam je že zkazala JSKJ! Koliko solza je že otrla, koliko ponesrečenim je že pomagala, koliko vdov in st I rot je že vsaj deloma potolažila! Ona je trdnjava, krog katere se zbiramo danes, svesti si, da bomo stali tudi mi, če bo ona stala, in da bomo tudi mi padil. če pade ona. Vzemimo priprostega rojaka. ki je prisiljen služiti si v poti svojega obraza z nevarnim delom svoj vsakdanji kruh. Izkušnja uči. da nesreča nikdar ne počiva. —, Zjutraj se podaš zdrav na delo j zvečer te mogoče pa že ranjenega a'i celo mrtvega prineso nazaj. Kaj boš. ubogi pohabljenec, če n si nikjer zavarovan, ka j boste uboge vdove in sirote, če vaš re-t dnik ni bil član nobenega dni . štva— Od hiše do hiše, kaj ne toda to je trnjeva. grenka pot. Kolikor je meni znano, je društvo sv. Petra in Pavla izplačalo že deset snirtnin po tisoč dolarjev in dve smrtnini po 500 dolarjev. Skupaj torej enajst tisoč do-, larjev. Koliko je plačalo bolnišk«.1 podpore In za poškodnine, ne mo-j rem natančno poročati, ker je sil- j no pomanjkljivo vknjiženo. Tajj niki imajo ponavadi premale pla- i če in so utrujeni od težkega deJa j tako da jim ni zameriti,, če vsega ne napravijo z uzorno točnostjo. J Da je Jednota na današnjem trdnem stališču, gre po mojeir mnenju največ zaslug glavnemu odboru, posebno pa bivšemu tajniku in sedanjemu blagajniku —» Mr. Geo. Broziehu. , -r ' " J.,. '. '' '• Dobri in pošteni uradniki postavijo .Tednoto ali pa društvo nr dobro in pošteno podlago. Slavna Jednota, procvitaj se že zanaprej tako kot si se dosedaj Korakaj po isti poti kot dosedaj bodi tudi za naprej tako dobra mati svoj m otrokom kot si bih-dosedaj I Živela še mnogo let! Andrej Malovrh, tajnik. Društvo Sv. Alojzija št. 36, v Conemaugh, Pa. Nsiše društvo je bilo vstanov-' I jeno 2. julija 1902. Vstanovljeno je bilo kar na prostem, ker takrai še ni bilo tukaj dvoran kot jih imamo danes. Društvo je poma-lein napredovalo. V 1. 1904. do 1905. smo napravili dvorano ter je bila prva veselica vlastni dvorani na velikonočni pondeljek leta 1905. Takrat je društvo štelo 53 članov. • Od tega leta naprej je društvo' jako napredovalo. Leta 1907 do 1908 je društvo steklo 199 članov ter 35 članie. Od leta 190.s pa do leta 1912 je šlo društvo hitro na-' zai. Vzrok so bili veliki asesmen-ti, ker je bilo vedno dosti bolni-l kov ter je moralo članstvo samo skrbeti za svoje bolne člane. Tako je bilo leta 1912 meseea maj; še 73 članov in 31 članie. } Drugi vzrok je bil, in ta je b 1 največji, slabo vodstvo od strani! odbornikov in veliko nasprotstva med člani samimi. Nazadnje se j', že kar očitno videlo, da mora dru Štvo razpasti, ako bo šlo tako na prej. Takrat je pa tudi članstvo izpregledalo, tla, ako ne začnemo drugače, smo ob vse. kar smo spravili skupaj z težkim trudom .11 denarnimi sredstvi. I Oil onega leta nadalje se je društvo zopet opomoglo kljub drugim društvom, katerih imamo tukaj toliko, da jih mora človek ži en čas šteti, da dobi pravo število. Leta 1916 smo prenovili dvora no, kar nas je stalo $4500. Dvorana je v ponos vsem Slovencem v okolici. Letos smo dali napravit5 še e. ler za prirediti kake predstave, kar nas je zopet stalo $500. — Oder še ni popolnoma dograjen n je treba še nekaj nedostatkov popraviti oziroma napraviti, da bo odgovarjat za vse, kar je neobhod-jno potreba pri raznih predstavah Drštvo je imelo tekom 16 let svojega obstanka 32 smrtnih slučajev. 11 jih je bilo ubitih v pre-mogokopu, 13 jih je pa umrlo naravne smrti ter 8 članie. j ] Za smrtnino smo skupno spreje-i j 1" $26.300: za odpravn'no in odškodnino je dobilo 6 članov skupno svoto $1,400. Bolniške pod po • { re smo prejeli od časa centra I i za i {cije $8083.55: še poprej smo prr4 jeli od Jednote bolniške pod port j za dolgotrajne bolezni v skupni jsvot-i $205.00. Društvo je plačalo bolnikom od i leta 1913 to je do 31. decembra svoto $4.423.60. To je, kar se zamore posneti 'v starih knjig. Gotova svota, izplačana članom v teku 16 let društvenega obstanka od Jednote in I druitv« znaša $40,412. — Lepa' svota, kaj * — Poleg tega je pa še bol n ška podpora za mesec junij za nakazati približno $150.00 ter še en smrtni slučaj v svoti $500. Društvo šteje v mesecu juniju 171 enakopravnih članov in članic ter 27 članic samo za .smrtnini. 3 vojake in 151 otrok. Društvene blagajne imamo $485.80 za dvorano imamo za izplačat) $2.000. Skupni društveni Imetek se ceni m $6.000.00. John Brezovec, tajnik. Društvo Sv. Janeza Krstni-ka št. 37, v Clevelandu. P redno se je ustanovilo društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 so bila v Clevelandu samo štiri društva. Ako pomislimo, da jih je danes 17, potem vidimo, da je bila živa potreba ustanovitev novih društev. John -"Brodnik, Frank Špelko, Andrej Kikelj, John Posli in Josip Kosa k so imeli sestanke pri A mir. Kikeljnu, ki je imel takrat gosiil-lio, in kjer je bil tudi najpripr.iv-nejši kraj za to. Kmalu se je zvedelo v elevelandski naselbini, tla se. snuje novo društvo in ker so gori omenjeni možje uživali splošno spoštovanje med narodom, s.> dobivali od vseh strani bodrila, da naj se sklit-e ustanovni shod. Na teh posvetovanjih je prišlo večkrat do kakega nesporazuma, posebno, ko so ukrepali, kakšno ime, tla naj se da društvu. Seve, vsak organizator je hotel vsiliti svojega patrona. Ko je nekdo predlagal, naj bi se društvo imenovalo po sv. Juriju, so vsi k temu oporekali, čes, da je Jurij grdo ime. Ker se je pa enemu izmeti navzočih organizatorjev zdelo to prerekanje premalenkostno, je za-klical: Ce je Jurij grd, je pa "ši-mel" lep, i:i debate je bilo konec za tisti večer. Na drugem sestanku je povedal Frank Spelko. da hoče sklicali ustanovni shod na dan 29. julija. Vsi so bili zado\ol.ini in tudi radi imena so se pobotali, da se bo duštvo imenovalo po sv. Janezu Krstniku. ker je skoro vsakemu dugemu Sloveneu ime Janez. in tako je bil sklican na dan 29. julija 1902 ustanovni shod. Shoda st» je udeležilo 37 Slovencev, ki so bili voljni pristopni k društvu. Takoj na tem zborovnju se je sklenilo, da se društvo priklopi k Jugoslovanski Katoliški Jednoti. Izvolilo se je tudi duštvene uradnike. ki so bili sledeči: Predsedirk : John Posli umrl . i podpredsednik: Frank Špelko. I. tajnik: Josip Koša k. II. tajnik: John Brodnik, blagajnik: Josip Perko. Odborniki: Fort. Fifolt I (umrl;. Josip Krajm*. A. Bajt. Rač. pregledovalci: Andrej Ki-jkelj. Frank Milavee in John Saje. Tako je bila storjena prva podlaga k društvu, ki je danes naj-večje kar je društev pri J. S. K. j J. in šte je danes 327 moških članov, 106 članic in 130 otrok v mia-Idinskem oddelku. J Vsak začetek je težak in posebno pri društvu. V začetku je društvo samo izplačevalo bolniško potlporo. In dasi so vedno novi člani pristopali k društvu, vendar je bilo vedno toliko bolnikov, da blagajna kar ni hotela rasti kvišku. Društvo je prirejalo piknike, vesel:ee in sploh bilo je jako živahno življenje pri tem društvu že od kraja njegovega obstanka. Seveda veselice niso vedno prinesle bogve kake dobičke (ena taka veselica je prinesla n. pr. čistega dobička &2.8ž> i vendar pa so ime'e te prireditve velik moralen uspeh. Kmalu je društvo zaslovelo v Clevelandu in novi Člani so kar tru-raoma pristopali k njemu. Prišlo je leto 1908, ki je bila iako huda doba za društvo. Kh-j kor znano, je bila takrat splošna kriza v Ameriki. Člani niso nič delali in tako tudi asesmenta niso mogli plačevati. Društvo je zalagalo zanje dokler je moglo, ko pa le ni mogoče več. napravili so na Jednoto resolucijo, da naj bi se razpisal kar najmanjši asesment. Društvena bla-'gajna se je bila že tako zelo skr- . čila. da je bilo duštvo prisiljeno oiltrgati svojim članom od bolni-.ške podpore in sicer so dobivali bolii*ki namesto $"> tedenske podpore. samo $3.75. Seveda to ni trajalo tlolgo. Društvo si je kmalu zopet pomagalo na ?\oge. in člani so bili zopet v polni meri zadovoljni. Društvo si je omislilo tudi lepo zastavo, katero je blagoslovilo 10. septembra 190"i. Botra zastavi sda bila Anton Prijatelj in Marija j Milavee. Page " ' GLAS NARODA. 13. JU^., 1918 Kratek pogled na 20 letno poslovanje --o--- Joseph Pishler. i "anstvo -T. S. K. .1. dnote da , našujj da.i 7 radostnimi občutki i ozira na j;r«-r«-kie-t 20 btn. ,;.i po-! ;.»vi»ja d. S. I-., Jednote. V-i se | oziramo iu veliko humanitarno! deio : m • j■ ._.■( j,» d.dr»<-i.j vršila T« 'i...iu sVojc-ga id»ši;>-ika. Dili am /j. kal.m pn»i 20 leti |..,*.» i i"ui«d| Jed not . /» jo dae.e,^ l> <110-0 , na njo. u videva joči. da i !i eieeio d«Mo n t;it I obrodilo Zil/eljejli sad. I.«-.Ti iiio/.je -<• spominjajo te-i /..«-*• /.»•"•••tJednote, ker ; i tialn po v sianovit v: Jed note ne-j u-irašeno prenašali težkoče ter >: te:n obvarovali mlado Jcduotoj propada. Kako rt-na t*-žko.~-a za ob-tanek -I e< j not e j,, bita kmalni po vstaiiovitv . nam pričajo š> živeči v^tiinovitelji. .Fednoio s.» vstanovili dne 1-s. ju'ija ]-'»-, /a z.Meetek -ta tvorila •i< n« društvi sv. Cirila in Metod;' št. ] Sv. Srva Jezusa st. oba v Ely, .Minn. Ti dve dni št\j s*a -kupn i šteli 400 čltmov | : 11 tol ko članov je potem štela Je-1 dm f a ' !i • e nov d vi. V -led not i no hlasrajim j*1 v-ak član plačali po šl.OO pri-iopni-ne. Kmalu po vstanovitvi je v kratic *m e.: u umrlo h članov, v bla-,'fjni pa ni bilo dovolj 7.50 of| člana, /a več mese-eev. K<» -e j,. premagalo prve te-žkoče, j0 kmalu pir.javilo več novih društev za pristop k J. S, K. Jednoti. Tako je |.o skromnem zač tkn pričela Jednota razširjati in naprrtlovati širom A merike. KONVENCIJE J. S. K. JED NOTE. L. 1S9S. I. konwne'ja; vstanov-na seja v Ely, Minn. C. 1>99 il. konvencija v Ely Minn.; .st. delegatov H. E. 1900 III. konvencija v Ely .Minn.; ŠT. delegatov 24. L. 1901 iv. konvencija v Ca luuiet, Mich.; št. delegatov "24: L. 1903 V. konvencija v Oma ha, N'ebr. štev. delegatov 2S. L. 190."» VI. konvencija v Cleveland. O.; št. delegatov 32. L. l!H>s vil. konvencija v La Salle, III.; št. delegatov -62. E. 191« VIN. konvencija v Denver. ( olo.; št. delegatov S2. E. 1913 IX. konvencija v Pit tshnrg. Pa.: šr. delegatov 101. L. 1916. N. konvencija v E velet h. JI inn.; st. delegatov 75. VAŽNI UKREPI KONVENCIJ. V prvih Šestih letih po vstano-v Ivi Jeduidt' ni Jednota naredila velikega napiv Ika. storila je sicer veliko, ker je premagala začetne težkoče. Ko se je vstano-vila J. s. K. Jednota, je začrtala svojo pot in delala lastne skuš-nje. Takrat s» j,> mislilo, da zad stuje samo da so zadostni dohodki za pokrit -v tekočih izdatkov, nihče pa ni miši I na naraščajoče obveznosti. Tako takoj prvotne skušnje pokazale, da ni za pričakovati trajnega obstanka brez reorganizacije, oziroma brez upe-Ijave >:a> »stilih asesmentov n rezervnega sklada. Prva podlag« za bodočnost je bila narejena na peti redni kon veuciji leta 190.1 v Omaha, Neb. kjer -se j,> v-tanovilo rezervn sklad. Kmalu po ustanovitvi rezervnega sklada je pričel« blagajna |MK*asi napredovati. Prvt, leto po Vstanovitvi rezervnega sklada, to jc koncem leta 1904 je bilo zaznamovati preostanek v rez. skladu £1,689.2."). Sedaj pa f ko praznujemo 20 letnico, pa ima j Jednota v rezervnem skladu o-!, kroglo $170.000.00. (Čitaj; Stose- ' demdeset tisoč dolarjev!) j To je lep napredek in lepa svo ta. Nikak •n" pa ne smemo tega nadeenjevati. »Pred očmi mejrnoj naše obveznosti, katere se z vsa !■ krm dnem večajo. Zavarovalna odgovornost član-^ stva J. S. K. Jednote je bila koncem leta 1917 celih $1,271 ..">00.00. (Citaj: w<*?t milijonov dvest •:•. o. roma s ipro«r . i f'-rajnih članov. Da jc bi, i i morale :i."pre Ika J Np se lini redni konvenciji L:i S .! e. Id. i. ta 19tls - je dn'.o j !či!a \ ;-<>!ca od.šk niniiisk.i pod;e» j ra. kar je ' vedno v veljavi i/v I ;'emš ninl 'i premem I;. J. S. K. Jednota torej /i1 od ; nekdaj pla nje višje odškodnin-I-ke podpore, kakor katera dru-| mii sl.iveo-ka jt..d|iorna orjjaniza-eija v Aim ihi. Najvišja o.lškod. nina. -i običa Jednota. znaša >s00.00, t<) j" za slučaje, ako ka terena člana /ad« n nirrvou 1 a! ■ la -i \ - s i kak • p^šk ulb • zioMi: Mil btenieo. kakor tudi za izgnb* joiieh r« k a i nog. ali cue toke jene ;,.«• za izgube ob 'h očes ak ' d: -dan pa še lahko o ] -lane zavarovan ' i smrtnino, i?.» I k!e,- plačuje tozadevne a^esmeiite! Na o-mi redni konvenciji \ Denver. Colo. lcM 1910 -e .je sprej: lo razredno -mrtninsko le -t vieo ji-i -tirosti in -ieer na še-t razredov. Razredi so -e razdelili na pet let. tako da se je za vsak -':irejši razred plačevalo tiekoli'r ko v šji asesment, razdelje?ii si^ b;!i -'edeče; Od 1(1 do 20 leta. od 20 do 2." leta. od 2"» do 30 leta, od .10 do :r> leta, od :{"» do 40 leta in od 4C do 4-"i leta. Ti razredi niso bili popolni, kakor tudi lestvica ne. vendar p; je to pokazalo velik napredek v blagajni, rezervni in smrtniissl^ sklad .-ta očividno naraščala. Pod tem siKtemom Jednorino pre m oženje napredovalo več tekom treh let kakor poprej celih 11' hc. Koncem leia 1910 je bil skup ni preostan -k v Je^lnotini blagajni -tJo,945.37. Tri leta pozneje to jc 31. decembar 1913 je pa znašala čista imovina Jednote •f 11 o.r»:U.70. Na deveti redni konvenciji v Pittsburghu. Pa. leta 1913 se je sprejelo centralizacijo bolniške podpore, čemur je več »lrnštev nasprotovalo, nekaj društev jc še celo zapostilo Jcijioto vsled te odredbe. Ko s0 je pa pokazalo, da je le v centralizaciji zagotovljena podpora vsakomur, se je med j društvi centralizacija priljubila 1 tako. da bi jo bilo sedaj težje odpravi-! i kakor jo je bilo upeljati. Jednota točno izplačuje vse o-pravičene podpore. Na tej kon venci ji se jo tudi priznalo žensko enakopravnost, po kateri imajo članice enake pravice kakor možki član . voljene smejo 11 rti i biti delegatinjam na konvenciji. — Dalje ^p j0 na tej konvenciji sprejelo referendum, po katerem ima članstvo pravico o(| direktne zakonodaje, s tem ukrepom je ...ibdo elans,; vo Jednote vodstvo v svoje roke, tako da lahko med konvencijami preminja pravila in odpoklič ■ enega ali druzega Je-dnot nega uradnika, kateri zanemarja svoje dolžnosti. Kmalu po tej konvenciji se je sprejelo z splošnim glasovanjem "Nat. Fraternal Congress" lestvico. To >e je moralo zgoditi, ker se jc to zahtevalo potom drastč-nih akcij od raznih drž. zavarovalniških avtoritet. — Cvrl javil -e je tu li otročji oddelek, kateri krasno napreduje in je za-lomba bodočnosti Jednote. Na deseti redni konvenciji v Evrleth. Minn, leta 191G *e je vstanovilo š»* dva razreda za smrtnim- i,, -ieer za s2.">0.00 in z.a Š1 ."»00.00 ter še en razred za dnevne bolniške podpore. : Konvencija se je tudi izrekla za j /druženje Jed not in Zvez. Spre-'; jela jA resolucijo, po kateri je J. S. K. Jednota pri volji se zdru- < žiti iu to le po pogodbi, po kateri < ne bi bilo članstvo ene ali druge or-ranizacije oškodovano, solvent- i nost s" mora izjodnačiti pred —' združenjem. Ako jMkgledamo na Jefnotlue Številke, katere je najti na dru- i sr« : i mestu, nam ni treba povdar-j jati. koliko dobrot je Jednota iz- ; vrš la tekom svojega obstanka. Piipoznoti moramo, da je bilo v. ibtvo Jednote veilno vzorno. Jednota se je vedno bolj in bolj ■ DOPISI (Nadaljevanje z 9. strani.) Leta 191 '2. o priliki desetletnice je priredilo društvo prijetno veselico. katere se je bilo udelež:b> o-gromno občinstva iz mesta in okolice. | Tako je društvo sv. Janeza Krstnika delovalo in rastlo med rojaki v elevclandski naselbini. Danes teče Ki. leto, kar j»» bilo ushinovlji-no. Marsikaterega *ir: ali članieo je že spravilo po zeb no rušo, skazajoč jim bratsko čast v I obilnem spremstvu, z društveno zastavo na zadnjem potu premi j milega društveni ka ali društveni-jce. Marsikatero solzo je že društvo obrisalo zapuščeni vdovi in o-siroteluii otrokom in marsikje, je bil rešilni angelj, ki je otel siromaka brile in trpljenja. In društvo se širi iu proevitn, - v bodočnost. Ejmileče zbira svoje člane in članieo pod svoje okrilje, bodreč in tolažeč jih. Iu ii koncu kličem društvu sv. Janeza Krstn'ka. procvitaj. napreduj iu množi se. Vstrajaj v sloiri io bratstvu na tej lepi poti napredka. ki -i jo korakalo do S'-daj i• i bodi v ponos naši dični Jugo-j slovanski Katoliški Jednoti, kot i epo največjiii in najmočnejših i njenih društev. Cleveland. O.. 20. junija 191S. J. Debevc, tajnik, j j Društvo Sokol št. 38, v Pue bio, Colo. Društvo Sokol št. 38 JSKJ. jej bilo vstanovljeno lo. avgusta le j ta 190l'. Cstanovnl člani so bili! sledeči: Frank Metlica, Max Ra j jec. Frank Mičel. Jakob Tisal. Peter Culig, Al. Seilškar, Dane Pretlovič in Josip Eipič. Žal, da so že vsi prešli od tukaj in sta še samo dva pri društvu. Položaj društva je še precej, dober, ali društvo ne napreduje j kakor bi mi člani želeli, zato kei -ta še dva druga društva naše! s aviic Jednote v tej naselbini. Društvo ima sedaj ena ko-j pravnih članov in članic in f* članic samo za smrtnino. Društvo ho priredilo veselico v počast iNl 1» tnice obstanka naše slavne Jednote dne 14. julija v sv. Jožef; dvorani in prosi vse člane, kakor tudi spoštovano občinstvo naše naselbine, da se vsi mnogoštevilno vdeležijo. Vstop za moške .70 et.f žene in dekleta proste. Opominjam še vse tiste rojake iin rojakinje, kateri še n'.st° pri j nobenem društvu, da pristopite k Siašemu društvu, pri kateremu! ima vsak član m članica pravic; govoriti in ni nobenega krega pri sejah. Mi se držimo gesla; V slogi jr moč 1 Eden za vse. vsi .za enega! Na zdar! A. Kochevar, tajn k. Društvo Sv. Mihaela št. 40, j v Clarldge, Pa. Naše društvo je bilo vstanovljeno dne 3. marca leta 1903 v Cla-pristopilo petindvajset članov katerih večina je še danes pri društvu. Durštvo posluje že narl petnajst let v najlepši bratski slogi. Danes šteje 7.7 trna ko prav- j nrh članov. 4"» članic in 32 otrok.I V društveni blagajni je $605 j 70. Do 1. januarja 1914 je plača lo društvo $5.1(18. Izza onega časa pa do 30. aprila letošnjega leta' je pa Jednota plačala $3153.67. Tekom petnajstih let je plačalo društvo skupne podpore in po-J škod nine $s771.67. Nadalje je pla ! čalo smrtnin v znesku $9.100. j Eep pozdrav vsem članom ir>' članicam ! A. Kozoglov, tajnik. (( spopolnjevala. Vsi ti uspehi soj zasluge vstauoviteljev Jednote vb prvi vrsti, v drugi pa poznejših nih društev ter celokupnega!« član-tva. Nikar pa še ne mislimo J j da stno na višku popolnosti in na'' višku S. julija 20-' -' I . o svoji :.I , tlelovanja. je skieu !<. tudi naš.' i društvo, da jo do-to.pio pr«i-lavi. ! Ob vstanovitvi je bilo zapisanih 13 članov. Drušivcoa < vstanoviteija s{;! Jožef Vida:- in Frank Eekau. sta iio.-l • do- 1 ;ti truda in deia prc-loo je za«" i«» društvo uspevati. Danes društvo šteje 32 članov. 1"» ČJimie iu 21 otrok v mladiiiskei i o btelkn. ' \ seh skupaj 71. Smrtni! she-ajev je bilo 5 iu sicer: Ivana M::, k. vzrok smrti jetika. umrla v sta-, rem kraju, zavarovana za $500.00.1 Agnes Viilar, vzrok smrti srčna 1 kap. zavarovana z.a $.">00.00. -Tož.ef ' IJalnar. vzrol: sTni*li ubit «»d trena.' zavarovan za .f500.00. Johan "Mik-1 lavčič. vzrok sim-ti ui»it v rudniku i ob času eksplozije v Davson, New Mex.. zavarovan za $."»00.00 in Mary Jurjavčič, zavarovnaa za j $500.00. Skupno s< je plačalo za ! smrtnino $:iiKM).()0. Johan špilarju se je plačalo $300.00 za otlpravni-no. ker j' imel neozdravljivo bolezen. V. ai/gubo tb'siiega očesa je Jednota plačala Jakobu Erzložn-k •š200.(W). liolni.ške podpore je pla-č.do društvo in d« dnota v -lučajih $3175.00. Društvo j- tiiili skoz. in skoz so- ji ijalne^a smišljeiija t«-;- deluje po ;svojdi močeh za zdmžeitje z eno jali drugo napredno Jednoto ali j Zvezo. To bo gotovo enkrat prišlo, j če ne prej. pa slej, ker le v eni j združeni Jednoti vseh Slovencev i je nam obstanek zagotovljen, j K sklepu svojega dopisa pozdravljam vse glavne uradnike naše Jednote. ter jim želim, da bi še mnogo let vodili našo Jednoto po pravem potu iu dlovali za slovenski narod. Pozdrav tudi vsem člaoom in I članicam J. S. K. Jednote. Bodite) 'edini in složni pri društvenem delovanju. Oklepajte Se Jednote. ki j je naša največja varuhinja in ta-! k ore koc mati telesnih poti por. j Oživlja nas otroke preveselc. Skrbi za nas v življenju do pogreba. Naš ščit. Jednota. varstvo si de ■ žele. Paul Tavčar, tajnik Društvo Marija Pomagaj št. 42, v Pueblo, Colo. Društvo je b'lo vstanovljeno 16. avgusta lota 1903 ter bo me-esca avgusta letošnjega leta praznovalo svojo 15-lctnico. Ob prili te slavnosti bo tudi priredil« velik piknik. Ko se .je vstanovljalo društvo nam je neko drugo društvo dela lo veliko sitnosti, toda jaz se za to nisem nič zmenil, ker sem imel trden namen. da. moram društvr vstanovir. Odpravil sem se po eni sami ulici ter naroeeval rojakom naj pridejo dne 16. avgusta v {Perkovo dvorano. Pride naj vsak komu je kaj do društva. Reke' seiji tudi. da bom jaz med tem č ate o m sestavil društvena pravila ter jih prebral na prvi seji. Takoj pri prvi seji je pristopilo 43 članov. S sestavljenimi pra-v Ji so bili vsi zadovoljni. Skle-niil smo, naj se plačuje bolniška I podpora-skozi tri mesece iu sicer I p° en dolar na dan. Pr vo leto je pa bilo dosti bol-1 Jnikov, v blagajni pa malo denarja. Ravno ko je bilo društvo do-bro vstanovljeno in sprejeto \ ; JSKJ., je pa tukaj prenehala ob- ] ratovati največja ru dotopilniea. 1 • (doni so se začeli selit: v druge ' i kraje, pri društvu pa ni nihče na- ' I znani!, kam da gre. Mi smo za take čiane plačevali tri do štiri P • rti« se ca asesmente, kar je bilo pa P vse v našo škodo. Ji Število članstva je rapidno pa-!' idalo, tako. da je bilo nazadnje'1 J vseh članov skupaj samo devet, j? j Jednoti smo bili dolžn' -koraj 2 sto dolarjev, pa še vseeno nismo tol »upali. Ko so hiii v najslabšem!: [položaju, je pa prišlo v našo na- ' jselbino od drugod trinajst ali šti- ! jrinajst rojakov, ki so takoj pri- ! stopili v naše društvo. Ker .sme pa pristopnino z v šali in bo'nisko [ podporo znižali, smo kmalu po- i ! plačali ve1? ti o! g. Dobili smo š» ! (v ak m rese nekaj novih članov nakar je začelo društvo zopet na- • p redov« t i. t I___________i Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnev nik v Zdru*. driavafc. Na-Ietlnje leto nam je bilo že ' letela, e nabaviti sj društveno za- 1 stavo. Sedaj je društvo na «to- ' In1' m ^tališču. Ste" i i o članov in « č.anie znaša U)l. 1'mevno'je, tla ' i> bilo lidik » še buli.še. če b ne i»: ' lo^ojne. ' Naše društvo apelira na v .e ^ ... i č.aiie in članice JSKJ.. naj z v>?- i:;: silami delajo na lo. da bo i b 1 držala J-dnota svoje slavno ime X: 111! i j i čas s^ veliko r.s/.pravlja < ; z i i "oženju, liraije in -i*stre. po- 1 iv. i -s i i t e. kakšne stroške bi imeli č,- bi - * naša Jednota prldruž la 1 kaki di u g . Kaj b.> z n.išimi z:s- ' slavami, regalijami in znaki f —i1 Prepi ičan sem. da bo vsak pošten j | iu i rczm.misle,- član glasoval z ' ne! j Jaz ni-em ni.- zoper združenje j I"1 -e izvrši na zdravi trgovski I pod I a g *. tako.jla tic bo nihče nič! joilškodovan. najmanj pa naša Je-M:n>ia. Naj s* omenim, «ia je na i 'š-1 dcuštvo glasovalo z. veliko ve« I č 11 o put i združenju. I zim d 101 J članov jih j-' liilo samo sedem va' združenje. Naša Jednota ima do-' l vol j prem oženja, da lahko sama; posluje in ima pra*d.-o za poslova ! nje skoraj po vs«h državah. Pozdrav vsem članom in čla nica m. • John Gab sr. 1 i i Društvo Sv. Alojzi ia št. 43, v East Helena, Mont. Ravno t šti čas ali tistega me-i s-'ea. ko bo i/šla posebna slavno-stna izdaja našega (ilasila ob priliki 20-letnegii obstanka naše slav ne Jednote. bo naše društvo sv Alojzija št. 43 JSKJ. v East Montana. sla viol 15-letnieo svojega obstanka. Društvo je bilo vstanovljeno 26. julija 1903 s 13 člani. Ker imamo še .sedaj nekaj članov, ki |so bili vstanovitel ji omenjenega j (društva, se jim na tem mestu za-j h val ju jemo za njihovo trudapol-j 110 tlelo. Za časa svojega poslovanja smoj izgubili eno članico, ki je umrla i v starem kraju. Zavarovana je bi-' la za $500. Enemu članu je Jednota izplačala odškodnino za izgubo ene roke $400. Koliko smo dali bolniške pod-' pore za časa svojega obstanka, mi' je skoraj nemogoče poročati. Naše društvo šteje sedaj 49 J članov in članic, namreč 36 enakopravnih iu 13 članic samo za smrtnino.. Eahko rečem, da je naše društvo v dobrem stanju, čeravno ni lost i napredovalo v 15-letnem obstanku. Vzrok je ta, ker je naši' naselbina majhna in imamo tudi I ruga društva, ki spadajo k raznim Jednotam. Večina tukajšnjih rojakov spada k dvem društvom ali kljub temu se dobi še človeka, ki ni član nobenega društva, akorav-uo ima dosti priložnosti zavarovati se. Vsako društvo je pripravljeno sprejeti te vsaki čas. K sklepu pozdravljam vse so-hrate in sester naše slavne Jednote iu jim želim mnogo napredka v bodočih dvajsetih letih. Frank Percich, tajnik. Društvo Sv. Jožefa štev. 45, v Indianapolis, Ind. Sedaj, ko obhajamo dvajsetlet- , nivo slavne JSKJ., naj mi bo do i voljeno izpregovoriti nekoliko besed o vstanovitvi društva sv. Jo- , žefa Št. 45 JSKJ. — V INdiana- , poli* so se nekako pred osem in- l dvajsetimi leti našel Lil prvi Slo- i venci. Kakorhitro je začela na- < sdbina naraščati, so rojaki takoj < spoznali potrebo vstanovitve dru- j štva. To društvo bi moralo biti talko. tla bi se pri njem lahko zava- ( 'rova!i za smrtnino, bolezni iu ne- , j srečo. Dasl je bilo že eno društvo , !v naselbini, smo hoteli vstanoviti . ! - i ' se drugo. • I • In res. 1. januarja leta 1904 , -mo se zbrali in vstanovili dru- j štvo sv. Jožefa. Skoraj vse član- . stvo se je izrazilo, naj ga priklo-j j pinio JSKJ. To se je tudi zgodil* iu društvo, ki je štelo v začetku L 16 članov, je bilo sprejeto. Pre L govor jiravi. da Ima človek že ta- ( koj pri rojstvu sovražnike in ta ko je bilo tudi pri nas. Žalostne'^ > bilo pri nas to. ker so s? naha-j .; di sovražinki društva med nje- ] govim lastnim članstvom. Nekate- -ii člani so namreč zahtevali, naj , irušivo odstopi oda ker so prispevki za smrtnino ostali kakor poprej. se blagajna Jed not? Ie ni mogla pomnožiti. Značilno je. da je bila ravno ob času tega zhoro vanja Jednota dolžna na smrtni ni nad $9.000.00 več kakor je imela denarja v blagajni. To vse je bilo posledica prvotnega ne-popolnega sistema. P see teh vrstic je prišel v urad slavnega tajnika J. S. K. .letino te koncem leta 1903 ali kmalu po zborovanju v Omaha. Od tega časa naprej se je trudil po svojih skromnih zmožnostih, z delom in svetom, tla je Jednota rastla in napredovala, v kolikor so omogočile tedanje razmere. Težko je pa bilo prepričati člane, da so strokovno preračunjeni prispevki o-dina podlaga za naš napredek in obstoj. Tako smo polagoma korakali do leta 1910, v katerem se je na zborovanju Jednote v Denver Colo, vendar le posrečilo uvesti vsa i napol po polen sistem prispevkov. V prihodnjih treh letih je Jednota bolj napredovala kakor v vsi svoji prejšnji dobi, toda z ozi-rom na vedno naraščujočo obveznost je bilo treba resno misliti na še bolj zadostne prispevke po strokovno pretračunjenem sistemu. Glavni urad se je veliko prizadeval, da se je prišlo do tega in konečno se je le posrečilo ti vesti po trudapolnem delu na zborovanju x Pittsburgh. Pa. leta 1913 .tok oz van i Nat. Fraternal Congress lestvico, po kateri Jednota še danes posluje in po kateri vrlo tlobro napreduje. Eno napako smo pa le napravi-Ii. ^napako, katere noče -do danes članstvo niti ene slovenske Jednote pripoznati, ampak čafcajo. da bodo prisiljeni od raznih držav kar se bo zgodilo leta 1920. 1 Ta napaka je, da ko smo spreje- • 1: Ifstvičn; sispun. smo vzeli sfn re-t članov ,d> ča-u .ij h pristopa inoii name-to starost ob čase. ko smo jih klasificirali po novem sistemu, to je seveda ugajalo čk.nom. ker marsikateri bi moral pree--j več plačevati po novi staio-ti, toda deficit vseh onih cianov. ki so pred sprejemom le-stv e. premalo plačevali. st> bode moral na nek način nadomestiti, bi prej če se nadomesti bolje bode. To resne besede i,e samo članom naš> d -dnote, ampak vsem elanom vseh slovenskih Jednot v Ameriki. Velika večina držav je I že sprejela zelo drastične posta-V , ve jrledo tega. / ! Kljub v- mu temu pa J. S. K. .Jednota zavzema eno najv.šjih j mest me | slovenskimi organizaci-Jami v Ameriki. Jednota ima državno prav ieo Charter" poslovanja v več državah kakor kat.--|n; druga slovenska Jednota v A-j meri ki, kar je velika zasluga gl. I odbora, ki se je trudil za p; idobi-I lev teh pravic. Jednota ima - ko to pišemo — j blizu $300.000.00 premoženja iu jod svojega ob-tanka j. izplačala j skupaj - svojimi društvi vred nad ! *2.4*l0..n0. v^ekatior vel častila sv.fta /a I'll letno li<) svojega obstanka. Nekaj let nazaj -o v d»ko piše f \ Zi|rtižii!'v več manjših organizacij v eno. ki bi prihranila stroške in nai.-stila več vpliva nte,l na rodom, našim in tujim. Največji korak v dosego tega združenja je nan d Ja J. S. K. Jt Inota na svojem zborovanju na Eveh-th, Minn. leta 1!>1<;, na kater,.,„ j,, otiprla poi. vspin orgnizacijam za združitev na praktični in na dobro [»reračn-11 jeni finančni podlagi. Jednota je , pri volji izpremeniti svoje ime v novo še ne obstoječe ime, kokor tudi priklopiti svoje premoženje na enaki potllagi z drugimi vred ni zaupa sestavo novih pravil celokupnim delegatom vseh organizacij. kakor hitro se druge organizacije podvržejo enakni zahtevam Zakaj se ni ta napreden princip. ki je I imo praktičen in iz-peljiv, vposteval na zadnjem /bo ruvanju za združenje, je nam do danes zagonetka. J. S. K. Jedno. ta pač ima pravico staviti praktične f)oir,,j,v. katere lahko povzame iz svoje lastne 20-letne skuš nje. In kateri danes zida organi zacije na ne praktični iu na ne strokovno preračunjeni podlagi, ni prijatelj združenja niti ne koristi članov nobene organizacije kaj ti nikakor drugače organizacija ne more obstati. ( rs j,, priš 1. v katerem tie smemo več sami sebe varati, če eš danes nočemo spregledati, bodejo pač naši -potomci kazali na naše delo. da smo bili slabi vtnli-telji in da se n smo 'dali poučiti ko vendar živimo v dobi, v kateri moramo skrajno resno mis-iiti. J. S. K. Jednota lahko s ponosom kaže na svoje 20 letno poslovanje. V glavnem uradu je vedno bil lep red in sloga je vlada-la med vsemi uradnki. Velike zaslug" gredo posameznim društvom in njih požrtvovalnim n* radnikom. to lo veliko j,« še tlela J za naprej, veliko je še rojakom, ki se lahko pridobe z malim trudom. Danes štejemo lepo število n»:d 10,000 članov, članic in otrok, in 1 da bode to število še rastlo za nedoločen čas, nam pričajo novi prosilci za vstop vv jjJmZe?..' - '^iiil fi ^^^ t \\ - ^e^^SSff^^^^L: ' „ GtAS NARODA. 18. JtTL., 1913 _Page 11 _ 1898 - 1918 i -o__ Jugoslovanska Katoliška »Jednota se je vstanovila IS. julija lrta lSf>8 v Ely. Minn. Zapo«"etnika sta bila ianoviielji so bili: I1;: i Habjan. Ivan vže. Jurij Stepnu, Štefan Ha-. • .h»>ij» A.t>nir. Ivan (ilobnkar, Ivan Pakiž, Matija Kapš, Maiija Aiiiiir. Ivan Prešeren in Ivan Prijatelj. Zakaj se je vstaimvila J. S. K. Jednota/ K<» -m v,- i,-tn ls!»s vrnili Oe. veliko prenizki za \edno naraščajoče stroške. Povdarjalo se je, da je potreba vstanoviti rezervni sklad za smrtnino, in s tem j«1 za dobila J. S. K. Jednota bolj trdno podlago. Na tem zborovanju je bil izvoljen glavnim tajnikom Mr. Geo. L. Brozieh. Glavno zborovanje v Clevelandu, O. leta 190(1 je bilo dokaj zanimivo, in v odbor so prišli novi možje. Tam1 smo opazili nove moči. kakor Mihaela Zuniča, Ivana Ger-ma. Frank Medosha, Franka Kerzišnika, Antona Zabu-kovea in več družili. l^inančui položaj se je precej opomogel in v rezervnem skladu je bila že lepa svotica dolarjev. Leta l!M>s se je vršilo glavno zborovanje v La Salle, III., katero je bilo tudi zelo dobro zastopano po delegatih lažnih društev. Pravila so se vedno bolj zboljševala. — članstvo je precej naraslo in tudi v finančnem oziru je bil lep napredek. } Ravno istega leta je Jugosl. K. Jednota praznovala svojo desetletnico v Ely. Minn. Slovesnost je bila zelo lepa. Rojaki iz Ely, Minn in bližnje okolice so pokazali pravo slovensko gostoljubnost in navdušenje je bilo v, obče veliko. 'i^^^^^H^HgR ■ Glavno zborovanje v Denver, Colo, leta 1010 jo bilo izvanredno dobro zastopano po delegatih. Zelo važno je bilo razmotrivanje o novem sistemu. Izprevidelo se je, dal stari sistem nikakor ne odgovarja več času in naraščajo-! čemu številu članov. I'vedi i so namreč lestvico vplačevanja in to )><> starosti. Lestvica je vstopila v veljavo s 1. januarjem leta 1911. Lota 101:» dne H. septembra se je vršilo glavno zborovanje v Pittsburgh, Pa. Zborovanje je bilo zelo zanimivo; centralizacija bolniške podpore je bila velik na-J ]»redek za J. S. K. Jednoto. Rezervni sklad se je povspel do iftfO.OOO. Zadnje zborovanje J. S. K. Jednote se je vršilo me-j seca septembra- leta 1017 v Eveleth, Minn. Zelo razvese-Ijivo je bilo finančno stanje, ker njeno premoženje je tedaj znašalo nekaj nad $200.000. Denar je dobro in varno naložen; knjigovodstvo in drugi sistem je bil vzorno vpeljan, za kar gre velika za-j sluga Mr. G. L. Broziebu, kateri se je veliko trudil, da je trgovski sistem tako vzoren. Tako sem površno očrtal začetek in napredek Jugo-' si« »vanske Katoliške Jednote. Mnogo se je med tem časom pisarilo in ugibalo o združenju naših Jednot in Zvez; dobre volje se je poka-' zalo mnogo, toda pravilnega, nepristranskega, uspešne.-' ga dela je bilo pa kaj malo. Poskušali so priklopiti našo! staro, dobro urejeno in finančno precej dobro po i da i:i dobra. ter naj pr klopi . 'intgam. X( k:s!» 'i so bili iu li za to. naj v,-, i li ušt vo -.'jo /.a •. .■:'!»,]-1 di ušiva. Predsednik i'"1 to re-; stori! in si-<• • • tli'- - ■<•;! maja. \ .-—• - i i prišl ■ -jv.a/nik o i - -J.) in niso slutili • !a - » jiiii h ) načrt prekrižal. Žo "O kopu i i j.uiio. .la pogreznejo j vanj mlado «i t-* »*. toda predsednik j j«* l»il m«>/. na svojem mestu in j«5 j še danes uradnik društva. Vprašaj je 1 o -. — Koliko jih želi odstopiti on j d i ust va ? Xek d o so jo oglasil: Osem. Tedaj jo p(I vvtal predsed:iikj Frank Srnini, rekoč: — Toroj osem vas hoče oilsto piti? Dobro, lo odstopite. Osem jn:is jo pa šo vedno, ki smo za drit-j ■štvo n vsled tega ga bomo tudi! j obdržali, kajti /.ato srno ga vsta-j ,novili. Vsak, kdor hoče odstopiti. lahko odstopi, toda denar. ki! j.- v blagajni. l»o ost;d tam. kjer je. Prej boni j az. i/.d a i ves svoj tr-, dno zaslužen denar za t ožb'e kot I boste pa vi dobili društveni de- • uar! i /atom so sovražniki odšli z dolgim nosom. Mi. kar nas je ostalo smo pa trdno sklon li vstrajati na svojem mostu tor si medsebojno .pomagati. Žal. da sva danes samo dva izmed onih prvih pri društvu. IŽe meseea junija je pristopilo v« -oje število dobrih mož. To št »-vilo j i>* pa neprestano naraščalo, in j danes smo lahko ponosni, ka.it i tlriišlvo šteje že 7. otročjim oddel-,kom vred d\ostopetinsedemdese, oiatiov. ' Xajve«" hvale «re Johnu Ilriber-niku ter istooesnemu predsedniku 'Antonu Struni, ki je bil pozneje .več let tajnik društva. Društvo jo , izplačalo od prvega januarja leta ,1914 — >'.'>"»160.00 bolniške podporo. Odkar pa je Jednota prevzela izplačevanje bolniško podpore pa do konea meseea ma ia te-, iffa leta, jo plačala za našo firu-štvo š40(»GJ)7 bolniško po.lpoer. Oil vstanovitve pa do danes je umrlo pri društvu sedem članov in št i i r članice. Smrtnino smo pla-jčali vsega skupaj š8."i00. j Dragi bratje 11 sestre, ravno t sedaj, ko praznujemo 201etnieo j slavne .Tojnote. s,, moramo ozre-ti nekoliko nazaj in pomisliti, \7 kako malih in malenkostnih pričet kov so jo razvila taka organizacija, kakor' a je danes. Vsta-% novniki so prav dobro vedeli, da • j h čaka težavno delo. toda bali so niso ne naporov in ne težav ampak so šli po«rnmno naprej. — Oni, ki so še živi, lahko praznujejo danes sad svojega dola. I JSKJ. želimo še več uspeha in : na preti ka v bodoče, članom in članicam pa pošiljamo prisrčne J pozdrave. ; Louis Rudman, tajnik. I ___ Društvo Vitezi Sv. Jurija %t. 49. v Kansas City, Kans. K vt-Ievažnomu in spominskemu <;!! i - v 11. llO-lot iiit-i naš«" si a v: 10 in ' eiciT šarit o -I. S. K. -I. --i štejem^ 1 v dolžnost podati nekoliko zeodo-! vino o društvu, katerega ima slavna mati -T. S. K. -J. pod svojim okriljem. \ to 1 i v o. katera judiajp skoraj v srediaii Si-vi-roo Amerike, državo Kansas >0 ^0 naselili p vi Sloven-i že pivu petiiidvajs. it:ni leti. Xaseliii -o se v« činom;i v Kan- i , s,,-* ( ;ty. ker je ptMlnebjc preor-j ugodilo. Seveda, prohibioija je , vladala že ti<«ti čas v državi Kan-! j-as. ali naši Kranjci se niso zato 'zmenili ker j.* bilo samo pol milje j peš do sosednje države Missouri I ali state line. kjer je bilo dovolj okrepila a želodec in suha grla in ,^ra je še danes. Skoda je, da so j na m ječmenovo kapljico poslab- Išali skoraj za .">()<",' . V začetku smo bili razkropljeni 'na vse strani in ni bilo življenja Jjia društvenem polju. Pa kmalu smo zprevideli iu pretehtali raz- i mere, da je v društvu moč. Vsta- i novih smo društvo pod imenom ■ sv. .fžoefa, katero je danes bra*-! sko hrvaško dntštvo in šteje da-J nos nad tisoč članov pod ravno istim imenom. '/.:i tem so je vst- podpor-J no društvo sv. Petra in Pavla,1 • - I malo kasneje pa. ko je bilo večje šn-vilo Slovencev, se j.* ustanovilo! še katoliško a d por 110 društvo Vi- j tezi sv. Jurja in si«'er ril. maja. 11104 z IS Slovenci. Xa tem shodu; so j«' sklenilo, da se društvo ime-' nuje K. S. P. D. Vitezi sv. Jurja. { Prvim predsednikom je bil iz-j voljen pokojni Ivan Janzekovich,' prvi tajnik je bil Mihael Novak j No. 2. blagajnik Peter Spohal.j prvi zakladničar Mihael Novak No. 1. Društvo je še isto«m leta pristopilo pod okrilje našo dične J. S. K. J. Od tistega časa so je že veliko izpremenilo tudi na društve-l nem polju, ker danes imamo razori imenovanega še sledeča društva v naši naselbini; društvo sv. | Petra in Pavla, društvo Srca Je-1 zusovega. Samostojno društvo Triglav. Žensko društvo sv. Ve-' ronike. Žensko društvo Mat ije < i-j stega spočetja. Klub temu j< pa naše društvo od začetka lepo na-1 predovalo v članstvu in vsakem ! drugem oziru. še posebno pa letos.; ko imamo skoraj vsaki inesee ene-! ga ali dva nova člana. Iz tega sej kaže. da veliko cenijo društvo 111 našo slavno -Tednoto. Naše društvo šteje (>fi 6e!anov, j članie in 17 otrok v otroškem' oddelku, skupaj Po. Društvo je iz-j dalo podpore svojim članom ml • začetka pa do eentralizaeije čez! tisoč dolarjev. Razen tega jo tudi I veliko pomagalo svoji domači ierkvi. katera se jo organizirala' pred dsetimi leti. j Denarno slanje društva izkazu-j i je koncem meseca maja t. 1. štiri | jsto dolarjev protovitie. V preteklo-j sti je tudi neizprosljiva žena smrt. letne doneske, ako ni soglašal z nazori drugih. Nikdar j se ni vprašalo nikogar: si li črn, ali rdeč, ampak reklo se| I je vedno le: stori svojo dolžnost napram Jednoti in ona| bo storila svoj dolžnost napram tebi in bodisi Peter ali' Pavel. — Stroga trgovska podlaga in pravo bratstvo pa naj j bode vedno naše geslo tudi v bodoče. Vse drage postran-j sko stvari pa naj se nikar ne uriva jo v naše poslovanje.' Pri nas naj vedno velja: prava ljubezen d* vsakega! sobrata, prava enakopravnost in enakoveljavnost nud' , člani. Ako se bomo tega vedno držali, bo naša Jednolaj [tudi vedno lepo napredovala. Naša je bila in naj vedno| ostane prava podporna organizacija. Vsako urivanje kake politike pa naj se vedno pre-! zre in kakor hitro mogoee zatre. Imejmo vedno pred očmi: podpirati bolnike, ponesrečene in sirote, ker za to so se člani zavarovali in vplačevali. Podpirati je stvar usmiljenja, prepričanje pa vsa-1 f koga posameznika osebna stvar. Tako pravim danes in j rad bi to še povdarjal v bodoče, ker vem. da je vse to v, pravo korist naše Jednote in nje dobrih članov. Prikazali so se tudi med nami izkoriščevalci, ki so' s svojo hinavščino hoteli posezati v našo blagajno, a —' j hvala Bogu. spoznali smo jih kmalu in odšli so s klavrnim' slovesom drugam se farbat. [ Dvajset let je lepa mladeniška doba, naša Jednota pa je v tej dobi postala tudi krepka. Veliko preizkušenj je prestala in kot dobro vzgojen mladenič bode tudi v bodoče lahko delovala z vso vnemo v korist svojim članom, Zato klicem ob dvajsetletnici: Vsi člani * našo Jugoslovansko Katoliško Jednoto, a ona s nami! P. S. t •gospodarili« med nami in nam po-l.tt.ia i/, naše srede deset članov •in eno eianico. Med njimi je bi! tudi naš prvi predsednik Ivan •lanžekovieli. katerejra naj bi se spominjali vsj eiant naše«r;i društvu ob tej priliki. Kod sedanji taj nik te.ua društva so <:rčuo zaliva- ;iti naši slavni -lednoti in ostane . . 1 mi \ 1 rajnem spotninu, ko me jo 1 zadela usoda leta «la sen ] moral iežali v bolniški poeiclji tri j ee. -Je lnota !!ii ;.e l)itiV> 'Zphl-■ ala približno sto dolarjev. Kadi 1e«ra častitamo in izražamo prisrčne zahvale v inicnu co-; lega d rušiva ob priliki 2(>-"e;eše. Ivan Briški. Pdžal j Peter, ('url Martin, Andrej Sta-jker, Peter Klarič. durij Kajfež. ;Ivan Mu»*n. Jurij Kocnij*. Anton Matejič. Martin Ranch, Anton jšttiein, Ivan Fupina. Anton Oor-j kič. Anion Piškur. Josip Tassotti. j Društvo jo obstojalo pri ustanovitvi i/. 17 članov. Za pr -dsednik'« • je bil izvoljen Josip Pleše, za I. j tajnika in zastopnika je bil izvo-jljen F. 7. cesta J v New Vorku dne 4. julija 1907. Zastavo je blagoslovil č. g. Alojzij ' Blnznik ob asistenci Slov -nea Rev. I Josip Zal oka rja in Mnsgr. Lamel. J botra zastave je bila Mrs. Agnes j Tassott i. Poklonila je za zastavo krasne trakove. Zastavo je zdo-.lal akademičtii slikar Slovn o g. I Ivan N. Gosar. Stala je $1:>0.00 I Prva stran je slovenska narodna ■ trobojniea. z napisom in s -diko sv . Petra, druga stran je svetlo modra s široko rdečo obrobo. .ledno tin grb. presveto srce Jezusovo. ! Načrt zastave sestavil je tajnik F j G. Tassotti. Shramba za zastavo : jo narejena iz brezovega lesa 11 i čevljev visoka, vredna £7."».00 7 napisom Slov. Podp. društvo sv. j Petra št. o0. J. S. K. J- To je naredil brat Anton Stnein. T.eta 1909 , meseca decembra je nastala pri j društvu velika kriza. Bilo se je j vtihotapilo nekaj prekoeuhov in njih načrt je bil odpraviti ves stari odbor, polastiti se vsega društvenega imetja, odstopiti od .T. S. K. J. in pridružiti se k neki drugi Jednoti ali Zvozi. Toda ni šlo. Sv j Peter jim je prečrtal načrt- Križaj I jo trajala 3 meso.-e od decembra! i 1909 do februarja 1910. in po pre-1 , teku 3 mesecev se je predsedniku [iu tajniku posrečilo z velikim 11a-' porom zarotnike odstraniti, in ta- • ko jih je bilo pri seji mseca februarja 1910 deloma suspendiranih, j .deloma črtanih, skupaj 14. Ostalo* nas j.'" tedaj če samo trinajst. Od tiste«.; časa je pri društvu najlepši mir. Društvo je izplačalo bolniške podpore od ustanovitve pa do časa ka je Jednota vpeljala centralizacijo $1175.50 iz lastne blagajne povprečno $100.00 na leto. štelo je pa največ 47 članov. Društvena tekoča številka je 107. |\ Jodnotino blagajno jo društvo1 vplačalo tekom svojega obstanka' •>'5975.04, sprejelo iz. .iedn«.tine' blagajne jo pa 02*21.00. I'mrli so odkar društvo obstoji :» elani in ena članica, in sioer Josip Kabič. Martin Kerkovič. Ivan Mariu:'el in Mrs. Antonija Saksor. Knomu članu so je zmrači! um. lednega je plačala odpravnino in oil je I poslan v stari kraj t Matija Kaj j l*ož 1 • Društveno skupno Inlet je : zast; va, kabiin-t. pečati gotovina na banki in razne društvene uten-silij«4 znaša prii»!ižno skupno >fiO!J. Društvo j<> kupilo državni l.ib. rt v Bond (tretje posojilo 1 za & 100.00. Društvo obstoji danes iz 29 članov, 3 enakopravnih članic in (1 članic samo za smrtnino; skupaj 38 članov in članic. Društveni od-( bor je danes: predsednik: Gaihriel Tassotti. podpredsednik: Josip' Skrabe. tajnik in blagajnik: F. Tassotti. zapisnikar: Jurij Novo-sel. nadzorniki: Josip Nneller. Sander Štimec in Franc Ranch.; Clastvo je skozi in skozi dobro! katoliško. Naši slavni Jugo-Slovanski Katoliški Jednoti se tem potom v imenu celega društva najsrčnejše zahvaljujem 7.a dobrote, katere _ nam je podelila v teku našega obstanka. Želim ji. kakor 20 letni! • levi. da ji da dragi Bog. da bi Še: doliro vrsto 20-lotij delovala v 1 prospeli in blagor milemu narodu slovenskemu v Ameriki. Blagoslov z nebes naj rosi na njena dobra dela. Dal Bog da bo rastla. razširjala se tako ko bode praznovala ! svojo 25-leinieo obstanka, da bij članstvo naraslo do števila 15.000.' Bixli mi tixoekrat pozdravljena,' prcljubljeua mi Jugo-Slovanska Katoliška Jednota! To Ti kličem iz celega srca k slavnosti Tvojega 20-1 etnega obstanka! Slava Ti! Za društvo S\. Petra štev. .">0. Brooklyn, N. Y. F. G. Tassotti, tajnik. Društvo -Sv. Petra in Pavla štev. 51, Murray, Utah. Društvo Sv. Petra in Pavla št. -"1 je bilo vstanovljeno dne 10.j oktobra 1904. v Murray, Ftali in pr iklopi jeno k 1. S. K. -I. Ob easuj vstanovitve je štelo le 15 članov.! zatem je pa lepo napredovalo in v kratkem je štelo nad .">0 članov. Pozneje je prišlo v društvu do spora zaradi verskih zadev, nakar jo bilo nad 15 članov črtanih. Za-t« •m je društvo dobilo več članov iz naselbine Midvalle. Spojili so se v eno društvo, nakar je zopet prišlo do spora, t'lani na MitKale so odstopili in si vstanovili novo! društvo sv. Jožefa št. S6. Sedaj šteje naše društvo.35 članov in članic. Tukaj v Murray je le ena rudotopilnica, spadajoča k American Refining Co. V njej delajo skoraj vse narodnosti. S'o-, vencev je lo malo. V bližini se na- ( haja veliko število premogovni-j kov. vsled česar se mnogo članov j našega društva nahaja izven M ur-j rava. Smrtni slučaji so med član-1 stvom bolj redki. Društvena bla-i gaj na je bolj majhna. V korist čla-1 iioiii našega društva je to. da Jednota plačuje bolniško podporo, drugače bi že prenehalo. Z bratskim pozdravom Josip Kastelic. Društvo Sv. Jožefa štev. 52, v Mineral, Kans. Da bi ne bila v slavnostni izdaji, katera bo izšla ob praznovanju dvajsetletnico obstanka J. S. K.! Jednote, št. 52 slavne Jednoto Či-j sto pozabljena, sem sc namenil po-1 ročati o njej nekoliko zgodovine, j Društvo sv. Jožefa št. 52 je bilo i vstanovljeno 11. decembra leta • 1904. Pri prvi ustanovni seji se; je takratno članstvo soglasno iz- j 1 reklo, da priklopi jo novo društvo |J. S. K. Jednoti. Tako je bilo sprejeto v Jednoto dne 1. januar-f ja leta 1905 pod št. 52. Pri vstanovitvi je bilo 19 članov. Ne bom j imeno\-a! vseh vstanoviteljev. nni-j pak samo one, katerim pripadat (največ zasluge, namreč: Joseph j iHribar se je najbolj trudil za1 vstanovitev in potem je bil tudi i izvoljen prvim tajnikom. Prvi j predsednik je bil Frank Ferlan in ■ blagajnik John Kastelic. Prvi taj-J nik društva brat Hribar je šel d*, r ' leti po vstanovitvi St. 52 v stari j kraj k svoji družini, misleč, da boj mirno ž njo živel, pa 31111 je naglo zmanjkalo cesarske podobe, in, prišel po preteku par let zopet 'nazaj. Takoj jo zopet pristopil lc idruštvu sv. Jožefa št. 52. Tako smo !>i!i zopet skupaj nekoliko let. Pivd tremi leti je nas zopet zapustil zaradi si;il,:|i delavskih razmer in j.- šel v MassilloAv, Ohio, k jer se danes stanuje, io je s< vedno član dr. sv. .Jožefa št. 52 in J. s. K. Jed. Prvi j)red.sodti'k Frank l-Vrlan se nahaja nekje v (»r.-go mi. <>.! vvli devetnajstih uMano vitel .-v se nahaja v Mineral s-:nn.» eden in to je moja malenkrtsl. Kol reeeiio, je bilo društvo v>.:a-novij. no leta 1904. je toraj staro približno štirin.ijst le". V teb «lol-:ii letih se marsikaj pripetilo. Žalostnih in veselih slučajev, veselili namreč, ker si je društvo v prejšnjih «'-;i>ih prirejalo veselice v korist društvene blagajne, kar 11 . dandanes 111 vee mogoče. Pred, 'centralizacijo .1. S. K. Jednote je moralo društvo skrbeti samo za bolno člane, da so ledno dobili podporo, in to jo tudi društvo sv. i Jožeta št. -VJ -lorilo. tako da ne 'more noben elan reči da ni dobil svojega. Se ko j.- vzela Jednota bolne elane v svojo oskrbo, jo nam ostalo v društveni blagajni par sto dolarjev, katero smo porabili do danes za društvene potrebščine. — i . Nesreča pa nikdar ne počiva, jtako tudi društvu st. 52 ni priza liesia. I inejo j<> šest članov, o/.iro-ima so bili ubili v premogokopu. IV\ i je bil Anton Kaučič, drugi Frank Kiuiovee. tretji K rank J»k-še in četrti John Mestnik. Vrsi štir-ije neožetijeni, eden zavarovan V 1. razredu, trije pa v drugem. Ta-j ko je bilo društvo brez nesreče do j leta P'l<;. Takrat, dno 13. decembra so je pripetila velikanska raz-strelba plinov v rovu št. 9, Mayer Goal Co.. katera j • zahtevala dvajset človeških življenj, med katerimi je bilo osem Slovencev. Izmed teh osmih sta bila dva claim drnšt va Jožefa št. -">2 J. S. K.Jed., oba oženj.-na i:i očeta velikih družin. zavarovana v I. razredu. Bila sta Rudolf T rele in Frank Jerina. Društvo je priredilo vsem tem člano 'ep pogreb. Toraj je slav-;na Jednota izplačala postaji št. "»2 J>'4;"»00.00 posmrtnine in približno (toliko bolniške podpore, j Da ne bom rabil preveč pfosto-,ra v slavnostni izdaji glasila, naj še omenim, da društvo sv. Jožefa št. -~>2 počasi nazaduje zaradi slabih delavskih razmer v Mineralu. 'Akoravno šteje društvo p*»f;nse«t-'desot članov, štiriindvajset članic in dvaindvajset otrok (skupaj sto enajst jih samo deset -tanuj" v Mineralu. j Sedanji uradniki so: predsednik: Frank Speisor. tajnik: John Kast. lie. blagajnik: Martin Batn-. l»ič. Koneem dopisa želim naši slavni J. S. K. Jednoti kar največ napredka v bodoče. Naj gre svojo pot kakor je hodila od začetka, 'namreč no potu resnice in pravice. ! pa jo ne bo premagal noben so-! vražnik. kateri .s.- dandanes pogo-!sto oglašfijo. Le »laprej za dobro-jbit svojih članov, j K sklepu pozdravljam vse člane j iu članice naše slavne J. S. K. ' Jednote. John Kastelic, tajnik. V proslavo dvajsetletnice J. S. K. J. Približal -o jo iS. julij, pribl - !žal so je dan. ko praxuujem dvaj-sejetnico delovanja naše slavne j Jugoslovanske Katoliške Jednote. j Dragi člani, sob rat je in sosestre 'slavne J. S. K. J. rlanes >e Kpomi-. njate onega, kar se je pripetilo j pre.i dvajsetimi leti. j Slava v>tanovite|jcni n;išo slavne J. S. K. J. Vstanovniki so imeli veliki« delo. obilo truda in požrtvovalnost Toda njihovi napori nr*o ostali liro/ sadu. Fspeh je b i večji leto J za letom, bodisi glede članstva^ I bodisi glede blagajne, j Danes ko obhajamo dvaj^etlet-Jn!co, smo lahko z vsem srcem ponosni na svojo veliko organiza- I • eijo. I Ivan Varoga. nadzornik J. S. K. J. I Rojaki, naročajte m na "Glas Naroda", največji slovenski dnev-| nik v Združ. državah. __ T" ________________C L A -SX AR OD A. 1S..TV L., 1918_ VARČEVANJE - poglavitna naloga... Voditelji naše velike republike in njim na *elu predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajno-sti, privesti to deželo h končni zmagi. In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom. Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati. Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti yni sami dobiček in šele v drugi vrsti vlada S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj. EVROPA JE IZČRPANA. Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati. Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri. Stvorimo doma, tukaj na varnem, mogočno armado vojnih varčevalcev. Ta armada bo imela namen pomagati armadi na fronti v nienem pravičnem in vzvišenem boju za demokracijo sveta. Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. - V najkrajšem času bodo izprevide-li, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji. Vojni tajnik Baker pravi, da je odšlo nad million naših fantov na fronto. — Pomagajte jim z varčevanjem do skrajnosti in s kupovanjem voj no-varčevalnih znamk, da se bodo hitro vrnili. Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zasluzite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. Veliko naših revnih sodržavljanov se podvrže največjim žrtvam, da zamorejo pokazati svoj patriotizem s kupovanjem vojno-varčevalnih znamk. Če se naši fantje na fronti lahko vzdrže vseh luksurijoznosti, se jih lahko tudi vzdržimo, ki smo doma. NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! Štedite in kupujte vojno-varčevalne znamke! Sedaj lahko kupi vsakdo w. S. S. za nizko ceno: $4.18 Leta 1923 bo vsaka posamezna w. S. S. vredna: $5.00 Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih. Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevati. Če štedite in kupujete vojno-varčevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv. Vsak poedinec najboljše ve, kako mu je mogoče na na i uspešnejši tax . zvečati svoje prihranke, s katerimi bo lahko kupil varčevalne znamke. MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUB IL± xO VOJNO. Toda ali ste že pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI? Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako znam varčevati jaz ter podpirati vl«do v finančnem oziru Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! — * Vaš delež v sedanji vojni je, kolikor mogoče producirati, kolikor manj mogoče porabiti ter posojati svoje prihranke vladi Združenih držav. - Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti? • ~ ~ ' ' % Če se zgražaš nad tem, kar delajo Nemci, pomagaj s svojimi prihranki, da bodo premagani. Slab patriot je oni, ki ne more dobiti pota, da bi se tako ekono-miral, da bi zamogel kupovati vojno-varčevalne znamke. S tem bi dal vladi več denarja, dela in materijala s katerim bi lahko izvojevala zmago Nekdo je rekel: če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti -over the top-, kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Liberty bon-de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnosti. Ce bi vsak član Jugoslovanske KatoL Jednote kupil že vsaj za 50 dolarjev W. S. S., bi dala Jednota na razpolago vladi Združenih držav pol milijona dolarjev Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hoteli. f gection 3> pages 13.20 j GLAS NARODA 1 Tretji del, stran 13-20 1 gn ....... ' t J GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE ^.....^.....-- ..............f NEW YORK, THURSDAY, JULY 18, 1918. — ČETRTEK. 18. JULIJA, 1918. GLAVNI URADNIKI JUGOSLOV. KflTOL. JEDNOTE ppp MIHAEL ROVANŠEK, ' glavni predsednik J. S. K. J. Rojen 23. februarja 1>76 v Št. V idil pri Zatični na Dolenjskem. H V Ameriko je prištd 1. marea ' I 15K)1 in to v Forest City, Pa., kjer t-B j.- takoj prii'»d delati v premogo- K kopu. <>!» času vel ike delavske bor- H lit- ali stavke. leta 1WI2. je bil pri-morun zapustiti Forest City in iti fj naprej /a zaslužkom. V Cone- jg tnaugh. Pa.. kjer še sedaj stanuje . 9 j,- prišel dne 12. julija 1902. Na- fl selbina Conemaugfh je takrat bila || še mlada »n »najlma, tako j«- bilo ■ treba veliko dela na društvenem 1 polju. Leta 1903 je pristopil k dru- ■ šivu Sv. Alojzija štev. J. S. K. ■ .1. Iti! je skoro vsa leta uradnik j društva. izvoljen je l»il tudi ve«"- | krat delegatom na raztie konven- 1 Leta 1908 j.- vstanovila S. 1). I P. '/.,, katere so ustanovitelj je bil on. Bil je delegat na deveti redni konvene ji J. S. K. .1. v Pitts-Imrghu, Pa., kjer -«• je mnogo prizadeval za uveljavljen.]«' centralizacij- bolniške podpore. Na deseti redni konvenciji v Eveleth je bd izvoljen konvenčnim predsedni-kom. iu pred zaključkom konven-ei je pa glavnim predsednikom Jednote. Mr. KovanŠek je čislan med rojaki v svoji naselbini, kater1 je veliko pripomogel «lo napredka, v društvenem in družabnem življenju. ALOJZIJ BALANT, podpredsednik J. S. K. J. Rojen 21. januarja 1884. na l prišel v letu 1 90"» v «lo-bro/nano slovensko naselbino Rock Springs. Wyoming. Ker ni b'l telesno še dovolj razvit za t« ž-ko delo v premogokopih. je moral čakati ve«* mesecev predno j«' do-bil «lelo. Opravljal je ve." let razna preinogarska d»da, pozneje je pa .lobil .lelo na eni tamošnii banki katero je opravljal dokler ni prevzel urad gl. tajnika. Na deveti redni konveneiji v Pittsburgh«. Pa., je bil izvoljen gl. porotnikom Jeilnnte, na deseti redni konveneiji v F.velet h. Minil, pa glavnim tajnikom Jednote. GEO. L. BROZICH, glavni blagajnik J. S. K. J. G. Geo. L. Brozieh je bil rojen leta 1878 blizu Črnomlja na Dolenjskem. Njegov oče je prišel v A-meriko leta 1882. a on je prišel sein v družbi svoje matere in ene sestre leta 1888. ko je bil šele 10 let star. Družina se je najpreje nastanila v gornjem Miehiganu. od koder se je par let pozneje preselila v Minnesoto. G. Brozieh je izvršil samo štiri razrede slovenske šole v stari domovini. v Ameriki je pohajal javno šolo par let. to«bi slabe delavske razmere in nujna potreba v družini ga je primorala prijeti za vsakovrstno delo v rudnikih, železnicah, trgovinah itd., katero je opravljal Sest let ter vmes pohajal večerne šole. Slovenščine se je pa pridno učil iz slovenskih knjig in listov; družina je bila namreč naročena na prva dva slovenska lista v Ameriki, Amerikanaki SHove- * nee in Gl Naroda od prve številke na pre, beta 1«7 si- je podal v St. John's diversity v Collgoville. Minn., kt re je pohajal dve leti in kjer jcraduiral v trgovskem in bane nt oddelku. Zatem je opravijaUosel knjigovodje v trgovskem odjeiju v Joliet. lil. o«i ko«ler je preselil na Ely, Minn, leti912 ter prevzel mesto pomožneg blagajnika pri Hank of Ely, k rega je opravljal «lo leta 1912. ga leta se je po njegovem predovanju vstanovila Prva Držiia Banka na Ely katere blagiitkom je postal on in kateri p ost še danes opravlja. (i. Brozi se je od mladih nog zanimal zajništveno gibanje med našim narom v Ameriki. Bil j«' eden prvilflanov K. S. K. J. ko se je istvstanovila leta 1894, in od tedaj prej je vedno urado- val v enem ali drugem uradu pri krajevnih društvih kakor tu«li sodeloval na vee konvencijah. Koj prvo leto po priho>i 1 vedno jako delaven. Cstanovil je društvo št. "s v Salida. Colo., katero še vedno lepo napreduje. V glavni urad je bil izvoljen trikrat, in sieer na osmi redni konvenciji v Denver, Colo., za predsednika nadzornega odbora, na deveti redni konveneiji v Pittsburgh, Pa., za blagajnika neizplačanih smrtnin. Ponovno je bil izvoljen v isti urad na deseti redni konvenciji v Eveleth. Minn. Bil j«' »laij časa v trgovini z mešanim blagom, pečal se je tudi z gostilniško obrtjo, ko pa je država Colorado postala suha, si je vstanovil trgovino z avtomobili. Br. JOSEPH V. GRAHEK, vrhovni zdravnik J. S. K. J. Dr. Joseph V. Grahek je izvrsten slovenski zdravnik in rano-celnik. Rojen je bil 1. junija 188š v Calumet. Mich., sin Jos. Graliek in Barbare Grahek rojene Zupančič. v Calumetn je izvršil High School, potem je šel v Vaiparnsio University 2 leti. zatem v University of Michigan «lve leti. Leta 1907 je graduiral na Northwestern Fniversitv, Chicago, 111. Prakso je začel v Calumetn,- Mich., in tam bival dve leti. Leta 1908 jo bil z vol j en vrhovnim zdravnikom Slovenske Hrvatske Zveze v Calumet, Mich. Na konvenciji N. II. Z. je bil zvoljen vrhovnim zdravnikom Narodne Hrvatske Zajedli i ee, in se preselil v Pittsburgh, Penna. Leta 1911 je bil izvoljen vrh. zdravnikom Srbske Jednote in K. S. K. J. Leta 1916 je bil izvoljen vrhovnim zdravnikom društva Sv. Barbare in J. S. K. J., Leta 1917 pa Slovenske Delavske Podporne Zveze in Srbske Jednote. Dr. Grahek je točasno vrhovni zdravnik petih velikih podpornih organizacij in sieer sledečih : J. S. K. Jednote. S. D. P. Zveze. N. H. Zajed nice, S. O. S. Slobo»la. S. Sloga. JOHN GOVŽE, predsednik nadzornega odbora J. S. K. J. Rojen leta 1867 blizu Ribnice na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1892, ter delal najpreje v rudniku, potem nekaj let v železni obrti. Pred 16. leti pa je vstanovil lastno trgovino, v Tcateri še sedaj posluje. G. John Govžetn gre naj-t večja zasluga za vstanovitev J. S. K. .Jednote. Bil je prvi tajnik Jednote, na drugi konveneiji J. S. K. Jednote je bil zvoljen glavnim blagajnikom Jednote, kateri posel je opravljal celih 17 let. Na zadnji konvenciji v Eveleth, Minn., je bil izvoljen predsednikom nadzorne-ga odbora. Njegovo neumorno 20-letno de-lovanje kot uradnik Jednote gotovo ostane v «lobrem spominu ^ med članstvom in v zgodovini J. S. K. Jednote. ANTHONY MOTZ, nadzornik J. S. K. J. G. Anthony Motz je bil rojen v vasi Primostek pri Metliki na Dolenjskem, dne 2. februarja leta 1876. V Ameriko je prišel leta 1892 in sicer naravnost v Minnesoto kjer je bival svojih 10 let vposlen po rudnikih in trgovinah, skusil je v tem času marsikaj hudega kajti ravno ob njegovem prihodu v Ameriko je nastala huda finančna kriza ki je bila posebno občutna v Minnesoti. Kakor hitro so se začela vstanovljati podporna društva, postal je član in se sploh zanimal na društvenem polju od začetka. Leta 1901 se je podal v Chicago. III. kjer se še sedaj nahaja in kjer je postni član J. S. K. J. takoj po prihodu. Pomagal je vstanoviti društvo sv. Jurija št. 22. in za tajnika je bil izvoljen leta 1903. kateri posel še danes vestno opravlja. Na zadnji konvenciji .T. S. K. J. leta 1916 na Eveleth. Minn, je bil izvoljen za nadzornika. Njegovo veeWne skušnje na wlovenskem društvenem polju v Ameriki so mu v veliko pomoč reševati važen Jednotin posel kakor tudi so velike koristi za Jednoto. IVAN VAROGA, nadzornik J. 8. K. J. Rojen 16. maja 1873 v Ljubljani. V Združene države je vdrugic prišel 3. aprila 1907 1n to v Pittsburgh. Penna. Na prvi seji društva Sv. Štefana je pristopil v J. S. K. J., od tedaj je vedno v društvenem uradu. Po poklicu je vlivar. Za slovensko-narodni napredek je povsod prvi med začetniki. J3 vstanovitelj slovenskega pevskega društva "Presern" in Slovenske Delavske godbe v Pittsburghn, tudi pri Kranjsko Slovenskem Domu je vedno delaven. "PageT4" —----- -- __._GLAS NARODA. IS. JUL.. 1933 GLAVNI URADNIKI JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE G. J. POBENTA, predsednik porotnega odbora J. S. K. J. V Ameriko je prišel dne 19. juliju 1902 ter dospe} v Black Diamond. 27. julija istega leta. Delo je dobil v tamošnjera premogokn-pu ter delal v omenjenih preraogo. kopih do meseca februarja leta 1904. K» r j«- po poklicu krojač, se j«- poprijel krojaške obrti t r me- ca nuvrea 1!H)4 otvoril krojaško delavnico v Blaek Diamond, Wash. Dne 12. junija 190."». se j«, poročil s slovensko Amcrikanko Marijo Verhovnik. Dne 21. s .pt. 1916 mu je nenadoma umrla ter mu zapustila hčerko iu dva sina. To je bilo največji udaree za njega. To s«- je zgodilo, ko se je nahajal v Eveb-th. Minn, rta devet? konvenciji J. S. K. J., kot odbornik J. S. K. J. in delegat društva štev. :i2, J. S. K. J. V društvo Marija Zvezda št. .'12. J. S. K. J. je pristopil meseca januarja leta 1903. ter vedno deloval v korist društva Jednote ter članstva. Pridobil je dništvu nad 30 novih članov. Na deseti redni konvenciji v Eveleth. je bil izvoljen predsednikom porotnega odbora J. S. K. J. ter sporazumno ^ prvim in drugim porotnikom vrši dano nalogo. O. LEONARD SLABODNIK, porotnik J. S. K. J. (i. Leonard Slobodnik je bil rojen blizu Metlike na Dolenjskem leta 1892. V Ameriko je prišel kot trileten deček v spremstvu svoje-matere leta 1R95. in sicer naravnost na Ely. Minn. Ko je dosegel šolsko dobo. pohajal je javno šolo ter izdelal osem razredov, nato je bil primoran. kakor in večina drugih slovenskih mladeniče v. prijeti za delo da pomaga svojim stari-»em. Najprej se je lotil dela v trgovini z mešanim blagom od koder je prevzel službo knjigovodje iu pomožnega tajnika J. 8. K. J. pod vodstvom g. (Jeo. L. Brozieh-a, za katerega jo delal celih osetn let v katerih se je dobro utemeljil v vsem poslu tika jočem se Jednoti-nega poslovanja, a tudi slovenščine se j,, v tem času dobro navadil. Na konvenciji v Eveleth, Minn, leta 191b je bil izvoljen za porotnika Jednote. Sedaj je zaposlen kot. pomožni blagajnik pri Prvi Državni Banki v Ely, Minn. JOHN RUPNIK, porotnik J. S. K. J. Rojen 25. novembra 1ST3 v Logatcu na Notranjskem. V Združene države je prišel 2."». marca 1902. Kmalu po prihodu je pristopil k K. S. K.. J., pozneje je pa odstopil od te organizacije in pristopil k J. S. K. Jednoti. leta 1909. O.J tedaj je bil vedno a^filen za Jednoto. Pridobil je Jednoti lepo število članov. V J. S. K. Jednoti ima vpisano vso svojo družino, to je soprogo in šest otrok, kar znači. da mu je J. S. K. J. najbolj priljubljena. JOSEPH PLAUTZ, Jr., predsednik pravnega odbora J. S. K. J. Jos. Plautz mL je bil rojen v Metliki 25. dec. 1875, kjer je njegov oče ono dobo služboval kot dacar in mitničar šrangar}. Tukaj je začel hod it i v prvi razred ljudske šole, toda dokončal jo ni. ker so se ravno v tem času stariši pr«>selrli v Gradec iu njega poslali z bratom Janezom kateri so tudi sedaj nahaja v Calumetu, v Novo Mesto. Tu j«' ostal do enajstega leta iu izdelal tri razrede ljudske šole. nakar je dobila'njegova mati poziv od očeta kateri je pred kratkim prej odšel v Ameriko da naj pride za njim z otroci. Tako je prišel okolu 1. 1SS7 v Tower, Minn., kjer je bival s stariši štiri bta. nakar so se p rese 13* v Calumet. Mich, kj r sem se z njim na svojih potovanjih prvikrat seznanil. Služboval je ta čas pri tvrdki II. & B. Blum, kjer je vestno služil celih šestnajst let. Med vsem tem ? časom deloval je vedno med on-dotnimi rojaki kjer sta bila z bratom znana kot izvrstna pevca in dramatična igralea. Tu se je seznanil in poročil z brhko rojakinjo Marijo S trn cel ki ga je obdarovala z osmero čilih otrok. Ko je pred tremi leti prenehal ondotni list 44Glasnik", prevzel je težavno in nehvaležno delo upra-viteljstva in začel izdajati ondot-pi sedanji list "Slovenske Novice" ki kažejo vkljub skromnim začet-' kom v težavnih časnikarskih razmerah pri sedanji draginji da so v dobrih rokah. Brat Plautz je pohlevna duša in je zelo prrlubljen med calumetski- mi Slovenci, bil je večletni predsednik ondotuega izobraževalnega društva "Phoenix" in sedaj je podpredsednik društva Sv. širila in Metoda J. S. K. J., ključar krasne cerkve Sv. Jožefa iu na zadnji konvenciji -T. S. K. J. j - bil izvoljen predsednik pravnega odbora. Dasi je prišel v Ameriko kot 11-letni deček ter je dobr » izvežban v angleškem jeziku ni pozabi! milega maternega jezika zato je mož priljubljen ne samo in-" J rojaki, nego pri vsakem kdor ga pozna. _ . M. Pogorele. 0B DVAJSETLETNICI J. S. K. J. Spomini mi uhajajo nazaj v one čase, ko je bila JSKJ. do glave zadolžena, ko so jo obre ko vali ljudje, da ni katoliška, ali da vsaj na na katoliški podlagi itd. Prebito trdo ji je že šlo, toda — Jednota je vstrajala na svojem« stališču in vse prizadevanje nasprotnikov, da bi jo uničili, je bilo brezuspešno. Podpirail so jo možje, ki so bili pripravljeni vise žrtvovati, samo da jo obdrže na površju. Med temi je bil f>a gotovo prvi Mr. Frank Sakser. Pred dvajsetimi leti je prišel i7 Ven- Torka na Ely, bodril in krepil druge, češ, možje le na noge le vstrajajte. ničesar nam se ni treba bati. — Zatem je obljubil, da se bo list (ilas Naroda z vso svojo močjo in vsem svojim upli-vom zavzel za mlado organizacijo kar jt« tudi storil. Ce pogledamo zapisnik prvega i zborovanja, vidimo v njem, da je j ta mož obljub:! svoj list za brezplačno glasilo JSKJ. Ker tudi danes deluje z vso • vnemo za JSKJ., mu moramo bitij tembolj hvaelžni za njegovo po-1 žrtvovalnost. Frank Sakser. Bog Te živi še dolgo vrsto let! — To je kiic ob dvajsetletnici JSKJ. Matija Pogorele. ftf- v, r f -in fif ^nrf yirj virif ^fiC ■ i feL * ' 1 % 2» -Us*.; "* ^» v 3 v. / v,* tja* | I * V. \ A hrti e.. gftira ;f I THURSDsAST I otre. j« i-. b VHEATLESS /HfflBxj vsr «o muxcwkix«. JllJIlljii' liumaw I'll iwriumt '^vlJj?^ OWtUNlMi »KIAI ^S^i-C MATT TA P0G0RSLC, pravni odbornik J. S. K. J. \ Rojen 12. januarja 1865 v Planini na Notranjskem. V Ameriko je prišel pred 25. leti. V prvih le- tih pt> -vojem prihod«i v Združene države, je deial v razidii rndoko-pih v Ohio. Pcnna. in Minn., kjer si j.- pokvaril zdravje, ko j" mogei vedno na mokrem dela iSedaj potuje že dolgo vrsto let po Ameriki in ie dobro poznan md rojaki širom Združenih držav M. Potro rele je eden prvih ki je sprožil idejo za družitev slo\"«>sei!i Jci-vuit in Zvez v Ameriki. * Mi i*na posebno usmiljenje do berue na Dolenjskem. Prišel je k svoje- mu očetu v Ameriko Eveleth, Minnesota, leta 1900 in "o živet v Eveleth-u do leta 1911 I me L januarja se j,' preseli4 iz F v unl-a v Dnluth. kjer je nastopil uradno službo v okrajnem sodišč:;. To -službo še da*ns oprav! j i. On je prvi Slovenec v Si I.o:;is olnvju Mintn sote ki opravlja uradno službo v okrajnem sodišču. Odkar j - rojak J. Mover;1 v uradni službi v okrajnem sodi>'u je že veliko pomagal našim rojakom Sloveiiecm v raznih soduij-skih zadevah ki so jih imeli v okrajnem sodišč.i, in s tem jim je že večkrat prihran ! njih težko-prisiužeui denar, ki bi ga morali plačati odvetnikom v takih zad -vab. Na zadnji konvenciji J. S. K. J. v Evcle!h-u. Mi-t:ii. je bil enoglasj no izvoljen članom pravnega <>-j bora. Kot član pravnega odborj se je veliko trudil s r«*viziranj> j pravil J. S. K. J. in jih je i nI previd na angleški j-zik. Rojak J. Movmi j.- z« "o či- ' i v njegovi naselbini ne samo fi naših rojakov, ampak tudi od dri gorodf-v. RUDOLF PEP.DAN. predsednik združevalnega odb rr. J. S. K. J. TI njen leta lv>2 v Ljubi; ni. Prišel v Združ -ne države 2. ju i.j : 1906. iu to v Cleveland. Ohio. G. IVrdan j> jako delaven na >1 v |)om. Žalah ::a dojenj kein. Leta 1900 -tnajsTem j s\oje starr.sti • . <:. e| v uieriko. Takoj po \ 1 v. r. ( o'o. se j,. 1IIO- r-: i <, 'v.'■•«•: ) ,'i]|]11 (.„j ze;ed tami ;t i-šnjih ru.iotopibiie. 191 "t j,- bi! izvoljen glavnim ajnikom Zapadue Slovanske Zveze. katere s>-dež je V Denver, ' ''o. ta urad še vedno opravlja. i\ društvu S\, Jožeta ,». 21. J. S. K. i pri* topil b-ia 1!»02. k« r pa b:la ita 1903 stavka v lukajš-ii.iih rudotopdni -ah, je ■ -oral oditi ir -buhom za kruhom tri pri tem je društvo pustil. Ko j,, vrnil "i;za.j v Denver, j. b ta 190T na novo pristopil k Jednoti. Člani društva Sv. Jožefa št. 21 so mu vedno naklonjeni, dokaz temu ie, da ima vedno k.ik društveni urad. Dvakrat s<> ga izvolili delegatom in ^eor leta 1913 za konvencijo v Pittsburgh. Pa., in leta 191fi za Eveleth. Minn., kjer je bil izvoljen v združevalni odbor. FRANK SAKSER. Frank Sakser je hi! rojen leta l>~-9 v Ljubljani na Kranjskem. V Ameriko je prišel leta 1 >93 terse nastanil v New Yorku. Kot iz-vanredno nadarjen in za ve« I en Sio. ■: eiiee je takoj spoznal, da Slovenstvo v Ameriki ne more uspevati ' n da se bo prej ali slej potopilo 4 morju tujine. «*•«■ ne bo imelo dobrega časopisa, ki bo prevzel nalogo voditelja, učitelja in vzgoje 1 valca. Vstanovil je torej list "Glas Naroda", ki je še sedaj največji slovenski dnevnik v Ameriki. Njegovi požrtvovalnosti in vstrajnosti se je zahvaliti, da je iz . aialih malenkostnih pričetkov Ji st lo današnjega dne tako napredoval. I11 če s«* pomisli., da je bil lisi 1 (ilas Naroda" od začetka pa do lanašnjega dne Glasilo J. S. K. J., je menda vsakomur jasno, da |e E rait k Sakser veliko pripomogel k lepemu ufcpi'hu. katerega i praznuj«' Jednota danes, i Glavnim uradnikom je bil ne-prestano na strani z dobrim na-s vet .1111. V <«!a.-.iln je priobčeval oončne in informativne članke glede naših Jednot in Zvez. in lah-'vo se reče. dri se člani in uradniki liso nik lnr kesa I i. če so vpoštev/ili ijegove st rokovnjaške nasvete. Jednoti in društvom je priskočil večkrat tudi financijelno na pomoč, ne <|a bi zato zahteval kake zahvale še manj pa povrnitve. '/. lahkoto se da trditi, da je gia--ilo i i la s Naroda veliko, če že ne ^ naj-, eč pripomoglo k sijajnemu napredku J. s. K. J. in k njenemu neomajnernu stališču, na ka-ti-rem s«- danes nahaja. Ime Frank Sakser bo z zlatimi •rkami napisano v zgodovini slavne J. s. K. jednote. To je ime uc-u trud Ij i vega delavca, izbomega agitatorja in velikega dobrotnika. f. S. F«*l Aon< "c«*unt er folks havin' i»-r s:ive on meat. 'Hides f«jlks"lt kin»1pr hav> *(-r suve d«-wheat flour fer comp'ny < n e-it bread made omen dis vere "s-ibsf itut«." flour. Dal wise ol* owl df.n« sav dat to win de wa: >ou sot ter feed de sojer bo>-5i dat's doin' de fightln" Itot'3 Wat's takin' de wheat cn m*au O združenju --000- J. Pishler. -000- K« r se je ravno pred 20-letuico obstanka J. S. K. J. uniogu razpravljalo o združenju med članstvom Jednote. iii ker je tozadevno splošno glasovanje ravno zaključeno, j< popolnoma umestno, da ne prezremo te važne točke \ (siavjtostni številki. Odkar se je sprožila ideja za združitev Jednot in Zvez, je bilo že veliko razprav, pisaren.ja in skupnih sestankov raznih ždruževalnili odborov za vres-ničenje te plemenite ideje. Vršila so se razna splošna glasovanja in dosegli so se delni vspelii. Tudi pri J. S. K. J. imeli splošno glasovanje, glasovali smo in se vpraševali: ali naj se združimo z Slovansko Delavsko Podporno!; Zvezo in pod njeno ustavo Rezultat je bil, pre«*ejšna:i večina — XE. Marsikateri član, ki je Čiral oni rezultai je gotovo mislil, da je usoda združenja za J. S. K. J. zapečatena ter da se ista ne bo nikdar združila. Temu pa ni Uiko. Jugoslovanska Katoliška Jednota je še vedno pri volji zdrušiti se pod pogoji, katera je stavila deseta redna konvencija, leta v Eveleth, Minil. Resolueija. katero je sprejela omenjena konvencija je še vedno v veljavi in je i uraktičnejša nego ona pogodba za katero smo imeli sploš-1110 glasovanje. Združenje brez proračuna solventnosti in brez izena-lčenja je lahkomLšljenost in nepodjetnost. Dalje 1 >i bih, j združenje lahkomišljeno in nepodjetno, ako bi J. S. K. J. I opustila svoje pravice, katere si je le z težkočo priljorila v raznih državah ter šla nazaj v dobo 'kontrabantiran j;«. Ker je J. S. K. J. močnejša in popolnejša od S. D. P. Z., bi bilo popolnoma pravično, da se zadnja združi pod earlier J. S. K. J. Glavni odbor J. S. K. J., ki je odgovoren članstvu, jo priporočal in ne odrekal "združenja za vsako ceno". Xa gl. odbornike so leteli podli osebni napadi od | strani uradnikov 8. D. P. Z. Članstvo J. R. K. J. so hoteli prepričati, da so glavni uradniki J. 8. K. J. bojijo za svoje urade in vsled tega tudi združenja. Vsa ta predbaeivanja združenju. Kakor je važno zdravje za človeško telo, tako važna je notranja uredba vsake organizacije. Kakor so nevarne notranje bolezni za človeško življenje, tako nevarni so notranji neredi v organizaciji. Torej notranje zadeve se morajo urediti, predno je združenje sploh mogoče. To zahtevajo tudi zavarovalniške postave raznih držav. Dobro je l»iti navdušen za plemenito idejo, pri tem pa ne smemo' prezreti trgovskih načel, ki so najvažnejši del vsake pogodbe. _______. h ___. S tem, ko je članstvo odklonilo ono pogodU, še ne moremo trdni, da je isto nasprotno združenju. |:t združe-! nje je tudi manjšina. Razlika, je le, da večina ž^li združenja. po katerem bo članstvo zasigurano svoji! sedanjih ;»ravie, »to katerih so sedaj deležni pri J. S. K. f.. manjšina .j" pa za združenje za vsako ceno, kot pov3 v Liitle KalK, jo bilo vstanovljeno dne I J. marca 1 !♦()■"» z 11 čla- • ni. M. d t.-iiti liil kot vstanovnik društva g. Frank Kožam*, kateri je bil predsednik društva skozi dolgih »i let. za kar niti vsa east. Tajnikom j«« bil izvoljen g. Ivan Sile. zastopnikom g. Frank Strži-niir iti blagajnikom g. Jakob Mlinar. Društvo je takoj od ustanovitve dajalo lt*po podporo svojim . članom; namreč po ■"> dol. na teden ter obenem samo plačevalo i zdravila in zdravnika, kar je hilo . j»olovo v veliko tolažbo in podporo v^eiii prizadetim. I'o pretekli par b-t je pa plačevalo po > dol. na teden. Toda bolnik si ji- moral sam plačevati zdravila in zdravnika. To je trajalo do časa. ko se j .ledrKit.! e.-fit ra 1 izira la. Sedaj plačuje društvo vsakemu bolniku še p«i :! dol. tedenske podpore, kar je tudi zelo velik-pripomoček v < bolezni. Društvo si je tudi nabavilo društveno in ameriško zastavo, namreč že trdjo leto svojega obstanka, kar je tudi stalo lepo svoto namreč 213 dol. Omenim naj še /a sta vin o botro gospodično Ivanko Sile. katera je «il» priliki hlagosla vljenja zastav ' podarila društvu lepo svoto. Omenim naj tudi gospoda Frank Sak-serja kot botra zastav, k« r si je " dotični toliko truda in časa vzel, da je prisostvoval tedanji slavno-sti. Obema prisrčna hvala. Dru-š'vit pa ni napredovalo samo v 1 t- m. pač pa si j.- zopet leta 1912 , kupilo lastno hišo, ter poleg posta- j vilo še društveno dvorano, kar je ] stalo z opravo vred, 4 tisoč (»HO dol. Dvorano je postavil mizarski mojster Charles Eagan. Napredo-vanje pa se še vedno nadaljuje, za kar iskrena hvala vsem članom in članicam, ker toliko pripomorejo. I soda je bila tudi mila v napredovanju članstva, kajti sedaj šteje društvo 131 članov iu članie. izgubilo je pa od časa obstanka j enajst članov in pet članie, katerim je neizprosna smrt pretrgala nit življenja. Vzrok večine smrtnih slučajev je bila jetika. katera J je najhujši človeški sovražnik.1 Vsem omenjenim članom in članicam, oziroma njih dedičem je pa! naša slavna J. S. K. Jednota takoj i priskočila na pomoč t« r s,> i ska zala kot skrbna mati in izplačala posmrtuino kar jim je pač gotovo prišlo v korist. Kavno tako je na- J šn slavna Jednota priskočila na pomoč, par za delo več nezmožnim članom, keterih bolezen je bila neozdravljiva. Delavske razmere so ves čas precej povoljne. seveda j je hilo tudi parkrat bolj slabo obratovanje. kar -e [ki skoraj povsod j prigodi. Sedaj s» izvrši no dela in j vsak lahko dobi delo, kdor je le j zmožen delati. Tovarne so povef-i- j ni za spodnje obleke, nekaj je pa ' drugih, kakor mizama, tovarna za j kladiva, tovarna za bieiklje in to-1 varna zh farmerske stroj*' ter sopar malih druge vrste. Zatorej > tudi ni bilo nobene katastrofe r:i-_ zuu na železnicah, kar pa ni vzelo j življenje nobenemu Slovencu. To-j raj želeti bi bilo. da bi bila usoda Še zanaprej mila in da bi se število članov še bolj pomnožilo, unir-1 ljivo-*t pa znižala. Potein bo gotov napredek. Začetnemu odboru ka-l kor tudi vsem njih naslednikom i pa gre vsa čast in hvala, ker so se toliko trudili ter uredili vse na-1 taiičuo. posebno pa vsa čast so- • bratu, prejšnjemu tajniku. Jerne-■ ~ ju Peru. ki je kot tajnik dolgih šest let vršil svoj posel tako natančno. Zatorej kličem še enkrat vsem članom iu članicam delajmo i roko a rok: in obstanek nam je zagotovljen. Na mnoga iti blaga ji leta! Z iskrenim pozdravom • Frank Masle, i a.i. Društvo P v. Aloiziia št. 57,! v Export, Penna. Društvo je bilo vstanovljeno l. decembra 190."». Vstauovniki .*o bili; Anton Iliibar, predsednik: M T reven, prvi tajnik; -I >-ip Kuhar. drugi tajnik; Ivan Turk, blagajnik. Josip Pavletič. zastopnik Društvo je bilo »prejeto v Jednoto dne 1. februarja 1900. Dru štvo je Štelo 1-! članov in dve čla- ' niči, danes pa šteje 4i članov in 11» čliMiie ter 4s otrok. 1/. tega se razvidi, da društvo 1 lepo napreduje, kljub temu, lepo zahvaljuje se-danjeniu blagajniku Franku Na» g<»detli, k» r je že nad deset let 1 blagajnik našega društva ter o : pravlja svoj posel v splošno za- I lovoljnust. — Dragi sobratje ] bliža se dvajsetletnica naše mate- < re -iS K J. Podimo složni ter skr-b:mo drug za drugega. Prisrčen | nozdrav vsemu članstvu JSKJ. ; Louis Zimanc č, 1. tajnik. ] Društvo Sv. Štefana št. 58, v Bear Creek, Mont. K 20. letnici naše slavne .Tedno- i te želim nekoliko poročati o na- i šem društvu. ki je bilo ustanovljeno \ Cokedale. Mont, v decent- i bru 190."». Fstanoviteljev tega dni- • št va je bilo 21. Mihae] Rurgar in M:h«.-I Jakše sta se za ustanovitev društva najbolj potrudila. Par ; mesecev pozneje ko je pa družba svojv pr-mogorove za stalno za- > prla šn bili prisiljeni od poslat i vse ; knjige in premoženje na tacasue- i ■-.i gl. predsednika g. Mihae} Suni, a v Calumet, Mich. G. Sunie je j |bil zastopnik društva in je odpo- : šiljal asserne^it - na glavni urad < • Jednote do konca leta 1900. : j P« neumornem delovanju g. iMich. ! Burgarja so se dne L jan. 1907 naši rojaki zbrali ter prenesli št. 58 I v naše mesto Bear Creek. Da se jei1 jštevilka ohranila, se je najbolj < zahvaliti g. Mihael Burgarju. ker , mu ni bil nobeden trud prevelik in j«- ta čas še 11 novih članov i pridobil. V začetku je štelo društvo 37 članov. S daj jih šteje ."»!>• članov. 24 članic in 2"» otrok, i l'mrli so od .'-asa ustanov;*ve 4 I člani in ena članica. Člani so pre.-ji j je 1 i na usmrtninah. poškodbah in j j boleznih od društva in Jednote i '-ledeni tisoč dolarjev. Marsikate-I ■ renin članu je bilo s t»*m olajšano, (gmotno stanje ob času bolezni in; 'marsikatero gorje prikrajšano, j Za toraj rojaki v tukajšnji oko-jlici. kateri niste še pri nobenem |društvu, lahko i/.previdite, koliko rdobrot so že prejeli čiani od našega društva. Ako želite pristopiti pod okrilje naše slavne Jednote. ste zagotovljeni, d« bodete člani ene najbolj radodarnih slovenskih 'Jednot v Ameriki. Na j tople j a za-j hvala gre tudi g. John Češarku in J g. John Casteleu, ker sta dosti novih člaov pridobila in v slabih časih plačevala as-s men te za člane ter sta s tem dosti članov ohranila. da |tiiso bili suspendirani ali ^ črtan i. Ob enem sta pa tudi pokazala, da se resnično zanimata za dobrobit društva in Jednote. i Na tem mestu š" opozarjam dmšt vene sobrate, da redno plačujejo j usesinente. kar vsak dobro ve. da ie suspendiran, če ne plača ob določenem času, kar povzroča mnogo sitnosti tajniku in jednotinim .uradnikom. Tudi dvajsetletnico naše slavne j |Jednote bodemo slavili po naših .najboljših močeh.'Na mnoga leta! - Ludwig Champa, tajnik. Društvo Sv. Jurija štev. 61, v Reading, Penna. D> uštvo Sv. .Jurija št. 61 ji- bilo vstanovljeno dne 22. aprila leta l!»f)o. Prvi predsednik je bil John ■ Jaklevič. tajnik Matija Vardijan. zapisnikar John Križan, blagajnik | .bihn Požek, zastopnik John Križe. | poslanec Matija Gregorič; društ- ; veni nadzorniki: Matija Grcgnrič. . i-r.ine«. Sp.-harin Anton Košnierl : j bolniška obiskovalca: Matija | Kralj in John Stublar. Reditelj ! t Jeorg Pczdire. Društva je bilo vstanovljeno s 33 člani. Dober me- i see za t em je društvo pristopilo k j Jugoslovanski Katoliški Jednoti. j Kakor nam kaže letnica ustano- < vit ve, je društvo prebilo že 12 let . izza svojega obstanka. Kot pride za Silvestrom novoletni dan. tako pričenja po 12 letih trinajsto. Na ' pragu v novo b-to je treba pogledati v preteklost in sedanjost. Dru j štvo Sv. Jurija št. zažebd odiri v staro domovino, ker j«- bil tudi bolan za jetiko. Tudi zanj je skrbela mati J. S. K. J. V otročjem oddelku je umrla ena članica. Vzrok smrti opeklina. Za vse prejemke ko je je društvo prejelo, se prav iskreno zahvaljuje Jugoslovanski Katoliški Jednoti. ker iV skrbela iu še skrbi za svoje člane kot dobra in skrbna mati za svoje otroke. Med društvom sv. Jurija ' št. C1 in slavno J. S. K. J. vlada najlepša harmonija, tako da nam. lepše in boljše ni pričakovati. To j raj. kakor je omenjno, nekaj so-j bratov, ki so agitirali za društvo, že krije črna zemlja. Vršili so vsi svojo-dolžnost. Vse članstvo je ho-j d i I o roko v roki. Danes vlada pri i društvu lepa sloga. Duh sob rat o v. ki so se poslovili od nas za večno naj živi med nami. Njih dobrih • del ne bodemo pozabili. Tembolj, se jih spominjamo mi. — ker smo j (dočakali dvajsetletnico naše ma-j t ere Jugoslovanske Katoliške Jed-j note. To naj nas vzpodbuja, da se podvoji članstvo prej ko bode praznovala J. S, K. J. tridesetletnico svojega obstanka. Agitiraj-mo \>.i za njo. dokler tudi mi ne zatisnemo svojih oči za vedno. Zalo mislimo, da bomo dvajsetletnico J. S. K. J. praznovali najprimerneje na ta način Če ji pridobimo novih članov in novih j moči! Š tem bomo ojačili enoj sredstvo, ki se je v teku dvajsetih, let izkazalo v naših bojih tako uspešno in odločno. Živela nam mati Jugoslovanska Katoliška Jednota. v tvojem praznovanju dvajsetletnice, iu tvojih dobrih delih, katere smo sprejeli od tebe. od začetka tvojega obstanka do današnjega dne kliče ti Članstvo društva sv. Jurija št. 61, J. S. K. .T. John Pezdirc, tajnik. Društvo Sv. Flori j ana št. 64, v So. Range, Micli. Ker sem že dvajset letni član si štejem v dolžnost, da nekoliko zpregovorim o društvu sv. Florjana. št. (»4 v South Rouge, Mich. Clan sem še odtedaj. odkar se je vstanovila. Najprej sem pripadal društvu sv. Cirila in Metoda v Calumet, Mich. Zatem sem se jaz in sobrate. Jos. Lovrin in Rok Tomee preselili iz Calumeta za delom v Baltic. Kljub temu. da nismo imeli potnih listov, so plačevali namesto nas za društvo naši prijatelji. Naenkrat pa mi šine dobra misel v glavo in pravim Josipu Lovrinu, kako bi bilo če bi udi tukaj vstanovili društvo, ki bi pripadalo JSKJ. Vsi trije smo šli zatem od hiše' do hiše in takoj dobili dvaindvajset rojakov, ki so bili s tem zadovoljni. 26. julija 1906. smo se zbrali v hiši rojaka Šuteta ter v-stario„vili društvo. Prvi odbor je i'bil sledeči: Predsednik Mike Mulivie. podpredsednik J os. Lovrin. tajnik Mike Florjančič. blagajnik pa John Barič. Od onega dne je dr.. štvo naglo napredovalo ter dose-gio svoj višek 6."» činov. Sčasoma j so pa začeli rojaki odhajati v stain kraj in tako je slednjič društvo ostalo z 2* člani. Kar se pa tiče blagajne je društvo prav dobro napredovalo. -— Skoda je samo to. ker novih članov ni mogoče dobiti. Predno je prevzela Jednota izplačevanje bolniški' podpore, j«- jy plačalo društvo -j;">00 podpore. K > je bil štrajk v tukajšnjem bakrenem okrožju, nam je Jednota kot dobra mati priskočila na pomoč ter za nas zalagala asesmen-Je. Omeniti tudi moram, kako sino zalagali za brata Jos. Angela, ki se sedaj nahaja v norišnici. Delal je večinoma po šum a h in ko je prišel v mesto, j«, plačal svoj dolg. Tako je tudi leta 191."» plačal vse. kar je bil dolžan ter že za prihodnje tri mesece. Pri tem je pripomnil, naj plačujemo toliko časa zanj, dokler so ne vrne. Zanj smo plačali že 32 dolarjev, toda Jožeta ni bilo. Vsem se je čudno zdelo in ker ni bilo od njega nobenega glasu, smo ga na seji dne ">. 'avgusta suspendirali. I Po preteku osmih dni smo pa na žalost izvedeli, -da se nahaja v norišnici. Glavni urad je bil toliko dober, da na mje povrnil vse asesmente, ki snijih plačali zanj. II koncu bi želel, da bi se Jed-notino lepo ime nikoli ne izpre-(menilo ter da bi še zanaprej tako napredovala kot je dosedaj. Tem-potom izrekam prvemu tajniku sobrat u Agniču najprisrčnejšo zahvalo za njegov trud in požrtvovalnost. Lepa hvala in vsa čast tudi sobrat u Broziehu, ki je naj-! več pripomogel k utrjenemu sta-lišču JSKJ. Mike Muhvie, predsednik. Društvo Sv. Petra štev. 69. v Thomas, W. Va. Društvo sv. Petra št. 69 spadajoče k J. S. K. J. se tudi pridružuje proslavi 20-letnice obstanka ! naše slavne J. S. K. J. Dne 27. | novembra 1906 se nas je vpisalo !13 članov za pristop k J. S, K. J. J z glavnega urada smo dobili št. 69 in smo jo dali ime sv. Peter. O I vseh 13 sem ostal edini od vstanovitve. 4 jih krije že davno hladni grob, 3 so prestopili k (drugim številkam, f> jih je pa iz nerazumljivih vzrokov popolnoma pustilo J. S. K. J. Torej sem edini, ki moram poročati od vstanovitve pa do danes. Koliko burnih mesečnih sej smo že imeli, ne bom pisal, ker to se dogaja pri vsakem društvu. Da smo imeli več bolurkov v prvih letih kot sedaj, je razumljivo. Bili smo še neizkušeni delavci, da je večkrat koga pobHo in poškodovalo, tako, da je bilo treba plačati podporo. Sedaj je tak slučaj bolj redek. Tako smo plačali pretočeno leto še ne bolniške podpore, to leto pa samo ^13. Društvo šteje danes 31 enakopravnih članov iu članic, 7 članic samo za vsmrtnino, v mladinskem oddelku so 4 otroci. Skupaj 42 članov. Ves čas tudi zasledujem delovanje slavne J. S. K. J. Torej, kam si pr šla ? Ti se ne moreš odgovarjati, ker nimaš jezika. Ti se ne moreš braniti, ker n'r-maš rok. Ti ne moreš jokati, ker ''nimaš solz. Vseeno imaš pa ime, ki nekaterim ne zveni prav lepo. Kaj pa mi, tvoji zvesti člani in 1 Članice? Jeli naj tudi umremo s teboj vred? Ne! Mi se bomo borili 1 zate do., konca in ti. bodemo slavo peli ob tvoji 25 in 30-letnici. J Ako pa ti nmrje£. naša slavna i Jednota. se bodemo vseeno spo-mijali tvojih vstanoviteljev. dasi-ravno so bili premehki in prepust-ijivi v "druge roke. Vseeno >o pa j veliko, veliko bede odstranili z j mnogobrojnimi podporami. Ti pa ostani. J. S. K. J. za vedno j taka. Proevitaj iu širi se po vseh nasolblah širom Severne Amerike. John Urbas, tajnik št. 69. Društvo Zvon štev. 70, v Chicago, 111. Dasiravno smo gojili ehieaški Slovenci kmalo po vstanovitvi nase dične JSKJ. željo, združiti skupaj peščico rojakov in jo pri-klopiti kot. društvo tej Jednoti. se nam je to posrečilo šele I. 1900. Meseea decembra istega leta je rojak Ivan Stržina spravil skupaj) 13 članov kot začetnike našega | društva. Vstanovni shod se je vr-j šil dne decembra 1906, na katerem se j,- določilo priklopiti to društvo k JSKJ. Društveni odbor je bil tedaj: Ivan Stržina. predsednik; N. Pasdt *rtz, podpredsednik; Karoljj Gorup, zastopnik. Žal, da je že te-konj leta prvi predsednik, oziroma ustanovitelj društva odstopil: , Društvo je sedem let zatem vi- ' dno napredovalo in naraščalo, tako. da smo šteli že okrog tS() članov in članic, denarja v blagajni je* bilo pa nad -fSOO. Žal. da je nastopila leta 1913 nepričakovana zmešnjava med člane društva, ki jih je delila i ' dva tabora; eni so .bili za odstop društva od JSKJ.. drugi pa ne. Dne 1."». februarja 1913 smo stali že na robu propada, skoro brez 1 članov, brez zastave in brez vse- 1 ga društvenega premoženja. — ' Ostalo je pač še nekaj marljivih članov, ki so z velikim trudom in žrtvami preprečili pogin društva ■ '•Zvon". Od onega čaša naprej smo z 1 združenimi močmi pričeli zopet /. društvenim gibanjem iu naše delo ( je imelo uspeli. Pridobivali sine. i vedno več članstva; tako se je tudi naša blagajna polagoma večala. Sedaj vlada med nami najlep- < ši red, mir in sloga. Sedaj šteje'i naše društvo 36 članov in članic: upamo pa, da se bo to število v kratkem pomnožilo, ker člani pridno ag/tirajo za naraščaj društva. Sedaj imamo zopet, precej lepo svoto v svoji blagajni, poleg : pa tudi novo krasno zastavo, katero smo slovesno blagoslovili letos dne 26. maja. Za časa našega društvenega ob Stanka je umrlo ,"> članov in ena članica, katerim smo priredili dostojen pogreb ter pripomogli z;j vsak smrtni slučaj z $2.1.00 kot' podporo za pogrebne stroške. Bolniške podpore smo rzplačah iz lastne blagajne nekaj nad >1000. Od starih članov, oziroma usta-novnikov našega društva še živijo : — sobrat John Volkar. Karol Turnpej. John Prah in Frank Zc-man. K sklepu iskreno pozdravljamo vse še živeče nstanovnike naše mogočne JSKJ. ter jim kli«*-mo: — Živeli! Pokoj in blag spomin pa tudi vsem. že umrlim nstanovnikom JSKJ.! Živel sedanji glavni od-' bor! Živela vsa krajevna društvi JSKJ.! I)al Bog naši diČni organizaciji mnogo uspeha in napredka, da bi se njeno članstvo ob 25,-letni-ei obstanka podvojilo, ob 50-let-njei pa večkrat potrojilo! S sohratskim pozdravom j Josip Bevčič, tajnik. t i Društvo Sv. Janeza Krstni-ka štev. 71, v Collin-wood, Ohio. * Dvajset dolgih let torej naštejem dne ls. jul. letošnjega leta, j odkar se je vstanovila slavna naša j J. S. K. J. Tako, dragi mi dmšt. sobrat in ti rojak Slovenec, ki bivaš v tej naselbini, zapisal bom Vama par vrstic, ki bodo gotovo zanimale oba. Nekako takrat je bil prvi Slovenec v tem našem Collinwoodu. sedaj predmestju mesta Clevelanda. Majhna in neznatna je bila tedaj še ta vasica spadajoča pod upravo Euclid. O. Po malem se j,- takrat tukaj širil slovenski živel j. Leta 1900 smo našteli Io ."> slovenskih družin s par * border.ii" vsaka. Takrat ni bilo niti še ene tovarne, !n slovenski naselnik se je moral oprijeti j dela na železnici 'takrat The i Lake Shore Mich. So. R. R. sedaj N. V. C. R. R.V Ko je leta 1901 začela imenovana železnica graditi tu svoje velike tovarne, v katerih sj danes večina tukaj. Slovencev služi svoj kruh, se je ljudstvo začelo hitreje naseljevati. V primeri z drugimi narodi smo Slovenci nad krilili vse. Se istega leta smo dobili tukaj tri slovenske gostilne in grocery store. Leta 1903 se je naselbina že toliko razvila, da so začeli misliti na vstanovo pod p. društva: in res, dne 1 f>. august a istega leta se je zasadilo tukaj šibko drevesce z imenom Dni štvo sv. Janeza Krst-nika št. 71, ki je danes krepka veja na deblu J. S. K. J. Pri tem spisu mi bodi dovoljeno. da se poslužim prilike in primerjam naraščaj društva z naraščanjem Slovencev tega mesta. Društvo je skraja počasi napredovalo, in leta 1908 je štelo Je 28 dobrih članov. Od tega časa pa do danes smo poskočili za f>4 članov, tako da štejemo danes 122 dobrih članov in članov v otročjem oddelku. Dober opazovalec bi se temu čudil, ako bi obenem ogledal tudi slov. naraščaj pri nas. Danes najdeš tukaj dolge in kratke ulice, ceste in pota. ki so naseljeno ali izključno s Slovenci, ali pa so v pretežni večini. Danes dobiš tukaj. karkoli .potrebuješ pri Slovencu. toda ne samo da so danes ob vseli potih in cestah domači trgovci, pač pa se je pokazal tudi slovenski rokodelec; kratkomalo, danes lahko kupiš zemljo, postaviš hišo. jo opremiš odznotraj z vsem potrebnim, ne lo leto po zn"je je štelo komaj ls članov. Ko je pa bilo nekaj čez 2 leta staro, jc štelo okoli 90 članov. Iz tega j c razviden v drugem letu napredek. Zatem so se bile pojavile nove Jednote in Zveze. Začela se se ustanovljati nova dru štva. To je bil velik udarec za na- , Še društvo, namreč glede članov, dočini na blagajni prekašamo še danes ostala enaka društva. Da- i našnjc število enakopravnih čla tiov iu član c je b4 ter je že zopet začelo pomalem napredovati. Za isto se je zahvaliti sedanjemu uradu. Prvi društveni uradniki so bili t i Joseph M ravine, predsednik. Ju- ; rij Žale«-, tajnik, blagajnik in za i stopnik. Hrust vo s je pred 6. leti nabavilo zastavo. Za to .se je zahvaliti •obratu Andreju Grudnu, takratnemu predsedniku. Ob isti priliki slavi društvo enajstletnieo svojega obstanka. V tem času je imelo šest smrtnih slučajev, 5 članov in^ 1 članico kakor sledi: 1 član ubit v napadu. 1 član nstreljen od drugega po nesreči, 1 povožen do smrti od avtomobila, 1 pri operaciji. . eden pa od zastrupljenja krvi. I .Članica je umrla naravne smrti, i Društvena vstanovitelja: Jurij Žalee iu Josip M ravine, i' V imenu društva kličem živela naša slavna zaščitnica in prva tolažn ca Jugo-Slovanska Katoliki aka Jednota! Da bi še nadalje procvitala v ponos in pomoč dru- : štvom in posameznim članom. i Jurij Žalec. < Društvo Sv. Jožefa štev. 76, v Oregon City, Ore, JSKJ., to krasno hi mogočno ; drevo. katero razprostira svoje i veje p«> vseh Združenih državah ; severne Amerike, koder os nase- < Ijeni Slovenci, bo obhajala 18. ju- 1 lija svoj jubilej, dvajsetletnic* svojega obstanka. . Eno d vaj se tj etje je scer kratka doba; vefepomembna pa je zo JSKJ". in njene člane. , 3 Vsak, kdor je z paznim oče- J 'som zasledoval delovanje in raz-1 voj te prekoristne organizacije i ve. da je ta slavna Jednota storila obilo za svoje člane iu članice I ter njih dediče od začetka pa do- j sedaj. Jednota je ob času nesre- i če* olajšala ponesrečenim bedni i položaj; veliko je žena in otrok katerim je obrisala solze. Iu ker smo tudi mi nod štev. 70 kot veja te slavne Jednote, ho j Čem na kratko opisati zgodovin«, našega društva. Vstanovitej tega društva je bil Mr. Matija Justin; vstanovil ga i je 23. julija 1907. Vedno je dober član in vedno skrbi za društvo, da napreduje. Vsi člani in J članice želimo, da bi obhajal tu-j di tridesetletico naše slavne Jednote in mu kličemo: Slava! Naše društvo je jako napredovalo v zadnjih 10 letih, kar sej razvidi po članih. Pred 1.0 letih: je bilo 14 članov in od tistega časa so Ac 4 člani: M. Justin vsta-novitelj, Frank Sekne, Jos. Kets-nar in M. Polajnar. Vsega skupaj je zdaj leta 1918! 39 članov in članic. V 10 letih je1 umrl l Član Frank Pogačn.k in j njegovo izg-ubo Še vedno čutimo ' ker je dosti pripomogel k dru J štvu. — Veselic je bilo primeroma ma j lo v tem času. Želeli bi, da bi se za; naprej kaj bolj zanimali. Tebi. slavna J. S. k. Jednot* j kličemo člani in članice: sla-j vit ti ob dvajdesetletnici; sla \'i? vstanoviteijem, članovom in članicam do konca dni! Josip Misley, tajnik. Društvo Sv. Alojzija št. 78,1 v Salida, Colo. Vsak pameten človek, vsaka zavedna družina, vsaka napredna j družba, vsaka dobra organizacija, vsako mesto, ki ima pravo vodstvo, in vsaka slovenska naselbina, ki je pred vsem do dobrega imena j v javnosti, stremi za napredkom, za velikimi uspehi na narodnem polju. Tako smo tudi mi tukaj v! Salidi. Colo, v lepi slogi ter v dobrem napredku. Pred 12 leti se je z«čela v Salidi slovenska naselbina, a le z malim številom. V tem kratkem času je pa postalo že voe kot 75 družin. Tukaj je vse: od navadnega delavca do največjega trgovca. Navaden delavec ima dobro delo in dobro plačo. Trgovci dolu o napredujejo. Naselilo se je dosti slovenskih kmetov, ki imajo krasne in premožne farme. Ravno tako je tudi na društvenem polju. Znano j.-, da so sc Slovenci zbrali i dne 28. nov. 1907 iu ustanovili} društvo Sv. Alojzija ter ga priklo-1 pili slavni J. S. K. Jednoti. Dne 1. dec. 1907 smo bili sprejeti v slavno Jednoto pod št. 78. < V tem kratkem času smo krasno napredovali. Imamo lepo svojo • društveno dvorano in precej pre- • možno blagajno. Naše društvo šte- i je 74 članov in 41 članic. Ob 20-letnici naše slavne Jednote poši- . Ijem vsem bratom in sestram is- : kreni pozdrav in želim, da bi se ! število ob praznovanju 25-letnice pri tej predobri Jednoti potrojilo. Cast vam vstanovnikom! Živela i Jugo-Slovanska Katoliška Jednota! Nazdar bratje in sestre! John F. Mautz, tajnik društva Sv. Alojzija št. 78. j Salida, Colo. Društvo Sv. Jerneja št. 79, v Aurora, Illinois. Tukajšnji Slovenci smo pazno zasledovali vse dobrote in koristi, ki jih daje J. S. K. J. svojim članom. Vsled tega smo se zbrali 12. aprila leta 190>, vstanovili društ-|vo ter ga priklopilj J. S. K. J. Društvo smo vstanovili z 10 člani pričetkom maja letošnjega leta j< !imelo pa že :J4 članov in 16 otrok.. Imamo tudi lastno društveno poslopje ter lepo opremljeno dvorano. Od ustanovitve društva pa do danes smo sprejeli od Jednote vse do česar smo bili opravičeni. Hvala glavnim uradniom, ki tako vestno vrše svoj posel. Bratje, o-stanimo tudi zanaprej vedno zvesti svoji skrbni materi in podpira j mo jo ter ji pojdimo v vseh o-zirih na roko, kajti le v tem slu I čaju bo napredek zagotovljen. Živela slavna Jednota! M. J., tajnik.1 -1 Rojaki, naročajte se na "Glas < Naroda", največji slovenski dnev-1 nik v Združ. državah. | . x ■ j Društvo sv. Jožefa št. 86, v Midvale, Uteh. »i Dolžnost vsega članstva J. S. K. J J. je. da se ob priliki pomebne 20- I letnice spomni svoje zaščitniee in jdobrotnice. Zahvaliti se ji raora-(mo za pomoč, katero nam je dajala skozi dolgo vrsto let. Čast jtndi glavnim uradnikom, ki so J vedno skrbeli, tla je bila članstvu 'podpora zagotovljena. Toda čaka-j jo nas še težki časi. Sedaj gre boj , za to, če bo slavna Jednota ohdr-. zala tudi zanaprej svoje ime ali . če ga ji bodo za vedno zavrgli, j Jednota je ravno ob svoji dvajsetletnici na zatožni klopi. Kaj bi |storili oni možje, ki so pred dvajsetimi leti vstanovili J. S. K. J.. . če bi bili takrat vedeli, da se bo ■ jčlanstvo razdelilo v dva tabora. II Prvi zahtevajo, naj ostane vse po - starem, drugi pa zahtevajo, naj - se ime izpremeni. Čemu je treba -j vsega tega? Čemu je treba po letih napredka in blagostanja naeii- \krat izpremembef Izmed obeh J; strank bo gotovo ena poražena. ' kajti nemogoče je. da bi obe zma-J ga Ii- Poraženi bodo še zanaprej f[trdili, da so na pravi poti in tako bo prišlo najbrže do velikih zmeš- jnjav. Zelo slabo luč meče na našo M Jednoto tudi prerekanje po listih. Semtertja pade kaka beseda, ki oe spada v nobeno pošteno družbo. kam pa še v list. Cenjeni člani dopisniki! Nikar ne obkladajte drug drugega z neprimernimi besedami. nikar ne imejte svojega nasprotnika za nevedneža, če se slučajno ne strinja z vašimi ide-| jami. S tem. da kdo drugače misli, kot mislim jaz. še nikakor ni ne-vednež. Brate, le malo potrpljenja. Ce bomo na pravi poti. bomo prišli kmalu do sporazuma. Društvo sv. Jožefa je zdaj staro deset let. Razvijalo se je v bratskem redu in slogi. Najprej je bilo dru-jštvo sv. Petra in Pavla v Murray. Po večletnem lepem poslovanju i je pa prišlo do spora med članst-|vom. Posledice tega so biV. da so se člani v Midvale odločili od sv. j Petra in Pavla ter vstanovili društvo sv. Joefa v Midvale. V začetku je društvo lepo napredovalo. posebno vsb- 1 teg, ker je bilo v rudotopilniei velii: ; več ijutli kot jih je pa dar.es Tega v/t-ok je tudi. da ima dr=iit') «.aues manj članov kot jih je imelo pred petimi leti. Odkar obstoji društvo sv. Jožefa smo pokopali tri člane in dve članici. Dva člana sta se i ponesrečila pri delu, eden je pa J umrl za dolgo boleznijo. Sedanji (člani se zelo zanimajo za dmštvo j in so dobri plačniki mesečnih pri spevkov. Dokler bomo složni, bo tudi v društvu lep red in napredek. Končno kličem vsem članom sv. Jožefa in članstvu slavne J. S. K. J. krepak nazdar, tebi. J. S. K. J. pa želim, da bi praznovala svojo petdesetletnico še z večjim sijajem in večjo slovesnostjo kot praznuješ danes dvajsetletnico svojega obstanka. , Peter Blatnik. Društvo sv. Alojzija št. 87, v j St. Louis, Mo. Bilo je dne 27. decembra leta 1908, ko se je zbrala skupina mož. ki so uvideli potrebo društva. Sklenili so, da se društvo priklopi k J. S. K. J. Društvo so imenovali društvo sv. Alojz.ja in dobilo je i štev. 87. ! Prva seja se je vršila 10. jan. 1909. Tega dne je dobilo svoj čarter in je štelo lf> vstanovnih* članov. Društvo je lepo razvijalo in šteje danes .12 članov, članic in štiri otroke; tri članice so zavarovane •iamo za smrtnino. To je vsekakor iep napredek za društvo, ako se vpošteva dejstvo, da imamo v naši mali naselbini štiri društva. Društveno premoženje znaša nad $500.00 kar je mnogo za tukajšne razmere. Smrtnega slučaja nismo imeli nobenega v desetih letih društvenega obstanka. Bolniške podpore smo prejeli iz .Tednotine-ga sklada nad $1200.00 kjer pa ni, všteta podpora, ki se je izplačala \ iz društvene blagajne pred centralizacijo. S tem zaključujemo pregled j naše male veje mogočnega dreve-' sa .T: y. K! J. ki nam že dvajset let .lajša gorje ter briše solze vdovam [in sirotam. Živela še mnogokrat dvajset let J. S. K. J.! J ] Društvo sv. Alojxfja it. 87, j v St, Loviš, Mo. ■ * - . f Društvo sv. Mihaela št. 88, v Roundup, Mont. Društvo je bilo vstanovljeno 11 januarja 3909. Vstanovil ki *o bili : — Miha Burgar. John Rom Marko Popovič, Martin Ranch Marko Maršič, Filip Švab. Frank Grahek in Eg. Krčulj. V enem mesecu je pristopilo to liko članov, da je število kina le naraslo na 40. Ker je bila blagajna salba. je napravilo društvi veselico, tla si je nekoliko opomoglo. V par letih je precej napredovalo, akoravno je bilo bolj slabo z delom. Društvene seje se vrše v naj lepšem miru in slogi. Društvo je darovalo za razvitje zastave trem društvom po deset dolarjev. JSKJ. prisrčno priporočam rojakom, ker je najboljša pomočnica v nesreči in bolezni. Našemu društvu je plačala vse poštena < "lanom je plačala veliko holuišk« podpore, dedičem pa precej pir-stopnine. Živela naša organizacija JSKJ.! Tukaj so delavske razmere š« precej dobre. Večinoma delam« po premogovnikih iu po farmah Nekateri imajo tudi obrti, gostil ne in prodajalne.. Pozdrav vsem članom in člani cam naše slavne Jednote! Le ta ko naprej! Društvo Sv. Jožefa štev. 89, v G-ovanda, N. Y. Leta 190s so se začeli sem naseljevati Slovenci v večjem številu ter se pričeli tudi zanimanje za vstanovitev društva, toda do vstanovne seje v tem letu ni bilo mogoče priti. Ko je pa takoj začetkom leta 109 umrl rojak A-3 ojz i j Jenko, začelo se j,» takoj po njegovem pogrebu večje zanimanje in dne 31. januarja 190!» je bila sklicana vstanovna seja. Vstanovni člani so bili; Jožef Božič. Anton Grom. Malte vž Govekar. Janez (i rožni k. Josip Kaluža. Josip Perhaj, Alojzij Perhaj. Anton Straus. Josip Zu zek. Janez Sternad in Frank Stare. — Organizator je bil Kari Strniša. Ker je bilo več Jožefov, se je dalo tudi društvu ime sv. Jožefa ter se priklopi lo k J. S. K. ".Jednoti. Seveda. kakor pri vsaki stvari, tudi tukaj ni manjkalo nasprotnikov iu krivih prerokov češ. tla društvo ne bo vspevalo j ker ni na pravi podlagi. Da je pa bilo to le napačno govorjenje, s« razvidi danes po preteku devet let iu pol iz sledečih številk: Skupni dohodki od .'51. januar ja 1909 do ill. maja 1918 *8639.«:5 Skupni izdatki za isti čas 8363.08. Bolnih podpor je društvo mo plačalo 3S.'i.8S. Jednoti smo plačali v tem času 7483.77. Od Jednote smo pa prejeli za boln. podpore 665.00. iu za osmrtnica 2,500. Drušveno premoženje znaša 276.59 dolarjev v gotovini in dru I št ven i inventar se ceni na okoli Hrt 00; skupaj torej $376.59. j Društvo šteje danes 45 euako-pravn h članov in Članic in 12 čla nov in članic za smrtnino, vštev-ši štiri vojake. | Toraj. dragi sobratje in sose-stre, iz tega razvidite, kaj se sto; jri z združen;mi močmi. Malo nas j J c, toda veliko smo žrtvovali. No-benemu pa ne sme biti žal, ampak ponosni moramo biti, da smo sinovi iu hčere matere, katera sedaj obhaja 20. letnico svojega obstanka. in katera ima odj>rte rod ke. da nam bo pomagala, če j: bodemo ostali zvesti. Skoro deset let ji pomagamo (Miti dobrote ubogim, bolnim ter zapuščenim udovam in sirotam Kdor sirotam pomaga, bo tud; njemu pomaeano in to smemo pričakovati tudi mi. Naj omenim še. da se je tndi v naši naselbini začelo letos zanimanje za Slovenski Dom. Stvar sicer počasi napreduje, toda zem II j išče imamo sedaj kupljeno. — !Treba je malo več zanimanja, pa bo šlo. J IT koncu bratski pozdrav vsem članom in članicam našega dru-! štva In JSKJ. I Kari Strniša, 16-letni član. organizator in taj-j nik durštva štev. 89 J. S. K. J.! > Društvo Sv. Roka štev. 94, v | Waukegan, HI. J Društvo sv. Roka št. 94 v Waukegan. 111. je bilo vstanovljeno 26. sept. 1909 z 2s člani. Glavni vzrok da se je to društvo vstanovilo je bil. ker >o želeli člani K. S. K. Jednote višjo zavarovalnino. Ker jim je omenjeno nudilo samo $1000 se je ustanovilo to društvo iu priklopih) k J. S. K. Jednoti. Zasluga, tla se je to društvo vstanovilo gre prvemu predsedniku sobr. gosp, Fr. Bellec-u in prvemu tajn ku John Bartel-p. Društvo je ves ta čas dobro napredovalo iu še bolj bi lahko, ko bi gotovi elementi pustili posameznikom prepričanje. Društvo šteje sedaj 105 enakopravnih članov iu članic, :{4 so prog in Mi otrok. Bolnikov je imelo društva ves ta čas ISO. Bolniške podpore je plačalo $3194.60. Za stavko ji- darovalo $16.00. I "mrli so 4 člani. 4 članice. Zavarovali! ne smo prejeli $6500.00. Za poškodbe «,m<( prejeli $600.00 Xaše prisrčne časi it ke S. 1\. ■t. k njeni dvajsetletnici! A nton K "bit I Društvo Sv. Janeza Krstni ka štev. 106, v Davis, W. Va. Naše društvo obstoji skoraj že sedeni let. kajti 22. oktobra letošnjega leta bomo obhajali sedem -letnico. Te taj bo namreč minilo sedem let, odkar smo ga vstanovili ter priklopili JSKJ. Vsi so prepričani, da si boljše zaščitniee kot je JSKJ. nismo mogli izbrati. Jednota pravi'no po. sinje In redno plačuje svojim čla nom. do česar so opravičeni. Za vse to gre po mojem mnenju največja hvala prejšnjemu tajniku Mr. Broziehu in sedanjemu tajniku Mr. Pishlerju. Slava jima! Leopold Jeran, tajnik Društvo Sv. Antona št. 108, v Youngstown, Ohio. Prvi Slovenci so s^ začeli na seljevati pred 10 leti v Voung-stown. Ohio, in večina jih je bilo članov JSKJ. raznih društev po drugih naselbinah. Pre I 6 let smo s.> pa zbrali in ustanovili s 10 člani društvo sv. Antona in ga priklopili JSKJ. meseca marca I 1912. S maloštevilnimi člani je društvo lepo napredovalo iu da nes šteje čez. 90 članov, članic in of rok. Za čfne društvenega obstanka smo izgubili 1 člana in 1 otroka pač žalostno, ker so umrli n-ena ravne smrti. Prvi se je zastrupil v zmešanosti, drugemu pa jc cestna železnica pretrgala nit živ. ljenja. Poškodoval se je pa ederj član: izgubil je namreč nogo. Druge podpore pa se je tako' malo plačalo, da ni vredno omeniti. S tem rečeni, tla so člani sv. i Antona trdni in. srečni, kar kori-' st: njim in JSKJ. Društvo je sedaj v dobrih razmerah. ('lani so j a k t naprednega mišljenja iu po-I magajo povsod. Takrt so pomagali slovenskemu in hrvatskemu domu s svojim premoženjem. — Vojuo-varčevaliiih znamk se j« precej nakupilo. Nadalje ima dru 'stvo svojo zastavo, katero je letos 4. jtiilja razvilo in s tem poka zalo. da ljubimo tudi našo nove domovino. t lani smo večina delavci in smo imeli tudi več neprilik. namreč stavk. Tukaj smo se izkazali kaj smo, in rečem, tla ga ni enega koteri bi šel skebat. S tem smo pokazali, da smo zavedni dela v ei. — Zadnji čas smo se pa začeli žari mati za združenje. Naša math JSKJ. je skrbela dobro in hvalevredno. pač pa vidimo v združenju posebno v teh časih še več napredka. Zatorej kličem članom in članicam dr. sv. Antona JSKJ. ka kor tudi naši organizaciji; —- Živio! John Čopič. Društvo Sv, Pavla štev. 116, v Delmont, Pa. j Pros rao vas. da tudi od naše-j«ra društva natisnete par vrstic v 'slavnostno številko JSKJ. Naše društvo je bilo vstanovljeno 19. februarja leta 1914. Pri jvtsanovitvi je bilo dvanajst novih < članov. Drugi člani pa so večino- ma prestopili od dr. Št. ."i3 v Trestle. Pa. In št. 31 v Braddoek Pa. Že prva dva meseca je hi lo skupaj lepo število članov in članic. Vstanovitelja sta bila sobra-ta Matevž Home in John Korče. Prvi predsednik je bil Frank Hribar. ki je še sedaj zvest član našega društva. Tajnik je bil skora, ves čas Andrej Bogataj, za leto 1918 je pa prevzel blagajništvo. češ. tla se je tajništva že naveličal. Na njegovo mesto je bil izvoljen Jur.j Previč, kateri je spre jel od svojega prednika lepo število članov iu članic ter otrok, — vsega skupa j 74. Vsa čast njemu, posebno pa š» zato, ker je imel tudi knjige v lepem redu. — Predsednikom j« bi! izvoljen za leto 1918 Mike Ka stelie, ki se je pa že prvo sejo «>d povedal, ker je prišlo do neke debate. Nil njegovo llie>to jc bil izvoljen Anton Primožič. Danes, to je 30. junija. štej« društvo že 92 članov. V tem se torej površno oprsa' društveno delovanje, kolikor sem vedel iu znal. Ta naloga j«* bil. dodeljena nekemu drugemu mi bratu, ki je pa iz neznanih vzro> kov ni izpolnil iti tako sem se ji jaz lotil šele v zadnjem trenutku Z bratskim -pozdravom v^.-n, članom in članicam JSKJ. Jurij Previč, tajnik. Društvo Sv. Ana štev. 119, v Aurora, Illinois. Društvo s v. Ana št. 119 JSKJ. ie sicer še mlado. Vstanovljeno je bilo komaj pred 4 leti. Hvala Bogu. da nima zaznamovati še nob» nega smrtnega slučaja. Imeli smo v tem času samo 4 bolne članice in še te samo po par tednov. Ker naše društvo nima poseb-! ne Zgodovine, mi ni mogoče veli-ko poročati. — JSKJ. želimo ob njeni 20-letnici. da bi zmagotios-i>o dočakala še 50-letnico. Kakor blišči zvezda danica na jutranjem nebu izmed vseh ostalih zvezd, tako naj se blišči JSKJ. izmed vs.di Osfa'ih Jednot ob njeni 50-letniei. Tebi. naša dobra mati JSKJ. i pa kličem pesnikove besede; — Odpri srce! Odprl roke! O-tiraj bratove solze! | Antonia Aister, tajnica. Društvo Marija Čistega Spo četja štev. 120, v Ely, j Minn. . i I o društvo je bilo vstanovljeno 18. marca leta 1915. V JSKJ. je bilo sprejeto 12. aprila istega le- * ta. Vst a no vi tel j društva je I« J Jožef Pešelj. kateremu na tem mesfu izrekamo prisrčno zahvalo za njegov trud in požrtvovalnost Doloo časa je ostalo društvo na istem stališču, ker ni bilo skoraj ■ nobene agitacije. Velik korak k j napredku j<- bil pa napravljen na zadnji konvenciji, ko je bila spre^ jeta točka, da vsak lahko poda SHtt__________ , nt član Jednote, samo da je zmožen kakega jugoslovanskega jezika. — Pravilno od naše Jednote je tudi to. da se n.komur ne vsiljuje verskega ali političnega prepričanja. Me članice smo napravi'e resne korake ter šle na agitacijo. I v peh je bil presenetljiv. Društvo šteje danes 54 članic in 22 otrok. Društvo je na dobrem stališču ter je vse dobro urejeno. Živeli vstanovitelji in prvoho-r telji za JSKJ., naši veliki organizaciji pa želimo obilo napredka. Z lepim pozdravom Frances Skubitz. i Društvo "Danica" štev. 124, v La Salle, 111. s. K. J. je skoraj najmlajše društvo Jednote. katera letos proslavlja 20-letnico svojega obstanka. Di ušivo pa ohednem stopa trdnih korakov v drugo leto .svojega krepkega življenja. t lanstvo našega društva tvorijo rojaki n rojakinje, kateri so od začetka \ slan« vit ve Jednote pod njeri'm okriljem, nadalje člani in članice, kateri s() bili ob porodu -tedie.it se v stari domovini, kakor i udi člani, kateri ob istem ča-j u še nist, bil. rojeni. j Jaz spadam med tiste člane, j kateri nismo bili še takrat v svobodni republiki Združenih držav, raditega mi ni dosti znano, kako je bilo za časa vstanovitve slavne JSKJ. Nam vsem je pa dobro znano, da je JSKJ. napredna podporna organizacija, katera se na vmešava v vero kakor tudi ne v politiko. Vsakemu poštenemu članu a'i član ci je dobra mati teti v polni meri skrbi za svoje ponesrečene sinove in hčere. : Se se najdejo tupatain voditelji nekaterih društev slavne na-š<* Jednote. ki ne pripoznajo svojim članom svoboščin, katere deli. ne samo Jug. K. Jednota. temveč tudi ustava Združenih držav Vsled tenra se pogostoma pripeti da je pod pritiskom fanatikov-član primoran odstopiti od Jed- j note. V naši naselbini se je temu nd-i pomoglo. in priskočili so pravočasno zavedni in napredni roja-|ki na pomoč s tem. da smo 20. maja 1917 vstanovli v Slovenskem Narodnem Domu novo drin stvo. kafro jamči vsakemu čla n u popolno svobodo, pravice in t koristi p.»d okriljem slavne JSKJ | Društvo Danica Št. 124 JSKJ, I je sicer majhno, toda napreduje povoljno. Pri društvu je naj več j; ^rel. ter vlada bratsa zajemnost. Društvo zboruje v .prostorih SI Narodnega Doma, katerega delničar je tudi naše društvo z štirimi delnicami v vrednosti $40."(X> Ker pr voščimo svobodo tudi našim v stari domovini, je društvo kupilo od vlade za $25.00 v o j n o- va rče val nih znamk. Paul Berger, tajnik in v stan o v i te I j društva. Ob dvajsetletnici Krasim plapola zastava In nas vodi bližje cilja vse ]>o pot i, ki je prava. Vsa okrašena je s c-veti kakor zvezda je blesteča kor dekle s planin poleti. Kot nevesta si, Jednota. Ti vodnica si pred nami daleč proč sta dvom in zmota. O le budi nas in drami, dokler vsi ne bomo bratje — ti nevesta, — mi pa svat je. Z nami radost boš delila ter nedolžne otroeiee v nfczgodi tolažila. — Kot mladenka vsa si v krasu vsi s teboj se veselimo v tem pomembnem lepem času. Dvajset let je dokončanih kar za nas skrbiš, Jednota, tisoče ti sre jc vdanih, tisoče jih bije zate samo zate, ker si naša in skrbiš za nas, za brate. ('uvaj vero, jezik rodni in svetuj nam, kar je pravo v zemlji dobri in svobodni. Louis Balant, glavni podpredsednik J. S. K. J. GLAS NARODA, 16. JT7L., 191S_"_~ Page 17 ~ , MESEČNI PREGLED MED DRUftTVI IN JEDNOTO u mesec junii 1918. 1. 253.24 1:14.25 4.52 22.60 414.61 124.U0 124.00 ' 2. 234.01 1 rO.20 4.54 22.70 431.45 444.00 444.00 3. 90.91 60.70 2.00 10.00 3.00 1.00 167.61 4. 65.20 45.90 1.42 7.10 119.62 96.00 96.00 5 70.63 46.05 1.24 6.20 1.00 125.12 13.00 • 13.00 6. 36.12 36.55 0.86 4.30 77.83 9. 278.31 152.80 5.30 26.50 0.25 463.16 204.66 204.66 U. 47.72 28.60 0.92 4.60 0.25 82.09 12. 96.93 G0.15 1.86 9.30 1.00 169.24 10.00 10.00 » 13. 102.26 74.95 2.14 .10.70 190.05 14. . 46.13 21.25 0.82 4.10 72.30 15. 99.94 58.65 1.98 9.90 0.50 170.97 113.00 113.00 1*;. 140.54 114.50 3.08 15.40 273.52 77.00 77.00 17. 18.38 10.20 0.26 1.30 30.14 18. 246.29 159.40 5.10 25.50 436.29 170.00 170.00 111. 148.39 101.00 2.8(S 14.40 1.00 267.67 20. 99.95 77.95 2.18 10.90 190.98 117.00 117.00 21. 107 04 61.95 2.06 10.30 181.35 104.00 104.0T 22 121.14 61.20 2.18 10.90 195.42 163.00 163.00 25. 179.94 121.20 3.46 17.;10 1.00 322.90 68.00 68.00 26. 96.64 59.40 l.Mi 9.30 2.00 169.20 35.00 35.00 27 . 55.40 45.90 1.12 5.60 108.02 142.00 142.00 28. 30.21 18.60 0.50 2.50 51.81 29. 98. 44 59.20 2.04 10.20 169.88 42.00 42.00 30. 224.52 144.00 4.16 20.80 1.00 394.48 53.00 53.00 31. 190.80 91.20 2.84 14.20 2.00 301.04 19.00 19.00 32. 85.23 57.50 1.58 7.90 2.00 154.21 46.00 46.00 33. 99.46 65.45 2.56 12.80 180.27 57.00 57.00 :tr, 81.05 51.55 1.62 8.10 1.00 143.32 42.61 42.61 :t6. 202.25 168.80 4.06 20.30 2.00 397.41 398.00 398.0C 37. 441.63 296.30 h.64 43.20 0.50 790.27 103.00 103.0C 38 58.92 45.70 1.20 6.00 2.00 0.25 114.07 107.00 107.0C 121.38 83.65 2.26 11.30 1.00 219.59 155.00 * 155.00 40. 124.89 65.25 2.58 12.90 205.62 31.00 31 .OC 41 41.44 29.45 0.94 4.70 76.53 42. 105.95 «».10 2.02 10.10 1.00 188.17 33.80 33.80 43 53.12 31.35 0.98 4.90 90.35 45.00 45.00 44 68.64 49.30 1.48 7.40 1 26.82 33.00 33.00 45. 14*.2l 104.20 3.02 15.10 1.00 271.53 109.06 109.66 47. 97.70 46.75 1.72 8.60 154.77 49. 93.89 00.80 1.60 8.00 2.00 166.29 50. 34.69 27.95 0.76 3.80 67.20 23.00 23.00 51. 31.45 . 28.05 0.70 3.50 63.70 37.33 ' 37.33 52. 81.74 59.00 1.78 8.90 151.42 121.00 121.00 53. 113.33 82.25 2.62 13.10 211.30 28.66- 28.66 54. 53.30 25.40 0.82 4.10 83.62 • 39.00 39.00 55. 75.61 60.60 1.58 7.90 2.00 147.69 49.00 49.0t; 57. 52.08 37.95 1.16 5.80 1.00 97.99 16.00 16.0C 58. 80.94 49.75 1.58 7.90 0.25 140.42 18.00 18.00 60. 50.17 36.45 0.86 4.30 91.78 35.00 35.00 61. 54.78 55.70 1.24 6.20 1.0O 118.92 41.00 41.OC 64. 33.07 21.05 0.54 2.70 57.36 9.00 9.0T 66. 82.77 52.70 1.38 6.90 1.00 144.75 18.66 18.66 H8. 66.61 38.25 1.14 5.70 1.75 113.45 21.00 21.OC 69. 43.57 27.85 0.76 3.80 0.50 76.48 70. 37.95 28.0f> 0.78 3.90 3.00 73.68 28.00 28.00 71. 126.24 111.30 2.58 12.90 3.00 256.02 2000.00 57.00 2057.00 72. 30.01 16.15 0.54 2.70 49.40 75. 56.06 62.65 1.38 6.90 . 126.99 91.00 91.00 76. 40.86 23.80 0.78 3.90 69.34 1000.00 1000.00 77. 51.31 30.30 0.92 4.60 87.13 78. 142.90 62.05 2.24 11.20 2.00 0.50 220.89 79.33 79.33 79. 71.88 17.75 0.42 2.10 42.15 si. 35.10 33.95 0.66 3.30 73.01 82. 72.33 54.40 1.54 7.70 135.97 37.00 37.00 83. 24.78 22.65 0.48 2.40 50.31 M. 76.97 43.35 1.28 6.40 128.00 85. 120.74 82.60 2.28 11.40 4.00 221.02 1000.00 92.00 1092.00 86. 42.67 25.00 0.76 3.80 7223 87. 25.88 87.95 0.70 3.50 58.03 12.00 12.00 88. 50.21 39.55 0.98 4.90 95.64 12.00 12.00 89. 52.33 40.50 1.14 5.70 2.00 101.67 12.00 12.00 90. 25.38 26.33 0.62 * 3.10 55.45 92. 37.39 31.90 0.78 3.90 73.97 94. 152.72 88.40 2.74 13.70 2.00 259.56 1000.00 50.33 1050.33 . 99. 46.86 34.00 1.08 5.40 87.34 11.00 1L00 100. 28.76 21.25 0.50 2.50 53.01 143.00 143.0C 101. 30.61 19.35 0.48 2.40 1.00 53.84 47.00 47.00 103. 61.21 60.15 1.40 7.00 127.76 67.00 67.00 104. 23.03 23.80 0.58 2.90 1.00 51.31 39.00 39.00 105. 60.42 44.15 1.10 5.50 111.17 20.00 20 00 106. 40.11 36.86 0.78 3.90 81.59 45.00 45.00 107. 26.39 19.35 0.48 2.40 48.62 108. 48.40 44.25 1.20 6.00 3.00 100.85 10.00 10.00 101». 27.92 19.55 0.54 2.70 50.71 110. 97.98 71.75 1.64 8.20 2.00 181.57 33.66 33.66 111. 54.10 37.30 1.10 5.50 98.00 112. 24.63 17.85 0.48 2.40 45.36 33.00 33.0*: 114. 120.62 120.90 2.74 13.70 2.0o 259.96 128.00 128.00 116. 53.16 35.60 1.36 6.80 1.00 97.92 28.00 28.0C ( 117. 18.16 16.15 0.42 2.10 36.83 Hh 118. 17.12 9.35 0.30 1.50 28.27 35.00 35.0C 119. 11.68 15.30 0.36 1.80 29.14 10.00 - 10.00 120. 45.47 44.20 1.08 5.40 2.00 98.15 24.00 24.0". 121. 35.88 26.05 0.74 3.70 66.37 27.00 27.00 122. 25.50 33.75 0.66 3.30 1.00 64.21 30.00 30.00 123. 17.06 16.30 0.32 1.60 1.00 36.28 124. • 24.70 23.40 0.52 2.60 , 51.22 125. 16.49 20.411 0.36 1.80 ' 39.10 42.00 42.00 120. 9.67 25.70 0.36 1.80 37.53 127. 12.32 22.60 0.32 1.60 16.00 52.84 Za inaj: t ^ T«. 101.59 58.65 1.98 9.90 1.0C 173.12 83. 26.61 23.50 0.50 2.50 53.11 8187.11 5653.95 161.48 807.40 72.00 7.75 14889.69 5000.0C 4855.70 9855.7C Prva številka znači številko društva, druga smtrninski sklad, tretja bolniški sklad, četrta onemogli sklad, peta stroškovni sklad šesta pristopnino, sedma razno, osma skupaj, deveta smrtnino, deseta bolniško podporo, enajsta sknpaj. ........................................ Prememba članov in članic [ Društvo sv. Srca Jeznaa, štev. 2, Ely, Minn. Prestopila k društvu sv. Jožefa štev. 20. Gilbert, Minn. .Josip J are 88, 561 J, 1000, 18; Mary Jare 88, 8102. 500, 18. Društvo sv. Barbare, štev. 3, La Salle, 111. Pristopili: Louis Jnrman 80. 19742. 500, 29; Louis Znidaršie 02, 19744. 1000, 16. Tonv Kostelln 84. 19743, 250, 34. Prestopil k društvu "Danica" štev. 124 La Salle, 111. Stefan Jamnik 77. 1103, 1000, 28; Ignac Potočnik 56, 1338, 500, 44. „ \ Društvo sv. Barbare, štev. 5, Soudan, Minn. Pgstopil: John Zbašnik 97. 19745, 500. 21. Društvo st. Ci.-ila in Metoda, štev. 9f Calumet, Mich. Prestop 1 k društvu sv. Mihaela Roundup, Mont. Josip Bano-veU 83, 18-190, 1000, 33. Društvo sv. Jožefa, štev. 12, Pittsburgh, Pa. Pristopil: Albert Cvilber 01, 19699, 500, 17. Zopet sprejeti: Anton Mibar 86, 16546, 1000, 27; Josip fctem-berger 90, I9S92, 1000, 28. Premenila zavarovalnino iz $1000 na $1500 Johana Penko 89. 18079, 1500, 29. Prestopil k društvu «v. Janeza Krstnika štev. 37, Cleveland, O. John Kcrin 79, 16248, 1000, 34. Društvo sv. Alojzija, iter. 13, BaccaUy, Pa. Zapet sprejeti: Tomaž Rudar 80, 17980, 1000, 24; Frances Rudar 96, 1798Ž, 500, 19. Društvo sv. Cirila in Metoda, iter. 16, Johnstown, Pa. Zopet sprejeti: Josip Likar 80, 19156, 1500, 37; Frančiška Likar 83, 19156, 1000, 34. Društvo sv. Joftefa, štev. 17, Atfr dge, Moot. Prestopila k društvu Marija Zvezda štev. 32 Blaek Diamond, Wash. Bartol Jerala 67, 2815, 1000, 37; Helena Jerala 75, 8623, 500, Društvo sv. Alojzija, štev. 18, Rock Springs, Wyo._ Prestopil k društvu sv. Martina štev. 105 Butte, M on t. -John Felie 68, 14819. 1000, 43. Društvo sv. Alojzija, štev. 19, Lorain, Ohio. Pristopil: Joseph KlasniČ 81, 19731, 1000. 37. I "mrl: Frank Justin 58, 1433 1000. 43. Premeni! zavarovalnino iz $500 na $1000 Frank MahniČ 86. ^a !8395, 1000. 32. i«I Društvo sv. Jožefa, štev. 20, Gilbert, Minn. Suspendirani: Anion Lop 88, 5001. 1000, 18: Marv Ornof 64 za ^034, 500, 40. Odstopil: John Plevel 94. 16748, 1000, 19. rp Društvo sv. Jožefa, štev. 21, Denver, Golo. ■ ni Suspendiran: Anton Jakteh 94, 17287, 1000. 19. ne Društvo sv. Ime Jezus, štev. 25, Eveleth, Minn. Pristop.la: Elizabeth Oven 85, 19700. 1000. 33. Suspendiran ■ Josip Banich 9-, 19526, 1000, 26. Društvo sv. Štefana, štev. 26, Pittsburgh, Pa. Pristopili: Frank Oblak 84, 19701, 250, 34; John Rolih 76. 19736, 250, 42. . Suspendiran: Jacob Jerkovith 73. 15301, 500, 39. Prestopil k društvu sv. Alojzija štev. 36 Conemaugh, Pa. Peter Kobnl 73, 19395, 1000. 44. Društvo sv. Jožefa, štev. 30, Chisholm, Minn. Pristopil: Lovrenc Vesel 80. 19702, 500. 38. Prestopil k društvu sv. Jožefa štev. 12 Pittsburgh, Pa. Flori-jan Mihec 85.J7156, 1000. 25. 1 Društvo sv. Alojzija, štev. 31, Braddock, Pa. Prestopili: Frances .lesnik 01, 19746. 17; Valter Jesnik 93, V 19747. r,00, 25. - Društvo Marija Zvezda, štev. 32, Black Diamond, Wash. Pristopili: Josip Shalier 76. 19703, 1000. 42; Thomas Wielt- , schnig 76. 1>704. 500, 42. e Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 35, Lloyd ell, Pa. Pristopila -. Suzana Jereb 01. 19728, .500, 17. Društvo sv. Alojzija, štev. 36, Conemaugh, Pa. Pristopili: Marv lirezovee 99. 19734. 1000, 19; Hassan Jasare K šič 79, 19732, 250, 39. Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 37, Cleveland, O. Suspendirani: John Novak 95 18101. 500, 20; John Rns s7. v 18263. 1000. 2š; Mar\ Skubc tl2. 16231. 1000. 21. p Društvo "Sokol", štev. 38, Pueblo, Colo. Pristopili: .1 osi p Težak 85. 19705, 1500, 33; Barbara Tezalc 90 n 19706. 1000. 28. " Duštvo sv. Barbare, štev. 39, Roslyn, Wash. Pr stopila: Veronika Budi sel i č 90, 19735, 1000, 28. Drv štvo Mar. j a Pomagaj, štev. 42, Pueblo, Colo. " Pristopil. Anton Fatur 90. 19748, 500, 28. Društvo sv. Martina, štev. 44, Barberton, Oh o. Zopet s [»reje t; John Zupee 94. 18019, ."»00. 21. Suspendirana; Marv DormiŠ 84, 9608. 500. 21. Društvo sv. Jožefa, štev. 45, Indianapolis, Ind. ' Pristopila: Ana Gnlobar 02. 19707. 500. 16. Zopet sprejet: Josip Žuntar 85. 10683, 500, 23. Društvo sv. Jurija Vitezi, štev. 49, Kansas City, Kan. Pristopili: Geo. Poje 93, 19i08, 1000, 25: Edward J. Spehar 02 11 19709, 1000, 16. s Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 51, Murray, Utah. Suspendirani: Grga Stareevič 82, 4163, 1000, 23; Lucija Star- 1 eevie 84. 9731. 500, 22. Društvo sv. Jožefa, štev. 52, Mineral, Kans. t Suspend-rani: Frank C«*glar 95, 17253. 500, 1*: Joe Cellar 96 16038, 500, 16. J" Prestopil k društvu sv. Jožefa štev. 21 Denver. Colo. Jos'p Koželj 73. 11109. 1000, 35. D .uštvo sv. Jožefa, štev. 53, Little Falls, N. Y. Prefuenii zavarovalnino iz #500 na $1500 Frank Mlinar 92. t 13478, 1500, 26. * \ Prestopil k društvu sv. Atona štev. 108 Youngstown. Ohio. An ion Plah tar 89, 17371, 500. 25. Društvo sv. Frančiška, štev. 54, Hibbing, Minn. Zopet sprejet: Frank Dolinar 86. 16835. 1000, 27. ' Društvo sv. Roka, štev. 55, Uniontown, Pa. Pristopili: Ludovik Žele 90, 19737, 500. 28; John Ribič 84. r 19738, 500, 31. - j Snspendirani: John Kozlovieh 92. 19447, 500. 2."»; Štefan Južen ič 95, 19125, 500. 22. y Društvo sv. Alojzija, štev. 57, Export, Pa. Pristopila: Johana Bergant 92, 19710. 1000. 26. 1 Društvo sv. Barbare, štev. 60, Chisholm, Minn. Prestopil k društvu sv. Jožefa štev. 85 Aurora, Minn. John 1 Žlindra 67, 4771, 1000, 39. ! Društvo sv. Jur ja, štev, CI, Reading, Pa. Pristopil- Jacob Jaklieh 02. 19711. 500, 16. Prestopil k društvu sv. Antona štev. 108 Youngstown, O. Josip Stariha 1887, 10598, 1000. 22. ! Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 66, Joliet, IU. Pristopil: Josip Furman 76.' 19729, 500, 42. Suspendiran; Mike Vardjan 63, 5576, 1000, 43. Društvo "Zvon", štev. 70, Chicago, 111. Pristopili: Frank Klemenčič 86, 19712. 500. 32; Andrej Poljak 1 89, 19713, 500, 29; Geo Kos 85, 19714. 500, 33. Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 71, Collinwood, 0. Pr'stoipUi • John Babich 01. 1971 \ 500, 17; John Stincieh 7-". i 191716. 500, 43; Matija MatiČ 73, 19717, 250. 45. Zopet sprejet: Tony Grmovšek 91. 17938, 500, 24. Suspendirani: Martin Most ar 72, 16256. 1000, 41: John Velka-\ rh 76. 17502, 1000, 37. Društvo sv. Jožefa/štev. 76, Oregon City, Ore. I'mrl: John Petach 83. 12563. lOOO. 27. i Prestopil k društvu sv. Jožefa štev. 86 Mid vale. Plah Frank ; A m brozieh 74. 7756. 1000, 39. Društvo sv. Resnega Telesa, štev. 77, Oreensburg, Pa. Zopet sprejeti: Tomaž Mikan 79, 16994, 1000, 34; Marv Mikan 87. 17715. 1000, 27. Društvo sv. Alojzija, štev. 78, Salida, Colo. Pristopili: Louis (.'ale 96. 19718. 1000. 22; John Silz 80. 19719 ; 500, 38. Prestopial k društvu sv. Janeza Krstnika štev. 75 Canons-burg, Pa. Alex Lozar, 68. 14772, 1000, 43; Rose Lozar, 77, 14475. 1000. 34. Društvo sv. Jerneja, štev. 81, Aurora, Dl. Suspendiarn * John Faifar 82. 18446. 500, 34. Društvo sv. Andreja, štev. 84, Trinidr.d, Colo. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika štev. 37 Cleveland n~ Ohio Joseph Opeka 91. 12166. 1000. 20. Društvo sv. Jožefa, štev. 85, Aurora, Minn. 9 Pristopili: Margareta Fugna 1900. 19749. 1000. 18; Antoniia Rizar 93, 19750. 1000. 25; Frank KeleŠ S3. 19751, 1000. 35; John 0 Turk 77, 19752, 1000, 41. Zopet sprejeta: Neža Sekula 77. 8147. 500. 29. Suspendiran: Louis Sever 83, 19248. 500. 34. » Vitezi sv. Mihaela, štev. 92, Rockdale, El. T*mrl; Andrej Muha 83. 12222. 1000. 29. ' ' Društvo sv. Roka, štev. 94, Waukegan, IX ti Pristopi'i: John Dobnikar 95, 19720, 1000, 23; John Dobnikar 98, 19721, 10000, 20. d, Nadaljevsjne na 18. strani.) Nove določbe glede naturalizacije Vprašujete, zakaj ne dobe podaniki sovražnih držav drugega državljanskega papirja. V tem vam lahko damo sledeče pojasnilo: Dne 9. maja 1918 je bil sprejet zakon, ki olajšuje dobavo drugega papirja podanikom držav, s katerimi je sedaj naša republika v vojni. Vsakdo, ki je vzel prvi papir najmanj dve leti preje, predno je vstopila Amer.ka v vojno, lahko dobi drugi državljanski papir, ako prosilec odgovarja vsem drugim formalnostim, ki pridejo pri tem v pošte v. Drugi državljanski papir dobe tudi tisti, ki so vzeli prvi papir že pred sedmimi leti. dasiravno obstoji zakon, da so prvi papirji po sedemletni dobi neveljavni. V tein slučaju pravi . nova odredba, tla pridejo v poštev le tisti papirji, ki še niso pretekli dobo sedem let časa do tistega dne, ko mi Združene države napovedale vojno. Kdor je na primer vzel prvi papir sedem let pred 7. decembrom 1917. ko so Združene države napovedale vojno Avstro-Ogrski. ta lahko \ loži p.ošnjo za drugi državljanski papir, dasiravno je bil vzet prvi papir že pred se. I m mi leti. — Kdor pa je vzel prvi papir na pri mer v novembru 1910. ne more iskati drugega državljanskega papirja. nego more vzeti ponovno prvi državljanski papir. /.a boljše razumevanje nove od-redbe prinašamo tu zakon v angleščini, ki se glasi; "Public Act No. 144.—65. Congress (H. R. 3132), Sect, lb" No al en who is a native eitizen. subject <>r denizen of any country. State or sovereignity with which the United States is at war shall be admitted to become a citizen of t lie 1'nited States unless he made his declaration of intention, not le>s than two or more than seven years prior to the existence of the state of war. or was at that time entitled to become a ••ii/en of the l'nited States, without making a declaration of intention, or unless his petition for i 1 naturalization shall then be pending and is otherwise entitled to admssion. notwithstanding lia shall be an alien enemy at the time and in the manner prescribed by the laws passed upon that subject: Provided. That an alien •mbraccd within this subdivision shall have his petition for naturali-zat 0:1 called for a hearing, oi heard, except after ninety days' notice given by the clerk of the court of the Commissioner oi Deputy Commisioner of Naturalization to be present, and the petition shall be given no final hearing except in open court and after -ueh notice to the preservative ot the Government from the Bureau of Naturalization, whose objection shall cause the petition to be continued from t:me do time for >o long as the Government may require Provided, however, That aothing herein contained shall be taken or construed to interfere with or prevent the apprehension and removal, agrreablv to law. . of any alien enemy at any time previous to the actual natural*, zation of such alien; and section i. twenty-one hundred and seventy-one of the Revised Statutes of the l'nited States is hereby repealed: Provided further, That the President of the l'nited States may. in his direction, upon investigation i and report by the Department of Justice fully establishing the lova! t v of any alien enemv not i included in the foregoing exemption, except such alien enemy from I the classification of alien enemy and thereupon he shall have the " privilege of applying for naturali-K zation. •4 ».-Kir Page 18. GLAS NAHODA. 18. JUL., 1918 GLAVNI URADNIKI r PredmxJnikr MIHAEL ROVANSEK. Bx 251, Conemangk, Pa. Podpredsednik: LOUIS UALANT, Box 10C Pearl Ave.. Lorain. Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. Blagajnik: CEO. L. BROZICN, Fly, Minn. HUgajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO. Salul*. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: 4M l>r JOH V. CRAJIKK. 843 K. Ohio Sr.. N. R Pittnl.nrirh Pa NADZORNIKI: JOHN COUftE. KIy. Minn v ANTHONY MOTZ. HIHI Ave. ' M " So <'hi.-«go III |V".\N V\\litWiA. 51 "JO Nntruna Alley, Pit IsOurifh. 1'». POROTNIN1 OKFOOII .1 POKKNTA. H«x 170, P.!«ek Diamond. LK1, 19753. 1000, 37; Peter Egger. SO, 19754. 1000, 3s. Dmštvo sv. Jurija, štev. Ill, Leadville, Colo. Prestopil k društvu >\. Jože i a štev. 14" Crockett, Cal. John Ncinauieh 86. 17205. 1000. 27. Društvo "Slovenec", štev. 114, Ely, Minn. Priklopili: Anton l\..čevar (12, 19723. 1000, l('s John Grahek 02, 19724 1000. 16. Prestopil k društvu Marija Pomagaj štev. 0, Lorain, Ohio: Fr. A uy.ele. 95, 17600, 500. 19. Društvo sv. Pavla štev. 116, Delmont, Pa. Pristopil: Frank Rupuik 19p_\ 17930. 500. Iti. P?etsopila k društvu sv. Barbara štev. 33 Trestle, Pa. John Stavan >7, 1212:L 500 22- Maty stavan 95, 15459. 500. 17. Društvo Marija Čistega Spočetja, štev. 120, Ely, Minn. Pristopile: A na Vukeiieh 01. 19720. 1000. 17; Marijana Svetek 88, 19725 500. 30. Društvo sv. F [inčiška, štev. 122, Homer City, Pa. Pristopi!: Anton Ivečin s4. 19741. 500. 34. Sn-penai'an : Frank Sluga .'-(i, 18022, ."»00. 31. Društvo 3v. Alojzija, štev. 123, Ironton, Minn. Pristr.pil; M a * t Pečar eh 87, 19727. 1000. 31. Društvo sv. Jožefa, štev. 126, New Derry, Pa. Suspendiran • Pan" Plevclič S2, 19640, 500, 3U. Društvo sv. Alojzija čtev. 127, Kenmore, Oregon. Pristopili: John Andfdšek 190*3. 500. 40: Josin (ierm 92. 19684, 500 'JO; Frank Germ SO, 196S5. 500. U9 : Andrej ller 76 196HI, 1000. 12: Joseph Crtihar 91, 19687. 1000. 27: John Klander 75, PKJSS. 250. 13 Frank Kokel s5. 1!K»S9, 500. 33; Louis Mihcih V4. 19090, 500 44; Loul* Miš- r SO. 196* 1. 500. 38: Jaeoh Nels 82. 19692, 1000, .'6; John Obreza 93. 19693. 500. 25; Anton Prašni k 94 19691. 55. 19695. 5(H) 33; Fort una t Sever 86 19696. 500, 32: Andrej Skul ss. 19097, 500, 30; Anton Tekavee 94 10698. 500, 2-1. OPOMHA: Poleg članovega imena navedene šlevilke značjo: prva leto r »jstva. druga eerlifiktdno številko, tretja zavarovalno s vol o, čet rt.i razred. J. Pishler, gl. tajnik. -,—ooo- IZ URADA OLAVNEGA TAJNIKA. - ASES. ŠT. 210. 1. julija 1918. Poroč'!o o umrlih članih za mesec junij 1918. I'mrli brat JOHN PETA« il. eert. štev. 12563. č'an društva -v. Jožefa štev. 76. Oergou Ctiy. Ore. Fmrl dne 0. jtinija 191 S. Vzrok smrti: ponesrečba pri delu. Zavarovan je bil za £1000.00. pristopil k Jednoti 19. marca 1910. I "mrli brat VIKTOR KRANJ* eert. štev. 12046. Član društva »v. Janeza Krstnika štev. 71, Collinwood. Ohio. — Fmrl dne 15. maja 1918. - - Vzrok smrti: jetika — Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jednoti 22. ju! ja 1909. Fmrl i brat JOHN ČEVELJAK, rert. štev. 18518. član društva sv. Jožefa štev. 85, Aurora. Minn. — Fmrl dne 29. maja 1918. — Y,.rok smrti: pljučnica. — Zavarovan je bil za $1000.00. — Pristopil k Jednoli 31. maja 1916. Fmrl i brat JOSIP BEZFK eert. štev. 15704. Član društva sv. Roka tier. 04. Waukegnu, Tli. — Fmrl dne 28. maja 1918. — Vzrok smrti j jetika. — Zavarovan je bil za $1000.00. — Pristopil k Jednoti 21, septembar 1912. — *_ ________________ ' PRVI UMRLI ČLANI JTJGOSL. KAT. JEDNOTE ANTON OREGORClC. Ely. Minn. Fmrl 8. sept. !S9>. ANTON OODIČ. Orient, ('oltv. Fmrl 9. oktobra 189S. FRANK MLEKFŠ^J^iornas. \Y. Va. Fmrl 20. oktobra 189C MIHAEL BFTALA. Sparta. Minn. Fmrl 26. okiobra 1898. PETER PRIJATELJ. Ely. M inn. Fmrl 17. nov. 1898. TEREZIJA liLOll, Mala Ligonja pri Ljubljani. Fmrla decembra H98. .MIHAEL HRfBERNIK, La Salle. Fl. Fmil 6. januarja 1899. FRANK IIRIFiAR. Ely. Minn. Fmrl 14. apriia 1800. .MARIJ \ VESEL, sodružniea. Kranjsko. Fmrla 10. mar. 1899. NE'*A TFRK Thrums. W. Va. Fmrla 24. maja 1899. .Tediinta je Št-ia 30. .'unija 1>99. — 570 članov. blagajni j" lr|(t .245.35, «bdg na neizplačanih >mr1ninJih j«' pa /i»;'.ifti JOO.(M». Jtoga -< vii'i prave t v.k-.č . ki jih .!«• imela Jednota takoj po v -> t;; i i. i v i v i. \ -■ to je .listnota premagala z napornim delom te la-. i ji Ii .rra-lnikfv kateri ^.i nav Jušev.ili č.ane, ti v monarhiji prinašajo Pašičečo izjavo, ki jo je dal v Skupščini iu v kateri je rekel med drugim: "V svet so raztrošeni lažnjKi glasovi o miru, da bi se s tem omajalo zaupanje zaveznikov v Srb jo. Srbija bo ostala do konca z vesla svojim zaveznikom. Samo država Srbov. Hrvatov in Slovencev, trdno zvezana z Ital jo, bo v stanu, da v bodočnosti zapita pot nemškemu imperializmu." Nekateri jugoslovanski listi, mr l njimi "Nov ne", organ nadškofa Bauera. so prinesli to izjavo na prvent mestu in z d belimi črkami. •Tmrli brat FRANK BOLH AR, eert. štev. 12691. član društva sv. Janeza Krstn ka štev. 71, Colilnwood, Ohio. — Finrl dne 11. aprila 1918. — Vzrok smrti: pljučnica. — Zavarovan je bil za i sIOOO.OO. — Pristopil k Jednoti 13. februarja 1910. Meseca junija se je izplačalo kakor sledi; Za smrtnino članov $5.000.000 Za bolniško pod., operacije in odšdodn. 4.855.70 : -1- Skupaj $9.855.70 i Ji ___JoMpfa Pishler, tajnik. PK®0Lit) PO^tOVAKJA JEDNOTE 00 ČASA NJENE INKORP ORAČI JE. . I 1 ■ 1 ____> rs! ' i 1 J | 5 % ' > t J. ( J ; ~ .1 ' -2 _ -r •r -E § "E ~ ^ f i J ^ ^ f i: -/: ~/j C- — f. r. >r. Ji DOHODKI ^ i ____IZDATKI 1901. l1.9ll.00 J0.:t00.00 1.131.75 1,322.04 !2.75(;.77 0.!*9 1905. 30.170.45 22.180.00 1.940.00 4.259 30 .379.30 .JO 3,19s l.:t.t 1!K)«;. 13.237.65 25.m00.00 6 24O.0O 4.651.59 3C.fi0l.59 36 V, 177 0 72 1907. UM,726.75 51,000.0*) 1.267.45 5.Š09.00 »il.07fi.45 oii 7.Ost 0.82 l:K)S. 68,221,17 47.400.0i» 9.578.50 8,001.13 65.069.63 ."»1 6.919 1.17 1009. 77.727.š.S 58.700.00 6.3^0.40 3.3M.2S 68,371.6s 7.451 0.45 1910. s9.075.98 06.500.00 8.790.75 11.882.73 "s7.173.4h 77 7.897 1.50 1911. 95,035.02 57.500.00 7.70S.15 7.179.i;j 72,387.77 64 7,f.7!l 0.94 1912. 97.618.47 58,000.00 13.409.60 5.002.10 70.171.70 09 7,947 0.64 1913. 108.818.29 47.000.00 9.796.86 1 6.229.10 73.025.90 5s 8,396 1.93 1914. 169.632.s2 68,500.00 62,495.75 11.873.47 142.869.22 -2 7.507 1.57 1915. 171.469.61 49.511.58 63,779.68 S,845.7s 122.137.04 65 7,284 1.21 1916. 173.576.20 73.000.00 61,587.89 17.159.60 151 747.49 M 7^322 2.32 1!>17. 173,567.98 67,415.19 56.205.65 1 0.016.19 134J»37.0:: 70 7.074 1.43 101 s. !>4.712.2l 35,016.54 29,960.65 7.687.71 72.664.90 39 7.940 0.96 1566.416.49 S10.50S.31 353.298.43 130,756.01 1 291 563.16 !»91 Ooloviiia v blagajni pred inkorporacijo 2,681.87 Skupni dohodki do 1. julija 1918 1.566.416.49 Skupni izdatki do 1. julija 1918 1,294,563.46 fSofovina v blagajni z dnem 30. junija 1918 274,534.90 Za prva tri leta po vstanovitvi J.-.lnote —1898. 1899 in 1900— ni mogoče podati statistiko, ker ni bilo knjigovodstvo popolno. Stroški v letih, v katerih so se vršile konvencije — 1901. 19.13, 1905, 1908 1910, 1913 iu 1016 — večji v primeri drugih let. DUNAJSKA IDILA. V nekem dopisu z Dunaja prinaša "Bud a pest I Ilirlap" sledečo sliko: *'.... Samo za časa umora v Sarajevu je bilo ozračje tako vro-j če in je vladala taka napetost v cesarskem mestu, kakor te dni. I : ikrat j > bil v duši občutek neke negotovosti, kakor i danes. Dunaj . -j vedel, da se bo zgodilo nekaj izvanrednega, in tudi sedaj nekaj prčakuje. Takrat je izbruh svetovne vojne rešil krizo, sedaj 'pa izmučeno dunajsko prebivalstvo pričakuje utehe od dveh možnosti: ali od zmage nemškega meča na zapadu, ali pa od otvorjenja žitni ce na vzhodu, ki mu je bil usiljen mir... " Ii UMESTNA OPOMBA. V številki od p. nv. prinaša 'The Washington Post", naj-uglednejši list ameriške prr.stoiice. ki je yfr neštetokrat v uvodnikih neusmiljeno in odkrito ožigosal napake in blodnje evropske diplo-j inacije, posebno z ozirom na zavezniško politiko, napram Avstriji, članek, ki zasluži, da se dobesedno objavi tudi v naših listih. Članek, je naslovljen: VPRAŠAJTE STROKOVNJAKE" ter se glasi: j ""Prepričujejo nas. da je ena glavnih posledic te vojne opustitev tajni1 diplomacije. Pravijo nam, da ni r."č več mogoče, da se ne kaj diplomatov sestane in da potem odločujejo o usodah narodov.J ne da bi narode o tc-m vprašali, in ne da bi niirodi o tem vedeli. To-j da*kljub tem zagotavljajočim trditvam, prihajajo vsak dan doka-, zi, da ue samo so razni profesijonalni diplomati, temveč tudi cela vrsta diplomatskih diletantov neprestano na delu s tajnimi nasveti,' kako končati vojno. . | "Sedaj je znano, da je imel pred nekaj tedni geueral Smuts,! član angleškega vojnega ministrstva, celo vrsto konferenc v Švici z grofom Men?dorffom. bivšim avstro-ogrskim poslanikom v Londo-. nu. General Smuts je brezdvomno nenavadno zmožen vojak in spr;*-, 1en državnik, kolikor se tiče južno-afriških zadev. Vendar pa je po- j polnoma nejasno, zakaj bi se ravno njega smatralo zmožnim utikati se v tako komplicirani problem, kakor je avstro-ogrski. On bi bil ka-1 kor otrok v rokah tako izkušenega in brezvestnega diplomata, kakor je grof Mens&dorff. ! Pred eiuin ali dvema tednoma .je izjavil Mr. Franki n, administrativni ve d ja velike bančne tvrdke Samuel Montagu &, t'o.. javno, da se vodijo niei. — j Toda naše armade niso tako iz- , (vežbane kot so veteranske čete. i Naši štabi so le malo časa v vojni in vsled tega jim ni treba nalagati 'prevelikih odgovornosti. Naše vla-'da je pametno odločila, naj se po-|meša med naše čete tudi angleške (in francoske vojake. To naj bi se Itudi zanaprej vršilo. To je izvanredno velike važnosti j Ameriške vojake naj se posebno pomeša s francoskimi vojaki, kaj-jti na ta način bi «e ameriški voja-' ki najboljše izobrazili. Med vojaškimi strokovnjaki ' prevladuje mnenje, da Nemčija ne ' ho mogla udariti na Italijo po svo ' ji gigantski ofenzivi v Franciji. - Moje informacije so pa popolnn-'ma drugačne. Ako ne bo Nemčija v Franciji popolnomn poražena, bo 'imela še vedno dovolj ljudi, da bo ' žnjimi obdržala svojo fronto na j Francoskem ter dovolj ljudi da jih | bo poslala v Italijo- Nemško-av-! strijska ofenziva v Italiji se lahko vsak čas začne. Najbrže se pa ne bo začela meseca avgusta ali septembra. kajti v tem času tamošnja tla niso ugodna za bojevanje. Z lahkoto se pa da trditi, da bodo Nemci ndarili na Italijo, še pred-no bo nastopila zima. Italijanska fronta je najslabši GLAS NARODA. IS. »TUL., 1918 _ Page 19 - ^ - •* ----- -----' • —-------- -- — - ------- - --^»-"^T--: - •- ---- Imenik uradnikov •^Jrrnih društev Jugoslovanske Katoliške Jednote v Zdr. državah ameriških. Društvo sv. Cirila in .Metoda, štev. 1. v Ely, Minn. Predsednik: J«*. Sprajear. liox 074. Ely, Minn.; tajnik: Jo*eph Mertel. boj 278, KI/, Minn.: blagajnik: Frank Karri. box Ely, Minn. I»rtištv«/7»M»mje vsako četrto nede-lj.» v mesecu v Ji«' Škalctovi dvorani točno <•!» drugi tiri p«if»iltln«'. Društvo Sv. ^rra Jezusa Štev. 2, v Ely, Minn. Predsednik: Julian llutnr, twix noo. iTIy. M h m : tajnik: Anton Poljan**', t.o-č i:tv. Minn.: hladilnik: J..sip Kolene. I-«« 7'17. Ely. Minn. 1 »ru^l r<> ziioruje vsako Mrtn nedeljo v njfsiH-ii v JoseiJi Škalctovi dvorani. Dru'dvo Sv. Ifarbare, štev. 3, v U Sal)-, lil. Pred i-dnik: Jnscplt Brestu-b. -t.TT -4f h St.: lajn Ik : Joseph Sp. ll« h, ItFD. No. IT-'; hlairajnik: Math Komp. ItFD. No. 22. - V^i v I .a Sail p. III. Drictvo zboruje vsako tretjo molčijo v iih'-'m«hHr. I*. <». l«ot 1?::7. Pnnlliip. Pa.: blatrajnlk: Stefan V.oj'I, 7JJ Mill St. R rid (Seville, Pa. Društvo zlntruje v-ako dri uro nede-Ijo v nieseeu oh 2. uri |»opoidtie v slovenski dvorani v Itunllne, Pa. Društvu Sv. Barbare štev. v Soudan, Minn. Pred .tlnlk: Joseph Oblak, box 11C2 Rom tan, Minn.: tajnik: John I »rakova n. box Soiulan. Minn.: blagajnik : Anton fiornik, box 1f«<»."i, Tower.« Minn. Društvo zlhiruji1 vsako četrto nede-Ijo v twwu v cerkveni kajfli v Tower. Minn. Društvo Marije Pcmataj Ste*'. G, v N I.oruiu, Ohio. Predsednik: John Snstaršič 1077 E. ::» st : tajnik: I.nd. IVtkovsek, 1C79 E. :: 11 ti St.: hla^njik John Dougan l.~74 E. -!1 >t St. V^i v I^oruiu. O. Društvo zIvornje vsako tretjo nedeljo v mesecu oh !• uri dopoMne v A, V i ran t dvorani. Društvo Sv. Cirila in M« roda štev. 9, v Cabernet. Mirh. Predsednik : Frank Sedlar. rRO Osceola St., Laurium. Mich.; tajnik: John D. Zunich, lows E. Coin- St., Calumet, Mb h.; hlagujnik: Joseph S. Stukel, 20.1 - st h St.. Calumet, Mich. hmStTii zlniriije vsako tretjo node ijo v mesecu v cerkveni dvornnl sv. ftp fa, t'ttioiner. Ml«h. Društvo Sv. Štefana štev. 11, v Omaha, Nebr. Predsednik: John Urii-h, ll.V) So. IN si : tajnik: Michael M ra vence, 14.",4 So. 17 St.: blagajnik: Jose|>h refuran, UŠI So. 12 St. — Vsi v omaha. Neb. ItrnJtv« ztNirnJe vsako dragn nedeljo v mesecu v dvorani John Prnnski 1214 So 1.1 St. Dru tvo Sv. Jolefa štev. 1*. v Pitts- j, htirgliu. Pa. l»r. »dsednik: John Bor št na r. 1S2 - j 4'*«'j Itutler St., Pittsburgh, Pa.; taj- f nik: John Slmoneh-h 11.12 Fahvan St. NS. IMttsImrjth. IVa: blagajnik: Nick 1 Po v se, 2 Cralh st. Munnrey Hill, NS. Pittsburgh. l»a. 1 društvo zboruje vsako drntro ne«le- ^ !Jo v mesecu v K. S. domu, 57 Butler 1 Street. 1 Društvo Sv. Alnj/ija štev. 13, v Bas- i caley, Pa. i Prei|««Hinik: Frane Kolone, box 4'J. ( Whitney. l*a.: tajnik: John Knjfrvlč . Im»x 1 Whitney. Pa.; blagajnik: An-tt.n Itak Im.\ Hostctter, Pa. I > m štvo stioruje vsako tretjo neile-ljo v mes»«cfi ob 2. nrl y»opoldne v dvo-rani Anton Manser v Hostetter, Pa. j Društvo Sv. Jožefa štev. 14 v Cro- rkett, Cal. 1 Pmlseilnlk: Frank Velikonin; taj- < nik: Michael Neuianich, Inis ir»7: lila- . cajnik: Anton Demableh. — Vsi v s Crockett, Cal. Društvo zboruje vsako tretjo nede- , ako je I«« RHiffoff, v staiHivanju M. Nemanlcha. Društvo Sv. Petra in Pavla štev. 15, v Puehlo, Colo. Predsednik' John Morlrar 1210 Roh-men ; tajnik: .loe Merliar liti.", Boli- , men: blagajnik: Anton Strar.išar 1330 Abrlendo. — Vsi v Pueblo, Colo. Društvo zboruje v John Roeovi dvorani 223 E. Northern, Pueblo, Colo. Društvo Sv. Cirila ht Metoda Stev. lfi, t Johnstown. Pa. Pr.slsednlk r Jolian Tep tj 1115 Vir-Kinia Ave.: tajnik: Crenor Hreš«lak 407 - S Ave.: blagajnik: Ivan Mati-&«* 1N>.'1 H road St. \'si v Jolmstown. Pa. Društvo zboruje v lastni dvorani rs:ik»» tr«'tjo ne«leljo TJ!~, f?ra«bltey Al. / Johnstown. I*a. Društvo Sv. Jožefa štev. 17 v Aldrldge, Mont. Pre»ls«»*ti»lk : Jakob Blafn.k : tajnik: John Mikollfh; btajntjnik: John Mi-kolich. — Vsi v Corvin Sprlnjis, Mont. DrnStvo *t»ornje vsako »lrugo ne»le-v meseea pri »obratu John Miko-lich oii !». uri dopox 703. — Vs> v Cilbert, Minn. Društvo zlMiruje v^iko tretjo nedeljo v mesecu v Anton lntiharjevi dvorani v Cilhert. Minn. Društvo Sv. Jožefa ^tev. 21, v I>etiver. . zjutraj na -SMio Hnuiooldt St. Drušlvo Sv. Jurija šlev. 22 v South Chicago, 111. Predsednik: Nikola Itad. lja Kvving Ave.: tajnik: Anthony Mota i m; »l Ave M: blagajnik: Nikola Jako-veh-Ji «n;_'1 Ave M. - Vsi v So. Cld-•figo. III. Društvo ztiornje vsako tretjo ihhIp-!jo v nicscf-u ob S. jjvtnVr v Schlifz Ilall na IVilO Ewing Ave. Društvo Sv. Ime Jezus štev. 25, Eve-Ictii. Minn. Predsednik: John Nemgar. 117 Joics Str«*»*i : tajnik: Eouis Covže t;i:j Attains Ave.; blagajnik: I.oie.s Kotnik .'lol R Ave. Vsi v Eveleth. Minn. Društvo z.horuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Max Sti|»etičevi dvo-rnni oh drugFuri (>o]>olo|»oldne v K. S. domu na r»7 in Rutler Sts. Društvo Sv. Mihaela Arhangelja štev. 27. Diamondville, \Yyo. Predsednik: Martin Jankovich. Dla-mondville, Wyo.; tajnik. Tony Kx 241!; blagajnik : Frank Dolinar, box 34. — Vsi v Imperial, Pa. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesiM-u oh 1. uri pojioldne v Narodnem Slov. Domu. Društvo Sv. Jožefa štev. 30, Chisholm, Minn. Predsednik: John Lamuth, 21R Val-notz St.: tajnik: Jacob Petrich, Ikjx (MO: blagajnik: John Sm<»le. 227 Papier St. Vsi v Chisholm, Minn. 1 Društvo »boruje vsako tretjo nede- I Ijo v mese«'u i »opoldan v O. Ixrvrenc ] Kovach dvorani. Društvo Sv. Alojzija štev. 31, Brad- ^ dock, Pa. s Preru.štvo zJ»oruje vsako tretjo ne«le-tjo v meseeu v svoji la^ni dvorani na First Alley. Društvo Sv. Ivana Krstnika Stev. 37 v Clevelandu. O. Predsednik: Anton Branisel 1045 E. «1 St.; tajnik: Jakob lH-t»evec 1023 E. «1 St.; blagajnik: Frank Milavee 1029 ' K. 01 St. — Vsi v Cleveland, O. t Društvo zboruje vsako tretjo nede- : Ijo v John Onlinovl dvorani. Društvo Sokol štev. 38 v Pueblo, Colo. Predsednik: Anton Težak 1632 Or-man Ave.; tajnik: Anton Kochevar 1206 Berwind Ave.; blagajnik: Mar-, tin Gersich 1223 Taylor Ave. — Ysf v Pueblo, Colo. t. Dru.šjvo zboruje vsako draso Md»> k ljo v Meaeen v Sv. JoieCa dvorani. Društvo Sv. Barbate štev. 39 v Roslyn, Wash. Predsednik: Valentin Bruketa box 43; tajulk: Anton Čop box 440; blagajnik: Mile Baričevič box 375. — Vsi v Roslyn, Wash. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v meseeu v dvorani lekarue ob 9. dopoldne. Društvo Sv. Mihaela štev. 48, v Cla-ridge. Pa. I'reb do[>oldne v Slovenskem Nar. Domu. Društvo s»v. Jožefa štev. 41. v East Palestine, O. Predsednik : Frank I^-hnm 170 Martine St.: tajnik: Pave! Tavčar box : blagajnik Anton Rrelih. 'h'57 N'ort!: Ave. Vsi v K. Palestine, o. Društvo zl»orujc vopoldue v Dormis Hali v starem prostoru. Društvo fSv. Jožefa štev. 45, v India* napolis, Ind. , Predsednik: Tony Oerlmjs 2S02 W. St. Clar St.: tajnik: Louis Rmlman 737 N. Holmes St.: blagajnik: Josip iJa^nik 702 Holmes Ave. — Vsi v Indianapolis, Ind. Društvo zboruje vsako drugo nede-ljo v mesecu ob 1. p.ijHtldue na fKKi N. Ketckem St. Društvo Sv. Barbare štev. 47, v Aspen, Colo. Predsednik: Joseph Rorštner box 410: tajnik: Frank Lovšin box 379: blagajnik: John Lovšin 1k»x 252. — Vsi v Aspen, Colo. Društvo zboruje vsaki tretji pon-deljek v mesecu v navadnih prostorih. Društvo Vitezi Sv. Jurija štev. 49 v Kansas City, Kans. Predsednik: John Hotujec 510 Ro-zuett Ave.; tajnik: Josip Kastelec 509 Ohio Ave.; blagajnik: Peter Špeliar 422 N. 4th St. — Vsi v Kansas City, Kansas. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v meseeu oh 3 uri potioldne v cerkveni dvorani na 515 Ohio Ave. Društvo Sv. Petra štev. »A, v Brookly-nu. New York. Predsednik: CJabriel Tassotti 423 Thntop Ave. Brooklyn, N. Y.; tajnik* F. 7. IIox 2 < J : blagajnik: Mark Petrte J< 407s So. State St. — Vsi v Murray. L Ttali. si Iiništvrt zboruje vsaki drngi torek v mesecu v Foresters Hall. lj H Društvo Sv. Jožefa štev. 52, Mineral, Kans. D Predsednik: Frank S]»eiser l»ox 136 Mineral, Kan.: tajnik: John Kastelic l*>x 56, Mineral, Kan.; blagajnik: M ti Itamhič, box :i07. W. Mineral, Kan. S Društvo zboruje vsakt> drugo nede- P ljo v meseeu v Frank Sp^iser dvorani (1 v Mineral, Kan. Društvo Sv. Jožefa štev. 53, v Little lj Falls, N. Y. B Prtnlsetlnik: Josip Ilomovee 2 Fust Casler St.: tajnik: Frank Masle 30 Danube St.: blagajnik: Alojz Muro- b šck 'Si Sherman St. — Vsi v Little b Falls, N. N. 7 Društvo zboruje vsako drugo nede- V ljo v mesecu ob 1. uri popoldne v lastni dvorani na 36 Danulie St lj Društvo Sv. Frančiška štev. 51 v IIih 11 hing. Minn. I Predsednik : Anton Kroma r 202 - t Ave.: tajnik: Josip Smobs 114 West Sellers St.; blagajnik: John Povsbe n l»ox 347. — Vsi v Hibblng. Minn. c Društvo ziioruje vsako y»rvo nedeljo v mesecu oh 2. popoldne v Narod- t ni dvorani. j Dru.^vo Sv. Roka štev. 55 v Union- I town. Pa. Pret'setlnik: I*ri»an Rupar 1k,x 12S: tajnik Josip Knimur box 43; blagaj-^i • nik : Martin Prah box S7. — A*si v I e- i 1 mont P-irnaee, Pa. z Druši *o zboruje vsako četrto nt Je-f ljo v mesecu v Bronwswlck Hall, W. , Mine St Union town. • Društvo Sv. Alojzija štev. 57 v Export. 1 ► Predsedn'k: Frank ŠušarSie S. R. Ik>x 341: tajnik: Louis Supancleh Iwx ] ■ 136: blajrajr k: Frank Nagoua, box . 132. — Vsi V Export, Pa. l Društva zboruje vsako drugo f«ede- i . Ijo v mesecu v Red Eagle dvorani rJ» r 2. i »opoldne. i - Društvo Sv. Štefana Stm. 58 v Bear ] r Creek. Mont. * Predsednik: Ignac Marino*. Bear - Creek. Mont.? tajnih: loMk Ckaap* < P. O. Washoe, Mont.; blagajnik: Matt. : m Fatur. hos 207. Bear Creek. Mont. Društvo zboruje vsako tretjo nede> ljo v meseeu v John CeAarek dvorani točno ob 2. popoldne. DraStro Sv. Barbare Stev. 68 v Cbi» holm, Minn. Predsednik: Leoi»old Podgovnik 223 Hemlack St.; tajnik: Martin Ooved-nik btn 307 : blagajnik : A nt t m Poder- žaj. Ik>x 372. — Vsi v Chisholm. Minn. Društvo ziioruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob !». dopoldne v S. Praprot nik dvoran L Društvo Sv. Jurija štev. 61 v Reading. Penna. Predsednik: Jt.hu Simee 131 Little Cordon Alley: tajnik: John Pezdere 343 N. River St.: blagajnik: Anton Jaklie 3S." N. River St. -- Vsi v , Itendintr. Pa. Društvo zboruje vsako drugo >redo v meseeu <>h 7. zvečer v Clinton Hall. \\> gel Front in Washington Si s. Društvo Sv. Florijaua šlev. fil, v So. Kange. Mirit. Predsednik: Mike Mnlivič box 10."». fnjnlk: Peter Klobučar ho\ 32: bia-Kajnik: Nick Kralj. 1hix 10: rasto; nik Nlt-k Kralj. — Vsi v Baltic, M:ch. Društvo zlniruje vsako ilrnjro netle Ijt) v mesecu oh 2. i»oi»o!d!ie v cerkveni dvorani So. Range, Mich. Društvo Sv. Petra in Pavla štev. 66. % Joliet, III. Predsednik: Anton Kosiček, 3124 Oakland Ave.: tajnik: Anton Iiar-hich 1 CiOll N. Broadway: blagajnik: John Papieh 1007 N. R road way. — Vsi v Joliet. III. Društvo zlKiruje vsako tretjo nedeljo v mesecu oh 1. popoldne v stari .štrli sv. Jožefa. Društvo Isus Prijatelj Malenih štev 68 v Monessen, Pa. Predsednik: St. Kovačič. box 185: tajnik: Matt Zoretič. Ik»x 411: blagajnik: Andro Matko, liox 510. — Vsi v Monessen, Pa. Društvo -zlmruje vsako drngo nede ljo v mesecu oh 10. dopoldne v Hrvatski Dvorani v Monessen, Pa,. Društvo Sv. Petra štev. 69 v Thomas, W. Va. Predsednik: Frank Koleno, box 31: tajnik: John Urlias. Ik»x 202; blagajnik: Marko Rulič, box 366. — Vsi v Thomas, W. Va. , Društvo zboruje vsako drugo nedeljo r meseeu ob 2. jiopoldne v Mike Bulič dvorani na 2. ulici. Društvo Zvon štev. 70 v Chieagu, III. Predsednik: Frank Retel 1*2« W. 22nd St.: tajnik: .Ittsiji Revčič 2352 itiue Islam! Ave; blagajnik: John Zvezdič 1S<»1 W. 22ul St. Vsi v Chicago, 111. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu na I. in coin St. in 22 PI. Društvo Sv. Janeza Krstnika štev. 71, v Cotlinwood, O. Predsednik: Luka Trček 15621 Holmes Ave.: tajnik: Frank Trepal. 7*5z E. 137th St.: blagajnik: Tony Baraga. 15702 Saranae It*d. — Y-i v Colliu-wood. Ohio. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v cerkveni dvorani. Društvo Sv. Barbare Stev. 72, Taylor, Wash. Ovo je 72-društvo Taylor. Wash Predsednik: Ciril Ermenc; tajnik: Josip Penoza box 121; blagajnik: Jo- v sip Penoza box 121. — Vsi v Taylor. * Wash. Društvo zboruje >»ako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. popoldne v Union lj dvorani, Taylor, Wash. 1 Društvo Sv. Janeza Krstnika štev. 75, E v Cannonslmrg. Pa Predsednik: Jožef Mravinc RD 1, box 27B, Washington. Pa.; tajnik: A John Koprivshek box 214 Meadow I Lands. Pa.: blagajnik: Viktor Lena- 1 si, box 216, Meadow Lands, Pa. c I>ru5tvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v Bears 1. Halt, Meadow Lands, Pa. n Društvo Sv. Jožefa štev. 76, v Oregon I City, Ore. Predsednik: Josip Vidic box 1S3; tajnik: Josip Misley 1404 Jackson t St.: blagajnik: Rnrt. Lugar 1115 I Polk & 12 Sts. Vsi v Oregon City. ^ Ore. Dru št ro zboruje vsako tretjo nede- 1 ljo v mesecu v Me Loughlin Hall. I Društvo Sr. Rešnje Telo štev. 77, v I Greensburg, Pa. Pretlsetlnik: Alois Fink RFD 7, Ik>x 125; tajnik: Anton Kos RFD 7. t box 125; blagajnik: Alois Bregar RFD f 7, box 35 HA. Zastopnik: John Barič. 1 Vsi v Greensburg, Pa. Društvo z!»oruje vsako drugo rede- 1 ljo v mesecu ob 2. popoldne v dvora- I ni Marije Miheuc v Hcidensville. j Društvo Sv. Alojzija štev. 78. v Salida, Colo. Predsednik: John Ambrozich; taj-' nik: John F. Mantz: blagajnik: Ja- ' cob Evansek. — Vsi v Salida. Colo. Društvo zboruje prvo nedeljo po 10 . vsakega meseea v dvorani sv. Alojzija 7S J. S. K. J. • Društvo Sf. Barbare Stev. 79 v Heil- wood. Pa. : Pretlsetlnik : Filip Cnfrli. box 10e •^Iselin. Pa.; tajnik: Anton Obtv, t box ll»i». Ist-lin. Pa.: blagajnik: John ?«u-štar l>oi -~,2. Društvo zl>oruje vsako prvo nedeljo • v mese<-u v Jt>hn Pelonovieh pro štorih. , Društvo Sv. Jernej* Stev. 81. v Aurora, Illinois. Predsednik: Frank Praprotnik 21 t First St; tajnik: Martin Jurkas 545 c Aurora Ave.; blagajnik: Frank Laka r 615 Aurora Ave. — Vsi v Auro-- ra. IU. i> Društvo zboruje vsako tretjo nede Ijo v mesecu v svoji lastni dvorani, r Društvo Sr. Janeza Krstnika Stev. 82, v Sheboygan. Wis. r Predsednik: Johan Prhne M23 W1» a con sin Ave.; tajnik:. Josip Blazleti, L 33S- North Water St.; blagajnik: An- ton Rorrse, 823 Penna Ave. Vsi v She- 123 boygan. Wis. Mc Društvo ziioruje vsako tretjo nede- J ljo v mesecu v dvorani slovenske cer- ljo k\-e sv. Cirila iu Metoda. ni Društvo Sv. Martina Stev. 83 r Supe- Dr rior, Wyo. Predsednik: Anton Petrove box 19, 1 tajnik: Frank Krashowitz* box 552 a, taj blagajnik: Frank Ipavc box 76. Vsi gaj v Superior, Wyo. v 1 Društvo zboruje vsako tretjo nede- I jo v mesecu oh 10. dopoldne v dvora- ob ni St>. Superior Baar. Ba Or Društvo Sv. Andreja štev. 84. v Trinidad. Colo. , Predsednik: »leorge Preska r, Forites. ^ Colo.: tajnik: John Perušek, Forties. * . . . . M11 t m...: Idagajnik : John Sit«mak. Soprls j. Pt< tlraont. <'..lo, .. Ne Društvo "/hornje T«nke tri mescce j prvo nedeljo v mesecu oh !». zjutraj. ,j() Društvo Sv. JoIfTa štev. R5 v Aurora, ,,ni Minn. u' Pn*iTse»Inik: Frank Jazbar box 47; ' tajnik: Johan Rožam- box 14S: blagajnik: Matt Levstik box 121 " Vsi v 1 Aurora. Minn. '_!lli Društvo zboruje vsako četrto nede- * "I !jo v meseeu oh 9. uri dopoldne v sh>- ° venski dvorani. ^ r; 1 Društvo Sv. Jožefa štev. 86 v Midvale, ijo Utah. <;ii N Predsetlnik: .TfJin Vidic. box ^12: | tajnik: Peter Rlatnieh box 2Hii: hla sijnlk: Josip Percieb btix 2KS. — Vsi v Midvale. F tab. ] Društvo zl Mini je vs:ikega 11. dne v ,:,J mes«»eu v Radovičevi dvorani. v Društvo Sv. Alojzija štev. 87, v St. 1 Ivouisu, Me. Ijo Predsednik: Matija Si»ek 2710 So. fM>l Oih St.; tajnik: Lt»uis Praprotnik I •KmJ Tliolozan Ave.; blagajnik: Ro- l»ert Kunstel S4U.1 Hall's Ferry Rd. — 1 Vsi v St. Louis. Mo. taj Društvo zboruje vsako drugo nede- taj ljo v mesecu v prostorih na 3101 So. Vs 7th Street. 1 Društvo sv. Mihaela štev. 88 v Round- lj" t up. Mont. Di Predsednik: John Strvasnik box 12S: tajnik: Oeorge Zobec box 14: blaeaj-nki: John Petek box 22. — Vsi v •*ln Klein. Mont. ( Društvo zboruje vsako tretjo nede-ljo v mesecu t»b 2. poiMildne v Union Hali v cibbtown. se< Društvo Sv. Jožefa štev. 89, v Govan- T<) da, N. Y. Dl Predsetlnik : Jernej Ši m novec box 071 >: tajnik: Kari Strnisha 114 Miller St.: blagajnik: Rafael Sladič 2S Broad-way. — Vsi v Gowanda, N. Y. v Društvo zlniruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. poi»oldne v Scliack ij( Hali 14 Jamestown, Gowauda. Društvo "Orel" štev. 90 v New Yorku, |>, N. Y. Predsednik: Peter Petek 308 E 6 St., New York, N. Y.; tajnik: Valentin Orehek, 183 Mayer St. Brooklyn. N. Y.; blagajnik: George Šešerko 420 'J, E. o St. New York, N .Y. Društvo zboruje vsako tretjo soboto ,. v meseeu ob S zvečer pri gostilničarju C. Koenigu 167 E. 4 St. New York. O N. Y. Društvo Vitezi Sv. Mihaela štev. 92 v Rodkdale, III. Pretlsednik: Frank I.ozar 203 Da- p vis Ave.: tajnik: Anton Olterstar 400 Mt>en Ave.; blagajnik: Valentin Pire '> 310 Meadow Ave. Vsi v RtM-kdale, IU. Društvo zboruje vsako tretjo nede- lj ljo v mese<'n v Mavričevi dvorani ob 1. popoldne. p Društvo Sv. Roka štet. 94, v Waul 100, v Mouongali, W. Va. A Pretlsetlnik: Frank Soldatič t»ox 166; h tajnik: Andrej Surinac box 166; Ida- r gajnik: Matija Turkovič 66 Alley St. Vsi v Monongah, W. Va. 1. Društvo zboruje vsako drngo nede- J ljo v meseeu pri sobratu Matiji Tur- j koviču 65 Alley S L / Društvo Sv. Feliksa Stev. 101 v Wal-senburg, Colo. PriMlseilnik: Loreuc Kapušin, Wal t; senlmrg, Colo.: tajnik: John Rotar, i Tioga. Colo; blagajnik: John Susman Farr, Colo. 1 DruStvo zboruje vsako tretjo nede- « ljo ob 1. poiioldne v brata Kapušina j dvorani. Društvo Sv. Marije Vuebov*ejte Stev. 10S v CoHimvood. O. predswlniea: Agrn's Krai. 705 E. 156. j . Street: tajniea: Ivanka 1'rankar. , . na Ferj:rnčW. PliHo Ave.: za- ; stopnica: JiJmna Ferjanfie. Vse r t Collinwood, Ohio. ] I>ruštvo zltornje vsako tretjo nede- ; ljo v mesecu v cerkveni dvorani. . Društvo Jugoslovan štev. 194 v Chicago. m. t Predsednik: John Kosiček 1807 So. j Racine Ave.; tajnik: Josip Blisb 1944 22««V Plat«; blagajnik: Mike Arčou „ 17."» 21 st Place. Vsi ▼ Chicago. III. Društvo zboruje vsako četrto nede-. ljo ob 2. popoldne v Narodni Dvorani na Kacine Ave In 18 St. S, DruStvo Sv. Martina Stev. 105 v Butte v Predalnik: Mihael Roman 486 i, Cherry St.: tajnik: John Petrič 221« r Willow st: blagajnik: Martin Erata 1239 Talbot Ave. — Vsi v Butte, I Mont. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v dvorani K. A. 436 Kemper Ave. . | Društvo Sr. Janeza Krstnika štev. 106 ( v Davis, \Y. Va. ( Predsednik: Anton Zadel box .'»27; j tajnik: Leopold Jeran box 72; hla-rajnik: Ignac Milavee box 236. — Vsi r Davis, W. Va. ^ Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo 1 »b jHildveh pt>i»oltlne v dvorani National Bank. ^ Društvo Dulutbslii 'Slovani' štev. 107 ^ v Dululb. Minn. Predsetlnik: Josip Scbarabon 4th ^ Ave W. and 4ih St.: lajnik: John -Movern 024 - 2ml Ave W.; blagajnik: -i'rank P.latnik :u:2 - ««» St. — Vsi v ( Sew Dululb, M inn. f Društvo zboruje vsako tretjo n^de- ^ ju v mesecu oh 2.30 popoldne v sta-mvanju J t, lin Movcrua 024 2ml Ave ' W. Dulnth, Minn. ^ DruStvo Sr. Antona Stev. 108 v ' Youngstown. Ohio. \ PrtHl.scdnik: Josip Cekuta. 36 Smith ^ iiiian Sr.. Cirarti. O.; tajnik: .lohn "opič. i »oil Gihsou St.. Youngstowji. !>.: blagajnik: Anton Rikel. 1116 Franklin Ave., Youngstown. O. J Društvo ziioruje vsako tretjo nedeljo v meseeu v Slovenskem Domn v lira rd. Ohio. J Društvo Marija Trsat štev. 109 v Keewatin, Minn. Predsednik : Anton Gornik, box 1126; lajnik: Anttm Lunder box 131: blagajnik: Frank Pribanie box 74. Vsi j v Keewatin. Minn. Društvo zbornje vsako tretjo nedeljo v mesecu v mestni dvorani ob 2. [»opoldne. Društvo Sv. Frančiška štev. 110 V McKiuIey, Minn. Predsednik: Rudolf Zidar box 288; \ tajnik: Valentin Čampa L box 101; tajnik: Valentin lampa, Rox 121; j Vsi v McKinley, Minn. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v City Hall. Društvo Sv. Jurija štev. 111 v I^ad ville, Colo. Predsednik: Frank Shr^y, 216 W. 3nt St.; tajnik: John Hren. box I."*!: blagajnik: John Hren. box loO. A" s i v Leadvilh*. Col»». Društvo zboruje vsakega 10. v mesecu na 107 Harrison Ave. v dvorani Joe Goloba. Društvo Sv. Janeza Krstnuia štev. 112 v Kitzville, Minn. Predsednik: Frank Kozlevčar box 575; tajnik: Martin Cernougel bx 573; blagajnik: Anton Russ box | A. F.: tajnica: Frances Skubic Imix 621 : blagajnica : Katarina Gruden U»x P. D. — Ely. Minn. i Društvo ziioruje vsako prvo nede- j ljo v mes<>cu ob 2. ]K»poldne v Sb»tr-n. , ski Čitalnici. Društvo Sv. Treh Kraljev 51e». 121 ' v Dodson, Md. Pretlsetlnšk: Frank Votloplvec box | ST.. Kltziniler. >fd.; tajnik: Jernej Intiiiar 1mjx 12. Dodsos. Md.; lilagaj- • ntk: Jernej Križaj box 73, I»otlst>n, Md. r Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v ■ Dodson dvorani. Društvo Sv. Frančiška štev. 122 V IIo- • " mer City, Pa. Predsednik: Anton Kovač box 324; • tajnik: Frank Ferenčak box 122: bla-1 gajnik: Frank Bahič box 227. — Vsi 1 v Homer City, Pa. Društvo zboruje vaako tretjo nede- • ljo v mesecu. 1 Društvo Sr. Alojzija štev. 123 v Iron-ton. Minn. ' Predsednik: Louis Yolk, box 750, g Crosby, Mlun.; tajnik: Jotm Merliar B box 204. Iron ton. Minn.; blagajnik: 8 Anton Turk box 105, I run too, Minn. . ČLANSTVO J. S. K. J. RAZDE-LENO PO DRŽAVAH. Država Štev. »Iništev Število čl. California 1 42 Colorado 10 Tlfi Indiana 1 ]">2 Illinois 10 ">96 Kansas 2 10« Marylan.il 1 :{7 Michigan 2 291 Minnesota 17 1.18:1 Montana 5 245 Missouri 1 Nebraska 1 4(; New York 4 2."i<» Ohio !» l(M4 Orejrou 1 :]7 Pennsylvania 23 1S92 rta h <2 72 Washington :{ 221 Wisconsin 1 77 \V. Virginia inn Wyountitr 4 :»r>9 Skupaj 101 7fM0 Jednota šteje v posmrtninskih razredih 7.940 članov(ic) Jednota šteje v mladinskem oddelku 2.402 otrok o Skupno število *r> članov, članic ? in otrok 10.342 ANGLEŠKA MORNARICA. "Paris Midi" pravi, da je angle ška mornarica omogočila ameriško armado. Pariz, Francija. l.">. julija. .. IVhI naslovom: '' W pozabimo ni-ktiar na angleške mornarje" pravi 44Paris Midi". Mi lahko nazdravljamo ameriškim vojakom, a ne smemo pozabiti na angleške mornarje, brez. katerih bi delala \i-nieija še nadalje sarkastične opombe glede prazne pretujc ter brezuspešnih naporov Amerike. Ona že ve ter. l»o jutri še boljše vedela, kaj pomeni ta pretnja. Na dan. ko ho ameriška vlada izvojevala veliki uspeh, katerega pričakujemo, se spominjajmo tudi angleških mornarjev, onih nevidnih in tihih junakov, ki stra/ijo morja za nas. List Intrasigeant ' omenja navdušenje s katerim je prebivalstvo pozdravljalo angleške vojake v včerajšnji paradi ter izjavlja. ■ da so bi!t ti vojaki glavna točka cele vojaške parade. 1 coaTcc^sumeiis must" MY WINTER SUPPLY NOW Consumed nnist "buy thtdr "Vbttcr ^txpptyof Coaldurng •ilia SpriiwJ aad Summer {or storage ii Production is to be li^XS—j matniaincd. at- a. > j«y. junc { auximcm and tie coux±(y cjtibled. Jgp to cvokl a scrknis j^M- Coal .shortage gajjaB! tKis Wiai-e^y- rust AiiniNi^TfjinoN Drnslvo ziif»ruje jw 20. vsakega me-st^-u v hiši lir. .lohn Marbara. Društvo "Danira" štev. 124 v La Salk Illinois. Predsednik: Frank Uvek RFD. 22, tajnik: i'anl Berber 7-11 First St.; blagajnik: Josip Nuk, First and Pro -at Sts. Vsi v I.a Salle, 111. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob pol deseti dopoldne v Narodnem Domu, La Salle, III. Društvo 'iSoča" štev. 125 v Iselin, Pa. Predsednik: Nikolaj Karlovieh, hti v New Derry, Penna. D in štvo ziioruje vsako H. mtleljo v incM-eu tih 2. url pojMildiie v prostorih solirata Jacob Penoza. Dništvo Sv. Alojzija štev. 117 v Ken- tnore. Ohio. I'retls^'tliiik: Louis Miser, hov 112: lajnik; John Andolšck. box •_'."> i: bia- idijniU: A nt 1 rej Skill. I»«»x lt*^. V-i v Kermitire. flhi«». Društvo zbornje vsako tretjo nedelj«! v niesct-u v prt »stori h ^olirala Matevž Zakrujšeka. Munebe^fcr H'd. Vo. l.!0 oh 2. iiri ]»o|MiIdne. Ta Imenik . adnlkor krajevnih drn-štev Je prlobčen r glasilu Jednote vsak raeaec enkrat. Vaa timštva. oziroma njih tajniki so vljudno prošenl, nemudoma izročati vse neek. Vihar je drvil sko zi rdečkasta jadra, ki niso mogla več gnati naprej te male tVupine, ki je nepremično obtičala. Nato j pa je močan sunek vetra naenkrat odtrgal vsa jadra iu posame-J zni kosi so plavali par minut vf svinčeno-temnem zraku, prodno >o padli v morje. — Ku mož je padel raz rov, — sem rekel jaz prestrašen. — Oprijel se je konea jartola ki se zlomil. — je nadaljeval Barnavaux. — Drugi se drže še mostu. Coin pa bo v teku pol ure popolnoma razbit. In potem... Prekinil je svoj govor. Z rešilne postaje so spoznali nevarni položaj ribiške ladje in v vodo se je spust lo rešilni čoln. Že je hilo spoznati močne postave šestih veslače v ter ono poveljnika. Rjave, močne roke, na katerih je moral drobni dež /badati nalik iglam. so se »»prijemale vesel in čoln je drča! svojemu eilju na>|irot:. S ta ko rednimi sunki je prihajal čoln bližje, da bi človek skoro misi 1 da vrše ti krepki možje lahko delo. katero bi lahko vešil vskdo. •la/ s**tn priče! kričati i/ navdu šenja, upanja in ponosa. Ce vidijo ljudje izvrševati junaško de lo, ki zahteva dosti pognana, polni vsakejra izmed navzočih neki čudni občutek ponosa in človek skoro domneva, da je sam del hrabrosti drugega. Barnavaux pa je rekel; -— No, to je manever, kaj iio' Komaj »o rabili dve minuti, da spuste čoln v vihIo. Gotovi ni nači nič bolj lepega, a tudi obenem nič bolj težkega ko« vsa vesla kolikor mogoče hitro in na enako dolžino vtikati v vodo. da je mogoče morje dobro držati. Pozornost a jih morem res popolnoma uživati, sem se prebit dil že na vse zgodaj. Tedaj je blestel,, lepo jutranje nebo v oranžnem in zaltobarvnem blesku in lasiravno je svetilka na sprednji strani čolna še gorela, je vendar obledela pred svetlobo vzhajajočega si>1 nea. Naš črni sakalavski krmar j«* brezbrižno slonel v z.ail-njem konen čo.na in njegova roke je počivala na krmilu. Skoro povsod so se vlekle od o- bali ven koralne čeri, k! pa so bile zopet od prave kopoine lo,'ene r lagunami mirne vode. Te koral-ne čeri so bile pogosto skoro enakomerne višine ter so \'s|ed tegji izgledale kot železniški nasipi ii •• morje meočine, kar je bilo več kot smo potrebovali. Naše prvotno dom levanje je bilo. da so ti ljudje slaboumni, kajti mi vendar ponavadi smatramo za neumne ljudi, katerih ne moremo razumeti. Po->neje pa nama je eden naših mož pojasnil, da je s čermi neka pra\ | posebna stvar. Ljudje namreč domnevajo, da sf) te čeri bivališče n skrivališče čarovnikov ali 4mata vtovov*'. Matovtove imenujejo lomačiui preminule, nemirne duhove. k so radi kakega zločina, izvršenega v življenju, obsojeni nemirno begati semintja. Bolj nevarni in hujši kot. ti p:-oni pošastni, strašni in Ijudo-žrski duhovi, katere se imenuje "kinu i I". Iz tega celega pripove-lovanja sem spoznal, ad so naš' mornarji ne le praznoverni, temveč tudi v resnici nekoliko slaboumni in nekega jutra sem se s pomočjo nekega jadra preoblekel v fakei*^| vozil v Pacifiku, se je v bližini Santiago, tekom neke v harnrl noči, naenkrat pojavila ladja, ki sf* jf> nekoč potopila ter ležala —I bogve koliko časa na morskenl dnu. Posrečilo se nam je dohiti to ladjo v roko fer se nahaja sel daj v nekem muzeju. Gotovo pil j«\ da leže na dnu morja stvari I ki so tako čudovite, da si jih do-l mišljija človeka ne more izšli-1 kati. N sem mu ugovarjal, ker srni nekoč v Zeilah sam spoznal elol veka, ki je nekoč videl — Sire-I ne... (Konec.) NEMČIJA ŠE NI IZČRPANA. (Nadaljevanje s IS. strani.) del zavezniške zapadne fronte, to pa vsled tega. ker imajo tam Avstrijci več vojakov kot pa Italijani. Nadalje nas tudi zgodovina I uči. da Italijani prej obupajo kot pa Francozi aii Angleži. Vsled tega se mora poslati Italiji pomoč, če bi se zgodilo, da bi JO Avstrijci in Nemci skupaj napadali. Čete, ki bi jih poslali tja, bi bile najbrže ameriške, pomešane s francoskimi in angleškimi vojaki. Poveljeval bi jim francoski štab. V NEMŠKIH MESTIH, KI SO Z AZNAMOVANA S ČRNIMI KV ADRATI, SE NAHAJAJO AMERIŠKI JETNIKI. — PRESKRBU JE JIH Z RAZNIMI POTREBSC INAMI ŠVICARSKA PODRUŽ, NIČA RDEČEGA KRIŽA. ' SO R THFSEA | r^^T^^ _ Bruntwiek ^^ Brandenburg ^^ ^ ' fHolzmindtn N_, ^ \ RUSSIAN ia E \ K M\ A Y \ • i bV ^'PZ'Sk 1 t Z /< Volotne ^ \L)rcdm V. i 3 V« T-iuegbur* Landcaselza ^ C i 3 r T* ^ y ^ V- ^ .( ^ V Bayreuth , V. Vf * Heidelberg „0 \ \ w. Ra.taiUr*' ^ V . , 4l J O * / L**«^^ ^ « S < ' j ^Lt M much ^ K*"— • - ^ k -- A_u s ^ \ ^^SWITZERLAND ^^__v/^ , o CS' T * J ^^ ...... ' Statuta Miles ' "" "" -=-^^—m ***** *t »wwiumt mqo»«ih«c iocutt GLAS NAKOPA- 18. -T-HL,- I »I«. ^ floja lastna povest 6 strahovih Spisal Rudyard Kipling. H Iz številnih vzrokov je bilo kaj ^^^^fcko spati. Svetilka v kopalni so-■v I je metala najbolj čudovite sen-I in v«-ter je pričenjal govoriti Hdastočc. ■ Ko >>» ti vzroki, ki se rede od Bvi, pričenjali postajati zaspani ni slišal mrmranje nosačev no- ■ nie zunaj na dvorišču. Najprvo I j<> prineslo noter eno nosMnieo ■Ho drugo in tretjo. Slišal sem ^^fcmolkli udarec uosilniee ob tla Hi nato je nekdo priza vrata Hri inoji sobi. H — Tukaj hoče nekdo noter. — H'm si rekel. — Nobenega glasu ■t ni bilo ."-nti in-skušal sem prt. pričati samega sebe, du je bil to Hmek vetra. Nato se je potreslo H vrata sobe, ki se je nahajala tik H'^'K moje. .Mislil sem si: — To ' eden izmed pomožnih uradni-ov, ki je privedel s seboj svoje rijatelje. Sedaj bodo gotovo eno. ro klepetali, pljuvali 41 govorili. Nisem pa mogel slišati niti gla-tv, niti korakov. Nikake prtlja-e se ni odložilo v sosedni sobi. rata so se zopet zaprla iu za-valil sem l»o^a. da sc me je pn* lilo v m rjj. Bil pa sem radove-en, kaj se je zgodilo z nosilniea-li. Vstal sem ter »e ozrl ven. Upa-iti ni bilo nobenega sledu nosil-i«'i. Kavno ko hem hotel zopet osteljo, sem čul v sosedni sobi las, ki era mora poznati vsak raz-men človek, — namreč kotanje roglje na hilurdu, kadar napravi gralee prvi sunek. Noben drug vole ni sli,-en temu. Minuto pone je je prišlo <1 rusro kotanje in a/, sem zlezel v posteljo. Ni lur lilo strah, gotovo ne. liil sem ra-loveden, kaj je postalo iz nosilne. 1/, te o a vzroka sem hitro /.le. el v posteljo. V naslednji mitiuti sem čul 11-iaree karambola n tedaj so se li pričeli ježi t i lasje. Mogoče je retirano reči, tia se človeku je-ijo lasje. Koža na glavi se skrči II človek čuti neko ščegetanje v seli koreninicah 1hs. To se pravi a stojijo človeku lasje pokonci. Nato je prišlo ltadaljuo kotanje 0 udarec in vsi ti zvoki so mogli irihajli le od cue stvari na svetu - namreč od bilardne kroglje. *ričel sem na dolgo razmišljati o tvar, a čim bolj sem razmišljal, cm manj se mi j»* zdelo vrjetno. a bi nii-pli postelja, miza iu dva tola, — edino pohištvo v sosed- 1 sobi, — proizvajati tako natan-•110 zvoke, ki nastanejo pri igra-iju bilanla. Po tretjem karambo-11 nisem nič več razmišljal. Zave lel sem se ter bi dal cele svetove :a to, d tt* ji' sklonil na mizo, da prične igrati. C lava pa xuu je padala vedno nižje in nižje, dokler ni u darilu ob mizo. Očala so se razbila in še predno sem mogel jaz v družbi ostalih skočiti 11a pomoč, je bil Sahib mrtev. Da, bil je rao-ča 11 Sahib! Pomagal sem 11 est i ga veil. On je mrtev in jaz, stari Mangal Kan, živim še vedno, z vašim milostnim dovoljenjem. • To je bilo več kot dosti. Imel sem svojega duha. duha prve vrste in poverjenega! Hotel sem pisat i društvu za duSeslovne raziskave, — hotel sem celo cesarstvo spraviti v presenečenje s svojim razkritjem! — Predvsem pa sem hotel spraviti med sebe in ta Dak-lmngalov najmanj osemdeset milj dobro obdačene obdelane ze-i m!je in sieer še pred nočjo. Drn-žba je lahko nato poslala sem dru-r gega zastopnika, da uvede potrebno preiskavo. r Potem ko sem si zapisal vse posameznosti dogodka, sem odšel v • s v o j o sobo, da pospravim svoje stvari. Dočim sem sedel ter kadil, - — >.4'in čul, kako se je igra zopet 1 pričela. Vrata so bila odprta in laliko j sell vi,lel V sobo. Klik, klik! To j je bil karambol! Stopil sem v so-j bo brez strahu, kajti svetlo je bi- , Rojaki Pazite! } Ako ste se ponesrečili na železnici, poulični kari ali pri delu ln ! I si želite nasveta, kako postopati, da izterjate od.škcNlnino, tedaj se za- | j 11 pno obrnite na mene. Jaz Vam bodem dal potrebno pojasnilo, kako \ |K*sto|iatl t takem slučaju. rišite ali pridite osebno. | Anton Zbašnik, \ slovenski notar in Ubnm£ $ vogal Diamond in Grant Street, Pittsburgh, Pa. | ■ob* 102 Bakewell Bldg., (nasproti Court Housa) | lili mmm^mJi lo v njej m zunaj je pihal svež veter. Nevidna igra je šla naprej z velikansko naglico. To pa ni bilo nikako čudo, kajti neumorna majhna podgana v notranjosti blaga, ki je bilo razpeto preko stropa, je letala sem in tja in kos okvira v oknu. ki je popustil, je udarjal ob zapah! Nemogoče je bilo motiti se glede udarjanja biljardnih krogelj'. Nemogoče ne spoznati tekanja kroglje preko blaga. Če sem zaprl svoje naširoko odprte oči, je bil ropot presenetljivo sličen onemu igranja na biljard. Tedaj pa je stopil v sobo zvesti tovariš mojih naporov, Kadil Bakš. — Ta buugalov je slab in ničvreden. Ne čudim se, da so vašo milo«! motili in da je vsled- tega ogorčena. Tri skupine liosačev so prišle v tej noči k bungalovu, ko sem spal zunaj in nosači so rekli da imajo navado prenočevati v sobah, ki so namenjene za Angleže. Kje je čast oskrbnika? Skušali so priti noter, a jaz sem ji rekel, naj se takoj poberejo. Prav nič sc ne Čudim, če je vašo milost slabe volje! Kadir Bakš pa mi je pozabil povedali. da -i pustil plačati vnaprej od vsake skupine po dva sre-| hrnika in da je ljudi nato, ko jaz nisem mogel več slišati, pretepal /, velikim zelenim dežnikom, ko-jega namen mi je.bil dotedaj skrivnost. Oskrbnika se je prijelo za besedo. a ta je takoj izjjnbil plavo. \'sifil tega se je pri meni umaknila jeza usmiljenju in razvil se jf pogovor, tekom katerega je oskrbnik opisal tragično smrt debelega Saliiba z železnice preložil 11a tri različne postaje, — med katerimi sUi bili dve oddaljeni petdeset milj. Tretjič je preložil celi dogodek v Kalkuto in tam je umrl Sahib, ko se je peljal z vozom na iz-preliod. Nisem odšel tako hitro kot sem nameraval. Ostal sem še eno noč tekom katere je podgana v družbi z okvirom in zapahom igrala strastno partijo do stoinpetdeset Nato -e je veter polegel, igranje biljarda je ponehalo in čutil sem. da sem ruinirai edino pristno po vest o strahovih. (> bi bil le v pravem času prenehal raziskovati! Potem bi si dalo še vse narediti! To je bila najbolj brit ko misel med vsemi! (Konec.) Švica kot razsodnik Švica je pripravljena poslovati kot razsodnik glede problema 'Lige narodov'. Bern, Švica, 30. junija. — (Pismeno poročilo.) — Soglasno '/ izjavo švicarskega predsednika Callond:*e smatra Švica vsled svoje zgodovine ter demokratičnega značaja za svojo dolžnost lotit; se problema '"Lige narodov". V svojem govoru na parlament pri otvorjenju je rekel predsednik zakonodajalcem, da je naprosi! profesorja Maksa Iluber-ja, naj napravi načrt za družbo narodov kateri načrt se bo nato predložile komiteju izvedencev ter konečne tudi zveznemu svetu in parlamentu. — Zvezni svet, — tako je dostavil predsednik, — bo storil vse, kar bo v njegovi moči v zadevi razso-jar.ja \ sedanjem, konfliktu, a lo v slučaju, ila sta obe stranki vojskujočih se zadovoljni s takim korakom. Tako stanje pa je seveda težko uveljaviti, ker vsaka stranka domneva, da jc to ali 0110 stališče pravo. Kljub temu pa smatra zvezni svet za svojo dolžnost ne zanemarjati nobenega koraka, ki bi dovic cl do mednarodnega miru in sprave. POZIV Ne d<^'o tega je naša cenjena m demokratična vlada Združenih di 'av dala sledečo odločb'j. ki naj stopi v veljavo dne 1. ii\al»*ga sr- \ l>a«ia le-tos. Ta odločba se glasi. V armado, ali jia delat." Opro- 1 stite mi. jaz s<^ni besedo **d«lat" : razdelil v dva dela, in sicer v delo ' in š,>lo. kajti jaz smatram delav- i «-e in dijake za eno in isto, ker de- 1 lavči in dejaki spadamo skupaio i vsi v delavski razred. Saj moramo i vsi enako delati, samo na različne ; načine: eni z rokami, drugi z u- : uoni. (Joto včasih med pretežno veČino dobrih in zavednih deiav- t <-ev najde tu ali pa tam kak j slab delavec, in ravno tako mo-rani pripoznati. da med vsemi dijaki se včasih najde tudi kak slab; dijak. In gotovo dijak v višjih 1 razredih s slabimi nameni, ali pa *lab delavce ne delata ravno časti ] našemu delavskemu razredu. Pa ; ii -majhni uedostatki sploh ne pri- ] leje v pošte v med nami združe-': ni nii delavci z rok ,1 ni i in umom. Da pa jiiiileni na/aj k mojemu ■ jwedmetu. rat ponovim: 1 V armado, delat, ali pa v šolo." i Ne čudi se. moj dragi bralec, tem -trem besedam: "Armada, delo in i šola." Mi vsi sc nahajamo dan«1« 1 v važnem in kritičnem času. Gre i se za to, ali bomo še prosti na tej j ujš; mali zemeljski obli, ali bo pa f zavladal nad nami grozni, kruti. ] -taroveški malitarisiični monarhi- j /eni. Kno »ali drugo. Mi smo za i prvo in rajše smrt, kot da bi se j samo za en trenutek jied-ili dni-/ gemu. Da, ntjše sc vojujemo do t zadnje kaplje krvi. kot pa da bi I ;e odpovedali naši ljubi, težko < pridobljeni demokraitdji, kolikor 1 smo si je že izvojevali v preteklo- 1 -ti. Tukaj torej imamo tri poia:< / armado bomo izvojevali zmago 1 lad monarhizmnm nemške avlo- j ii rac i je na bojnih poljanah, z de- . toni -bomo podpirali našo annado i naše fante na bojnih poljanah, z I lemokratično izobrazbo pa bomo i razsvetlili temne kote nionarhiz- ! na in avtokralizma. Centralna i evropska buržuiuija se boji «sve- i clobc v svojem krogu. Torej jo le i prižgimo u. lučjo demokracije in i Klkrito izobrazbo svetlobe, ki bo 1 razsvetlila vsi* temne k<»te od c vzhoda do z;;pada. od juga do se- i vera. Z izobrazbo in prid trim uče-j njem bomo pomagali našim lan-ji ;iom v strelskih jarkih, bomo p«>-magali našim sodelavcem v rud- * nikiii, tovarnah in na širnih po- • tja n ali. Da, še več, kakornitro bo . mogoče nam dijakom, ko dopol- i . i i mo svoj šolski čas. bomo šli o- • sebno na stran sodelavca, a«a .stran j .-liuših sovojaliov ter bomo delali n se vojevali za našo sveto in t; •pravično stvar: nam drago svetovno demokracijo. j Moji dragi slovenski fantje, gotovo se še spominjate, ko sem lan- i i'io Jet o ravno ob tem času stopil pred vas iavuo v slovenskih due v- < likih ter vjis poživljal, da pridite v šolo vi vsi. ki po izobrazili hrepenite in jo želite. Veliko jih mi = je pisalo lansko leto na moj po ' /civ, ali malo jih je v rcsiiiti prišlo. Pa oprostite mojim sledečim be- ■ sedam, ki jih nehote moram pri- 1 poznati. Vsi tisti slovenski fantje, ii so se lansko leto odzvali, so s;- ■ jajno in uspešno dokončali svoje prvo šo-Lsko leto v svojem skromnem učenju. Vsi so prišli i/ rudnikov in tovarn ter niti eden ni šel prej iz šole, kot ob kotii.ui šolskega leta. iu še zdaj ob koncu šolskega leta smo Šli sut* inoni. ki zil!;ij prevladuje na / tem svetu, ne moremo vsi v šole i iti. nli veliko več bi pa nas lahko 1< šlt> v šoie, kot pa smo v resnici. In 'j naše najiskrene-jše želje morajo i !)iti. tla temu opomoremo in da t nas gre več v sole. To velja poseb- r no za n;is Slovence. V monarhi- a stični, uzurpatorični Avstriji se je t pot odprla za izobrazbo in .šolo le t premožnim slojem, ali pa kakemu c nazad!i.]i;škemu sivdiijev<-š]:e:iiiu V pt epriča-nju. Tu v Združenih drža- i veh pa ni tako. Meni je žal, da ni- i sem prej veuel za take zlate pri- s ložnosti izobrazbo in v šole ho- \ diti. kot so tu v ZdmženUi drža- t vali, kajti goiovo bi bil šel takoj < v šolo, ko sem stopil na ameriško | demokratično obal. Pa mogoče je i bo-ijše tako, ila nisem šel takoj v / šolo, ko sem prišel v Združene dr- t /ave. pač pa sum okusil tuili tukaj i na t e 111 delu svetu trdi, grenki -kruh premoga rja v različnih rud- (-nikih v Pennsylvaniji in Indiani. t Smelo trdim, ita dijak in poznejši > izobraženec, ki ni okusil kruha de- > lavea, ne more čutiti v resnici '/. < nami delavci, niti ne pozna naših ^ delavskih src, ni' naših pravičnih 1 teženj, ne naših skrbi, niti ne po- I zrna preziranja. ki smo jih deležni mi delavci oti nevediježev. i | Tori j, moji ljubi slovenski fail- i j t je. tudi letos stopim pred vas in t vas bratsko poživljam ter piija-teljsko kličem: Pridite v šole vi >. vsi. ki po izobrazbi hrepenite ter s želite vede' Ne strašite se nobe- < nih malenkostnih zaprek! To, kar \ se vam danes žili cim velika za- i preka. ali pa več takih skupaj, jaz. i va.ii: ilobro stojim, .la. ko iicdete I samo eno leto v šoli, se bodo vse j te zapreke vam zdele malenkost- > ne. in se bodete čudili, kakor so se 1 vsi moji slovenski sodijaki čudili, s da so sploh kdaj mislili, da so kje t k;:ke zapreke, kajti zaprek in za- j držkov v resnici ni nobenih. De- 1 nama sredstva naj ne pridejo v poštev. da bi vas nazaj držalo od 1 šole in učenja, kajti v Združenih n državah ni dolar vsegamagocen ; kot je v monarhističiMh militari- 1 stičnih državah, a k oprav smo bili < do zdaj poznani po svetu kot sto- i mil jonski narod dolarja. Kar se ] šole tiče. vaša starost sploh naj ne < pride v postev, da se le čutite i zmožne za učenje in glavno je. ako ; imate veselje do učenja ter se že- ; lite izobraziti, potem se le kar od- i ločite brez vseh skrbi ter pridite ] v šolo. Veste, najstarejši človek je lahko najmlajši in obratno je včasih najmlajši človek najstarejši. Torej starost naj vas ne drži nazaj iz šole, tudi ne denarna sredstva, da imate* le nekaj čisto malega za začetek, potem bo žc šlo tudi za liadaljna leta. Tudi ako ste registrirani, naj vas ne drži nazaj. Naj omenim samo sledeče: Lan- ■ -sko leto je prišel en mlad, čvrst, •zdrav slovenski fant v šolo, ki je - bil registriran, in sicer v prvem • razreda, oddelek A. Gotovo, ako ■ bi bil on na to računal, da bo - kmalu k vojakom vpoklican, ne bi - bil prišel v £olo. Pa on ni tako - mislil, temveč je prišel nemudoma t na moj lanski poziv v šolo ter si ? je mislil: to priliko hočem izra-t biti, ako mogoče, do zadnjega - dneva. In glejte, bil je celo leto v i Dubuque College in še en mesec v ? poletenski šoli v Valparaiso Uni- - versitj. Dne 27. maja je bil vpo-. klican v armado Združenih držav, t Vidite, on je tako porabil svoj - dragocen in kratki čas do zadnje-i ea trenutka, predno je bil vpokli- - ean v armado za svobodo in demo-; krači jo. On se ne bo nikdar poke- - sal, okoprav se je samo eno leto i] učil v šoli, predno je šel v vojno i i ;za svobodo narodov, kajti dalje] ni imel prilike biti v šoli. Pa mi vsi njegovi slovenski sodijaki tipamo. za trdno pričakujemo, da bo prišel nazaj z zmagoslavno našo arnrado Združenih držav ter vemo, da bo takoj zopet potem prišel liatzaj med nas v šolo. Torej tudi vi. slovenski fantje. . pridite v šolo in se učite, naj bo še tako kratek čas. ki je še vam na razpolago, predno boste vpoklicani. Vam, slovenskim fantom, ki niste še registrirani, ali pa niste v prvem razredu, pa še posebej kličem : Pridite nemudoma v šolo! Moji ljubi slovenski fantje, ne ' stopam več sam pred vas, kot sem lansko leto. pač pa letos stopami prc-dn vas v imenu vseli mojib >lo-i venskih bratov soclijakov in vam j kličem ter vas poživljam: Pridite«: še letos v šolo in odzovite se temu klicu ter postanite naši tovariši še 1 letos! \ este. slovenski fantje, vlada Združenih držav je rekla, da ' kljub vojni ona tudi za eno piko ne odstopi od svojega programa, kar se šol iu izobrazbe tiče v mirnem času. še več, dijaki -juo ho- i teli kar vsi iti v armado, hi vlada Združenih držav nas jc mogla pozvati. da naj ostanemo v šoli. do- , kler nas ne bodo poklicali. Vlada . pa želi, da se popolnoma posveti , mo učenju ter nadaljujemo nemo . teno našo pot izobrazbe, dokler nas ne v pok i ne jo. kajti zaradi vojne lie Miiemo mi šol izprazniti, t e gremo mi ven, morajo pa drugi noter priti. Svetovm.i demokra- , eija sloni na splošni izobrazili i;' Združene države polrebuji jo ravno tako šolske delavce-kor navadne vojake. In če greste v >4,lo ter se pridno u'-ire, dokler v;is ne vpokličcjo, s ti in ravno tako pa-i tr.iotično slutite vaši drugi novil, domovini, kot da >te v tovarni ailil pa v strel s!; ih jarkih. Seveda vi J morate imeti namen. c že vojn je za vašo in mojo svobodo, da. za svobodo Slovanstva v splošnem. To je moj skromen poziv. Vpam in želim, da se bo odzvalo kar največ mogoče slovenskih fantov temu pozivu. Tudi dam na znanje vsem tistim. ki mislijo v šolo priti, da smo mi slovenski dijaki vstanovili dijaško društvo pod imenom "Slo-j vensko Književno Društvo. N?i-i men tega našega društva je: vsta-noviti ter gojiti norazrusljivo bratsko vez med slovenskimi dijaki v Združenih državah. Z združenim bratskim duhom si veliko lazje pomagamo kot »pa, bi posamezno hodili po potu učenja. In ta bratska ve?., ki nas veže kot dijake, bo nas vezala tudi potem, ko j bomo iz šiile za vedno. Torej, sloven-ki fantje, ali ne bi hoteli postati naši bratje sodijaki.j ■naši tovariši:' Vsi slovenski sodi-j jaki vam bomo šli na roke, vam. bomo pod učenja olajšali, ;iko pridete v šolo in postanete naši tovariši na potu izobrazbe. Vse, kar potrebujete, sta samo dve stvari: dober enačaj in pa vesel je do učenja. Tudi si ne smete misliti, da bi i že morali biti ne vem koliko vešči znanja, ali pa da bi morali imeti najmanj šestletno ljudsko šolo. Kaj še! Dovolj je, da znate le za ■ jsilo pisati v slovenskem jeziku, pa brez vseh skrbi lahko pridete. Naj omenim še. da eden izmeti naših slovenskih sodijakov je hodil sanmi dve zimi v starem kraju v ljudsko šolo iu to je bilo vse, kar je kdaj v šolo hodil. Znal je slovensko malo pisati in brati. i*a je prišel v našo šolo. Tako sc je (pridno učil skozi celo leto šolskega leta v pripravljalnem oddelku, da je ob koncu šolskega leta bil ravno tam kot drugi, ki smo skončali Štirirazredno lju Isko šolo v starem kraju in še povrhu tega kako zimo večerne šole tukaj v Združenih državah. Smelo trdim, da veselje do u'e-lija in vstrajnost- v učenju sta zmožna delati čudeže na človeku, ako se smem tako izraziti. Zakaj 'pa gremo v šolo? V* zato. da b": kazali, koliko znamo, pač pa za-to, da sc 1 voino uciii tišjega, k;:«r in-znamo, kajti uuigače bi nam n * bilo potreba v šolo hoditi, ako bi hoteli >amo pokazati, kaj znamo. Ne. ne. pač pa šola je tisti kraj, kjer se napake pokažejo in poten« popravljajo: šola je tisti kraj. kamor sc hodimo učit. Torej ti^ti. ki želite iti v šolo ir senčiti, se le kar odločite ter pišite za nadaljna navodila na spodaj označeni naslov, s.ol^ko l^to sc prične b'tos na niiši šoli «ltie (>. septembra in traja do .*>. junija. Potem imamo Ui ineseep poeiinicc, namreč junija, julija in «:vgusta. V teh treh loe.^cHcih vsako leto -i ■dijak skoro lahko t^iliko prisluži z delom, da se lahko v./držuje v št^li leto /n letom brez prenehanja, dokler se želi učiti. Kdor pa ravno želi, se pa tudi te tri mesece lahko I uči kar naprej v kaki pole: ni Š4a počit ni - na raz-!lične farme, kajti ravno ti-:«1 Iti mesece farmer j i zelo potrebujejo delavce. Torej priložnosti za vzdr-žauje v šoli so zelo ;tev.lne iu mnogostra tiske. Tem potom poživljam list" slo-veaiske fante, ki so se oglasili lansko leto za šolo in niso pi isii v šolo, naj se letos še enknvt oglasijo, ako bi radi prišli v šolo. kajti vrata izobrazbe in šole so vsaki mu na široko odprta in ga prijateljsko kličejo. Po navodilu slovenskih sodijakov. Z bratskim pozdravom! Z;.* "Slov. Književno Di uštvo" Kari H. Poglodich, tajnik, Dubuque College, .V><) Delhi St., Dubuque. Iowa. i Uničen nemški aerodrom. London, Anglija, 17. julija. — Požar je uničil nov nemški cro-drom v Nivelles. Zgorelo je 22 ae-roplanov. Sumi. se. tla so zanetili ogenj nemški revolucijonisti v armadi. Nivelles se nahaja 17 milj južno od Bruselja. j Aretiranih je bilo 10 belgijskih in dva nemška rezervna častnika. En dan pred požarom je bila lajna sejii v neki kantini v Nivelles, j kjer se je razpravljalo o uničenju ' aerodroma. Previdne gospodinje imajo^doma vedno eno steklanico Dr. Rlchterjevega PAIN-EXPELLER Zane»jjivo «r*dstw» zr vtrenj« pri r»vm»ti'.*uia boleC-iuah. prehladu, raTata^Ij«nia ild. | Jedino pravi s varstveno znuinko sidr^. ' »O. ▼ lekcrnah in 4)».raTno«t od F. AO. RICHTER & CO. , 74-80 Washington S:ract. New York. N- V« Zdravim samo moške. Dr. Koler je najstarejši slovenski zilravnik, specialist v Pitt.s-burjrhu in ima 28-letno iskušnjo v zilravljenju moških bolezni. t slovitim COO, ki pa je iznašel profesor Ur. Kbrli<-h. Ako imat4> izpuščaje in mozole iki telesu, v grlu, ako vam izpadajo lasje, res boli v kosteh, priilite in hvistil vam bom kri. Nikakor ne čakajte, kajti ta bolezen se pre- Vso izločevanje iz knnnla za Izpuščanje vocle zdravim po najnovejši metodi in v kolikor nav Coče kratkem času. Kailar spoznate, da nimate ve<^ moške moči. Kilo ozdravim v 'tO urah brez Bolečine v mehurju, od Cesar prihajajo bolečme v hrbtu Slovenski zdravnik. In križu, palenje pri mokrenju in ostale boleil-ine te vrste »lravim z največjo gotovostjo. Revmstizem, trganje, bolečine, otekline, lišaj, škroflje in druge kožne bolezni ki nastanejo vsted nečiste krvi, ozdravim v kratkem času. da ni treba ležati. * Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln petek 04I S. zj"traj do 5. :>o-r»!Ci«c. V. torek, četrtek iu fcoboto od 8. zjutraj do S. zvečer. V nade-1 !fc H« 2. popoldne. Po poŠti ne delujem. Pridite osebno. Ne pozabite ime In Kterilke Dr K.OJ-ER, 638 PENN AVE Pll}r8BUI$cm, PA. GLAS NARODA, IS. JT7L., 1918 SLOV. DELAVSKA M« PODPORNA ZVEZA Uh>mtI)«mJbi 16. .»piu ; ^BfcjgJr Inkorporirana 22. aprila 1909 I ^^^ » državi Pm Sedež: Johnstown, Pa. eUTNI DRiDNUIl Predsednik; IT AN PROSTOR, 1006 Norwood H'd.. Cleveland. Oik Podpredsednik: J08IP ZORKO. R. P. D. 2, Box 113, West Ncwtaa, Pft. «lavnl tajnik: BLAŽ NOVAK, «34 Main St.. Joftnatown, Pa. 1. Poo. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ. 634 Main St.. Johnstown. Pft. *. Po«. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemanfb, Pk Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6502 St. Clair Are., Cleveland, Oblo. pMk blagajnik: ANTON HOČEVAR, &. P. D. 2. Box 27. Brbli—sri Oik NADZORNI ODBOR: PrMaMSnlk aadsor. odbora: JOSIP PETEBNEL, Bon 90, Willed, Pft. 1. aadtornlk: NIKOLAJ POVfiK. 1 Grab SU Nnmrey Bill, N. B. Plttft-larRh. Pa. I. nndeomik: IT AN OROfiELJ, 88B B. 187th 8L, Cleveland, Oik POROTNI ODBOR: PredsednlE porot, odbora: MARTIN OBER2AN, Box 72, Bast Minami« Kana. L porotnik: PRANO TEROPČIČ, R. P. D. 8, Box 146, Port Bmltfc, Art. 1 porotnik: JOSIP OOLOB, 101« So. 14th St., Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIKI Di. XOSZP V. CRAJGTEK, 843 B. Ohio St, Plttahnrcft, Pk GLnval ml: 134 Mnln 9L, Johnstewn. Pft. URADNO GLASILO: "BLAS BABODA1*. B2 Cortlnndt Street, New T«*f (Sty. Gen Jena drultva, oziroma njih uradniki, bo uljndno protoni, poBljntf Vm d op tie Okra moat na glavnego tajnika In nikogar dragega. Denar naj aa poilje edino potom Pofttnlh, Kxpresnlh. all Bančnih denarnlk eakaanle, nikakor pa ne potom privatnih tekov. Nakaznice naj M naalovljajo: Blaž Novak, Title Trust & Quarantee Co. in tako naslov-Ijt-ne poAiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. taj d la. V slučaju, da opasljo droit veni tajniki pri poročilih glavnem tajnika kaka pomanjkljivosti, na] to nemudoma naznanijo nrndn glavnega tajnika, da ae v prihodnje popravL UNIČENJE Spisal: L. OSBOURNE ZA "GLAS NARODA" J. T. 23 (Nadaljevanje.) Prvo se je glasilo: Moj ljubi Louden: — To pismo ti bo izročil prijatelj Speedy. Ker je dobre-jra znava ja in mož nu .svojem mestu, sem mu poveril važno nalogo ler poslal na Honolulu. Celo zadevo bo pa vodil moj bivši uradnik Flovrler, na katerega se lahko tudi za-nesei. Težki časi me čakajo, moj dragi prijatelj. Toda upanja še niseiu izgubil. Ob moji strani je Mamie, moj tovariš je na morju. — To sta dve veliki stvari, na kateri se lahko zanesem. Včasih se čutim tako močnega, da bi lahko premikal egiptovske piramide. Odkar si se podal na jK»t, molim neprestano zate in da bi ce vse podjetje srečno izteklo. Kljub velikim skrbem sem pa vseeno zadovoljen. To se imam v prvi vrsti zahvaliti svoji Mamie. Tvoj zvesti družabnik Jim Pinkerton. Moj najdražji Louden: — Kako naj te pripravim na najbolj žalostno novieo? — Ko jo boš slišal, te bo gotovo uničila. Kocka je padla in naša firma je šla danes ob tričetrt na dvanajst k vragu. — Bradleveva menica, glaseča se na umazanih dvesto dolarjev je napravila vsemu konec. Naša pasiva znaša nad četrt miljona dolarjev. In ti si šele tri tedne vstran. — O, kako žalostno, o kako strašno! — Imam res še nekaj akeij, toda zaenkrat ne vem, koliko so vredne. — Toda to je samo kaplja v morj. — Če ne boš na '' Lastaviei** dobil toliko kot pričakujem, ne vem, kaj bomo počeli. Sreča, edina sreča da je še Mamie pri meni. — Brez nje bi mene že davno ne bilo. — Pridi prej ko mogoče. To je vse, kar te prosim. J. Pinkerton. Moj ubogi" Louden: — Na vse mogoče načine si prizadevam, da bi nekoliko tired ii moje zadeve. Toda preobsežne so, tako obsežne, da si jih ne moreš skoraj predstavljati. Priznati moram, da sva večkrat špekulirala, nevarno špekulirala. — Bog daj. da bi tega ne izvohal konkurzni komisar, kajti v nasprotnem slučaju res ne vem. kaj bi se zgodilo z nama. Sicer bi pa to svojo nesrečo lahko veliko lažje prenašal, če bi se za eelo zadevo ne začelo zanimati časopisje. — Ali še več, kolikokrat sva se jezila nad časopise in to po vsej praviei. ,— Časopisje je priobčilo ninjo izjavo, katero seni menda podal nekemu časnikarskemu poročevalcu. Ne bom tajil, da nisem nikoli govoril s kakim časnikarskim poročevalcem, lo.la onega, kar je bilo natisnjeno v časopisih, nisem nikdar govoril. — Takih b->sed ni bilo nikoli iz mojih ust. Se eelo moja doba Mamie se je pričela jeziti. •Seveda, ko bi so pa ne jezil nad takimi lopovi? Naše .iktive so zelo majhne, in še to. kar je se silno hitro zmanjšuje. Niti konjak ne gre v denar. Sam ne vem. kaj bo treba začeti, da se bomo izvlekli iz tega blata. Nobena polomljena ladja na svetu ni tako velika, da bi zamo-gli ž njo pokriti svoje deficite. Ti se najbrže jeziš name, kaj ne? — O, ti ne veš, kako me to boli. — O. Louden, nikar me ne sodi preostro. Jaz se te bojim, ker si tako zvest svojim principom. — Jaz sem omahljivee, velik omahljivee, da veš. — Nadalje se mi zdi. tla tudi moje trgovske knjige niso v redu. Morda sem začel blazneti :— Toda obupal ne bom. — Življenja si ne bom vzel, ne boj se. Tvoj Jim. L. « Moj ljubi Louden: — 7\ menoj je, kar se trgovine tiče, čisto na koncxi. Prenehal sem se bojevati, kajti izgubil sem ves pogum. Kot brez glave tavam naokoli. Če boš kaj dobro opravil s polomljeno ladjo, se bova preseJila v Evropo ter živela od o-bresii. Na to, da bi poplačala vse dolgove ni niti misliti. ( isto naskrivaj bomo odpotovali: Jaz, ti in Mamie. — Delati ne morem več. Ce me kak človek ogovori na cesti, ali če pride v mojo ipsarno. se pričnem tresti po vsem telesu Toda nikar ne misli, da sem postal strahopetec. Samo bolan sem in potrebujem počitka. — Veliko sem delal, veliko preveč in to me je uničilo. — Toda moja vest je čista. — Slabega nisem nič napravil. Vedno, če sem le mogel, sem podpiral reveže ter dajal vbogaime. — Kdo ima več pravice do odpočitka nego jaz. —- Upam. da si ga bom mogel kmaio privoščiti. Če pa počitka ne bo, bom moral umreti. V r jem i mi. drag! prijatelj, da je tako. Ce boš kaj dobil na polomljeni ladji, popolnoma lahko zaupaš Speedy ju. — On je zanesljiv človek. On naju ne bo izdal, ne boj se. Če je kaj za dobiti, ne dovoli, da bi prej 29 (Nadaljevanje.) dobili upniki kakor pa midva. — Jaz sem ti pomagal, ko si potreboval pomoči, zdaj pa še ti meni pomagaj! Pomagaj mi, dragi prijatelj. — Zdaj je čas. Zdaj. ali nikoli. — Ma mie je zopet strojepiska. — Svojim upnikom sem plačal sedem odstotkov. — O, moj Bog, kako globoko sem padel! Toda zdaj je vse končano. Samo živeti bi se hotel. — Yr-jemi mi, nisem pohlepen, samo življenje xahtevam in Mamie mi ga bo osladila. Tudi jaz delam v pisarni. — Toda kako delam. — Če bi ja/ imel takega uradnika kot sem jaz, bi ga že zdavnaj postavil na cesto. Samo tebe se moram oprijeti. Pomagaj svojemu Pinkertonu. Ko sem prečital ta pisma, sem planil kvišku in se prijel za gla-vo- — Bil sem utrujen, toda naenkrat se me je lotila velika odločnost. — Spoznal sem. da ni z Jimom nekaj v redu in da ne more ničesar doseči. — dim se mi je začel resno smiliti Sel sem a. tihotapcem ter jim rekel: — Počakajte še za trenutek. — Jaz moram na vsak način »e prej govoriti s kapitanom. Oni pa n'.*o hoteli ničesar slišati o tem, češ, da se mora kupčija takoj skleniti. — Vam se pa zelo mudi. gospodje — sem rekel. — Toda jaz vam ne morem pomagati. Jaz zaenkrat sploh ne vem. če vam imam kaj za ponuditi. — Ce vam pa iinam kaj ponuditi, se bo treba pa še pre-eej pogovoriti. Prepričani pa bodite, da me ni treba siliti k nobeni stvari. S silo ne bo*»te ničesar dosegli. — To je vse v redu — je odvrnil Fowler. — Gospod Dodd, zdaj pa premislite moj položaj. — Razen nas so gotovo tudi drugi videli vašo ladjo. — Gospod Fowler, ne bojte se, jaz nisem strahopetec. — Če bi izvohali cariniki uradniki našo ladjo, bi bili že zdavnaj tukaj. — Moida se motim, toda najbrže ne. Ker sem naročil prinesti jim še dvanajst steklenic .šampanjca, so sc kmalo pomirili. Sel sem k Nare.su ter mu pokazal pisma. Ko jih je prečital, sem ga vprašal, kaj bi bilo začeti. Nares se je zamislil in po dolgem odmoru izpregovoril: — Vaš družabnik najbrže hoče, da bi se popolnoma zanesli na Spcedyja. — Boljše bi bilo. če bi mi ne pokazali pisem, kajti svota I bo precej narasla, posebno če še prištejete denar, katerega smo našli v ladnjski blagajni. — To se pravi, če hočete izpolniti prošnjo gospoda Pinkertona. — Ali naj jo izpolnim? — Ali ne govori dosti stvari proti temu? — (Dalje prihodnjič.) poslanica dalmatinskih frančiškanov. (Hrvatska Država. 31. maja.) j "Veliko število dalmatinskih fran čiškanov je poslalo svojemu pro-vincijalu M. P. Očetu dr. Franju Tailieu naslednjo spomenico : "Mnogo spoštovani Oče. V sedanjem času. ko se gre za preureditev držav iu od noša je v narodov do naroda, bo dospel oni! narod do uresničenja svojih na-1 rodnih idealov, ki bo pokazal v sebi večjo življenjsko silo. ki bo znal združiti vse narodne sile za ta visoki cilj. Tudi naš narod čuti potrebo koncentracije sil. Zaradi tega so se tudi naši poslanci, ki so bili še do včeraj porazdeljeni v razne stranke, čvrsto strnili v eno kolo, en od u šn i v zahtevi, da se združi naš narod, Hrvati, Sloven-' ci in Srbi, v eno državno telo in J da bodo gospodarji svoje usode. Narod se je od vseh strani radostno odzval svojim predstavnikom, ker odgovarja to njegovim narodnim težnjam. Tudi frančiškani, ki so vedno neomahljivo stali z na- j rodom, deleč z njim vse njegove boli — so se odzvali tem narodnim željam. To so storili objednem ^ frančiškani iz Bosne. Hercegovine j in Hrvatske. Mi dalmatinski fran- j čiškani smo storili to .dosedaj le posamič. Dosedaj še nismo izstopili kot kompaktna skupina, kar bi imela seveda večji vpliv in efekt. S tem namenom se obračamo podpisani do Vas. Mnogo spoštovani Oče! Časovne tradicije stoje za nami. V najuso-depolnejših časih smo se čvrsto držali naroda, iz katerega smo izšli. To nam je dajalo moč. in vstraj nost. Vse oblike vlade so časne, a narod ostaja trajno. Naši predniki so to dobro razumeli. Ravno za radi te ljubezni do naroda so bili j frančiškani važen faktor v zgodovini našega naroda. Celo francoski general Marmont je, da si pridobi vpliv v narodu, zahteval, da se ga šteje med "eonfratres Pro vine iae". 1'sodepolnejših časov, kakor so ti. je težko kateri narod doživel in jih tudi najbrže ; ne bo. Ako kedaj. je sedaj potreb-| 110, da smo tudi mi z narodom, prizadevajoč se za njegovo boljšo bodočnost. Vi ste sedaj na čelu Provnciie in Vas prosimo, da tudi mi kot kompaktna celota nastopimo za svobodo in zjedinjenje našega naroda. Njegova usoda je tu-| di naša. in vsled tega menimo, da ja dolžnost vseh nas posameznikov, kakor tudi cele naše družbe 'kot take, da dvignemo v teh uso-'depolnih časih, pozabivši vsak o-zir. odločno svoj glas za obrambo domovine, v kateri živimo, objednem s tem pa tudi naše redovniške organizacije, kateri pripadamo. Bog. ki je v srca ljudij tako glo-iboko usadil ljubezen do rodne grudi in lastnega naroda, bo bla ' goslovil vsak naš korak, ki gre za izvršitvijo tega njegovega zakona, ! tem bolj, ker je božja Previdnost j poverila vzvišeno misijo reševanja duš v tem narodu v glavnem ravno nam frančiškanom, ter bo vedel hvaležni narod priznanje in čast vernim nositeljem njegove sreče in svobode". To spomenico dalmatinskih frančiškanov objavljamo kot nov dokaz žive želje celokupnega našega naroda po zjedinjenju in svobodi. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", najveqji slovenski dnevnik v Zdrnž. državah. BARVILA, LAKI IN OLJA i * -i Zakaj ne kupite blaga naravnost iz tovarne? Mi jamčimo, tla 4 so nafta barvila vsaj enaka drugim, mi mislimo, da celo boljša. ^ Cene so visoke a ne pri na*. Ako misli kateri rojak hišo obarvati -4 to jesen, uli drugo spomlad, je boljSe za njega da si sedaj naroči, ^ * kajti eene t>odo višje kod so sedaj. Pišite kaj rabite in mi Vam ^ IhhIpdio povedali kako si prihranite denar. -i Pišite našemu poslovodju 1 MECHČ.NIC ALLY APPLIED PRODUCTS CO. } 555 Hippodrome Annex CLEVELAND, OHIO. j Pri stavek.—Rojakom v Clerelandu in okolici in drugod sem J prihranil marsikateri dolar in to lahko dokažem. Imajo pa Se 1 vedno priliko prihraniti denar in obenem pa dobiti dobro barvo. -4 FRANK GLAVICH, i 1531 East 701 h St. j Potne noge niso samo neprijetno razočaranje* ampak so tudi zeio ikodljive zdravju. Potenje dela namreč noge boleče. da človek težko hodi; poteg tega pa dela potenje nog tudi hud in zopern smrad. Čemu bi si torej ne pomagali v tej zadevi, ko imate zato lepo priliko in hitro od pomoč? Kupite $i I Severa's Foot Powder (Severov Praiek za noge). Umijte si noge vsako noč z gorko vodo. Zjutraj si pa nadrgnite s tem praškom po nogah, podplatih, petah in med prsti. Oenite neke j tega prai-ka tudi v Čevelj in v nogavico. Ta praiek je najboljše sredstvo za noge. Če se vam potijo, če vas boli- h jo. srbijo, če so otekle in utrujene. Ta pra$ek dela, da so noge, čevlji in nogavice suhe. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 25 centov. --- PRODAM LOT 200X100 na 35. cesti v Lorainu. Ohio. Vprašajte pri: Lawrence Verb. Box 26. Onnaiinda, Pa. (17-1S—7) Prosim cenjene rojake v 'tiskeni ali italj:inskem ujetništvu, da mi naznanijo naslov mojega brata JAKOBA G LAV AN, po domače Anželčev iz vasi Stralio mer pri Igu. a!i naj se pa sam oglasi svojemu bratu- Frank Glavan, 1247 K. 61. S-t.. Cleveland. Ohio, 1". S. Amerika. (17-19—7) NAROČILA za jugoslovansko zastavo. Jugoslovanska društva iu organizacije. katere bi želele dobiti novo jugoslovansko zastavo, naj to sporoče takoj Jugoslovanski Pisarni, !>:i2 Southern Bldg.. Washington. D. C., ki jih bo potem za nje. Cena zastavi se ne rno-r naprej označiti, ker je <*lvis-na od šte\ila naročb; čim več dru štev in organizacij se bo priglasilo. toliko cenejše bodo zastave. Ker so te zastave namenjene za enkrat samo za okrasitev drušlve-nih prostorov, bodo «amo tri čevlje dolge in dva čevlja široke. (13,16,18—7) Prosim cenjene rojake v ruskem ali italjanskein ujetništvu, da ini naznanijo naslov mojih dveh bratov MIHAKLA in JOŽEFA SLI'GA. doma iz vasi Hitom -če št. !» na Primorskem. Prosim, da se mi javijo tudi drugi prijatelji in znaiv-i Lz iste vasi in oko lice. Pišejo naj mi na naslov: John Sluga. 1247 E. 61. Str-et. Cleveland. Ohio, C. S. America. (17-19—7) NAZNANILO. Rojakom v Clevelandu, O., naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik , Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Up ravni.štvo. IŠČE se dobre dogarje. Jaz imam zelo dober les in plačam zelo visoke cene za francoske doge. — Max Fleisher, 258 Lewis St., Memphis. Tenn. (25—6, do pr.) Pozor rojaki! Kadar ste namenjeni kupiti hišo, lot ali farmo, oglasite se pri meni predno boste kupili. Jaz zavarujem tudi hišo proti ognju. J. LUŠIN, prodajalec zemljišč 1065 E. 66th Street, Cleveland, Ohio. POZOR ROJAKI 1 S — Mašilo m Senake lase, kakor tudJ en molke brka m brado. Od te Ka mašila srn-etejo v 0tiH tednik krnil go *1 ta dolgi lan* kakor tudi mo Bta krunl brld ta bmda ta ne Mi odpadali ta oelvelL Bermatlzean, kosti i bol sil trgnnje v rokah, nogah ta e krito. ▼ osnih ineb popolnoma osdrn-vim. rane opekline, buta, tnro. kraste ta grinte. potne nogs, kurje ofrss. owfr line v por dnevih popolnoma odstranim 1 Kdor bi moja adravUo bran nepabs mbil sni Jssrfhs se f&OO. Plflte takoj 4 po cenik, ki gn takoj gnWJf ——j JAKOB WAHCI0, Kondukterice na Japonskem. Tudi na Japonskem so po cestnih železnicah kondukterice. Privatna železniška družba Mido Genki Kido Kaiša je sledila vzgle du družbam po raznih zavezniških mestih ter zaposlila ženske namesto možkih. Prve dru so bile na poskušnjo i tri deklice, stare manj kot osem najst let. Uradniki so bili z nji-! hovim delom popolnoma zadovoljni. Nek časnikarski poročevalec pravi, da so se že navzele navad svojih ameriških in evropskih to-varišie. Ko so vsi ljudje v kari. i kriče: Ugokimasu! (Naprej!) ter: šo. šo. nakahodo ni magajmaso (Stopite naprej v sredino kare' pri tem pa zvone, da je veselje. Ena med njimi je bila prej učiteljica, pa se ji posel kondukterice bolj dopade. Oblečene so v črno obleko, nosijo gumijaste čevlje ter dolnjo po sedem ur na dan. Rad bi izvedel za svoje prijatelje ANDREJA OBED. JANEZA in JOSIPA K REM Ž AR. ANTONA PEN K O. JOSIPA TR INK A l'S in JOSIPA BREG AR. Prosim cenjene rojake, da mi pošljojo njih naslov, ali naj se pa sami javijo. — Joseph llrovat. Box 18, Blair. W. Va. (13-18—7) naznanilo. Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo za GrcJ^r ; New York in okolico ima v soboto" !dne 27. julija, svojo polletno sejo. Pri tej seji >e bo poročalo o dru-j štvenem poslovanju /tadnjega če-J trtletja in na dnevnem redu je več j drugih važnih točk. zato je dolžnost vsakega člana in članice, da j se te seje gotovo tudi vdeleži. Se-Jja se visi v društvenih prostorih j v Beethoven Hali na 5. eesti med 12. m Ave.. New York. Na svidenje v soboto 27. julija! Joe Pogač h ni k. tajnik. Iščem prijatelja JOHNA Ž UST. Bila sva skupaj pred več leti v < levelandu, Ohio, in petem je odšel v PenrLsvlvanijo ter še .tedaj nekje tam biva. Prosim ee-njone rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ira nm/jiani. ali če sam bere ta oglas, naj se mi oglasi. — John Cerovšek, 142S N. E. 43. St.. Cleveland, O. Rad bi izvedel za moji dve sesirič-ni ANO in ROZO NOVAK, doma i/ Sent Jurja pri Lokvi na Notranjskem. Prosim, če kdo v > Aa naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sani i oglasita bratraneu • Ignace Novak, Box Cheat Bridge. W. Va. (16-22—7) i Dr. L0RENZ££| 644 Penn edini slovensko lis K | govoreči zdravnik 21v6du6 i fcpecijalist ježšk i_ i ** moških bolezni rittsburgh, ra. I MoJa stroka Je idravljenjc -»čutnih in kroničnih boleznt Jan ) mm 2e zdravim nad 23 let ter imam ekuSnje v vseh boleznih ln , ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in epo-j mati vafio bolezen, 6a vas ozdravim In vrnem moč In zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skuSnjo pri zdravljenju moSklh ) bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa > Je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite člin-| preje. j Jas ozdravim zastrupljeno kri, maznije in lise po telesu, bo- 1 leznl v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledleah, Jetrah ln teloden, | rmenieo, revmatizeic., katar, zlato žilo, navduho itd. ! Uradne nre so: V ponedeljkih, sredah in petkih od 9. ure | sjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. nre ljutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. — Po I nofitl ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime in naslov: i Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko fie ls starega kraja, cato vas ImZJe zdravim, ker vas razumem. CENIK KNJIG katero ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt SU Naw York, N. Y. epa poučne knjige: Ahnov nemško-angl. tolmač vezan —.50 Domači zdravnik mali e—.25 Hitri računar (nemško-angl.) vezan —.50 Pol jedel jstvo —.50 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov. angl. ln angl. slov. slovar $1.50 Veliki slov. ang. tolmač $2.50 zabavne in razne drugi knjige: Hlpnotlzem f—.55 Doli z orožjem —.50 Dve Saloigrl: "Carlljeva ženltev" ln "Trije ženini" —.25 Mesija 2 zvezka —.60 Pod Robom SI. Večenloa —.30 Postrežba bolnikom —.50 Trtna u.š ln trtorej —.50 Trojka —.50 Vojna na Balkmn 13 zvez. $1.50 Zgodovina c. kr. peSpolka fit. 17 a slikami f^.50 Življenje na avstrijskem dvorn ali smrt cesar je viča Rudolfa —.75 RAZGLEDNICE NewyorSke, božične, velikonočne in novoletne komad po —.03 dueat t_'2l ZEMLJEVIDI: Avstro-Italljanska vojna mapn .25 Avstro-ogrskl, veliki vezan —.50 Celi svet mali —.10 Celi svet veliki —!25 Evrope vezan —.50 Vojna stenska mapa $3.00 Vojni atlas t—.25 Vojni atlae nov —.30 ^ Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo.# C*L itd. po • *—.25 Zdrnfenlh držav mali —.10 r.druficolh drŽav veliki —.28 £dnifenlh dr3av stenska mapa, I na drugi strani pa celi svet f3.«$ Opomba: Naročilom Je priložiti denarno vred nest, bollsi n foto/lat, pofitnl nakaznici nil nofitnJh snam£a*i. Poitnlar Ji pit vseb cecal le rr jBanano. SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljatve, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Sakser. t Bartol J. Kastelic John Samide Frank No. 330733 No. 44708 No. 330721 Bear Dan. Kova- Frank Sinčič John No. 260638 No 2G0641 330762 ' Besens Mary Misa ..J Spanieek Rozi No. 330062 K"C1C No. 328894 Bobič Vajo 4,013 Starčevič Johana 1 No. 260583 Mikolich John >j0 33x070 Božičkovič D j uro No. 323252 Tehler Anna No. 260581 Modic Iran No. 328896 Braun Mary No 309700 Turk Charles No. 260643 No. 330351 Dolar Valentin Turk Ivan No. 330086 No- 45313 Nq 2Q(m7 Grgurič Blaž Oswald Jos. Turk Jernej No. 260573 No. 260621 No. 329741 Gubert Giuseppe Pintar 2a^ar Frank No. £23065 ^ ^ No. 330843 ] ^ No. 44272