Pozabljeni temelji arbitražnega ažnega postopka Danijel Navodnik Podarjeno Sloveniji. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 208925187 ISBN 978-961-07-2324-0 (PDF) KAZALO Razvoj mednarodnega prava v prvi polovici 20. stoletja........................................................................... 221 Povzetek............................................................................ 4 Od prevrata in okupacije do slovenske države?.. 225 Predgovor......................................................................... 8 Formalna protipravnost (iniuria)............................ 249 UVOD................................................................................ 12 Uradni listi Narodne vlade SHS v Ljubljani.......... 257 Upravna ureditev Avstro-Ogrske monarhije do konca prve svetovne vojne......................................... 41 Izigrana Slovenija v zametkih nastajanja Države Avstro-Ogrska monarhija in njen konec........... 41 Slovencev, Hrvatov in Srbov.............................. 279 Karlov razglas.......................................................... 66 Pojavljanje Primorske dežele, slovenskega Zasedba Slovenske krajine oziroma madžarsko dela Istre in Primorja v uradnih listih Države Totšaga in poznejše upravne spremembe med Slovencev, Hrvatov in Srbov.............................. 302 deželami................................................................... 84 Zapisniki Narodne vlade SHS v Ljubljani.............. 325 Vpliv Londonske pogodbe iz leta 1915 na odstop Sodobna misel o arbitraži, ideje za nadaljnje slovenskih ozemelj Hrvaški v letu 1944.................. 89 raziskovanje in sklepna beseda............................. . 339 Vpliv Karlovega razglasa na državotvornost Kratki povzetki življenjepisov ključnih oseb, avstrijskih dežel.......................................................... 107 ki se omenjajo v gradivu in so pomembni za Politične sile v slovenskih deželah in širše.... 123 razumevanje njihove takratne vloge..................... 365 Ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Karlov manifest v angleščini................................. 368 Srbov v Zagrebu in njena mednarodnopravna Karlov manifest v slovenščini.................................. 371 legitimnost ter zgodovinska ozadja................. 140 Originalno besedilo »Ausgleich« v nemščini........373 Plebiscitarna odločitev v luči infra legem in praeter legem............................................................................. 163 Originalno besedilo »Odškodnina« v slovenščini .........................................................................................407 Doslednost hrvaške politike … ................................ 177 Uporabljena literatura in viri................................... 437 Potek upravnih mej in njihova upravičenost brez obstoja Rapalske pogodbe....................................... 199 Osnovni pojmi in uporabljeni latinski izrazi........ 442 Pokrajinska vlada za Dalmacijo.............................. 209 Spremna beseda......................................................... 447 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka (v nadaljevanju A-O monarhija). Liberalni zgodovinar poznavalec A-O monarhije Taylor ugotavlja, da so državljani v njej imeli več pravic kot državljani Francije ali Nemčije. Uvodno poglavje je tako namenjeno širšemu orisu okoliščin pri opisovanju usode Istre. Povzetek Takrat nam torej ni šlo tako slabo, da bi jo morali brezglavo zapuščati in se prepuščati usodi Balkana. V tem pomenu nismo znali prav razumeti pomena Karlovega razglasa, ki nam je odprl duri, da bi lahko ubrali samostojno pot, če bi se zmogli zavedati, kakšno pravno dediščino imamo. Vsak ima svojo usodo, zato morajo biti tudi odločitve unikatne. Upravna ureditev A-O monarhije in Karlov razglas sta Pisati o pravnozgodovinskih vidikih območja pomeni ključna dejavnika pri opisovanju stopnje državnosti, ki jo upoštevati vse, kar se je v opazovanem prostoru dogajalo je imel slovenski prostor. Mednarodni pravni red in pravica v pomenu pravnega reda. To pomeni, da smo ljudje v do samoodločbe sta torej postala družbena dejavnika, ki opazovanem območju dediči celotnega pravnega reda, sta ob koncu prve svetovne vojne botrovala preoblikovanju kot bi povzemali, da je naše vse, kar opredeljuje območje. nekdanje A-O monarhije v nove države. Ker je bil Karlov Pri tem se torej, ko je govor o pravnem redu, ne smemo razglas namenjen samo avstrijskemu delu A-O monarhije, omejevati z nacionalnostjo, kajti omejevanje na nacionalno je bilo usodo Slovenske krajine (sedanjega Prekmurja) komponento nam daje pravico do samoodločbe; pravico, smiselno dodati v poglavje A-O monarhija in njen konec. da imamo kot narod pravico samostojno postavljati Omenjeno območje je bilo sestavni del ogrskega dela in pravni red. Kaj pa, če je narod del različnih pravnih tvorb, je torej njegova usoda temeljila izključno na pravici do ki imajo enake pravice? Ali ni potem to skupno pravo, ki samoodločbe. je enakovredno pomnoženo na več tvorb, dejansko že V prvem letu prve svetovne vojne je bila v Londonu tudi mednarodno pravo? Če upoštevamo še, da so bile podpisana tajna t. i. Londonska pogodba, ki je s svojo tvorbe skozi zgodovinski razvoj večkrat primorane same, vsebino močno posegala v usodo A-O monarhije. Tako je z lastnimi obrabnimi sposobnosti dokazovati svoj obstoj, bila v skladu s Karlovim razglasom in političnimi dejavniki moramo priznati, da so te dežele de facto in de iure del na širšem slovenskem prostoru ustanovljena Država mednarodnega okolja. Samostojnost smo zagotovo Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je izkazala kot množica potrjevali za časa turških vpadov na slovensko ozemlje. drugačnih vsakdanjih rešitev, kot se načelno izpostavljajo. To je bil ključni dejavnik ohranitve vloge subjekta v Hrvaška politika se je izkazala za precej nenačelno in mednarodnem okolju, ki je s svojimi zaslugami botroval nedosledno. V Sloveniji se je takrat oblikovala Narodna pravici, da soustvarjamo ustavnopravni red najprej v vlada SHS v Ljubljani, ki je z Uradnimi listi in zapisniki Habsburški monarhiji in pozneje v Avstro-Ogrski monarhiji sej delovala precej samostojno in z jasno vizijo. Zato se 4 5 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka je težko sprijazniti z miselnostjo o prevratniških časih, ki se je pri različnih piscih začela pojavljati tedaj in tudi v poznejših kronoloških zapisih. Ker se knjiga prvenstveno posveča usodi Istre, je bilo smiselno izpostaviti celotno paleto uredb, kjer se pojavlja »Istra« v različnih pomenskih zvezah. S tem smo želeli izpostaviti, da je bila usoda Istre vedno v naših rokah. Če smo uvodoma podali, da je vse, kar se dogaja okrog nas, del nas, potem ne moremo mimo preprostega dejstva, da Istre kot upravne enote ne bi bilo, če Kranjska dežela ne bi mirnodobno odstopila dela svojega ozemlja, ki je pripomogel k njenemu nastanku v letih po koncu Napoleonovih vojn na slovenskih tleh. Tako je bila ozemeljsko nedotaknjena do konca 1. svetovne vojne. Ker je Kranjska kot njen neposredni sosed botrovala njenemu nastanku, se je piscem predpisov v času Narodne vlade SHS v Ljubljani zdelo smiselno izpostavljati in poudarjati »slovenski del Istre«. Pri tem so imeli v mislih njen vzhodni del, medtem ko je bil zahodni del Beneške republike. Bralcu se bo pisanje in argumentiranje morebiti zdelo odveč, razlog zanj pa je, da se o dejstvih ni nikoli pisalo. Vse se je zavijalo v celofan »samoodločbe«, ki pa se ni utemeljevala z dejstvi, ampak z voljo močnejšega. Ker se v današnjem zgodovinopisju mnogokrat pojavlja dvom o hrvaški državnosti, knjiga v dodatku vsebuje tudi ustavno pogodbo med njo in Ogrsko. Na podlagi te se dokazuje tudi usoda Dalmacije. Komu je pripadala, Avstriji ali Ogrski? Že samo vprašanje nakazuje, da enoznačnega odgovora ni. S hrvaško državnostjo pa se njena vloga spreminja iz subjekta, ki uveljavlja pravico do samoodločbe, v subjekt mednarodnega prava. V imenu pravičnosti se pojmoma 'pravica do samoodločbe' in 'subjekt mednarodnega prava' na eni strani ne more dajati pozornosti v največji možni meri, medtem ko drugi strani ne preostane drugega, kot da se temu podreja. 6 7 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka razlikovanja med narodi, npr. Slovenci in Hrvati, po 'etnični pripadnosti' pa lahko opredeljujemo pripadnike posameznih etničnih skupnosti, npr. Kozjance in Belokranjce. Pri opisovanju družbenih razmer teh dveh terminov velikokrat ne uporabljamo dosledno, kar prinaša Predgovor možnost manipulacije, ki je lahko naravnost zgodovinsko škodljiva, kajti prav vsak zapis odraža duh časa, v katerem je nastal, in daje sedanjosti za prihodnost napačne signale. Popravki bi dejansko spreminjali avtentičnost izvornih besedil. Njihova raba tako neposredno prikaže nepravilen odnos takratnih piscev na vprašanja, ki se nanašajo na narodnost in etničnost, in prav zato jih besedilo ohranja v izvirni obliki. Če bi želeli ugotoviti, koliko je bila raba Da bi bilo besedilo kar najbolj razumljivo, na začetku pri piscih zgolj nehotena napaka, koliko pa morda vsiljena smiselno podati nekaj osnovnih napotkov. Poševni slog samocenzurirana volja, da so morali pisci pomen naroda pisanja je uporabljen pri navajanju besedil iz literature iz takšnih in drugačnih razlogov pomanjšati na raven in virov, ko je bilo besedilo brez posebnih poudarkov. etničnosti, bi bile potrebne posebne študije. Uporabljen je tudi pri obravnavanju posameznih delov besedila, da je že na prvi pogled vidno, na kaj se komentar Izkazalo se je, da so pri vseh piscih, ki so pisali tako v nanaša. Večkrat je to bilo tudi izhodišče za drugačen slovenščini kot v srbohrvaščini1, nepravilno uporabljeni pogled na osnovni problem, okrepljen z novimi dejstvi. pojmi kraljestvo, kraljevina, vojvodstvo in vojvodina, a Izpostavljeni deli besedila so zapisani v narekovajih. To je seveda izkazujejo elemente državnosti oziroma popolne bilo potrebno storiti še posebej takrat, ko je bilo citirano ali delne samostojnosti. Tudi tukaj sem podobno kot besedilo opremljeno z narekovaji, ker se je nanašalo na v prejšnjem odstavku uporabil slovenske izraze v svojih predhodne pisce. Če bi takšna besedila razstavili na več besedilih, pri drugih piscih pa ohranil njihov zapis. delov, bi izgubili osnovni namen, da se iz uporabljene literature in virov prepozna tudi mnenje citiranega pisca. Bralec bo imel morda pripombo glede kakovosti slik. V S tem se posameznemu piscu daje mestu, primerno duhu zagovor je potrebno povedati, da so slike nastajale kot časa, ko je njegovo delo nastalo. povzetki iz literature in virov z lastnimi omejenimi viri. Seveda bi jih bilo mogoče izboljšati, vendar menimo, da V različnih virih se pojma narodnost in etničnost so vseeno dovolj nazorne, da bralcu prikažejo opisovano prepletata in kažeta na njuno neprimerno in nedosledno problematiko. rabo. Narodnost izkazuje mnogo več kot etničnost. Na tem mestu se v podrobnosti ne bomo spuščali in bomo navedli le dva primera: 'narodnost' je kategorija 1 Navezuje se na enotno etnično južnoslovansko ljudstvo Srbohrvati. Širše ozadje tega izraza je pojasnjeno v poglavju Pojmi. 8 9 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pri urejanju meje s sosednjo Hrvaško najbolj zbode v oči problem »Istre« z vprašanjem, koliko smo bili uspešni pri zatrjevanju, potrjevanju in utrjevanju slovenske državnosti na tem območju. Ni dovolj izražati želje, da bi Istra morala pripadati Sloveniji, ne da bi se utrjevala njena državnost v sklopu slovenskih dežel. To pa ne pomeni, da ni mogoče takšne državnosti utrjevati, ne da bi se vsakršni pravni akti, če so sploh bili izdani, izvajali tudi v praksi. Ali je knjiga napisana tako, da daje bralcu dovolj informacij, da ga bo utrdila v prepričanju, da arbitražnemu postopku manjkajo pravni temelji? To bo presodil bralec sam. Zagotovo pa ni mogoče mimo latinskega reka ex factis ius oritur2. Temu je bilo raziskovanje tudi namenjeno. Koliko je mogoče izpostaviti dejstva in dokaze, ki bi govorili v prid večjemu kosu pogače istrskega ozemlja, kot nam je bil prisojen z arbitražno odločbo ? Morda se bo bralcu zdela študija, ki v opombah vsebuje mnogo točnih navedb zakonov in podzakonskih uredb, zaradi tega preveč suhoparna, a osnovni namen je bil združiti vse misli in modrosti s konca 19. stoletja in 1. polovice 20. stoletja v pravnih in zgodovinskih virih, katerih avtorji so neposredno poimenovani, a tudi mnogih anonimnih in so bili tvorci takratnih dejanj, ki jih danes razumemo kot dejstva, na katerih naj bi slonela pravična razmejitev; seveda ob predpostavki, da se prisotna obstoječa državnost ne bi nadomeščala s popolnoma drugo državnostjo, zaradi česar bi se trgali kosi narodnostnega ozemlja, oblikovale nove upravne meje in bi se na teh posameznih kosih ustvarjala po medsebojni primerjavi drugačna državnost. Zgornja beseda je podčrtana namenoma, ker se je na območju Slovenije in širše vedno udejanjala državnost, pri čemer pa ni toliko pomembna njena zastava, na primer Avstro-Ogrske monarhije (v nadaljevanju A-O monarhija), 2 Obstoj dejstev določa pravičnost. 10 11 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka podobno kot za pisanje o lastni preteklosti. Če je naša preteklost med drugim tudi preteklost rimskega imperija, frankovske države, Svetega rimskega cesarstva (nemške narodnosti), Avstrijskega cesarstva, obeh Jugoslavij, pa I tudi sosednjih držav, kjer so živeli Slovenci, sedaj Republike UVOD Slovenije,4 bo tudi s pravnega vidika smiselno upoštevati vse, kar se je dogajalo znotraj in zunaj Slovenije ter je imelo na nas takšen ali drugačen vpliv. Pravni vidik je samo ena izmed mnogih plati zgodovine, zato smo navedli trditev Staneta Grande z namenom, da uvodoma izločimo dvom o tem, ali je prav, da se pri opisovanju in dokazovanju slovenske upravičenosti do Istre poslužujemo včasih tudi raznih državnih tvorb in upravnih ureditev prostora iz bolj italijanske ali srbske kraljevine, Države Slovencev, Hrvatov oddaljene preteklosti. Dvom nastaja, ko so v ospredju in Srbov ali njene naslednice Države kraljestva Srbov, našega opazovanja večnacionalne države in prehodi med Hrvatov in Slovencev. Na teh območjih je ob ustanovitvi različnimi upravnimi ureditvami. Ali je vse to še del naše nove oblasti vedno šlo za nadomeščanje prejšnje z novo upravne zgodovine, če so zakoni nastajali izven Slovenije? državnostjo in nikoli za ustvarjanje državnosti iz nič Bili smo enakopravni sestavni del teh tvorb in ne na silo oziroma ni šlo za okupacijo slovenskih dežel. pridruženi. Ne delimo usode območij, ki so bili desetletja Državnost je mnogo mnogo širši pojem kot zgolj insignia,3 in desetletja, ponekod tudi stoletja pod tujo, npr. turško ker je potrebno dokazati njen obstoj tako navznoter in kot oblastjo. Naša volja je bila upoštevana, kolikor so navzven. Navznoter se pokaže v množici pravnih dejanj, kompromisi dopuščali. Uporabili smo preprosto knjižico, da gre za urejeno družbo, ki si sama postavlja pravila, poljudno napisano, da bi na enostavnem primeru pokazali, po katerih se morajo ravnati njeni pripadniki. Danes da če se ne moremo odpovedati zapisanim besedilom v so to največkrat ustava in zakoni. Navzven pa, da se je latinskem, nemškem in italijanskem jeziku, ki so jih naši družba sposobna ubraniti napadalcev, zna in želi urejati predniki uporabljali poleg slovenskega v skladu z načelom odnose s sosedi ter zna obraniti lastno ozemlje. To sta in modernimi evropskimi pogledi,5 ker je naše vse, kar se poenostavljeni presoji, da se doseže pomen državnosti. To je tukaj dogajalo,6 potem je to toliko bolj pomembno, ko nista edina pogoja, ki opredeljujeta državnost, zagotovo imamo opravka s temeljnimi vidiki slovenske državnosti v pa sta obvezna, kajti brez njiju pa ni mogoče trditi, da ima Istri. družba lastno državnost, če njej zakone pišejo drugi ali da 4 Granda, Stane: Mala zgodovina Slovenije. Celjska Mohorjeva jo morajo drugi braniti pred tretjimi. družba, Celje, 2008, str. 9. 5 Granda, Stane: Mala zgodovina Slovenije. Celjska Mohorjeva Za uveljavljanje kolektivnih pravic do območja velja družba, Celje, 2008, str. 118. 3 Lat. simbol. 6 Prav tam. 12 13 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka V nadaljevanju navajamo nekaj dejstev, nanašajo pa se na da je slovenski sistem taborov11 naletel na osuplost v pozni srednji vek in na protiturške tabore. Osnovni namen romunski kulturni srenji, saj niso poznali slovenskega knjige ni prikazovati obrambne značilnosti slovenskega kompleksa taborov.12 To se je zgodilo po objavi članka o prostora skozi zgodovino niti povezanost med različnimi slovenskih utrdbah v Zborniku za zgodovino umetnosti sloji družbe, ampak predvsem zavedanje o samobitnosti, romunskega ministrstva za kulturo pred letom 1974.13 ki seže v stoletja nazaj in iz katere izhaja državnost. Večkrat Utrdbe, ki so nastale, so iz istih vzrokov in v istih se namreč skozi daljše obdobje izgubi pomen prelomnega oblikah kot transilvanske.14 Turški roparski pohodi so bili časa v preteklosti, pa se zaradi tega tudi izgubi temelj, na načrtni z namenom uničevati, da bi pripravili podlago katerih 'stoji' državnost neke družbe. na invazijo na Avstrijo in Beneško.15, 16 Če pustimo zemljepisno nedorečenost, ker pisec glede tega ne navaja Knjiga tudi ni namenjena temu, da bi zgodovinsko orisali podrobnosti, je bila vloga slovenskih dežel biti obrambni pravne značilnosti celotnega slovenskega ozemlja, saj zid pred nadaljnjimi osvajalskimi pohodi Turkov na sever se posveča usodi Istre. Vseeno pa primer protiturških in na zahod. To je izrazito zunanji vidik samostojnosti in taborov na Slovenskem zelo nazorno prikaže večplastnost mednarodno priznanje deželam. Z obrambno-strateškega upravnih vidikov, za katere smemo meniti, da potrjujejo vidika braniti ozemlje pred nadaljnjim ozemeljskim državnost. Hkrati pa nas to opominja, da lahko pešajoč osvajanjem proti zahodu, to je Beneški republiki, ali zgodovinski spomin, podkrepljen z osebnimi interesi proti severu, to je preostalim avstrijskim deželam, je posameznikov, pripelje do popolnoma izkrivljene podobe povsem logično, da v notranjosti Istre ni bilo taborskih o pravični razdelitvi nekaterih območij. kompleksov. Fister omenja pazinsko utrjeno zatočišče in Za namene prikaza je bila uporabljena doktorska disertacijo tudi sicer sta v notranjosti Istre na zemljevidu prikazani Petra Fisterja Arhitektura slovenskih protiturških taborov. samo dve zatočišči, kar pa ne zmanjšuje namenov obraniti V njej avtor uvodoma navede, da so slovenski tabori ena 11 Preko 200 ugotovljenih in okrog 50 v izročilu ohranjenih izmed inačic ljudskih množičnih utrdb7 v boju z roparskimi taborov na območju današnje Slovenije in 60–100 taborov izven nje, invazijami turških čet,8 in jih primerja s podobnimi tabori kar presega tako slavljeno podobo Transilvanije, za katero velja, da ji v Transilvaniji v Romuniji. prav podobe utrdb dajejo njeno značilnost. (Fister, Peter: Arhitektura 9 Pa vendar so slovenski tabori slovenskih protiturških taborov. Doktorska disertacija. Ljubljana, 1974, dokaz samosvojega kmečkega koncepta obrambe pred str. 8) Turki, ki se je oblikovno sicer zgledoval drugod, vendar je 12 Fister, Peter: Arhitektura slovenskih protiturških taborov. moral najti povsem svoje poti, če je hotel ta ljudski sistem Doktorska disertacija. Ljubljana, 1974, glej opombo 14, str. 147. obrambe sploh zgraditi.10 Pri tem je smiselno izpostaviti, 13 Prav tam. 14 Prav tam. 7 Fister, Peter: Arhitektura slovenskih protiturških taborov. 15 Fister, Peter: Arhitektura slovenskih protiturških taborov. Doktorska disertacija. Ljubljana, 1974, str. 3. Doktorska disertacija. Ljubljana, 1974, str. 5. 8 Fister, Peter: Arhitektura slovenskih protiturških taborov. 16 Pri opredeljevanju pojma Avstrija prihaja do nepotrebne Doktorska disertacija. Ljubljana, 1974, str. 4. zmede, kajti Avstrijo so sestavljale tudi naše dežele – 9 Prav tam. kot sam pravi –, da »so mojstri iz obrobnih avstrijskih dežel pomagali 10 Prav tam. graditi« (prav tam). 14 15 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka tudi to ozemlje. Morda je minimalni obrambni utrjenosti disertaciji je kot glavni vzrok družbenih trenj med kmečkim notranjosti Istre botrovalo tudi dejstvo, da so obstajali slojem prebivalstva in plemstvom prikazano prav upiranje, obsežni neprehodni predeli. izhajajoče iz družbene neenakosti. Vedeti je potrebno, da je disertacija nastala v obdobju socializma na slovenskih Slika 1 – Slovenski sistem taborov17 tleh. Njegova značilnost pa je bilo poudarjanje družbenih nasprotij med plemstvom na eni strani in kmečkim slojem prebivalstva na drugi strani, izključno v imenu družbene pravičnosti. V opombi 11 namreč Fister (1974) omenja zapisnik sklepov kranjskega deželnega zbora v Ljubljani dne 24. 8. 1515. leta, ki govori predvsem o kaznovanju upornih kmetov, in v isti sapi omenja tudi tabore, ker po njegovem to že dokazuje vzročno povezavo med upori in kmečkimi utrdbami. Njegov sklep, da je bilo komisijsko uničenje najbrž izvedeno, temelji mogoče na popolnoma napačni predpostavki, da za kmete to ni bilo usodno, saj je v tem času resnična turška nevarnost za večji del slovenskega ozemlja že prenehala.20 Sam namreč priznava, da je v tistem času vojna stroka, predvsem oblegovalna, doživela preobrat in po srednjeveških vzorih grajene kmečke utrdbe ne bi mogle prenesti napadov Protiturški tabori so ljudska iniciativa, vendar ni bila redne vojske.21 Ne samo oblegovalna tehnika, tudi pojav popolnoma samostojno dejanje, ker so kmetje morali strelnega orožja je torej prinesel spremembe glede pridobiti privoljenje za gradnjo [od]deželnega kneza, ki je strategije obrambe.22 Način vojskovanja se je bistveno navadno postavljal tudi določene pogoje glede gradnje. spremenil, na kar pa kmečki stan ni bil informacijsko 18 Fister navaja, da so kmečke utrdbe postale središča vse pripravljen in je morda zato botroval napačnim odločitvam bolj upornih kmetov in so kljub legalni gradnji taborov oziroma njihovim poskusom, če so bili upori zadušeni. kranjski deželni stanovi sklenili v spisu 2. januarja 1515 Prav iz bojazni, da bo popolnoma nezaščiten izpostavljen ob še vedno preteči nevarnosti, da bodo »prosili cesarja, ponovnemu turškemu terorju, je lahko prišlo do uporov. naj po svojih komisarjih pregleda tabore, da se podrejo Takšen upor je lahko bil posledica tudi nepripravljenosti ne dovolj utrjeni«. na kolektivni pristop, če je bila prej njemu dopuščena 19 Na samo tu, ampak na več mestih v 17 Prirejeno po Fister, Peter: Arhitektura slovenskih protiturških Doktorska disertacija. Ljubljana, 1974, str. 20. taborov. Doktorska disertacija. Ljubljana, 1974. 20 Prav tam. 18 Fister, Peter: Arhitektura slovenskih protiturških taborov. 21 Prav tam. Doktorska disertacija. Ljubljana, 1974, str. 19–20. 22 Fister, Peter: Arhitektura slovenskih protiturških taborov. 19 Fister, Peter: Arhitektura slovenskih protiturških taborov. Doktorska disertacija. Ljubljana, 1974, str. 141. 16 17 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka samoiniciativnost. Poleg ekonomskega izkoriščanja so bili bosta tudi Kranjska in Koroška dežela po zgledu Štajerske razlogi so lahko tudi drugačni. pristopili k postavljanju stražnih opazovalnic.26, 27 Fister dodaja, da je gradnja taborov morala biti vezana na Trditi, da so imeli kranjski deželni stanovi suvereno legalno določene mojstre, ki so jo načrtovali, nadzirali ali pa le oblast izvajati obrambno politiko, je torej popolnoma na dajali nasvete, ker kmečki stan ni imel potrebnih izkušenj mestu. niti orodja.28 Na podlagi tega je torej možno jasno Če bi bilo v takratnem času izpostavljeno vprašanje prepoznati de iure organizacijsko oblastno strukturo kakovosti gradnje, bi bilo smiselno upoštevati tudi od upravitelja dežele do najnižjih slojev prebivalstva in značilnosti obrambe prostora. Ne bi mogli trditi, da da so bili v polnosti prisotni vsi varnostni podsistemi in je bilo kmečko prebivalstvo ustrezno usposobljeno za mehanizmi, ki določajo samostojnost pri vprašanju, kako vzpostavitev kvalitetnega sistema, ki ga predstavljala tako učinkovito de facto izvajati obrambo dežele. množica taborov kot ostalih utrdb (gradov, obzidij mest Zanimivo po ugotovitvah Fisterja je, da tabori ne segajo ipd.). Zaradi preteče nevarnosti za zahod in sever so bila na Hrvaško razen v Istri, kjer se področje slovenskih na voljo najbrž tudi finančna sredstva od zunaj, zato je taborov stika s področjem taborov v obliki samostojnega bilo odprto tudi vprašanje njihove smotrnosti,23 kar govori obrambnega stolpa (celo okolica Pazina),29 in da so v prid nadzoru nad gradbenimi posegi, saj že Fister sam obstajali tudi samostojni tabori, primorski kompleksi, ki podaja informacijo, da je poseben gradbeni nadzor imel so bili grajeni podobno kot grajski tabori bolj ali manj pod tudi deželni knez, ki je imel nalogo dovoljevati in obenem vodstvom in s pomočjo fevdalcev ali cerkve za povsem svetovati gradnjo posameznih ljudskih utrdb,24 predvsem določene namene (beneške vojne itd.).30 Tako je nastajal pa pravilna razporeditev v okviru širšega strateškega poseben tip tabora, taborsko naselje. Take primere imamo obrambnega načrta.25 O širšem strateškem načrtu govori na Goriškem in Primorskem, kjer ni bil edini sovražnik dejstvo, da so imeli deželni stanovi Štajerske, Koroške in ropajoči Turek, temveč tudi beneške in avstrijske31 vojske, Kranjske v Mariboru sestanek, na katerem so sklenili, da 26 Fister, Peter: Arhitektura slovenskih protiturških taborov. Doktorska disertacija. Ljubljana, 1974, str. 58. 27 Žal avtor ne navaja vira zato je potrebno navedbo upoštevati z mero previdnosti. 28 Fister, Peter: Arhitektura slovenskih protiturških taborov. Doktorska disertacija. Ljubljana, 1974, str. 46. 23 Omenja se denarna pomoč papeža Aleksandra VI, ki je 29 Fister, Peter: Arhitektura slovenskih protiturških taborov. pomagal pri gradnji tabora v Kostanjah na Koroškem oziroma utrjene Doktorska disertacija. Ljubljana, 1974, str. 7. cerkve, ki so jo zgradili leta 1500 na mestu požgane prejšnje cerkve 30 Fister, Peter: Arhitektura slovenskih protiturških taborov. (Fister, Peter: Arhitektura slovenskih protiturških taborov. Doktorska Doktorska disertacija. Ljubljana, 1974, str. 60. disertacija. Ljubljana, 1974, str. 43 pod opombo 20). 31 Ob omembi avstrijske vojske je potrebno biti previden, 24 Fister, Peter: Arhitektura slovenskih protiturških taborov. kajti pojem po vsej verjetnosti predstavlja najemniško vojsko, ki Doktorska disertacija. Ljubljana, 1974, str. 44. pa ni delovala po teritorialnem načelu ampak plačani oboroženi sili 25 Prav tam. uporabljivi tam kamor jo je usmerjal plačnik. 18 19 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka ki so ob menjavi lastnikov dostikrat ropale enako kot obsega »Primorske« v prejšnjem odstavku posebej Turki.32 V takratnem času je bila Kranjska dežela edina raziskati, kajti v kontekstu časa, ko je disertacija nastala, formalna oblast s svojo državnostjo, ki je v Istri – kot je bil pojem Primorska omejen na majhen preostanek sosed – stala nasproti Beneški republiki, ko govorimo o nekdanje Istrske dežele.35 V pomenu hkratnega omenjanja mednarodnem vidiku varnosti. Hkrati pa je bila Kranjska Beneške republike pa je potrebno v raziskavo zagotovo deželna oblast formalno edina, ki je zagotavljala notranjo zajeti Istrsko deželo kot celoto in je ni smiselno ločevati varnost prebivalcev, če pustimo ob strani njihovo glede na današnji potencialni potek meje Slovenijo in samoorganiziranost. Hrvaško. Zato se za takratni čas v pojmovanju taborov neupravičeno Nanizane okoliščine glede uspešne in v dobršni meri izloči slovenstvo, ko se pogled usmeri izven današnje samostojne obrambe samostojnosti pred Turki so države Slovenije v polotok Istra, v pripravljanju doktorske zaznamovale slovenski prostor in utrdile misel o slovenskih disertacije pa je bila to Socialistična republika Slovenija. državnih atributih tudi izven njenega prostora. Seveda ima Oblast nad območjem ima lahko različen zgodovinsko bralec lahko pomisleke, zakaj knjiga ne omenja bitke pri pogojen izvor, nikakor pa ne Slovenija ne Hrvaška z Sisku 22. 6. 1593. Ker omenjena bitka sama ne odgovarja, današnjim vedenjem o državni oblasti, de iure ali de facto, kje so, zgodovinsko gledano, potrjena izhodišča za ne moreta prikazovati takratne oblasti. Ko Fister pravi, mednarodno samostojnost Slovencev? Omenjena bitka da tabori ne segajo na Hrvaško razen v Istri, pomeni, da sama po sebi ne podaja odgovora na vprašanja varnostnih oblast Kranjske dežele trajneje in pomembneje ni segala struktur v deželi kot enega pomembnih temeljev na območje današnje Hrvaške, kar pa ne pomeni, da ni državnosti. Dejstvo pa je, da po turških vpadih slovenski bila prisotna v Istri. Še toliko bolj, ker so turški vpadi v prostor ni bil več neposredno ogrožen do začetka 1. zadnjih dvajsetih letih 15. stoletja zadevali le Dolenjsko in svetovne vojne. S tem pa ni rečeno, da slovenska oblast Notranjsko33 in bili v povezavi z beneško-turško vojno, ko oziroma natančneje njene dežele ni bila polnopravno so Turki prodirali celo v Furlanijo.34 Zato Istra v napadalnem vključena v spore drugod po Evropi. pomenu ni bila prvi cilj turških osvajalskih namenov. Čeprav knjiga ni namenjena zgodovinskemu orisu razvoja Čeprav seže zapisano morda za bralca predaleč v slovenske državnosti, je glede vprašanja protiturške preteklost, pa se na zgodovinskem odru »Istre« hrvaška obrambe zanimiv vpogled v doktrino Hrvaške. Zato bo na oblast pojavi šele v začetku 20. stoletja, natančneje tem mestu namenjenih nekaj stavkov v obliki komentarjev po koncu prve svetovne vojne, torej dobra štiri stoletja na Kunejevo delo Zamolčana Istra (2006), v katerem avtor pozneje. Seveda bi bilo potrebno navedbe Fisterja glede polemizira s Srkuljevim delom z naslovom Hrvaška povest 32 Fister, Peter: Arhitektura slovenskih protiturških taborov. v devetnajstih zemljevidih (1937). Pri tem je smiselno Doktorska disertacija. Ljubljana, 1974, str. 64. izpostaviti obseg Hrvaške leto dni po znameniti bitki pri 33 Granda, Stane: Mala zgodovina Slovenije. Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2008, str. 120. 35 Knjiga posveča precej prostora napačnemu razumevanju 34 Prav tam. Primorske in Primorja. 20 21 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Sisku. Obsegala bi naj širšo okolico Zagreba in Karlovca teoretično kot praktično. Zato so lahko njene državotvorne ter zaledje Crikvenice ob morju. Morski pas se je raztezal pravice rasle z njenimi dejanskimi prispevki v boju s Turki od Trsata skoraj do Obrovca brez otokov.36 Podrobnejša drugje na Balkanu. Navedeno ne sporoča samo, da je bila analiza bi pokazala, kolikšen pomen daje Srkulj tej bitki, Hrvaška dolgo zelo oslabljena in da je morala vse svoje saj se danes vlogi hrvaškega plemstva v njej poskuša moči vlagati predvsem v ohranjanje tistega, kar ji je še pripisovati pretirana teža. Sploh če pogledamo, da je ostalo,40 ampak da sta že izgrajevanje lastne državnosti bilo takratno območje vojaška tamponska cona, kjer in vrnitev izgubljenih ozemelj zahtevala stoletja dovolj ni bilo omembe vrednih vojaških utrdb v obliki gradov suverenih naporov, in ji zato ni mogoče pripisati zaslug pri in taborov, ki jih je mogoče še danes najti severno od vprašanju Istre, ki je bila daleč stran od hrvaške interesne Kolpe in Sotle. Še posebej glede protiturških taborov sfere. To še toliko bolj, ker je bil naš zahodni sosed in s podrobneje piše Fister. S perspektive disertacije Fister tem tudi sosed nekdanje Kranjske dežele, vključujoč tudi bi ne bi mogel pritrditi mnenju Kuneja, da je Hrvaška Istro, naš nekdanji tekmec – Beneška republika. uspešno predstavljala ščit pred Turki ne le za Kranjsko in avstrijsko cesarstvo, ampak za vso zahodno Evropo in ji Po nekoliko uvoda v zgodovinsko bolj oddaljeno je to zaslugo treba korektno priznati. preteklost se vrnimo v čas konca 1. svetovne vojne, ki je 37 Zakaj? Ko so bili turški vpadi v Slovenijo v vzponu v 2. polovici 15. stoletja, bil v mnogočem prelomen. Kako idejno zavozlan je bil je Hrvaška doživela leta 1493 na Krbavskem polju (pod čas konec 19. stoletja in 1. polovice 20. stoletja, zgovorno Udbino) z banom Frankopanom na čelu popoln poraz. priča dejstvo, da je bil aprila 1918 v Rimu kongres tlačenih Njegova 15-tisočglava vojska je bila poražena, samemu se narodnosti; za voditelje tlačenih so se postavili Italijani, je z manjšim številom vojakov uspelo rešiti. Za Jakub-paša, ki so kmalu po tem nad Nemci na Tirolskem in nad velikega zmagovalca v bitki, je bila zmaga tako veličastna, Slovenci v Istri vpeljali zatiranje, ob katerem se je celo da jo je v svojem poročilu sultanu Bajazitu II. primerjal z najhujše madžarsko vladanje zdelo liberalno.41 Iz te prve zmago sultana Murata na Kosovu leta 1389. interpretacije vemo, da so v 1. svetovno vojno pristopili 38 Ko Hrvaške praktično ni bilo več in so bile tudi njene obrambne na strani centralnih sil in se po letu dni premislili ter sposobnosti skrčene na »ostanek ostankov« (reliquiae pristali v zavezništvu z antantnimi silami. Ocena stanja reliquiarum), 'duha' v našem prostoru, ki jo je zapisal angleški liberalni 39 je tako tudi njena državnost obstajala bolj zgodovinopisec, je ponazorila mnogotero in večplastno 36 Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem idejno raznoliko družbeno okolje, v katerem bi se naj do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006, zemljevid na str. 128–129 (podrobneje glej Srkulj, S.: Hrvatska povijest u devetnaest karata. izluščile okoliščine, s katerimi bi potrdili pravičnost takšne Hrvatski izdavalački bibliografski zavod, Zagreb, 1937, zemljevid št. meje, ki bi na slovenski strani pomenila veliko večji kos 15). pogače polotoka Istra, kot nam je bil z arbitražno odločbo 37 Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006, str. 121. 40 Prav tam. 38 Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem 41 Taylor, Alan John Percivale: Habsburška monarhija 1809– do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006, str. 120. 1918. Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro‑Ogrske, Ljubljana 39 Prav tam. 1956, str. 284. 22 23 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka odmerjen. upravna dežela Italijani Hrvati Nemci Slovenci Druga zanimiva interpretacija istega pisca je, da je Tržaška dežela 119.000 12.000 59.000 Slovenija resnično naravna enota, čeprav ni obstajala nikoli Goriška dežela 90.000 154.000 v zgodovini, in je njena lega takšna, da jo od preostale Istrska dežela44 147.000 168.000 55.000(45) skupaj po Avstro--Ogrske monarhije deli velika gorska pregrada od narodnosti 356.000 168.000 12.000 268.000 Podonovja in spada k zaledju Jadranskega morja kakor Kranjska in obrežne dežele. Vir: povzeto po Taylor (1956, str. 306). 42, 43 Nikakor si ni mogoče misliti, da si zgodovinopisec Statistično gledano smo Slovenci v tržaškem okolju po tretji interpretaciji dovoli spodrsljaj, ko zapiše, da predstavljali eno tretjino vseh prebivalcev, v goriškem Slovenija v zgodovini ni obstajala, kajti nepojasnjeno je okolju dve tretjini, na istrskem območju pa samo 15 % bilo spregledano obdobje Karantanije. Čeprav gre za celotnega prebivalstva. Glede na narodnostno sestavo dvoje različnih poimenovanj (Karantanija, Slovenija), pa celotnega Primorja je Slovencem pripadal tretjinski delež, gre vendar za isto narodnostno skupino Slovencev. Temu Italijanom 44 %, Hrvatom pa 20 %. Pri tem je potrebno je potrebno dodati, da tudi Avstrija pred letom 1918 podatke obravnavati s previdnostjo, ker avstrijski popisi formalno ni nikoli obstajala. Ves čas je bila Avstrija in niso popisovali narodnosti, ampak občevalni jezik. Prav pozneje pridružena Ogrska zveza kraljestev in kneževin, tako se je lahko rezultat popisa razlikoval od dejanskega katerim je vladala habsburška monarhija. stanja zaradi narodnosti samih popisovalcev. S četrto interpretacijo, čeprav knjiga nima namena Če pogledamo na Istrsko deželo ločeno in z upoštevanjem prikazovati narodnostne sestave preučevanega območja, današnje doktrine o ravni manjšinskih pravic,46 ki so saj se posveča predvsem upravnim vidikom, pa je, kot 44 Kot bomo videli v nadaljevanju, se velikokrat zamenjujeta bomo v videli v naslednjih poglavjih, zgovorna tabela za zemljepisni pojem Istra, ki označuje polotok, od upravnega pojma Istrska dežela, katere površina zajema večji obseg (tudi Kvarnerski Primorje (poudarjeno s posebnim namenom). zaliv z otokoma Krk in Cres. Podrobneje o tem pa v nadaljevanju. 45 Enako število, kot ga navaja Taylor (1956), je podano tudi v Chronista Sontiacus: Slovenci v Italiji, Zbornik razprav iz kulturne, 42 Taylor, Alan John Percivale: Habsburška monarhija 1809– gospodarske in politične zgodovine, uredil J. Mal, Leonova družba, 1918. Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro‑Ogrske, Ljubljana Ljubljana 1928, str. 97. V tej razpravi povzema ugotovitve Fr. Erjavca: 1956, str. 301. Slovenci. Zemljepisni, zgodovinski, kulturni, gospodarski in socialni 43 Ker avtorju ni dal miru zapis o neobstoju Slovenije v pregled. Znanstvena knjižica, 6. zv. Ljubljana: Založila Jugoslovanska slovenskem prevodu Taylorjeve zgodovinske knjige, je bila narejena knjigarna, 1923, str. 20. Gre za različne vire, tudi slovenske, ki so primerjava z originalno angleško verzijo, ki je pokazala enake zaključke relativno blizu takratnim dogajanjem, zato bistvenih odstopanj ni (v angleški verziji str. 262). Avtor tako z obžalovanjem ugotavlja mero mogoče pričakovati. pristranosti, ki se lahko prikrade med angleške ali slovenske bralce. 46 Raven manjšinskih pravic je ustrezno visoka, manjšina Res je, da obstoj Karantanije datira v zgodnji srednji vek, medtem ko je izrecno navedena v ustavi, predstavnik manjšine ima svojega Taylor obravnava 'Avstrijo' od začetka 19. stoletja do njenega razpada predstavnika v najvišjem zakonodajnem organu, na opredeljenem ob koncu 1. svetovne vojne. ozemlju imajo predstavniki manjšine pravico uporabljati svoj jezik v 24 25 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka namenjene italijanski manjšini na ozemlju nekdanje Če pa bi Hrvaška stran, nasprotno, prikazovala skupne države Jugoslavije, to pomeni, da je italijanska upravičenost do celotnega Primorja, ker naj bi Istrska entiteta izvzeta iz pravic Istranov slovenskega in hrvaškega dežela imela v A-O monarhiji skupnega upravitelja, c. kr. porekla nad Istrsko deželo. Razmerje obeh držav do namestnika z Dunaja, pa je ta upravičenost ravno toliko razdelitve ozemlja Istre je naslednje: Hrvaški bi po tej smiselna, kot da bi Kranjska dežela, ker je imela 'nad seboj statistiki pripadali 2/3 ozemlja in Sloveniji 1/3. Kaj bi to cesarja', v katerem se je združevala oblastna moč celotne pomenilo ozemeljsko, nazorno kaže Slika 2. Avstrije, torej vse dežele, bila ozemeljska upravičenka do dunajskega območja, kjer je bil sedež takratnega dvora. Slika 2 – Delitev Istrske dežele med Slovence in Hrvate po Ko so partizanske sile med 2. svetovno vojno osvobodile narodnostnem načelu Primorje, so to storile z namenom pregnati fašizem in nacizem iz tistih krajev, ne pa da bi si na podlagi ponovne okupacije smele prisvojiti ozemlje. Poznejša mirovna nagrada, podpisana v Parizu leta 1947, je bila neposredno poplačilo oz. odškodnina za povzročeno državno nasilje nad narodoma Slovencev in Hrvatov. Taylor pravi, da je z nastopom nove Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita ta poslednji izmed Habsburžanov: kot vladar med osmimi različnimi narodi jim je dal »kulturno avtonomijo« in obrzdal njihovo nacionalistično sovražnost, tako po njegovem srbski narod ni bil več »državni narod«,47 saj so lahko bili na vladi ljudje katerekoli narodnosti, ki so sprejeli komunistično idejo.48 Taylor s svojim izrazito liberalističnim pogledom na zgodovino prikaže pomen samostojnosti narodov za zgodovinsko gonilo kot popolnoma nepomembno silo. Po drugi strani pa izenači avtokratsko vladanje komunističnega voditelja in njegove predhodnike, iz katerih je nastala nova Jugoslavija. Zgodovina nas uči, da je arbitražna razsodba zgrajena prav na takšnem izrazito ideološko pogojenem konstruktu delitve meje na območju Svobodnega tržaškega ozemlja 47 V originalu »people of state«. 48 Taylor, Alan John Percivale: Habsburška monarhija 1809– vseh pogojih (javna, gospodarska raba), zagotovljeno šolstvo do 1918. Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro‑Ogrske, Ljubljana nivoja univerzitetnega študija in morda še kaj. 1956, str. 299. 26 27 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka (ostanek ostankov), ki mu lahko pravimo samo zgodba deklaracije s sklicevanjem na samoodločbo narodov z dveh politkomisarjev. Zgodba, ki datira v čase druge objavo v listih 15. septembra 1918 Kranjska dežela bila svetovne vojne, ima z preozkim gledanjem na effectivites zaradi Šušteršičevega glavarstva tudi najbolj varna pred še to pomanjkljivost, da ne moremo najti zagotovila, da preganjanjem, čeprav je bila zasnovana širše in bi naj nič ne more ali ne sme nasprotovati na temeljih dejanske vključevala vse slovenske škofe in pa predstavnike vseh moči zgrajeni paradigmi. Ali ne bi s tem vzpostavili zgolj političnih skupin tudi izven Kranjske.52 in samo vojaško razumevanje nedorečenega pravnega stanja? Te okoliščine kažejo, da se vojna še ni končala. Ali je bilo potrebno v času vojne politične sodobnike in Dobila je samo drugačno pojavno obliko. Nasproti temu rojake demonizirati z oznakami »izdajalci«, še zlasti ker stojijo dejstva in iz njih izhajajoča pravičnost. so povzročili, da je Šušteršič postal eden prvih sodobnih političnih beguncev? Če vemo, da je »Deželni odbor Družbene razmere med prvo svetovno vojno in Kranjske z deželnim glavarjem dr. Šušteršičem ne glede na govorico družbene razprave lepo prikaže Fran Zwitter v pretekla politična razhajanja53« – kot pravi Dolinar – »22. spremni besedi, ko pravi,49 da je bila obsodba Trumbića, oktobra (1918, op. D. N.) izdal obvestilo, da pozdravlja poglavitnega jugoslovanskega predstavnika v tujini, v razglas Narodnega veča v imenu Kranjske in se mu v celoti Kranjskem deželnem zboru s skoraj izključno slovensko pridružuje. Zato bo odslej opravljal samo tekoče opravke zasedbo »izdajalska« dejavnost50 plod šušterščijanske in bo pripravil izročitev svojih političnih agend prihodnji večine.51 Lahko bi trdili, da so združevalni in razdruževalni legitimni državni oblasti«.54 Izpolnjeni so bili torej formalni procesi popolnoma legitimni v času miru. Vprašati pa se postopki po civilizacijskem prenosu oblasti, zato je tudi je potrebno, kakšno težo lahko pridobijo v času vojne. s tega zornega kota gledano težko pritrditi, da je šlo za Takšno početje bi veljalo za veleizdajo. Hkrati pa pokaže nekakšno prevratniško početje, kot polemizira Dolinar precejšnjo domovinsko naravnanost Šušteršiča, kajti ni (1971) v poglavju Od prevrata in okupacije do slovenske brez pomena dejstvo, da je v času sprejemanja Ljubljanske države.55 Ob tem je potrebno dodati, da se za besedno zvezo »narodno vječe« nanaša na današnji »narodni svet«. 49 Taylor, Alan John Percivale: Habsburška monarhija 1809– 1918. Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro‑Ogrske, Ljubljana Čeprav to gradivo prelomnega leta 1918 ne obravnava 1956, str. 333. Primorja in širšega območja na na splošno, je vseeno 50 Taylor, Alan John Percivale: Habsburška monarhija 1809– 1918. Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro‑Ogrske, Ljubljana zanimivo dejstvo, da je med 3. novembrom 1918, ko je 1956, str. 273. nastopilo premirje, in 12. novembrom 1918 Slovenijo s 51 Gre za predstavnike Vseslovenske ljudske stranke, ki so imeli takratno večino v Kranjskem deželnem zboru. S pojmom »izdajalska 52 Dolinar, France: Odsotnost slovenske državne misli v dejavnost« se je okarakteriziralo Šušteršiča, ki je bil primoran celo prevratu 1918, Založba Sij, Buenos Aires, 1971, str. 15. bežati iz Slovenije. To pa postavlja v čudno luč tudi Antona Korošca, 53 Dolinar, France: Odsotnost slovenske državne misli v ki je lahko najmanj nezavedno 'dopuščal' demoniziranje Šušteršiča, prevratu 1918, Založba Sij, Buenos Aires, 1971, str. 27. čeprav sta bila v vseslovenskem političnem prostoru v isti stranki in je 54 Prav tam. mogel prav po zaslugi Šušteršiča navezati na odnose z dalmatinskimi 55 S pojmom prevratništva se gradivo posebej ukvarja v enem pravaši (F. Dolinar, 1971, str. 15). izmed poglavij. 28 29 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka soške fronte praktično zapustila polmilijonska armada, ki se jo »diplomati iztrgali iz naročja prave, skupne domovine je umaknila vzhodno, predvsem ogrska vojska, severno pa in jo žrtvovali tujemu, zemlje lačnemu pohlepju«.57 To se avstrijsko-nemška vojska tudi z ostalimi nacionalnostmi56. dogaja tudi danes v okviru urejanja meje s Hrvaško. O tem Seveda pa je potrebno vedeti, da do začetka umika pričajo mnogi dokumenti. To je bil tudi eden od razlogov vojske civilno prebivalstvo v zaledju soške fronte razen za pisanje knjige. živilsko-prehrambenih, družbeno-združevalnih in medijskih omejitev ni čutilo drugih vplivov vojne. Zato je Zgodovinopisje na eni strani ugotavlja, da je potrebno tudi bil takšen umik razmeroma dobro organiziran in ga je bilo čas od 1. decembra 1918 do sprejetja Vidovdanske ustave mogoče hitro izpeljati. Drugače pa je bilo v drugi svetovni 1921 pojmovati kot obdobje boja za ustavni 'ustroj' novo vojni, ki je z rednimi in paravojskami potekala praktično na nastajajoče Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je v vsakem koraku predvsem kot posledica začetne okupacije marsičem tudi izraz slovenske državnopravne tradicije,58 in evropskih držav in območij. Civilnodružbene okoliščine v da je z upoštevanjem programa »Zedinjene Slovenije« iz vojnih zaledjih na območju A-O monarhije so imele tako leta 1848, po katerem se zahteva odprava tradicionalnih bolj značilnost miru kakor dejanske vojne. Seveda so slovenskih deželnih enot (Štajerska, Koroška, Kranjska, prihajali z bojišča ranjenci in mrtvi, tudi pomanjkanje je bilo Gorica, Istra in Trst),59 že samo po sebi zadoščeno prisotno, vendar pa se moramo vprašati, ali so bile razmere slovenski državotvornosti, četudi osnovani na enakih res tako katastrofalne, da bi zahtevale tako korenite principih kot v predhodni A-O monarhiji. Enako kot velja reorganizacije državnih struktur z preoblikovanjem A-O za ostale deželne enote, velja tako tudi za Istrsko deželo monarhije v mednarodnem pomenu, kot se je pozneje državnopravna tradicija. Seveda pa uvodoma ostaja tudi zgodilo. vprašanje, ali je njena državotvorna tradicija 'samonikla' ali ima zasnovo v kateri od dežel A-O monarhije. Tudi Če je bila reorganizacija na mednarodnem nivoju tako zaradi njene nravi same pa ni mogoče popolnoma zaobiti temeljita, pa tega ni mogoče trditi na nižjih ravneh, vprašanja, kako je državnopravnost Istre nastajala. Do to je deželnih, okrožnih ali okrajnih. V tem pogledu prej omenjenega ustavnega ustroja, v katerem bi Istra so nižje organizacijske ravni v prelomnem času konca predstavljala soustanoviteljico, pa ne pride, ker se slednja prve svetovne vojne bolje prepoznavale podrejenost z Rapalsko pogodbo pripoji Italiji. To pa ne pomeni, da višjim ravnem kot višje najvišjim. Če so bile potrebe po njena državotvorna tradicija enostavno izpuhti ne glede reorganizaciji, pa slednje razen redkih izjem niso bile na njeno nrav. artikulirane v ljudskem izjavljanju v pravem pomenu besed. Zato se je potrebno pridružiti mnenju urednika zbornika Po drugi strani pa zgodovinopisje priznava, da je bil dr. J. Mala v predgovoru, ko primerja stanje v časih A-O pri Slovencih v veljavi deželni partikularizem s politiko monarhije in po njej – nanaša pa se na Slovenijo –, da so 57 dr. Josip Mal: Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Leonova družba, Ljubljana 1928. 56 Brejc, Janko: Od prevrata do ustave. V: Zbornik razprav iz 58 Momčilo Zečević, Na zgodovinski prelomnici, Maribor: kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Založba obzorja Maribor, 1986, str. 169. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 167. 59 Prav tam. 30 31 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka teritorialne organizacije »avtonomnih območij« z kolikšna je bila njegova pojavna velikost. omejenim samoupravnim koncentriranim značajem. Odpor proti slovenskemu narodnostnemu zedinjevanju je Zečević navaja, da je potekal boj za uvajanje materinščine bil zato tudi trajen strateški program velikonemške politike v šolstvu in javnem življenju od začetka 19. stoletja in do slovenskega naroda. prinesel vidnejše rezultate l. 1869 s sprejetjem novega 60 Zato se na tem mestu postavlja vprašanje, kolikšno je bilo omejevanje. Je morda šlo za šolskega zakona, saj je bil s slednjim pouk v materinščini kompromise na ravni celotne A-O monarhije? Ko govorimo namesto prejšnjega v t. i. nedeljskih šolah vpeljan v celotno o kompromisih za 'skupno dobro', ali niso morda k temu v slovensko osnovno šolstvo na Kranjskem, Štajerskem in iskanju skupnih ciljev pripomogli tudi snovalci slovenskih Primorskem.62 strateških programov? Ne smemo namreč zanemariti, da Zakaj Zečević pojmuje »Primorsko« kot enotno tvorbo so bile v avstrijskem delu, če se omejimo samo na ta del in ne navaja ločenih – tržaškega, goriškega in istrskega A-O monarhije, tudi druge dežele, in je bila zato morda – deželnih območij? To bi bilo smiselno podrobneje glavna naloga dunajskih oblasti zagotavljati enakovredno raziskati. Zlasti to, da navaja slovensko osnovno šolstvo zastopanost vseh dežel. tudi v Primorju, ki je bilo v okviru avstrijskega dela A-O Če povzamemo, prisotne so bile združevalne težnje za monarhije in v duhu »zedinjenosti slovenskih dežel«, reformiranje ustavnopravnega reda in tudi težnje za pomeni, da je pouk v slovenščini potekal tudi v upravni ohranjanje obstoječega deželnega delno samostojnega enoti skrajšano poimenovano Istrska dežela. Dejansko ustavnopravnega reda. pa gre za upravno enoto s formalnim imenom Mejna grofija Istra. Več o tem pa v poglavju Uradni listi Narodne Čeprav se gradivo narodnostnemu vprašanju poseljenosti vlade SHS v Ljubljani. Zečević pregled šolskega sistema Istre ne posveča, ker želi bralcu prikazati pravne vidike v drugi polovici 19. stoletja do začetka 2. svetovne vojne upravičenosti slovenske strani do Istrske dežele, je vseeno zaključuje z ugotovitvijo, da se je v prvih letih po 1918 smiselno podati dejstvo, da so bili Slovenci večinsko veliko slovenskih učiteljev in predavateljev preselilo zaradi prebivalstvo v naseljih v notranjosti slovenske Istre in na preobrazbe nemških šol v slovenske63 in zaradi izgube območju okrajnega sodišča Podgrad, ki je gravitiralo k Koroške in Primorske. Izguba narodnostnega potenciala, Notranjski, medtem ko so bili Hrvati večinsko prebivalstvo v večjem delu okrajnega sodišča Buzet, saj je narodnostna 62 Momčilo Zečević, Na zgodovinski prelomnici, Maribor: Založba obzorja Maribor, 1986, str. 218–219 (podrobneje glej J. Bezjak, meja v tem delu potekala severno od Buzeta61. To Slovenačke osnovne šole, ENCIKLOPEDIJA SRPSKO‑HRVATSKO‑ namreč daje jasen odgovor na vprašanji, ali je slovensko SLOVENAČKA, urednik S. Stanojević, knj. IV, Zagreb, 1929, 1017– prebivalstvo soustvarjalo pravni red na lokalnih nivojih in 1018. Glej tudi: J. Pleterski, Slovenci (1848–1918), 6. Kulturni razvoj, študije o slovenski zgodovini in narodnem vprašanju, Maribor, 1981, 60 Strategija nemške politike je bila tudi odraz stoletne želje 252–253. Glej tudi F. Erjavec: Slovenci, zemljepisni, zgodovinski, po neposrednem stiku z Jadranskim morjem in tako dosegu krajše politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled, Znanstvena knjižica, trgovske poti proti jugu Evropske celine in širše v svet. 6. zv., Ljubljana 1923, str. 168). 61 Peter Ribnikar: Arhivi, letnik 26, leto 2003, št. 1, str. 125. 63 Momčilo Zečević, Na zgodovinski prelomnici, Maribor: Arhivi Republike Slovenije. Založba obzorja Maribor, 1986, str. 227. 32 33 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka ki ga predstavlja izobraževalni sistem, pa ne pomeni hkrati katerega pravi, da je bila naloga precej zahtevna.68 Bralec, tudi že izgube pravne upravičenosti, sploh če vemo, da ki prebira Krizmanovo delo, se ne more znebiti občutka je takšni narodovi izgubi botrovalo sistematično državno o njegovi precejšnji pristranskosti. Zakaj? Odgovor se zatiranje. skriva v poglavju Izigrana Slovenija v zametkih nastajanja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Uvodoma pa samo V prejšnjem odstavku smo v ležečem tisku navedli komentarji na njegovo zgodovinsko vlogo in pomen, ki Primorsko kot upravno enoto, ker je bilo združeno deželno ga je pustil v prostoru in času. Čeprav pravi, da je bila območje dejansko poimenovano kot Primorje. Več o tem v Sušaku osnovana organizacija za Hrvaško primorje v poglavju Uradni listi Narodne vlade SHS v Ljubljani. in Istro, medtem ko je bil v Ljubljani osnovan Narodni Kjer sta v ospredju politično mednarodno- in svet69 za slovenski narod70 in posredno omenja, da je tudi notranjepravno dogajanje v A-O monarhiji in širše ter slovenska stran utemeljevala potrebo, da je Istrska dežela problematika Istre in njene pripadnosti Sloveniji ali Hrvaški, ali vsaj njen zmanjšani slovenski del v sestavi Slovenije s je pri kronologiji obdobja pred prvo svetovno vojno in tem, ko je ustanovljeni narodni svet – kot politično in ne po njej zanimiv vpogled različnih piscev v razumevanje oblastno telo – 17. avgusta 1918 sprejel pravilnik z nalogo takratnega dogajanja. zediniti narod v neodvisno državo71 in se za izvršitev naloge ustanovijo odseki: za organizacijo, ustavnopravni, Pri prebiranju gradiva se je včasih izkazalo, da so na za propagando, za zaščito slovenskih interesov nasproti prvi pogled nepomembni viri vsebovali zelo pomembna obstoječi administraciji, za kmetijsko koncentracijo, dejstva. Tako je bilo z Dokumenti o ustvarjanju za turizem in pokrajinski odseki za Trst, Istro, Gorico, jugoslovanske države,64 ki izdanimi v Beogradu leta 1964, Koroško in Maribor.72 Precejšnjo pristranskost izkazuje katerih soavtor je bil dr. Bogdan Krizman. V tem gradivu je avtor s tem, da popolnoma zamolči obstoj uradnih listov objavljen v čudnih okoliščinah sprejet 'enostranski' sklep Narodne vlade SHS v Ljubljani. Prav obstoj uradnih listov z dne 3. 11. 1918 po katerem naj bi celotna Istra prešla z jasno opredelitvijo upravnih področij in območij pokaže pod hrvaško upravo s sedežem v Zagrebu. Krizman na namero v upravnem pomenu zagotavljati pravno pozneje izda svoje samostojno delo Razpad Avstro-kontinuiteto med prejšnjim pravnim in novonastajajočim Ogrske in ustvarjanje jugoslovanske države,65, 66, 67 za redom, kar je sestavina mednarodnega prava. Krizman 64 Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). prav tako ne poskuša kolikor toliko verodostojno prikazati Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964. 68 Krizman, Bogdan: Raspad Austro‑Ugarske i stvaranje 65 Krizman, Bogdan: Raspad Austro‑Ugarske i stvaranje jugoslavenske države. Zagreb 1977, str. 6. jugoslavenske države. Zagreb 1977. 69 Krizman, Bogdan: Raspad Austro‑Ugarske i stvaranje 66 Delo B. Krizmana je še posebej zanimivo, ker je nastalo prav jugoslavenske države. Zagreb 1977, str. 40. v obdobju ratifikacije Osimskih sporazumov po njihovem medsebojnem 70 Krizman, Bogdan: Raspad Austro‑Ugarske i stvaranje podpisu med Jugoslavijo in Italijo leta 1975. jugoslavenske države. Zagreb 1977, str. 41. 67 Podrobneje Krizman, Bogdan: Raspad Austro‑Ugarske in 71 Prav tam. stvaranje jugoslavenske države. Zagreb 1977, str. 269. 72 Prav tam. 34 35 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka odnosa tako slovenske kot hrvaške strani do istrskega natančnostjo zbral obsežno relevantno gradivo iz tistega vprašanja v pričujočem gradivu, kajti prav pravica časa in ga na profesionalen način tudi obdelal.75 To dokazuje, do samoodločbe določa pravna razmerja v pomenu da je pristranskost odnosa do istrske problematike stalnica praeter legem. Izpostavlja samo hrvaško stran celotne in da ni pogojena zgolj z določenim časovnim obdobjem problematike, čeprav nadalje pravi, da je zbral v čim bolj (npr. nastankom Kraljestva Jugoslavije, nacifašističnega skrčeni obliki dosedanje rezultate dolgoletnih raziskovanj obdobja druge svetovne vojne ali socialističnega obdobja o problemih razpada Avstro-Ogrske in ustvarjanju po drugi svetovni vojni). jugoslovanske države, rezultatov, razpršenih v razpravah in priložnostih, ki jih je doma in v tujini objavljal v razponu Mnogo zgodovinskih 'resnic' pri naših sosedih je velikokrat dvajset let in več. narejenih zato in tako, da se zamolčijo dejstva in da bi 73 Pravi, da je v rokopisu pripravil precej obširnejšo verzijo monografije z istim naslovom z obilo stokrat ponovljena, vsakokrat bolj izpiljena laž postala opomb pod črto, ki čakajo morebitno objavo, resnica. Da takšen pristop ni od včeraj, naj omenimo 74 pa je nekako nerazumljivo, kako so se tako potvorjena dejstva prikradla tudi Kunejevo delo, ki je v celoti posvečeno zgodovinski v učno gradivo. Prvi je obseg Istrske dežele kot upravnega kritiki leta 1937 izdane knjige Stjepana Srkulja, v kateri pojma. Drugi velikost polotoka Istre kot zemljepisnega besedilo opremi z 19 zgodovinskimi zemljevidi in pojma. Tretji je pomanjkanje, z dokumentirani dokazi, besedilom.76 Osvetlitev tega dela je pomembna, ker je upravičenosti razpolagalne pravice hrvaške strani nad avtor Srkulj zvest nacionalistični opredelitvi, ugledni celotno Istrsko deželo, ki je po njegovem hkrati Istra in bi profesor zgodovine na varaždinski gimnaziji, leta 1917 naj pripadala upravnemu središču Zagreb. Je že res, da v izvoljeni župan Zagreba,77 in kar je zelo pomembno, da je knjigi ne navaja zgodovinskih gradiv neposredno zaradi omenjeno delo ponovno izšlo pod okriljem novo nastale – po njegovem – omejenosti s stranmi glede na celotno Neodvisne države Hrvaške leta 1941 v prvotnem obsegu tematiko. Nerazumljivost pa je tem večja, ker dejstva in z vso legitimnostjo in javno podporo78 ter ob podpori poljubno navaja, kar pripelje do ugotovitve, da takšnih novodobnih uradnih hrvaških oblasti.79 Ko je Tuđman ob razkorakov med (1) napisanim po njegovem razumevanju izidu Srkuljevega ponatisa napisal posvetilo, v katerem in (2) dejanskimi zgodovinskimi dejstvi ne bi smelo priti, delu in avtorju pripisuje nenadomestljiv pomen,80 je saj je glede na njegove napisane raziskovalne izkušnje 75 Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem imel dostop do avtentičnih virov. do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006, str. 49. 76 Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem Več o tem, kar se nanaša tudi na predhodni odstavek, pa do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006, str. 45–46 (podrobneje glej v poglavju Uradni listi Narodne vlade SHS v Ljubljani. Zelo Srkulj, S.: Hrvatska povijest u devetnaest karata. Hrvatski izdavalački pomembno je dejstvo, da je Krizman avtor knjige Pavelić bibliografski zavod, Zagreb, 1937). med Hitlerjem in Mussolinijem, v kateri je z izredno 77 Prav tam. 78 Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem 73 Bogdan: Raspad Austro‑Ugarske i stvaranje jugoslavenske do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006, str. 163. države. Zagreb 1977, str. 6. 79 Prav tam. 74 Prav tam. 80 Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem 36 37 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka dobilo z avtorjem Lučiča, J., (1996), ki ju je dodal šesti okoliščine dobile mesto v zgodovini odnosov med zemljevidov in spremno besedilo, tudi javno potrditev državama, potem bo odveč potreba, da bi bile določene ustvarjanja doktrine upravičenosti do Istre ne na podlagi zgodovinske knjige predmet diskusije83 kot npr. pričujoče mednarodnega prava ali pravice narodov do samoodločbe, delo pri dogovarjanju meje s Hrvaško. ampak izrazito ekspanzionistične politike hrvaških krogov. Nikoli ni bil izveden referendum, podobno kot je bil za Končno bo tudi to, da so se poznavalci preteklih razmer, Koroško. Naletimo na kontradiktornost, kajti Srkuljevo med njimi tudi vrhunski slovenski politiki povojne dobe delo v obliki zgodovinsko argumentiranega dela81 poda, večinoma zelo bali razpravljati o tej temi,84 prepuščeno da je bila Istra poseljena s Slovenci in da nikoli ni bila zgodovinarjem in postalo del zgodovine. Današnje sestavni del Hrvaške.82 Upravičenost Hrvaške do Istre se okoliščine ne govorijo temu v prid in tudi vsiljena arbitražna torej popolnoma izjalovi tako z vidika mednarodnega odločitev še ni naredila 'zgodovinske pomiritve'. prava kot, v sklopu pravice do samoodločbe, z vidika upravičenosti na podlagi dolgotrajnejše poseljenosti. Za konec se postavlja vprašanje, ali je bilo v postopku arbitraže veliko pozabljenega ali spregledanega – tudi morda namerno izpuščenega, kar bi bilo v prid Sloveniji in je veljalo pred podpisom Rapalske mirovne pogodbe, ko je bila z Italijo določena nova meja po stotih letih obstoja prejšnje. Koliko bo branje bralca utrdilo v tem prepričanju, naj presodi sam. Namen gradiva je opozoriti na velikokrat lahkomiselno in napačno tolmačenje časa, ki usodno zaznamuje postavitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Vsekakor pa mora javno mnenje slediti dejstvom in dokazom, zato zgolj ta knjiga niti na primer vsebina knjige Srkulja, Krizmana in drugih ne more biti temelj za postavitev jasnih in nedvoumnih izhodišč, zakaj prav takšna razmejitev. Zakaj ne? Zato, ker je potrebno celovito osvetliti vse mednarodnopravne okoliščine, ker drugačna odločitev ne bo pravična in torej ne bo sledila duhu mednarodnega prava. Če bodo mednarodnopravne do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006, str. 50. 83 Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem 81 Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006, str. 61. do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006, str. 235. 84 Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem 82 Prav tam. do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006, str. 64. 38 39 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka II Avstro-Ogrska monarhija in njen konec Upravna ureditev Avstro-Ogrske monarhije do konca prve svetovne vojne Namen poglavja je prikazati upravno ureditev A-O monarhije in orisati njene značilnosti na eni strani z neposredno zemljepisno pristojnostjo Dunaja za celotno A-O monarhijo in na drugi strani omogočenost ter sposobnost voditi samostojno politiko na manjših zaokroženih zemljepisnih območjih. Gre za hkratno uveljavljanje unitarnega načela, ko velja enoten pravni red na celotnem območju države, in načela samostojnosti, ko si posamezna območja znotraj celote sama vzpostavljajo in izvajajo pravni red, prilagojen njihovim potrebam. Bolj kot je raznolik pravni red v pomenu zagotavljanja njihovih potreb znotraj posameznih enot, bolj je določena enota samostojna in obratno, več kot je oblastnih funkcij združenih v skupnem oblastnem centru, bolj je država unitarna. Državotvornost se kaže tudi skozi prizmo opazovanja upravne razdelitve A-O monarhije po upravnih nivojih in njihovih pristojnostih, gledano z vidika skupnega oblastnega centra, v našem primeru Dunaja, in pristojnosti posameznih upravnih središč enot. Tako 41 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka dobimo vpogled v celotno organiziranost A-O monarhije zborov, vendar obče pravo samo v »mejah zakona« in to po upravnih nivojih in njihovih krajevnih pristojnostih. kot subsidiarno,90 pomožno, pravo, in suplementarno,91 Hrvaške kritike gredo v nasprotni smeri tega, kar prikazujejo dopolnilno, pravo.92 Čulinović uporablja izraz »sabor« za dejstva. Čulinović tako poenostavljeno navaja upravni slovenski pojem zbor. Čulinović tako z uporabo dvojnih ustroj, da njegova interpretacija »državnopravnega pojmov dežela in pokrajina hote ali nehote vnaša zmedo stanja slovenskih dežel (hrv. zemlje) v Avstro-ogrski« v razumevanje pravnega stanja slovenskih dežel v A-O 85 meji na manipulacijo z bralci. Res je – kot pravi –, da so monarhiji. Da je pa zmeda še večja, uporablja pojem bile slovenske dežele razdeljene na avstrijske dežele, pokrajine, ki zelo spominjajo na organigram ZSSR, FLRJ ali 86 vendar ne – kot pravi – na pokrajine, SFRJ (republike/pokrajine). 87 kajti v upravnem smislu ni bilo nobene razlike med Kranjsko deželo (angl. Ali dejansko govorimo zgolj o pomožnem in dopolnilnem provincial), Češkim kraljestvom (angl. kingdom) ali pravu, če slednje opazujemo z vidika združenih upravnih Nadvojvodstvom gornje Avstrije (angl. archduchy). Nato funkcij A-O monarhije, ki je imela tri dele93 (Slika 3): nadaljuje v enakem tonu, da je vsaka 'pokrajina' imela svoj statut, s katerim je urejala upravne zadeve, ter imela s tem 1. skupna zunanja, vojaška in združena finančna omejeno avtonomijo.88 Prav tam pa navaja, da je vsaka od politika (samo za diplomatske, vojaške in pomorske »kronovin« poslala v avstrijsko centralno predstavništvo izdatke) pod monarhom; (cesarski svet) odrejeno število poslancev, medtem ko 2. "avstrijska" ali cislajtanska vlada (dežele, zastopane so bili vsem pokrajinskim organom oblasti nadrejeni v cesarskem svetu); državni organi (avstrijski centralni organi). Slovenske dežele v sklopu Avstro-Ogrske so imele torej položaj 3. "madžarska" ali translajtanska vlada (dežele krone decentraliziranih območij z lastnimi oblastnimi organi svetega Štefana). v okviru centralizirane Avstrije kot dela Avstro-Ogrske monarhije (podčrtal D. N.). Pravo (poudaril D. N., v gradivu samo poševni tisk) v je bilo slovenskih deželah torej avstrijsko89 in veljali so zakoni in drugi zakonski predpisi, katere so sprejemali zakonodajni in drugi organi Avstrije. Poleg teh državnih zakonov je v slovenskih deželah veljalo tudi pravo pokrajinskih organov, prvenstveno pokrajinskih 90 Prav tam. 91 Prav tam. 85 Čulinović, Ferdo: Državnopravni razvitak Jugoslavije. Školska knjiga, Zagreb, 1963, str. 107. 92 Prav tam. 86 Prav tam. 93 Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Austria‑Hungary, h t t p s : / / e n . w i k i p e d i a . o r g / w i k i / C o u n t i e s _ o f _ H u n g a r y _ 87 Prav tam. (1000%E2%80%931920), 88 Prav tam. https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/ 89 Prav tam. Hungary. 42 43 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Slika 3 – Organigram A-O monarhije monarhije. V avstrijskem delu A-O monarhije je bilo dvajset odposlancev voljenih v gosposki zbornici; štirideset pa Organigram Avstro-Ogrske monarhije skupna zunanja, so jih volili v poslanski zbornici volilni zbori, sestavljeni Avstro-Ogrska monarhija obrambna in finančna politika iz članov iz raznih dežel, ki so volili takšno število, da je 17 kronskih dežel Dežela krone svetega ustrezalo velikosti dežele – od desetih za Češko do enega zastopane v Koroška Štajerska Goriška Istra Dalmacija Suverene ... Štefana cesarskem entitete svetu za Tirolsko ali Vorarlberg.96, 97 Kraljestvo Hrvatov in Kraljestvo Partnerske Slavoncev Ogrske dežele Na Ogrskem je bila slika nekoliko drugačna, saj je magnatska zbornica z glasovanjem izvolila dvajset poslancev v skupno delegacijo, od katerih je moral biti Združene upravne funkcije izhajajo iz skupne monarhije, eden Hrvat,98 poslanska zbornica pa je izvolila preostalih ki je imela ustavni izraz94 v dveh delegacijah, od katerih štirideset poslancev, od katerih so bili štirje izvoljeni hrvaški je vsaka imela šestdeset članov. Govorimo torej o skupni člani. S skupnega hrvaško-srbskega jezikovnega območja ustavi za celotno območje A-O monarhije. Čeprav poskuša znotraj Ogrske, ki pa ni zajemalo tudi Primorja, je bilo torej Taylor na različnih mestih pokazati na izredno šibkost in delegiranih 5 od skupno 60 delegatov. Če je bil slovenski deloma nedorečenost A-O monarhije, priznava, da je zgolj narodnostni interes razpršen med deželami, je bil na skupna politika imela ustavne temelje. Če so bile pravne drugi strani hrvaški, četudi ni bil v ospredju narodnostni norme šibko zapisane, to še ne pomeni pomanjkanja interes, omejen na eno območje. pravnega reda, ampak obstoj demokratičnega sprotnega dogovarjanja in usklajevanja. To kaže le na razmeroma Pregled upravne ureditve slovenskih dežel nam ohlapnejšo konstitucionalno skupno upravno strukturo. zgodovinopisje ponudi tako, da nam lahko služi kot dokaz Podobno je značilnost imajo Združene države Amerike, slovenske državotvornosti. Tako je ozemlju Slovenije ki temeljijo le na nekaj desetih ustavnih določbah. Taylor pred zedinjenjem pripadalo območje deželne vlade za pravi, da je bil decembra 1867 sprejet dogovor kot Kranjsko v Ljubljani, deželne vlade za Koroško v Celovcu, »ustavni zakon«.95 namestništva za Štajersko v Gradcu, županije (komitata) Zala v Zalaegerszegu, železne županije v Sombotelju V avstrijskem delu A-O monarhije so delegacijo iz prejšnjega odstavka predstavljali predstavniki dežel. Če 96 Taylor, Alan John Percivale: Habsburška monarhija 1809– pojmujemo, da je vse, kar se je dogajalo na območju 1918. Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro‑Ogrske, Ljubljana 1956, str. 152. poseljenosti s Slovenci, del naše preteklosti in da smo 97 Predárlska (nem. Vorarlberg [fórárlberg]), tudi Predarlška, bili prisotni v 6 od skupno 17 združenih dežel, pomeni, dežela. da smo imeli razmeroma močan vpliv na politiko A-O 98 Taylor A. J. P. ne pojasni, za kakšen pojem dejansko gre. Če imamo opravek z narodnostno naravo, potem so bili Srbi kot sestavni 94 Taylor, A. J. P.: Habsburška monarhija 1809–1918. Zgodovina del entitete v podrejenem položaju. Kot namreč navaja avtor (str. 309), avstrijskega cesarstva in Avstro‑Ogrske, Ljubljana 1956, str. 152. je leta 1910 bilo z območja, s katerega so bili delegirani eden plus štirje 95 Taylor, A. J. P.: Habsburška monarhija 1809–1918. Zgodovina poslanci, sestava prebivalstva takšna, da je živelo na tistem območju avstrijskega cesarstva in Avstro‑Ogrske, Ljubljana 1956, str. 151. 1.600.000 Hrvatov in 650.000 Srbov. 44 45 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka in končno županije zagrebške (Radatoviči). Deželni nadzor. Za vse druge samoupravne posle so v avstrijskem predsednik (na Štajerskem: namestnik) je prezentiral delu A-O monarhije obstajala ločena oblastva deželne vladarja ob slovesnih prilikah in s pravnimi in strokovnimi samouprave in je bil v tem oziru izveden103 izrazit dvotirni referenti kot državnimi uradniki zastopal vlado (dunajsko sistem ločitve državne in samoupravne administracije.104 centralno vlado, op. D. N.) nasproti deželnemu zastopstvu. V pristojnost politične uprave so spadali predmeti delokroga V nadaljevanju so posebej zanimivi še zaključki Trstenjaka, ministrstva za notranje posle, za uk in bogočastje, deželne ki se nanašajo na ogrski del A-O monarhije, s posebnim obrambe in javne varnosti ter poljedelstva. Deželni vladi v poudarkom nekdanjega Kraljestva Hrvatov in Slavoncev Ljubljani in v Celovcu in štajersko namestništvo v Gradcu v okviru Dežele krone svetega Štefana (glej Slika 3). so bili organizirani po avstrijskem zakonu Državnih pokrajinskih105 občih upravnih oblastev, ki bi 99 od 19. maja 1868 po ustroju političnih upravnih oblastev. V pristojnost po ustroju in pristojnosti sličile avstrijskim deželnim te politične uprave so spadali le-tem izrecno pridržani vladam, v bivši Ogrski ni bilo. Iz obsega obče uprave v predmeti, dočim je bila splošna prvostopna pristojnost avstrijskem smislu so opravljali deloma drug od drugega tako v organizacijskih in večinoma tudi v drugih zakonih neodvisni državni uradi, deloma pa samoupravni ustanovljena za prvostopna upravna oblastva. municipiji. Municipijska (županijska) samouprava je 100 D. Trstenjak pa pregled zaključuje, da so bila za instančno bila organizirana po odredbah zakonskega člena XXI: pristojnost političnih deželnih oblastev v veljavi določila 1886 o municipijih. V delokrog municipijev sta spadali na osnovi cesarske odločbe (najbrž hkrati z reformo 19. samouprava in posredovanje državne administracije. Na maja 1868, op. D. N.) izdane ministrske naredbe od 19. čelu županije je bil veliki župan, imenovan na predlog januarja 1853 o uredbi okrajnih uradov, okrožnih oblastev notranjega ministra kot državni uradnik. Veliki župan je bil in namestništev, zaupnik vlade, ki je v rednem delokrogu zastopal državno 101 v katerih delokrog so spadali strokovni uradniki za področja zdravstva, gradbenega nadzora in izvršilno oblastvo in opravljal nadzor nad samoupravnimi gozdarski referenti. oblastvi. Vendar pa, kot pravi Trstenjak, je bil vpliv državne 102 – V današnjem pomenu inšpekcijski administracije na samoupravo velik, ker so posredovali 99 Danes bi temu rekli »zvezni zakon« ali »federalni predpisi«. državno administracijo municipijski uradniki, ki jih je 100 Dragotin Trstenjak: Slovenci na poti v Jugoslavijo. izvolil municipijski odbor, in ker so upravljali večino Spominski zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. poslov obče uprave samoupravni municipiji.106 Zaključi, Uredil: dr. Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana 1939, str. 109. 103 Najbrž se v časovnem smislu izvedba nanaša na reforma 19. 101 Dragotin Trstenjak: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski maja 1868. zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. 104 Prav tam. Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, 105 Videti je, da so že pred 2. svetovno vojno bili pojmi med Ljubljana 1939, str. 109. pokrajino in deželo nepravilno razumljeni in uporabljeni. 102 Dragotin Trstenjak: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski 106 Dragotin Trstenjak: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana 1939, str. 114. Ljubljana 1939, str. 110. 46 47 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka da moremo zaradi obstoja posebnih državnih uradov Precej zgodovinske netočnosti bi povzročili, če bi vprašanje označiti upravni sistem kot dvotirni, sistem poslovanja hrvaške državnosti zreducirali na vprašanje zaslug pri pa samo v toliko birokratski,107 v kolikor je odločanje pridobivanju in izgubljanju ozemelj na eni strani hrvaškega potekalo brez sklepanja municipija. Na območju ogrskega plemstva ali na drugi strani Madžarske.109 Tudi opisovanje dela A-O monarhije, ugotavlja Trstenjak, se sistem ne političnih razmer na Hrvaškem, ko je bila samostojnost more označiti kot samoupravni enotirni, ker so poleg kljub narodni poudarjeni pokončnosti110 bolj ali manj municipija obstajali za nekatere posle še posebni državni pogojena s pripravljenostjo Madžarov na pogovor in z uradi. Sistem pa tudi ni popolnoma samoupravni glede madžarsko strpnostjo do dejanj, ki so jih izvedli Hrvati,111 na vpliv velikega župana, ki je bil državni uradnik, in glede bi bralca oddaljevalo od zgodovinske srednje poti. Morda na vpliv državnih uradnikov v upravnem odboru, ki ga bi bilo potrebno zgodovinsko gledano iskati globlje je pod predsedstvom velikega župana sestavljalo deset in prave vzroke za manko državotvornosti v razkoraku uradnikov, in sicer pet municipijskih in pet državnih, ter med prevelikimi hotenji po samostojnosti in dejanji, ki deset od skupščine izvoljenih članov. Municipij ni opravljal upravičujejo takšno stremljenje. samo samoupravnih poslov v smislu avstrijskih pojmov, temveč v samoupravnem delokrogu tudi splošno občo Kot ugotavlja Trstenjak, je na ozemlju jugoslovanske administracijo, in to z izvoljenimi municipijskimi uradniki. Slovenije imela v Ljubljani sedež samo deželna vlada za Poslovanje municipija v čisto samoupravnih zadevah Kranjsko.112 Po drugi strani pa pravi, da so občo državno je potekalo na podstavi sklepov skupščine odnosno upravo v prvi stopnji do zedinjenja vodila na ozemlju upravnega odbora. Zakonodajnih pravic municipiji niso Kranjske, Štajerske in Koroške113 v smislu zakona od 19. imeli. maja 1868 organizirana okrajna glavarstva. Okraji so bili 108 Čeprav z zvenečim imenom Kraljestvo Hrvatov in Slavoncev je bilo to bolj po nazivu kakor obsegu dejanskih odrejeni z ministrskimi naredbami od 10. julija 1868.114 Ne samoupravnih pravic zaokroženega območja. Čeprav 109 Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem dejstva ne govorijo v prid dejanski državotvornosti, pa do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006, str. 115. po drugi strani Bernatzik ne zavrača popolnoma teze 110 Prav tam. o elementih državnosti tudi za omenjeno kraljestvo. 111 Prav tam. Skratka, nikakor ni mogoče enačiti omenjenega kraljestva 112 Dragotin Trstenjak: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski s suverenimi tvorbami, ki so bile na ustavnopravni podlagi zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. ustanoviteljice avstrijskega dela A-O monarhije. Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana 1939, str. 116. 113 Očitno se je Trstenjak osredotočal zgolj na ozemlje, ki je na koncu pripadalo takratni Dravski banovini, ne pa tudi NA izhodiščnE namenE ?? združiti vse Slovence pod eno streho pod sloganom 107 Prav tam. Zedinjena Slovenija. 108 Dragotin Trstenjak: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski 114 Dragotin Trstenjak: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana 1939, str. 117. Ljubljana 1939, str. 114. 48 49 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka glede na ostala arbitražna izhodišča pa je potrebno že na poslov deželne samouprave obstajali posebni uradi, se tem mestu izpostaviti, da se je državna z Dunaja delegirana sistem zaradi tega mora označiti kot dvotirni.118 Tako ni oblast v dobršni meri koncentrirala na prvi stopnji dovolj mogoče govoriti, da je bil upravni sistem unitaren, kot ozemeljsko lokalno, da bi lahko zadostili pogojem delitve je bila značilnost poznejše države Slovencev, Hrvatov in Primorja med zdajšnjo Slovenijo in Hrvaško po okrajih in Srbov od Vidovdanske ustave leta 1921 dalje. Prav tako bi to lahko bil eden izmed uporabljenih kriterijev. pa lahko trdimo, da je imela Slovenija v okviru Države Slovencev, Hrvatov in Srbov še vedno visoko stopnjo Trstenjak ugotavlja, da je na ozemlju, ki je pripadalo samostojnosti, kar z dejstvi opisuje poglavje Uradni listi bivši avstrijski državni polovici, obstajala obširna deželna Narodne vlade SHS v Ljubljani. Seveda se vse začne in samouprava in so imele dežele Kranjske, Štajerske in konča pri formalnostih, ker je država delovala prekratek Koroške deželne zbore z zakonodajno pravico, v katerih čas, bi lahko govorili o učinkoviti oblasti. zakonodajni delokrog so spadali vsi predmeti, našteti v cesarskem patentu od 26. februarja 1861 (februarska Da Trstenjak119 posebej ne navaja tudi Primorja, je mogoče ustava), in vsi predmeti, ki v smislu odredb zakona od razumeti iz dveh razlogov. Prvi je ta, da je ob pisanju 21. decembra 1867 (decembrska ustava) niso spadali v zbornika Primorje pripadalo Italiji. Drugi pa ta, da so se delokrog državnega zbora.115 Pristojnosti deželnega zbora pri nastanku zbornika omejili samo na tiste upravne dele so bili naslednji predmeti: kultura, predmeti iz javnih nekdanje A-O monarhije, iz katerih je nastala takratna zgradb, ki se plačajo iz deželnih sredstev, iz deželnih Dravska banovina. V tem pomenu se omenja Koroška sredstev dotiranih skrbstvenih ustanov, proračuna in dežela, katere manjši del je pripadal Dravski banovini po obračuna dežele glede deželnih dohodkov iz deželnega Senžermenski mirovni pogodbi. Kateri kriteriji, s katerimi premoženja, davščin za deželne potrebe in uporabe so opisovali upravne razmere npr. urejevalci Lavrič, deželnega kredita za redne in izredne deželne izdatke, Mal, Stele, pa so bili dejansko uporabljeni, lahko samo občinskih zadev, cerkvenih in šolskih zadev, v zadevah ugibamo, ker se v tem Zborniku širše oziroma na splošno priprege, preskrbe in nastanitve vojske ter v drugih avtorji do tega vprašanja niso podrobneje opredelili. predmetih, ki se tičejo blagostanja ali potreb, ki se s posebnimi odredbami prepuste deželnim zborom. Če pogledamo, katerim pravnim redom je pripadalo 116 Po ugotovitvah Trstenjaka je bila zakonodajna pristojnost območje Slovenije, je potrebno upoštevati, da so deli deželnih zborov torej precejšnja, kar pomeni, da se je Slovenije do prevrata pripadali deželam Kranjske, Štajerske vršila in se še vrši uprava v velikem delu na osnovi bivših in Koroške, v bivši ogrski državni polovici pa kraljevini deželnih zakonov. Madžarski in Kraljevini Hrvatski in je bila v avstrijski 117 Tudi zaradi tega, ker so za vršitve državni polovici zakonodaja deljena med državni zbor 115 Dragotin Trstenjak: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. 118 Prav tam. Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, 119 Dragotin Trstenjak: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski Ljubljana 1939, str. 116. zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. 116 Prav tam. Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, 117 Prav tam. Ljubljana 1939. 50 51 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka (Dunaj, op. D. N.) in deželne zbore (Ljubljana, Trst, Celovec, je prva zahtevala za mesto svoboden status, svobodno Gradec, op. D. N.),120 zato se morajo na območju Slovenije mesto, medtem ko je Hrvaška zahtevala, da mora biti uporabljati avstrijski državni, kranjski, štajerski in koroški Reka sestavni del Kraljevine Hrvatov in Slavoncev. Hrvati deželni in državni, madžarski in hrvatski upravni zakoni. so pričakovali, da bo Franc Jožef posegel vmes, vendar se Deželni zakoni so nastali po oktobrski ustavi leta 186, pri je odrekel vmešavanju v ogrske notranje zadeve.123 Spor čemer, kot ugotavlja Trstenjak, v bivši Avstriji upravna pa je potekal tudi glede pristojnosti postavljanja bana v zakonodaja ni mogla zadostiti potrebam po moderni Kraljestvu Hrvatov in Srbov. Po novi ustavni ureditvi je kodifikaciji zaradi trenja centralističnih in decentralističnih namesto prejšnjega cesarjevega postavljanja bana na trenj. Trstenjak ugotavlja, da uporaba partikularnih Hrvaškem z Dunaja to vlogo prevzela ogrska vlada. Stik z deželnih zakonov vedno znova postavlja meje med Dunajem je bil prepovedan in celo ban je mogel občevati Kranjce, Štajerce in Korošce in nas opominja, da Slovenci s cesarjem samo po hrvaškem ministru v Budimpešti.124 še nismo dokončno uresničili svoje zahteve iz leta 1848 Hotenja hrvaške strani, da bi soustvarjala dunajsko glede zedinjenja Slovenije, pa vendar so po njegovem politiko, so bila s tem odpravljena, s tem pa tudi pretrgani mnenju ti stari zakoniti predpisi sloneli na sodobnih kakršnikoli upravičeni pravni interesi do Primorja, ki pravnih načelih časa, v katerem so bili uzakonjeni, in so je ostalo v izključni pristojnosti avstrijskega dela A-O ustrezali razmeram in potrebam v času njih uveljavitve.121 monarhije. To dejstvo bi moralo služiti kot dokaz pravne V tem pogledu ne bi mogli govoriti o prevratništvu neupravičenosti hrvaške strani do Istrske dežele. ali brezvladju, kjer se ukinjajo obstoječi zakoni, a se na njihovo mesto ne umeščajo novi. Čeprav Trstenjak iz že Po Taylorjevih navedbah je ogrska delegacija predstavljala znanih razlogov Primorja ne izpostavlja posebej, pa velja enotno državo Ogrsko, z medlo izraženim priznanjem tudi za to območje vse prej povedano s to razliko, da zanj Hrvaške; avstrijska delegacija pa je bila zadnja izdaja veljajo samo določbe avstrijskih državnih in primorskih deželnih upravnih zakonov. po vsej Avstriji do te mere, da od leta 1895 do razpada leta 1918 Ob nastajanju nove ustavne ureditve v obdobju 1866–1867 parlamentarna demokracija ni več delovala, saj so odtlej Avstriji vladali cesarjevi zastopniki (Taylor A. J. P., str. 193–194). Čeprav to nima je potekal spor122 med Ogrsko in Hrvaško glede Reke, kjer neposredne teže s prikazovanjem problema, pa je z vidika ex aequo 120 Navedena upravna središča dežel, kjer so bili prisotni et bono na to primerno opozoriti. Tudi zaradi tega je bil Karlov razglas Slovenci. končna posledica stanja, ki se je začelo leta 1895, kar pomeni, da so 121 Dragotin Trstenjak: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski morale dežele v praksi imeti že zelo močno samostojnost, saj jim sicer zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. ne bi uspelo gospodarsko delovati in 'preživeti' do začetka 1. svetovne Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, vojne. Ljubljana 1939, str. 127. 123 Taylor, Alan John Percivale: Habsburška monarhija 1809– 122 Če so se Hrvati v 1868 bojevali za pravice nad določenim 1918. Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro‑Ogrske, Ljubljana ozemljem, konkretno Reko, pa je v avstrijskem delu potekal spor v 1956, str. 154. obdobju 1888–1895 glede uporabe jezika v šolah, kjer je po navedbah 124 Taylor, Alan John Percivale: Habsburška monarhija 1809– avtorja C elje pokazalo bistvo nasprotja med Nemci in Slovenci na 1918. Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro‑Ogrske, Ljubljana Štajerskem in je tako postalo prispodoba spora med Slovani in Nemci 1956, str. 155. 52 53 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka državnih stanov iz konservativnih sanj.125 Glede na zapisano da bi to nadomestila,127 in nadaljuje, da so bili določeni pri Taylorju je mogoče posredno razbrati, da je s sanjami jezikovni problemi na področju šolstva. Čeprav se ta mislil zadnji poskus reformirati ustavnoparlamentarno problematika na način, kot je zapisana, morda sliši monarhijo, v kateri naj bi pojem monarhija predstavljal podcenjujoča, pa je vendar potrebno tudi na tem mestu pojem konservativnosti pri opredeljevanju upravne izpostaviti, da je namen študije prikazati upravno stanje, ureditve države Avstrije, če naredimo enakost z že kjer narodnostni vidik in s tem jezikovna prepoznavnost omenjeno državo Ogrsko. Ta zadnji poskus reformirati v pomenu občevalnosti nista v prednostna naloga. Ta ustavnoparlamentarno monarhijo je izhajal iz problematika enakovrednega zastopanja jezikov se je dolgotrajnejših notranjih nasprotij. Ker Taylor pravi, da je dotikala bolj ali manj vseh, ki niso bili skladni z jezikovnimi A-O monarhija imela ustavni izraz, to pomeni, da je bila potrebami nemško ali madžarsko govorečih državljanov zgolj zaradi priznavanja monarha konservativna, nikakor A-O monarhije. pa, kot vidimo iz njegovih ugotovitev, ni bila zatiralska do državljanov, pač pa pridemo do ugotovitve, da je bila Pri obravnavi upravne ureditve obeh držav sta zanimiva še relativno napredna demokratična in liberalna država. podatka, da je »Ogrska (in s tem tudi Kraljestvo Hrvatov Taylor v originalnem besedilu pravi: »… the Austrian in Slavoncev, dodal D. N.) imela dve petini prebivalstva in Delegation was a last version of the Estates General of je plačevala eno tretjino davkov v skupno A-O monarhijo, conservative dreams …«,126 kar je potrebno v slovenščino hkrati pa je imela pri odločanju enakovreden glas«128, 129 prevesti kot »… avstrijska delegacija je bila zadnja različica pri upravljanju skupnih zadev, prikazanih uvodoma v tem konservativnih sanj …«. Konservativnih v pogledu, da poglavju. ni bilo dvoma o obstoju ustavne ureditve s kraljem kot Slika 3 prikazuje upravno razdelitev A-O monarhije, kjer najvišjim predstavnikom države. V tem pogledu pa tudi je jasno razvidno stanje, po katerem je bilo enakopravno Slovenija ni doživela nobene preobrazbe iz A-O monarhije zastopanih vseh 17 oziroma 15130 kronskih dežel v v poznejšo Državo SHS s kraljem na čelu. 127 Taylor, Alan John Percivale: The Habsburg Monarchy 1809– Taylor pa vseeno priznava, da je imel avstrijski državljan 1918. A History of the Austrian Empire and Austria‑Hungary, Hamish po letu 1867 več državljanske varnosti kot Nemec in je London, str. 156. bil v rokah bolj poštenih in zmožnejših uradnikov kot 128 Taylor, Alan John Percivale: Habsburška monarhija 1809– državljani v Franciji ali Italiji; njegovo življenje je bilo res 1918. Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro‑Ogrske, Ljubljana zavidanja vredno, samo da je državi manjkalo narodnega 1956, str. 152. navdiha in dinastija ni mogla najti nikakega »poslanstva«, 129 Asimetričnost med pravicami in obveznostmi ni osamljen pojav v multientitetnih družbah, ki bi primeroma veljal zgolj za A‑O 125 Taylor, Alan John Percivale: Habsburška monarhija 1809– monarhijo, ampak so danes znane takšne družbene zveze, kot je npr. 1918. Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro‑Ogrske, Ljubljana Jugoslavija ali EU. Multientitetna družba je skupina upravnih enot, ki 1956, str. 152. imajo določeno stopnjo samostojnosti v smislu lastnega upravljanja, 126 Taylor, Alan John Percivale: The Habsburg Monarchy 1809– medtem ko so preostale funkcije skupne. 1918. A History of the Austrian Empire and Austria‑Hungary, Hamish 130 Kot bomo videli v nadaljevanju v poglavju Uradni listi London, str. 135 Narodne vlade SHS v Ljubljani, se enkrat navaja 17 kronskih dežel, 54 55 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka skupnem cesarskem svetu kot najvišjem suverenem pričakalo Kraljestvo Hrvatov in Slavoncev leta 1914 oz. organu avstrijskega dela A-O monarhije. Najvišji organ v ob začetku 1. svetovne vojne. Od kraljestva je ostalo zgolj ogrskem delu pa je predstavljala Dežela(e) krone svetega ime. Štefana, v katerem sta bila partnersko podrejena Kraljestvo Hrvatov in Slavoncev Če bi primerjali upravne pristojnosti: 131 in Kraljestvo Ogrske. Raven pravic – v pomenu izražanja potrebe po samostojnosti • dežel v okviru avstrijskega dela in posamezne dežele ali skupine dežel – je bila brez dvoma večja v avstrijskem kot ogrskem delu, kar z drugimi • okrožij v okviru ogrskega dela A-O monarhije, besedami pomeni lažjo pot v polno samostojnost, vendar več obveznosti do mednarodne skupnosti. Še posebej pa bi lahko prišli do podobnih zaključkov na začetku 1. slednje velja, kadar gre za vprašanje odgovornosti kot svetovne vojne – kot je navedeno v prejšnjem odstavku –, povzročitelja za svetovni vojaški spopad 1. svetovne vojne. vendar pa se je stanje spremenilo s Karlovim razglasom, ko je bila oblast v celoti predana posameznim deželam z Če bi primerjali avstrijski delom A-O monarhije in SFRJ, izjemo Trsta z okolico. bi ugotovili, da so posamezne republike v okviru SFRJ predstavljale eno izmed 17 kronskih dežel. Prav tako Slika 4 prikazuje podrobno upravno razdelitev A-O bi Kraljestvo Hrvatov in Slavoncev glede na stopnjo monarhije, kjer lahko vidimo, da je posamezna dežela dosežene samostojnosti lahko primerjali z Avtonomno v avstrijskem delu imela deželno skupščino, okrožja in pokrajino Vojvodino oz. Kosovo, prav tako v okviru SFRJ. občine, deželnega premierja in guvernerja. Čeprav je Še posebej pa na to opozarja vir,132 da so se pooblastila zvezna oblast na Dunaju 'pokrivala' praktično vse državne in odgovornosti okrožij nenehno zmanjševale in hkrati so funkcije, pa to še ne pomeni, da ni bila deželam dana se pooblastila in odgovornosti prenašale na pokrajinske možnost lastnih posebnih pravnih aktov, ki so se lahko agencije v okviru ministrstev ogrske kraljevine. Takšno vsebinsko nanašali na posebna davčna bremena, značilna stanje z močno centralno in unitaristično oblastjo je za vsako deželo posebej. Prav zaradi visoke stopnje samostojnosti v okviru dualnosti državnega upravljanja drugič pa samo 15. Razlog je v razumevanju Primorja, ki vključuje hkrati tri kronske dežele. je prihajalo do nasprotja med deželnimi in državnimi 131 Kraljestvo Hrvatov in Slavoncev je vsebovalo tudi območje pravnimi akti. Na to dejstvo je mogoče naleteti v različnih Vojne krajine, ki danes predstavlja Slavonijo, in je bilo leta 1868 virih. pripojeno Ogrski, pred tem pa je bila Vojna krajina upravljana neposredno z Dunaja. Nekdanja Vojna krajina, danes Slavonija, je bila tako pridružena Hrvaški v skupno Kraljestvo Hrvatov in Slavoncev v okviru Ogrske (Taylor A. J. P., str. 309). 132 Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Austria‑Hungary. V omenjenem viru angleško besedilo v poglavju Kingdom of Hungary (Transleithania) v zadnjem odstavku pravi: » The powers and responsibilities of the counties were constantly decreased and were transferred to regional agencies of the kingdom's ministries. « 56 57 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Slika 4 – Podrobnejši prikaz pristojnosti upravnih enot v Glede na to, da je bila A-O monarhija del centralnih sil, A-O monarhiji to je vojaški zaveznik, ki so začele 1. svetovno vojno proti antantnim silam, pomeni to dejstvo s sklicevanjem na Deželne uprave (17 kronskih dežel) Državna uprava suverene pravice posamezne dežele ali skupino dežel C S M is o laj c Z in tudi prevzemanje odgovornosti za posledice vojne. Karlov ialn d Ž ra e is tan O v le G t e br s z o O rs ij razglas to stanje v popolnosti razgali, zato se je potrebno z t n vo a s k t a ad iš m po F ol in V va Š K k e i ba da j e t D e an r K vprašati, kako je to bilo v Kraljevini Hrvatov in Slavoncev, a r K G al v t s m j T a or e r r c t ... ... ... ... e r nj I o st r m an s e v e r s t a t s t s oš r i ac v i ko so se sklicevale na lastne državne pravice in se hkrati k k a š s o i j p n s a a ka ka ija o i t n iz v rt o o ja b otepale odgovornosti, kar se kaže v tem, da so Italijani ne v r na až e d v samo v avstrijskem delu zasedli Goriško deželo in Istrsko e an la je deželo ter deželo Trst z okolico, ampak tudi del Kranjske U dežele, medtem ko so v ogrskem delu zasedli (1) mesto p s p D k p d ro o do S z po b l ( r k D r ež o do Zg pa a upš ež e ež n s or r v d el pr Reka, (2) Zadar z okolico ter zgolj (3) nepomembna otoka l el s an m d dn m o r C n el iz lag n e n s r l k a e a č ih c – i k i j c n i a a – m s ur i n č i ds j O na s lan an G O a i z a C Lastovo in Palagružo. Če že na tem mestu špekuliramo, p k b e r k upš r t u or nt sk e e r o em a v s di bč s v o v e o iz D ) , i a ž č s ni sv r t in r d e d t i si je Srbija – zaradi enakih namenov kot Italija – prisvojila ja i r er k n b v rž r v e ne e an c e l r a ž e A ž r a š s n v a t o I ) e ( e z i i ln t a n v b v c z s – v br a n s a t Kraljevino Hrvatov in Slavoncev. Kraljestvo Hrvatov in l r e e r i r a š s n s a j o ar a n i -O t a ja n g Slavoncev tako ni bila osamosvojeno niti po načelih pravice rske narodov do samoodločbe, še manj odcepljeno, ampak monar je Ogrska po meddržavnem pravu zaradi povzročitve 1. h Lokalna uprava (postopno zmanjševanje Državna uprava ij T e r in svetovne vojne odstopila del ozemlja sosednji državi Srbiji. suverenih pravic) an P M r s p a J in laj r v a I is v nd os K is t t na an o Glede hrvaške državnosti na tem mestu samo še dejstvo, o us m F t O O d e in V r j s ij n de k t O O j r O b e r t an e N t i i r v a os aj ki izhaja iz Zbornika, da naj bi hrvaška državnost, ki ne O O bm O m b l j j a a s a a N a t t c r i b b b b m m m O m m o i i v e in o od Z i e z n n t a o o č o r n n j o o vključuje samo Hrvatov, ampak v dobršni meri tudi Srbe v o b o č o j č pr t av n a H t č e č m č j j e č j r o ob n r it tr e j j e j n o g n j v e o e aj e o e n e Slavoniji, izhajala iz tega, da je bil hrvaški ban odgovoren Hr č m n a n m o a t v z v a m a j a d e i š na iz r a k a s e e de e es lev t o d o m P ak v l a T d ev d b e i r s n š r T Hrvaškemu zboru133 (hrv. sabor). V nadaljevanju Bogataj k an em ne D em r b v n em K e em až o e S r g h o la a a e ier lj e s e m na in i i b v v o lv s b b r an o k navaja, da je štel profesor Bernatzik v svoji knjigi Die s r b v r eg n r S an i eg r o eg j ij o la n e v ij u g i u e o žj n u a o e M u D österreichischen Verfassungsgesetze v razpravi o ogrsko- ( n T T D hr o ( a h T he o i 15 n r je o ei he n v a a i s s ( o hrvatski nagodbi za dokaz, da je imela Hrvatska napram 8 k ( s i s a v š s s v e k 5 ( s o r 8 ( e o o ( 5 ( o 8 ( 11 : k ž k o o 11 D Ogrski značaj državnosti, kot posebno merodajno Ž r i o j r k o k o ) o r k r o r u ži ž o r o k ž pa j i ž o k ž r a ) j) ij ž i r o v ) i j o dejstvo,134 j ) ž ni ni ž i ) i j j ) j z a ) bo ) r 133 Dr. Lovro Bogataj: Uprava V Sloveniji od prevrata 1918 do izvršitve vidovdanske ustave. V: Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 380. 134 Prav tam. 58 59 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka ker šteje kot dokaz, da je bil hrvaški ban odgovoren pravice, da je na podlagi lastne samostojnosti vsaki deželi Hrvaškemu zboru. Bogataj zaključi misel, da če se dana možnost, da se povezuje z drugim deželami v zvezo upošteva, da je pri sestavljanju adrese gotovo vplivalo dežel. hrvatsko državno pravo, je dopusten zaključek, da se razmerje prizedinjenih pokrajin presoja po analogiji tega V okviru pravosodnega sistema je mogoče zaslediti prava.135 Slovenska državnopravna teorija je torej pred nekoliko več avtonomnosti v primeru z občo upravo, dobrimi stotimi leti prepoznavala hrvaško državnost saj kot prikazuje Slika 5, so imele avstrijske dežele 1.- skozi dunajsko ustavnopravno šolo. Če je navedeni in 2.-stopenjsko odločanje, medtem ko je bilo za vse zaključek tako nesporen, pa to pomeni, da enako velja avstrijske dežele kot najvišja sodna »instanca« skupno za prizedinjene pokrajine, pri čemer pa so bile mišljene vrhovno sodišče. V ogrskem delu A-O monarhije pa je bilo združene slovenske dežele (Kranjska, Štajerska in celotno stanje nekoliko drugačno, saj je za Kraljestvo Hrvatov in Primorje). To je bila tudi osrednja ustavnopravna doktrina Slavoncev veljalo, da je bil 1.- in 2.-stopenjsko odločanje takratnih snovalcev nove državne tvorbe ne glede na kot tudi 3., zadnja sodna instanca sedež v Zagrebu. drugačna politična mnenja njihovih takratnih sodobnikov. Slika 5 – Sodna oblast v A-O monarhiji Zanimivo pa bi bilo raziskati, koliko je od sprejetih Sodna ureditev Avstro-Ogrske monarhije in pristojnosti sodišč začasnih zakonov, naredb itd., ki so na podlagi seznama, Cislajtanija Translajtanija objavljenega v uradnem listu 24. oktobra 1921, štev. Skupno vrhovno sodišče Kraljevo vrhovno sodišče - Budimpešta Kraljevo vrhovno sodišče v Zagrebu 163/128, postalo zakonov136 z območja pristojnosti Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani, Višje deželno sodišče (17 sodišč) Okrožno sodišče 2. stopnje Okrožno sodišče Splitu in Zagrebu, saj pravi, da je bilo poleg tam navedenih Budapest Debrecen Győr Kassa Kolozsvár Szeged Pressburg 2. stopnje v Zagrebu izdanih tudi mnogo naredb z značajem zakona, ki so Deželno sodišče (17 sodišč) Marosvásárhely Nagyvárad Pécs Temesvár bile ali s kasnejšimi naredbami razveljavljene ali so pa Okrožno sodišče Okrožna sodišča 1. stopnje 1. stopnje postale obsoletne in jih torej ni bilo potrebno predložiti Okrožno sodišče Okrajna sodišča Okrajno sodišče zakonodajnemu odboru. Seznam je torej obsegal samo tiste zakone in naredbe, katerih veljavnost se je ohranila Trstenjak ugotavlja, da je vloga upravnega sodstva, da tudi po 24. oktobru 1921. ščiti v pravni državi v javnem pravu osnovane pravice in Že na tem mestu je potrebno ugotoviti, da pri sestavljanju dolžnosti državljanov in da z razveljavljenem nezakonitih Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev ni jasnost, ali so odločb v upravnih oblastvih popravlja zlorabe in s tem se določena ozemlja pripojila po načelu odstopljenega zaščiti posameznika nasproti državi ter hkrati zagotavlja ozemlja zaradi povzročitve prve svetovne vojne ali zaradi uporabo zakonov do vseh državljanov enako. Ozemlje pravice narodov do samoodločbe ali pa zaradi temeljne Slovenije je pred zedinjenjem pripadalo pod območje upravnih sodišč na Dunaju in v Budimpešti.137 Dunajsko 135 Prav tam. 137 Dragotin Trstenjak: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski 136 Prav tam. zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. 60 61 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka upravno sodišče je z razsodbo razveljavilo upravno odločbo Slika 7 pa nekdanje slovenske zgodovinske dežele in zaradi nedostatka postopka ali zaradi nezakonitosti138 današnji obseg države Slovenije. in je tako delovanje upravnega sodišča imelo torej čisto kasatoričen Slika 6 – Pripadnost dežel dunajskemu (Cislajtanija) in 139 značaj.140 Upravno sodišče v Budimpešti je bilo organizirano na podlagi taksativno naštetih primerov, budimpeštanskemu parlamentu (Translajtanija)142 a ni imelo samo kasatoričnega značaja, temveč je moglo upravne odločbe spreminjati. Tožbe so mogle vlagati vse osebe, ki so se smatrale z upravno odločbo v svojih pravicah oškodovane, poleg tega pa v varstvo pristojnosti upravnih oblastev in državnega interesa tudi veliki župan, podžupan in vodje državnih uradov v municipiju proti sklepom municipijskega ali upravnega odbora. Delovanje upravnega sodišča naj bi torej popravljalo tudi eventualne zlorabe samouprave nasproti državni interesom.141 Očitno je, da je upravno sodišče odločalo precej v nekem vnaprej nedorečenem razponu in je državnim interesom dalo večji poudarek kot interesom samoupravnih skupnosti. Najvišja stopnja pravosodne veje oblasti pa ni dajala možnosti avtonomnega gospodarskega razvoja, saj je bil razvoj posameznih okrožij v okviru Ogrske v izključni domeni ekonomskega centra, to je Budimpešte. Slika 6 prikazuje pripadnost avstrijskemu in ogrskemu delu skupne monarhije tudi v obliki zemljevida, Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana 1939, str. 124. 138 Dragotin Trstenjak: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana 1939, str. 125. 139 Kasacija [nlat. c assatio iz cassare ovreči, razveljaviti] razveljavitev listin, sodbe, odredb ipd. po višjih organih, ker so podrejeni kršili zakone ali predpise. Verbinc: Slovar tujk, 1997. 142 Prirejeno po viru https://upload.wikimedia.org/wikipedia/ 140 Prav tam. commons/6/64/Austro‑Hungary_1914.jpg. Na tem naslovu je mogoče 141 Prav tam. najti zemljevid, kjer se še vedno mešata pojma Primorje in Primorska. 62 63 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Slika 7 – Nekdanje zgodovinske slovenske dežele in ni bi bilo mogoče vzpostaviti takšne delne davčne današnji obseg Slovenije143 samostojnosti. Če bi do takšne reforme prišlo, bi se s tem doseglo zmanjšanje nesorazmerno velike moči določenih okrožij velikih mest na eni strani in preostalega podeželja na drugi strani s primerjalno enotnim upravnim centrom Budimpešto, a to so bolj ali manj teoretična razpravljanja o možnih razvojnih trendih upravnega sistema Ogrske. Praksa pa je bila obratna, da so posamezni oddelki znotraj ministrstev pridobivali čedalje več centralistične moči, medtem ko so okrožja postala bolj ali manj upravne enote z enotnim iz centra vodenim načinom upravljanja in kadrovanja. Seveda pa te ugotovitve veljajo tudi za Primorje, vključno z Istrsko deželo. Za konec lahko rečemo, da primerjava po načelu uti possidetis, kjer upoštevamo stopnjo samostojnosti zakonodajne in sodne oblasti ter katastra, pokaže, da so imele avstrijske dežele mnogo več zakonodajne samostojnosti in nekoliko manj samostojnosti sodne oblasti, primerjalno z ogrskimi deželami, pri čemer pa je velikega pomena tudi samostojnost izdajati posebne zakonske in podzakonske akte, s katerimi se predvsem skozi davčno zakonodajo uveljavlja gospodarska samostojnost. Prav delna davčna samostojnost je bila značilnost upravnega dvojnega avstrijskega sistema. V ogrskem delu pa zaradi enojnega upravnega sistema 143 Prirejeno po viru http://www.grboslovje.si/dezele.php. 64 65 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Karlov razglas144 Kako to, ko pa poglavje o Upravni ureditvi Avstro-Ogrske monarhije govori ravno nasprotno? Uveden je bil dualni sistem upravljanja države. Res pa je, da so se velikokrat prikrivale pristojnosti deželnih in zveznih ustanov. O tem V izdihljajih prve svetovne vojne je potekala razprava govorijo različni viri in na to opozarja posredno avtor sam. centralne vlade na Dunaju, katere rezultat je njen Dejstvo pa je tudi bilo, da je večkulturna A-O monarhija razglas, ki mu poenostavljeno pravimo Karlov razglas. Na imela velike težave pri doseganju kompromisov. Ali ni območju A-O monarhije je imel določeno težo, četudi nasprotje med težnjami po centralizmu (unitarni državi) in so bila poznejša mnenja večinoma odklonilna. Vseeno je federalizmu (na avtonomnosti območij temelječa država) namen tega poglavja orisati ozadje, mnenja in stališča o dnevni pojav kjerkoli in kadarkoli v razvitih demokratičnih samem razglasu kot okoliščinah, kjer se tega dejanja niso družbah? Prav nasprotno pa je značilnost diktatorskih prav zavedali, zato so bile odločitve zastavljene v napačno (unitarnih) družbenih sistemov, da ne poznajo teh naravnih smer in so tako pozneje pripeljale slovenski prostor v nasprotij. V takšnih primerih gre bolj kot ne za ustvarjanje znano kolesje zgodovine. umetnih (nenaravnih) družbenih stanj, ki so bolj posledica V uvod tega poglavja je zanimiv komentar145 angleškega razmišljanj posameznikov (ozkih skupin posameznikov) zgodovinarja Taylorja glede Karlovega razglasa, da »se kakor za naravni tok širših družbenih sprememb. je dinastija po sedemdesetih letih razpravljanja pognala Prav na podlagi Karlovega razglasa so se nemške dežele v federalizem: Avstrija naj bi postala zvezna država z Avstrije združile v 1. zvezno republiko Avstrijo, katere narodnimi vladami, ki bi sodelovale s cesarsko vlado in jo upravna, torej deželna osnova, je še vedno enaka. Z s tem priznavale. Pač značilno, da je imel ta posmrtni načrt današnjega vidika ni ključno vprašanje, koliko pravic je bilo določilo, ki mu je jemalo vrednost: 'Preosnova (v zvezne prenesenih na zvezo, ker mora biti to vprašanje razčiščeno države) nikakor ne zadeva celotnosti dežel, ki pripadajo ob vstopu v zvezo, ampak kako so delovali usklajevalni sveti ogrski kroni'. Celo v teh zadnjih vzdihljajih so se mehanizmi različnih interesov. Pri izstopu pa je bistven Habsburžani uklonili madžarskim grožnjam« (podčrtal D. obseg neposredno vrnjenih pravic, kajti preostanek N.). nevrnjenih (npr. skupna vlaganja v infrastrukturo, Zgodovinar zelo nekritično podaja ugotovitev, da naj skupne terjatve do tretjih držav ipd.) pomeni iskanje bi se nevidna roka dinastije kar naenkrat rokovala s kompromisov v okviru nasledstvenih pogajanj. Hkrati federalistično miselnostjo in ji hkrati skočila v objem. pa se je potrebno zavedati obstoja obveznosti do tretjih 144 V literaturi se pojavlja tudi kot Karlov manifest. Kjer se držav. Če smemo meniti, da so bile deželam vrnjene vse »manifest« pojavlja znotraj navajanega besedila, se zaradi ohranjanja pravice, kajti smemo hkrati pričakovati, da bi naj bila na izvirnosti besedila ne prevaja. Drugače pa se uporablja slovenski novih ustavnih temeljih ustanovljena nekakšna post A-O prevod. monarhija oziroma nova A-O monarhija, to hkrati pomeni, 145 Alan J. P. Taylor: Habsburška monarhija 1809–1918. da za razvezo ni bilo potrebno izvajati posebnih pogajanj, Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro‑Ogrske, Ljubljana 1956, saj so se s prenosom suverenih pravic in obveznosti na str. 284–285. 66 67 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka dežele izničila razmerja med centrom in enotami. Takšen ampak tudi »poigravanje« in sprejemanje deklarativnih samostojen pristop v razumevanju mednarodnopravnih zunanjepolitičnih sklepov.146 odnosov pa mednarodnemu okolju hkrati prinaša dokazovanje vsake dežele zase tako glede upravičenih Tako so se ukvarjali ne le z vprašanjem okupacije pravic kot tudi sprejetja obveznosti. Bosne in Hercegovine in njene poznejše priključitve A-O monarhiji, ampak tudi kako s priključitvijo Srbije Mirnodobno je upravni proces vseskozi deloval kot namesto A-O dualistične monarhije ustvariti trializem. Če preoblikovanje oziroma nenehno spreminjanje upravnega se osredotočimo zgolj na narodnostno plat, so se tako sistema ločeno za avstrijski in ogrski del. Proces, ki bolj kot z narodnostnim vprašanjem formalističnega in je potekal do konca 1. svetovne vojne, ni vseboval deklarativnega ustvarjanja skupnega imenovalca vseh pomembnih potreb, da bi prišlo do predlogov sprememb, Slovencev, ki so bili takrat 'razbiti' v več dežel, ukvarjali z s katerimi bi medsebojno harmonizirali oba dela, razen v mislijo, da bo rešitev jugoslovanskega vprašanja razrešila nekaj medsebojnih razmerjih (npr. carinska unija). Seveda tudi slovensko vprašanje. pa je bilo velik odmik od teh načelnih stališč vprašanje Dalmacije. Več o tem v Dodatku A ali B. Vseeno pa glede temeljnih vprašanj notranje ureditve kot zunanje slovenske interesne politike ni bilo izoblikovano Skupna politika je bila vedno rezultat kompromisov, kot in večinsko utrjeno mnenje. V nadaljevanju bo nekaj besed bi lahko razumeli delovanje EU z močnima medsebojnima namenjenih prav temu, da na primerih pokaže zmedenost sosedoma Nemčijo in Francijo, kjer je bila svoj čas precej pri takratnih politikih. v ospredju kmetijska politika, ko je Francija tudi izsiljevala Nemčijo za kmetijske kvote; ali pa pogajanja o izstopu Dr. Šusteršič je leta 1909 na predlog dr. Kreka v deželnem Velike Britanije iz EU, ko je Velika Britanija menila, da ima zboru pozdravljal priključitev Bosne in Hercegovine z EU več točk razlikovanja kakor skupnih točk primerjalno kot »prvi korak k združenju vseh južnih Slovanov naše s preostalo mednarodno sfero. monarhije v državnopravno samostojen organizem pod žezlom habsburške monarhije«.147 Tudi Krek se je Četudi v slovenski deželni politiki ni bilo prisotno, kar navduševal nad hrvatskim državnim pravom in poudarjal, pretežno velja tudi za druge dežele v avstrijskem delu A-O da so »Slovenci in Hrvatje en narod ter [da so tako] razširili monarhije, da bi samostojno razpravljali ali sprejemali svoje prosvetno in socialno delovanje med Hrvate«.148 kakršnekoli sklepe o skupnih zadevah, npr. zunanji Morda je bila v dobršni meri prisotna prav njegova osnovna politiki, so imeli v demokratičnem smislu vseeno možnost katoliška 'samocenzura' zaradi podrejenosti slovenske javno izražati svoja stališča. Zato niso bila edini teoretični 146 Glej Silvo Kranjec: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski problem v ospredju samo vprašanja zasnove notranje zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. upravne ureditve A-O monarhije, ki je zaposlovala Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, slovenske politike iz vrst vseh strank v slovenskih Ljubljana 1939, str. 36–37. deželah ne glede na to, ali so bila tudi dejansko v večini 147 Prav tam. ali v manjšini oziroma različno narodnostno obarvana, 148 Prav tam. 68 69 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka katoliške cerkve s škofom na čelu zagrebškemu kardinalu. preoblikovanja monarhije v zvezno državo pred prvo Tudi 'svobodomiselni' (v enojni narekovaj postavil D. N.) svetovno vojno, kot je oktobra 1918 predlagal zadnji Fran Podgornik je 'dokazoval' (v enojni narekovaj postavil prestolonaslednik A-O monarhije. Seveda je bilo ves D. N.) v svojem Slovanskem svetu, da obsega hrvatsko čas odprto vprašanje zedinjene Slovenije, vendar razen državno pravo tudi Slovence, in želel, da bi se zedinili na načelnosti ni bilo pomembnejših konkretnih predlogov. ta program vsi južni Slovani monarhije.149 Če bi bili, bi se pisci tega vprašanja najbrž nedvomno dotaknili v obeh zbornikih. Bolj kot s vprašanji lastnega poenotenja v združevalnem procesu, pomembnimi za Slovence, se je npr. tudi Ni se čuditi, če je potem Silvo Kranjec priznal, da je bil goriški socialni demokrat dr. Henrik Tuma ukvarjal z prevrat s tem, ko je hrvatski sabor v Zagrebu preklical jugoslovanskim vprašanjem, v katerem je videl glavni vse državnopravne zveze z Ogrsko in Avstrijo ter priznal pogoj v gospodarskem obvladovanju Jadrana, zlasti vrhovno oblast Narodnega vjeća in je isti dan Ljubljana Trsta, katerega jedro morajo tvoriti Slovenci in Hrvatje. slavila svoj praznik svobode z veliko manifestacijo na »Slovenske pokrajine, hrvatsko Primorje in Dalmacija, Kongresnem trgu, kjer so slovenski voditelji z balkona združene v trgovini in na morju, morejo tudi same ustaviti Deželnega dvorca pozdravljali Jugoslavijo, na zunaj se germanskemu in italijanskemu prodiranju«.150 Že res, da izvršen, toda ker nas je prehitel, na nadaljnje praktično se dr. Tuma osredotoča zgolj na gospodarsko področje, delo nismo bili skoraj nič pripravljeni.151 pa vendar je brez pravega odgovora na vprašanje slovenske in hrvaške državnosti nesmiselno razpravljati Da je slovenske politike čas prehitel in jih pričakal o zgolj gospodarskih vprašanjih. Nikakor ni brez pomena nepripravljene v dobršni meri, odsevata misli Silva Kranjca kritika takšnega razmišljanja, da zgolj samo gospodarska v njegovem eseju Slovenci na poti v Jugoslavijo. Prva, vprašanja vedno prinašajo s seboj grožnjo, da bosta sama po sebi umevna je bila upravna avtonomija Slovenije naroda »trčila ob čeri« zaradi manka pravic do lastnega v okviru nove države,152 čeprav ni nikjer jasnih ločnic med suverenega odločanja, na primer sklepanja mednarodnih pojmi slovenski in hrvaški narod, isto pleme, podrejenost pogodb z značilnostjo gospodarskega sodelovanja. Avstriji, monarhu itd. Morda je Majniška deklaracija iz leta 1917 pokazala smernice, vendar kaj ko se te niso dogajale Ob desetletnici in dvajsetletnici obstoja Države Srbov, na operativnem nivoju z iskanjem poti pri uresničevanju Hrvatov in Slovencev izideta zbornika o kulturnem, njenih ciljev. zgodovinskem in upravnopolitičnem orisu dotedanje Slovenije s prehodom v novo državno tvorbo. Smiselno Druga misel, ki kaže na neustreznost in nedodelanost je izpostaviti zaključke, da zbornika, nanašata pa se pristopa, pa je, da so s tem, ko se jim je zdelo, da če vzamejo primerjalno na Karlov razglas, nista niti namigovala – kaj 151 Silvo Kranjec: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski šele kaj več – na nobeno podobno zasnovano ureditev zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, 149 Prav tam. Ljubljana 1939, str. 60. 150 Prav tam. 152 Prav tam. 70 71 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka za osnovo novega državnega aparata prejšnjo državno države niso dobile enotne pojavne oblike na deklarativni upravo in kot nepotrebno ukinejo deželno avtonomno ravni in zato je bilo vse skupaj videti daleč stran od prave upravo in jim pridružijo še samoupravna središča izven politične odgovornosti nosilcev oblasti. Kranjske (Gradec, Celovec),153 ker niso bila v območju Narodne vlade, da je slednja sama sebe pojmovala za Zgrešenosti v zasnovah ustavne ureditve gre pripisovati kompetentno in odgovorno. Zato je razpustila tudi tudi neugovarjanje namenom srbske vlade, ki je v kranjski deželni odbor in uvedla v vsem enotno državno pogajanjih preprečila namero Francije, da bi priznala upravo, s čimer je nehote koristila bodočim centralističnim 'Jugoslavijo' na območju Avstro-Ogrske, z izjavo, da poljski težnjam. in češkoslovaški narod nimata svoje države in da bo Srbija 154 Prav ukinitev in ne reformiranje je bil kamen spotike, ker se ni bilo več kontinuitete najvišjega nosilca osvobodila Jugoslovane,156 tako kot bo Italija osvobodila oblasti v Kranjski deželi in širše. avstrijske Italijane.157 Jugoslovanski odbor je pred tem obupal nad srbsko vlado in poskušal zlobirati priznanje Kranjec omenja cesarsko-kraljevo namestništvo v Gradcu, države Jugoslovanov, živečih na območju Avstro-Ogrske. vendar nepojasnjeno ne navaja tudi Trsta, čeprav je bil Dejstvo kot dokaz je kratkotrajen obstoj Države Slovencev, še ob desetletnici države Kraljevine Srbov, Hrvatov in Hrvatov in Srbov. Hkrati pa so temu nasprotovali srbski Slovencev govor o deklarativni oblasti nad upravnim razlogi še izpred vojnih časov zaradi nedorečenega središčem Trst, ne pa tudi o dejanski oblasti, ker je bilo mednarodnega položaja Bosne in Hercegovine (okupacija območje pod italijansko okupacijo in pozneje priključeno in nato priključitev). Italiji. S temi mislimi se tudi izkazuje očitek o prevratniškem 156 Srbski politik N. Pašić je izjavljal agenciji Reuter in listom ravnanju, ker so si politiki 'dovolili' prevzeti državne »Daily Chronicle«, Times«, »Morning-Post« septembra in oktobra posle, ne da bi najprej pripravili statut, ustavo ipd. Tudi v 1918 ter prepričeval W. Steeda, da ko bo Srbija osvobodila Slovence in Hrvate, bodo v okviru pravice do samoodločbe »lahko počeli, kar nadaljevanju je še bolj konkreten, ko navaja, da je Narodna bodo hoteli, s pogojem, da ohranijo njene pravice«. (podrobneje vlada ob prevratu ukinila prejšnjo deželno samoupravo glej Momčilo Zečević, Na zgodovinski prelomnici, Maribor: Založba in prevzela njene posle, ker je na podlagi sprejete Krfske obzorja Maribor, 1986, str. 165). Tako se je takrat iz srbskih krogov deklaracije iz točke 14. razumela, da je bo skupna (opomba širila ideja o pravici do samoodločbe in osvoboditve, čeprav slovenske D. N.) ustava dala narodu »možnost, da razvije svoje dežele niso bile niti brez državotvornega prava niti ni mogoče trditi, da je bila Slovenija okupirana. Zagotovo je imela Srbija, kar se je pozneje energije v samoupravnih enotah, označenih po prirodnih, izkazalo za zelo točno, namen pripojiti slovenske dežele in ustvariti socialnih in gospodarskih razmerah155. Razprave o ureditvi takšno državno strukturo, kjer ne bodo prizadeti njeni deli ali, da bi se zahtevali popravki državnega ustroja v delih predvojne Srbije. To 153 Prav tam. pa je bilo mogoče samo tako, da so se ukinjali elementi državnosti v 154 Prav tam. slovenskih deželah. 155 Silvo Kranjec: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski 157 Silvo Kranjec: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana 1939, str. 78. Ljubljana 1939, str. 62. 72 73 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka V tej preprosti misli o neobstoju poljske in češke tvorbe pripravil besedilo 15. oktobra, Ministrski svet ga sprejel v in osvoboditvi Balkana se skriva ves čar zablod, ko naj bi noči na 16. oktober, nakar ga je cesar potrdil še isti dan. kot narod izgubili svojo državnost. To bi moral biti jasen Uradno je stopil v veljavo naslednji dan«.159 Ker je bil Karlov pokazatelj, da bo nekaj zagotovo šlo narobe, ko Srbija razglas zadnji, ki je opredeljeval bodočnost A-O monarhije izpostavlja takšna ekstremistično stališča. Zanimivo je, in njenih avstrijskih dežel,160,161 ga je potrebno v tem oziru da je srbska vojska na dan podpisa premirja 3. novembra pripoznati ne kot brez učinkov v mednarodnem okolju, 1918 prikorakala v Beograd z juga države. Ker pa je bila ampak da je Karel deželam podelil v polnem pomenu članica antantnih sil, je imela s tem dokaj proste roke pri vse suverene pravice in hkrati tudi obveznosti, katere je podajanju stališč v mednarodno okolje. kot vladar in predstavnik A-O monarhije imel v okviru mednarodnega prava. Dežele so s tem pravnim aktom V zvezi s Karlovim razglasom je bralca smiselno seznaniti postale suvereni subjekti mednarodnega prava s polnimi tudi z dogodki, ki so pripeljali do njegove javne objave, pravicami in obveznostmi, kot jih imajo državne tvorbe ne pa tudi do njegove uveljavitve. Karlov razglas158 je ne glede na državno ureditev (parlamentarna demokracija izdal zadnji zakoniti avstrijski cesar Karel I. Habsburško-z izvoljenim predsednikom ali kraljestvo z dinastičnim Lotarinški, ki je bil hkrati tudi ogrski kralj Karel IV. skupne načinom vladanja). Avstro-Ogrske države. Z razglasom je posameznim avstrijskim deželam v okviru A-O monarhije podelil V zgodovinskih virih se državotvornemu pomenu suvereno pravico oblikovati zvezo dežel ali pa razglasiti Karlovega razglasa najbolj približa Dolinar z zapisano svojo mednarodno samostojnost. Da je imel po različnih trditvijo, da načrt ne zadeva integritete dežel ogrske navedbah (tudi spodaj) razglas mednarodno veljavnost, je krone, zagotavlja pa »vsaki nacionalni državi v Avstriji moral biti izpolnjen pogoj, da je imel cesar Karl najvišjo njeno samostojnost«.162 Če bi mi sprejeli takšno pot in bi oblast v državi, kar izhaja iz dejstva, da je lahko dajal veto na se odrekli jugoslovanstvu, namesto da smo takšno pot sprejete zakone parlamenta oziroma je lahko samostojno zavrnili v odgovoru 19. oktobra preko Narodnega vjeća sklepal meddržavne pravne posle, ne da bi moral Slovencev, Hrvatov in Srbov,163 bi samostojno pot zase iskati soglasje dunajskega oziroma budimpeštanskega 159 Andrej Lenarčič: Zapravljena nebesa pod Triglavom. parlamenta. Bil je torej suvereni vladar. Te pravice se je Ljubljana: samozaložba, 2013, str. 77. v zadnjih dvajsetih letih obstoja A-O monarhije večkrat 160 Gre za naslednje upravne dežele, kjer je prebivalo tudi posluževal, saj je imel avstrijski del precejšnje težave slovensko prebivalstvo: Koroška, Štajerska, Krajnska, Goriška, Tržaška učinkovito izvajati oblast, zato je moral monarh poseči, da in Istrska. Namenoma se navaja Istrska dežela, da se poimenovanje upravne dežele loči od zemljepisnega pojma polotoka Istra. ni nastala pat pozicija. 161 V nadaljevanju se tematika loteva predvsem dežel, kjer je bilo zastopano tudi slovensko prebivalstvo. Drugače pa so avstrijske Tudi drugače je potrebno Karlov razglas šteti za zakonit z dežele obsegala območja današnje Avstrije, Češke, Slovaške, hrvaške ustreznim zakonodajnim postopkom, saj je »Kronski svet Dalmacije in del Poljske, Romunije in Ukrajine ter Črne gore. 162 Dolinar, France: Odsotnost slovenske državne misli v 158 Karlov razglas, transkripcija (vir: https://www.bl.uk/collection‑ prevratu 1918. Založba Sij Buenos Aires, 1971, str. 24. items/to‑faithful‑austrian‑people‑emperor‑karl). 163 Prav tam. 74 75 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka seveda izposlovali. Ostalo bi odprto vprašanje območij je Slovencem priznal pravico do zasedbe dežel in do glede na Londonsko pogodbo iz leta 1915 in iz nje združevanja v samostojno državo na ozemljih, kjer izhajajoče vprašanje celotnega Primorja. V slovenskem Slovenci večinsko bivajo. Karlov razglas je 16. oktobra interesu bi bilo, da Slovenija ne nosi vse teže odgovornosti 1918 Slovencem de facto priznal samostojnost in prve svetovne vojne. Hkrati pa seveda v širšem pomenu, pravico, da se slovenski deli dežel združijo v enotno upoštevajoč Londonsko pogodbo na eni strani in državo.166 V nadaljevanju se tako navaja, da Hrvaška in slovenske interese na drugi strani, ne odpira vprašanja Slavonija po razpadu A-O monarhije nista imeli statusa Tirolske in Dalmacije, zato z zavrnitvijo Karlovega razglasa pravnega subjekta, saj sta bili le del celovite Ogrske. Šele tudi nismo v ničemer zmanjšali nevarnosti – kot se je po nastanku Madžarske države bi se lahko pogajali o pozneje izkazalo –, da se bodo uresničili nam tuji interesi bodočem statusu Hrvaške in Slavonije167. Ker je Slovenija z določbami Londonske pogodbe. pripadala avstrijskemu delu A-O monarhije, je zaradi tega po njihovem mnenju brezpogojno upravičena do celotne O pomenu Karlovega razglasa je smiselno podati še nekaj Istrske dežele. V polnosti je lahko uveljavljala združitveni obrobnih informacij, ki se posredno navezujejo prav nanj. slovenski proces skladno s Karlovim razglasom, vključujoč S tem ni mišljeno zmanjšanje njegovega pomena, ampak pri tem tudi celotno Istrsko deželo. V teh krogih gredo še ga želimo z drugega zornega kota dodatno osvetliti. V korak dlje, ko trdijo, da so se združene slovenske dežele zakonodajnem smislu, kar je zelo pomembno, je bila pravna 1. decembra 1918 združile s Kraljestvom Srbije. Ni pa jim ureditev A-O monarhije takšna, da so nekatere dežele uspelo podati razlogov, po katerih bi naj bila upravičenka pripadale in bile neposredno podrejene dunajskemu, do Istrske dežele v sklopu združitvenega procesa najprej nekatere dežele pa budimpeštanskemu parlamentu. v okviru Slovenije samo današnja Slovenija, ne pa tudi Dunajskemu parlamentu so pripadale slovenske dežele: Dalmacija, ki je tudi de facto pripadala avstrijskemu Kranjska, Primorje, Koroška In Štajerska,164,165 pri čemer so delu in kjer je bilo večinsko prebivalstvo hrvaško-upoštevane samo dežele s slovenskim prebivalstvom. srbskega porekla, ne pa tudi de iure.168 Kot bomo videli V določenih zgodovinskopravnih krogih se izpostavljajo v nadaljevanju, je dalmatinska oblast imela popolnoma mnenja, ki imajo mnogo odprtih dilem, ko pravijo, da je drugačne načrte od slovenskih. Nekakšen dvojni status Karlov razglas mednarodnopravno zavezujoč dokument, Dalmacije, de facto pod Avstrijo in de iure pod Ogrsko, ki je bil sprejet še pred razpadom Avstro-Ogrske in bi lahko primerjali s tremi deželami – Primorjem, Goriško-Gradiščansko, Istro in Trstom –, katerih pravni status kot 164 Lenarčič navaja: »Slovenci so osnovali Narodno vlado v posameznic ni popolnoma primerljiv z drugimi deželami Ljubljani za Kranjsko, celotno Primorsko (tudi Trst in Istro z otoki!), avstrijskega dela A-O monarhije. V združitvenem procesu slovenski del Koroške in slovenski del Štajerske« (Andrej Lenarčič, s Kraljestvom Srbije pa je potrebno opozoriti še na eno Zapravljena nebesa pod Triglavom, str. 78). dejstvo. S sprejetjem teze, da so se slovenske dežele 165 V širšem smislu balkanskega prostora je pod dunajsko oblast spadala tudi Dalmacija (glej Slika 6) zato se je Karlov razglas 166 Vir: http://.www.zgodovina.eu/ nanašal tudi nanjo. Pa vendar je potrebno pri tej trditvi biti previden na 167 Prav tam. kar opozarja Bernatzik. Več o tem v prilogi C ali D. 168 Glej Dodatek C ali D. 76 77 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka pridružile Kraljestvu Srbije v okviru Združene Slovenije, 1918 do združitve 1. decembra istega leta, saj bi lahko potrdimo obstoj nekakšne narodne zvezne vlade, vsaj na načelni ravni sprejeli zavezo o spoštovanju ustanovljene 31. oktobra 1918, vendar pa tisti trenutek mednarodnih dogovorov. Četudi bi bila takšna zaveza deželne meje postanejo notranje meje v okviru združene sprejeta vsaj na načelni ravni, pa je veliko pomembnejše Slovenije. Te meje torej niso več predmet mednarodnega nasprotno dejstvo, da je bilo do podpisa premirja Kraljestvo prava po 2. členu Konvencije iz Montevidea.169 Če so se Srbije v vojni z A-O monarhijo, zato že na načelni ravni slovenske dežele pridružile kraljestvu Srbije vsaka zase ni smiselno pričakovati prevzemanja odgovornosti do samostojno, pa ne moremo dokazati, da je bila takšna mednarodnih dogovorov. Obstaja mnogo dokazov, po pridružitev legitimna, ker pridružitveni predstavniki niso katerih je Kraljestvo Srbije v okviru Države Srbov, Hrvatov zastopali vsake dežele posebej, ampak so nastopali kot in Slovencev pozneje zavračalo vsakršno odgovornost za skupno pridružitveno telo. Četudi pristanemo na tezo, da obveznosti pridruženih dežel in še posebej za finančne so predstavniki izražali voljo pridružitve za vsako deželo obveznosti prejšnje skupne države A-O monarhije, iz posebej, četudi so pridružitev izjavljali s skupno izjavo, katere so izšle slovenske dežele.170 pa takšna teza postavi pod vprašaj obstoj 'zvezne vlade v Ljubljani', ustanovljene 31. oktobra 1918. V zgodovinskih virih se pojavlja pojem narodni svet, katerega vlogo je potrebno osvetliti, da se že na tem Takšna enostranska interpretacija, ki po nepotrebnem mestu, ko je govor o pomenu Karlovega razglasa, zmanjšuje obseg enakih pravic druge dežele kot izognemo morebitnim napačnim predstavam o upravičenke do poljubne združitve, ne koristi Sloveniji in njegovem vsesplošnem upravnem pomenu. Narodni njenim upravičenim prizadevanjem za pravično mejo. Prav svet ni bil predstavniško oblastno telo in je bil zgolj tako ne moremo spregledati dejstva, da je bila Hrvaška in političnostrankarsko telo, zato je v svojem razglasu Slavonija pogajalski izplen Trianonske pogodbe v okviru utemeljeval zahtevo, da se v sklopu zedinjene Slovenije novonastalega Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. upošteva tudi polotok Istra z otoki in da se je z vidika Hkrati pa je v to novonastalo državno tvorbo Dalmacija zunanje pravičnosti ali praeter legem lahko razumelo, da prispevala enako mero suverenih pravic kot slovenske je bilo udejanjeno načelo samoodločbe narodov, ki je bilo dežele ne glede na svoj dvojni status. podano z razglasom. Ker pa razglas izrecno izpostavlja posebno vlogo Trsta in njemu podeljuje posebni Hkrati pa omenjenim zgodovinskopravnim krogom status,171 postane zahteva pravno utemeljena znotraj v združitvenem procesu s Kraljestvom Srbije ne uspe prava oziroma infra legem tisti trenutek, ko narodni svet najti dokazov, po katerih so slovenske dežele dejansko seznani dunajsko centralno vlado z namero, da prevzame postale naslednice podpisanih mednarodnih pravnih aktov prejšnje države. Pri tem ni toliko pomembno kratko 170 Glej Čulinović (1963). časovno obdobje od konca A-O monarhije 3. novembra 171 Razglas pravi v zadnjem stavku 4. odstavka: »The city of Trieste together with its territories shall, in accordance with the wishes 169 Člen 2 omenjene konvencije pravi: »The federal state shall of its people, be accorded a special status.« in v slovenskem prevodu constitute a solo person in the eyes of international law.« V prevodu: »Mesto Trst skupaj s svojimi ozemlji dobi v skladu z željami prebivalcev »Zvezna država je očeh mednarodnega prava samostojna oseba.« poseben status.« 78 79 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka nadzor tudi nad tržaškim območjem, kar pomeni, da je je dotakratne suverene pravice predal nazaj deželam, pa prišlo do odstopitve ozemlja (angl. cided, lat. cesio). Če cesar tako tudi ni imel vloge v mednarodnem okolju, saj je bila pripojitev Trsta po razglasu volja ljudstva, katerega bi takšnemu predlogu morale slediti posledice šele po novemu statusu Dunaj ni oporekal, pomeni, da bila tudi potrditvi drugih suverenih držav v času preoblikovanja pridružitev polotoka Istra z otoki popolnoma legitimno Avstrije. Res je, da Karlov manifest ni zadovoljil nikogar dejanje; še vedno se vse dogaja v okviru avstrijskega dela v notranji politiki Avstro--Ogrske,174 pa vendar je bila A-O monarhije. Pri poskusu interpretacije, da je razglas kmalu po njegovi javni objavi oblikovana prva avstrijska dajal pravico združevanja samo Slovencem v slovenskih republika. Zato je pravico do lastne državnosti precej deželah, se je potrebno določneje opredeliti, zakaj naj neprimerno interpretirati zgolj v slogu, da je v njem Karel bi bilo tako. Ali pa se je razglas nanašal na takratne zadnjič poizkušal rešiti habsburško cesarstvo: »Po volji prebivalce posameznih dežel? V tem pogledu je namreč svojih narodov naj Avstrija postane zvezna država, ki v potrebno upoštevati, da so bile dežele, kjer je prebival njej vsak narod na ozemlju, ki ga naseljuje, tvori lastno slovenski človek, poseljene tudi z nemškimi, madžarskimi državnost (staatliches Gemeinwesen).«175 S tem stavkom ali italijanskimi narodnostnimi pripadniki. Izpostavlja se namreč ni dorečeno vprašanje, kolikšen je minimalen torej vprašanje prava praeter legem v odnosu do infra naselitveni obseg, ki pogojuje lastno državnost. Zakaj legem. – Državljanske pravice večine z močnim narodnim razglasu v zgodovinskih krogih ne dajejo bistvenega ozadjem proti narodnim pravicam manjšine v nasprotnem pomena, čeprav je bil to zadnji pravni akt na zvezni ravni, mnenju. na podlagi katerega se je sprožil proces oblikovanja novih držav? Na to vprašanje je potrebno iskati razloge V splošnem, kot je že bilo poudarjeno, zgodovinopisje v okoljih, kjer so se oblikovale nove države. Vprašljivo je ne daje pravega pomena Karlovemu razglasu z redkimi ugovarjanje vpletenih strani, kot so Češka, Poljska in tudi izjemami, med katerimi je potrebno izpostaviti Jeriča, ki Slovenija,176 ker je razglas urejal notranja pravna razmerja pravi, da so dnevniki objavili 18. oktobra 1918 manifest avstrijskega dela A-O monarhije in so v omenjenih okoljih z razlago, da naj bi se avstrijska monarhija preosnovala smeli povsem suvereno predlagati drugačne predloge. brez Poljakov in Madžarov v zvezno državo 4 narodnih držav, in sicer češkoslovaške, rusinske, nemško-avstrijske in ilirske, seveda brez dežel ogrske krone in brez Trsta, ki 174 Krizman, Bogdan: Raspad Austro‑Ugarske i stvaranje bi naj imel posebno stališče.172,173 Če pogledamo razglas jugoslavenske države. Zagreb 1977, str. 58. zgolj z vidika predlagatelja, to je cesarja, ki pa ni imel več 175 F. Dolinar, Odsotnost slovenske državne misli v prevratu nobene zakonodajne teže v pomenu znotraj Avstrije, ker 1918, Založba Sij, Buenos Aires, 1971, str. 25. 176 F. Dolinar, Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918, Založba Sij, Buenos Aires, 1971, str. 26). Potemtakem sta bila 172 Dr. Jos. Jerič: Narodni svet. V: Zbornik razprav iz kulturne, kulturnika Ivan Cankar in Ivan Prijatelj velika nasprotnika ideji izrazite gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova unitaristične jugoslovanske misli, ker sta namesto jezikovne in kulturne družba, Ljubljana 1928, str. 151. spojitve s Hrvati in Srbi branila individualnost slovenske kulture (glej F. 173 Izraz »nemško-avstrijske se nanaša na nemško govoreče Dolinar, Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918, Založba državljane avstrijskega dela A-O monarhije. Sij, Buenos Aires, 1971, str. 11). 80 81 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Na Slovenskem je Narodno veče na cesarjev razglas Kaj poreči za konec o vlogi Karlovega razglasa s perspektive odgovorilo 19. oktobra in ga odbilo,177 saj se je čutilo kot razvoja slovenske državne misli, glede na to da je bil edini predstavnik, ki lahko zastopa državotvorne interese deležen malo ali skoraj nič poudarka? Potrebno je deliti slovenskega naroda. Da je bilo takšno stališče slovenskih mnenje z Dolinarjem, da se je zgodovinopisje dolgo časa predstavnikov izrazito skrajno, govori dejstvo, da so lahko naslanjalo na marksistične pisce, ki pa zaradi revne vloge bile po statutu članice samo stranke, ki so zastopale socialdemokracije v njih pomen dogodkov malotijo.181 edinost Slovencev, Hrvatov in Srbov (»jedinstva«, op. D. N.) v eni krvi, jeziku, duši in srca.178 Potemtakem sta bila kulturnika Ivan Cankar in Ivan Prijatelj velika nasprotnika ideji izrazite unitaristične jugoslovanske misli, ker sta namesto jezikovne in kulturne spojitve s Hrvati in Srbi branila individualnost slovenske kulture.179 V tem pomenu je njuno nasprotovanje razglasu nerazumljivo dejanje. Še bolj vprašljivo pa je toleriranje Wilsonovega vmešavanja v notranje upravne zadeve, četudi je bil vzrok začetka svetovne vojne v A-O monarhiji kot povzročitelju. Konec vojne se ni končal s porazom, ampak s premirjem. To pa bi moralo pomeniti nevmešavanje. Ker pa je Wilson odklonil ponudbo, izraženo v Karlovem manifestu, z nasprotnim razidom habsburške države kot pogojem za premirje,180 je s tem posredno storil prav to. Posegel je v notranja razmerja druge države. S tem so bila odprta vrata za različne pravičniške scenarije, katerih visoko ceno smo plačali. Današnje upravičevanje njegovega večinskega takratnega zanikanja podaja zgolj dejansko »realpolitično« pojasnjevanje zgodovine, ne poda pa hkratnega jasnega odgovora na vprašanje, na kakšnih temeljih je torej nastala prva avstrijska republika. 177 F. Dolinar, Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918, Založba Sij, Buenos Aires, 1971, str. 26. 178 Prav tam. 179 F. Dolinar, Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918, Založba Sij, Buenos Aires, 1971, str. 11. 180 F. Dolinar, Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 181 France Dolinar, Odsotnost slovenske državne misli v 1918, Založba Sij, Buenos Aires, 1971, str. 27. prevratu 1918, Založba Sij, Buenos Aires, 1971, str. 45. 82 83 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Zasedba Slovenske krajine oziroma madžarsko in Hrvaško? Okoliščine in dogodki, predvsem vojaški v 90. Totšaga in poznejše upravne spremembe med letih 20. stoletja, v ostalih republikah nekdanje Jugoslavije deželami to vsekakor zanikajo. Vseeno pa so začetne vojaško-civilne akcije na območju Slovenske krajine184 dobile potrditev z zakonom o oblastni Z vidika današnjega razumevanja pravnega pojma uti in »srenjski« (današnji lokalni) samoupravi leta 1922 possidetis je napačno stališče, po katerem je zaradi ter je bilo Medmurje dodeljeno Hrvaški, medtem ko je vojaške zasedbe možno utemeljevati pravno upravičenost bilo območje Kastava dodeljeno Sloveniji. Vseeno pa je do ozemelj, ki so pripadala do takratnemu Ogrskemu leta 1928 prišlo do popravka in je Medmurje pripadalo kraljevstvu.182 Lenarčič pravi, da je Maister v začetku Sloveniji ter se je območje upravne občine Kastav novembra 1918 s »pojezdo« (legalno manifestacijo priključilo Primorsko-Krajiški oblasti v Karlovcu.185 Danes zasedbe teritorija – u t i p o s s i d e t i s) utemeljil je položaj takšen, da pripadata Hrvaški tako Medmurje, pravno upravičenost do ozemelj tako, da je z vojaško ki je postalo del Hrvaške po letu 1945, kot tudi upravno posadko na vlaku prevozil vse Prekmurje z Medmurjem območje občine Kastav, ki je ostalo v sestavi na podlagi vred, od Ormoža pa od Čakovca do Kotoribe.183 Tega predhodnega usklajevanja meje. zgodovinskega dejstva pa ni mogoče enostavno razumeti Opisovanje dogodkov o pristojnostih med Slovenijo in kot pravno ustreznega. Če bi šlo za novo odkrita ozemlja, kjer upravni sistem ni deloval, bi bila takšna prisvojitev 184 Poimenovanje in istočasno zemljepisno določeno območje Slovenske krajine ima precej dvoumnosti, saj npr. Dr. M. Slavič ozemlja dopustno dejanje. V takšnem primeru bi na združuje območje med Muro in Rabo – to je Prekmurja in Medmurja, ki podlagi effectivites s prevzemom dejanske zasedbe ga Slavič poimenuje Medjimurje – v Slovensko krajino ali Vendvidek, (effective occupation) razumeli, da gre za ozemlje, kjer je t.j. Vendska ali Slovenska krajina po ogrskem poimenovanju Totšag mogoče vzpostavljati tudi upravno oblast (constructive (Tot je Slovak, Slovenec). Drugi pisci pa pod tem razumejo zgolj occupation). Temu pa ni mogoče pritrditi, saj je ozemlje območje Slovenske krajine današnje Porabje. Podrobneje glej dr. M. Slavič: Državni prevrat v Mariborski oblasti. V: Zbornik razprav pripadalo Kraljestvu Ogrski v okviru A-O monarhije in so iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. bile zemljepisne meje znane in določene. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 252. Za Medmurje Slavič pravi (str. 250), da je do prevrata izločeno od Banovine (upravno območje Po enaki logiki bi lahko tudi takratni obrambni minister pod pristojnostjo Zagreba) in podrejeno neposredno Pešti ni bilo Janez Janša izdal ukaz, da slovenska vojska leta 1991 ob zastopano v hrvatskem saboru v Zagrebu. Čeprav naj bi njegovem osamosvojitvi zaseže Istro. Ali bi, gledano z današnjega po Vidovdanski ustavi leta 1921 območje Medmurja spadalo pod zornega kota, lahko dejali, da bi bilo to dejanje zakonita Mariborsko oblast, vendar pa ti kajkavski Hrvatje govorijo narečje, slično onemu ob štajerski in prekmurski meji, in pa imajo sedaj pot za dosego pravične meje na Primorskem med Slovenijo hrvatske šole in se čutijo Hrvati. Izvorno naj bi bilo območje poseljeno s slovenskim prebivalstvom, ki so ga pozneje izpodrinili Hrvati. 182 Andrej Lenarčič, Zapravljena nebesa pod Triglavom, 185 Dr. Marko Natlačen: Oblastne samouprave v Sloveniji. V: samozaložba, 2013, str. 78. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil 183 Prav tam. dr. Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 339. 84 85 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Hrvaško je prikazano kot primer, da kakršnakoli okupacija mora dobiti potrditev v mirovnih sporazumih. Mirovni sporazumi sami po sebi pa še niso porok, da do sprememb meja ne bi prišlo, če pride do agresije ene države nad drugo. Opisani primer je zanimiv tudi v toliko, ker prikaže, kot da obstaja tudi tretja pot, to je sprememba meja, dopustna tudi na nepojasnjen način (morda z državnim nasiljem ali pa protipravno ravnanje večinskega naroda nad manjšino), če prvo simbolizira nasilje med državama ter odstop ozemlja, drugo pa pravica do samoodločbe. 86 87 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka III Vpliv Londonske pogodbe iz leta 1915 na odstop slovenskih ozemelj Hrvaški v letu 1944 Leta 1915 – drugo leto prve svetovne vojne – je bila med Italijo in zavezniki (antantnimi silami) v Londonu podpisana tajna pogodba, po kateri so bili Italiji obljubljeni Trentino, Cisalpinska Tirolska z njeno geografsko in naravno mejo (brennerska meja), pa tudi Trst, grofiji Gorica in Gradiška, vsa Istra do Kvarnerja, vključno z Voloskim, in Istrski otoki Cherso in Lussin ter otočki Plavnik, Unije, Canidole, Palazzuoli, San Pietro di Nembi, Asinello, Gruica in sosednji otočki (člen 4),186,187 prav tako pa tudi celotna Dalmacijo v njenih administrativnih mejah (člen 7).188 Hkrati je to pomenilo tiho priznanje srbskih zahtev, kjer so se njihove želje omejevale na »Veliko Srbijo«, ki bi naj zajemala Bosno in Hercegovino,189 ki je bila do vojne sestavni del A-O monarhije, in mogoče južno Ogrsko.190 186 Agreement between France, Russia, Great Britain and Italy, signed at London, April 26, 1915 : France : Free Download, Borrow, and Streaming : Internet Archive. 187 Gre za originalna imena otokov, kot so zapisana v pogodbi. 188 Prav tam. 189 Alan J. P. Taylor: Habsburška monarhija 1809–1918. Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro‑Ogrske, Ljubljana 1956, str. 272. 190 Prav tam. 89 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Končni izplen pogajanj je bil, da je Italija dobila južno obsegu bo kateri od pogajalskih strani, jugoslovanski ali Tirolsko, Trst z okolico, Goriško-Gradiščansko pokneženo italijanski, na koncu pripadala. Več o tem v nadaljevanju. grofijo, celotno Istrsko deželo, Reko po letu 1924, otoka Tudi drugače je – podobno kot Srbija v Ogrski – Italija Palagruža in Lastovo ter Zadar z okolico ter del Kranjske posegala tako v slovensko ozemlje v Kranjski deželi kot v dežele. To je območje upravne dežele, ki sploh ni bilo nemško ozemlje na območju južne Tirolske. predmet podpisane pogodbe. Pri teh pogajanjih ni bilo ravno v ospredju vprašanje Prav pri južni Ogrski z vidika srbskih zahtev ostaja zadeva pravice do samoodločbe narodov kot mednarodnopravni nedorečena v smislu, ali gre za ločeno današnjo Vojvodino vidik iskanja povzročitelja vojne in posledično njegovega in Slavonijo ali obe skupaj. Tako Vojvodina kot Slavonija sankcioniranja. Rezultat prve svetovne vojne je bil z vidika sta bili del Ogrske dežele v sklopu A-O monarhije skladno A-O monarhije izrazito ekspanzionistične narave. Na z mednarodnim pravom takratnega časa. pogajalski mizi pa je bilo hkrati ves čas prisotno načelo pravice narodov do samoodločbe, ki je bilo bolj papirnati Drugače pa je bilo pri Bosni in Hercegovini, ker je bila po tiger, navidezni in priročen argument, ker za vpletene kratkotrajni vojni med vojsko A-O monarhije in turško strani A-O monarhije, ki so bile prisiljene v premirje, ni vojsko ter po odhodu slednje območje pod okupacijo A-O pomenil skoraj nobenega praktičnega pogajalskega vojske. Pred začetkom prve svetovne vojne je bilo območje vzvoda. pripojeno A-O in dobilo status skupnega upravljanja. S takšnim razpletom dogodkov se Srbija ni strinjala, kar V pogajanjih pred podpisom Rapalske pogodbe je je bil eden od povodov za vojno. Vsekakor pa ni šlo pri zanimiv in pomemben predlog pogajalca Velike Britanije zahtevi Srbije po južni Ogrski zgolj za združevanje po Davida Lloyda Georgea in pogajalca Francije Georgesa narodnostnem načelu, ko naj bi vsi Srbi živeli v eni državi, Clemenceauja, ki sta v predlogu 14. januarja 1920 podala ker je bila Bosna in Hercegovina večnacionalna skupnost. predlog št. 7, po katerem bo Država Srbov, Hrvatov Upoštevanje njenih zahtev bi pomenilo razkosanje Bosne in Slovencev sprejela ustrezne ukrepe, po katerih bo in Hercegovine. dalmatinskim Italijanom dana možnost, da optirajo prevzeti italijansko državljanstvo, pri čemer jim ozemlja Z narodnostnega vidika sta si podobni zahtevi ne bo potrebno zapustiti.192 Na predlog obeh pogajalcev odstopljenega ozemlja – pri Italiji za območje avstrijskega je prišel od pogajalcev Države Srbov, Hrvatov in Slovencev dela A-O monarhije in pri Srbiji za območje južne Ogrske. dne 20. januarja 1920 v 6. sklepu odgovor, da Država Končni razplet pa ni vseboval prav veliko enakopravne Srbov, Hrvatov in Slovencev priznava dalmatinskim 'poravnave' po narodnostnem načelu, kot se je izrazil Italijanom pravico, da optirajo za italijansko državljanstvo poznejši italijanski državnik grof Ciano: »Samo kamni so in jim ni potrebno zapustiti ozemlja.193 Če ga primerjamo italijanski,«191 kar se je nanašalo na Dalmacijo. Seveda so potekala pogajanja tudi o Dalmaciji, komu in v kakšnem 192 Rybar, Otokar (psevdonim Adriaticus): Jadransko pitanje. Izdavačka knjižara, Beograd, 1925, str. 20. 191 Taylor, A. J. P.: Habsburška monarhija 1809–1918. Zgodovina 193 Rybar, Otokar (psevdonim Adriaticus): Jadransko pitanje. avstrijskega cesarstva in Avstro‑Ogrske, Ljubljana 1956, str. 272. Izdavačka knjižara, Beograd, 1925, str. 24. 90 91 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka z arbitražnim postopkom, pri Sloveniji v današnji arbitraži pogajanja, da lahko priznajo samo Furlanijo zahodno od črte lahko ugotovimo precejšnje nazadovanje s takratnimi Cormons-Gradiška-Tržič, da hkrati predlagajo arbitražo za pogajanji. Slovenija in Hrvaška sta bili v takratnih pogajanjih Trst in zahodno obalo Istre, medtem ko naj bi centralni in v podrejenem položaju, saj sta bili v okviru A-O monarhije vzhodni del Istre, ožje območje Gorice in vzhodno od črte na strani centralnih sil, ki je prvo svetovno vojno začela in Cormons-Gradiška-Tržič, celotna jadranska obala, vključno je zato morala nositi breme tega dejanja. Pred vojno so z vsemi otoki, pripadali kraljevini SHS.194 Kraj Cormons bili dalmatinski Italijani državljani Avstro-Ogrske in naj bi se nanaša na Krmin 15 km zahodneje od Nove Gorice. po vojni dobili pravico optirati za italijansko državljanstvo Kot vidimo v izhodiščih za pogajanja, Dalmacija ni bila in ne bi izgubili pravice do stalnega prebivališča. Sto let omenjena niti v simbolnem smislu, kar pa pomeni, da se pozneje pa je sprejeta arbitražna odločitev, po kateri je v tistem trenutku tehtnica nagnila v škodo Slovenije. Ko Slovenija plačuje svojim državljanom, da se izselijo iz pogledamo na razmerja z vidika narodnostne prisotnosti, obmejnega prostora, pa Slovenija ni začela vojne proti bomo zlahka ugotovili, da je bilo Italiji ponujeno ozemlje, Hrvaški. Prej bi, nasprotno, lahko uveljavljali dejstvo, da kjer so bili Italijani tako in tako prisotni, oziroma bi na je Hrvaška v sklopu ustaške države leta 1941napadla takšnem narodnostno mešanem območju, kot je Trst Slovenijo. Ko bi se že pogovarjali o pravični ureditvi ali zahodni del Istre, prišlo do arbitraže. To sta pa tudi mejnega vprašanja, bi morali imeti takšen dvostranski edini območji, za kateri smo bili v začetku pripravljeni na dogovor, da bi glede na »optiranje« mejnih prebivalcev pogajanja. Takšen pristop je pomenil za italijansko stran sprejeto odločitev posameznikov plačala v obliki vnaprej bolj žalitev kakor začetek resnih pogajanj, morda tudi določene odškodnine nasprotna stran. Gre za območja, zaradi tega, ker so se tudi Italijani zanašali na pravico ki bi naj po arbitražni odločbi pripadala Hrvaški. Tistim, ki narodov do samoodločbe. Italijani so zaradi podpisa tajne bi se odločili za Slovenijo, bi izgubo stalnega prebivališča pogodbe, ki je po njihovem gledanju pomenila jeziček plačala Hrvaška, in obratno. Kako to pravno urediti, je na tehnici v njihovo korist, ubrali strategijo vnaprejšnje seveda naloga pravnih strokovnjakov z obeh strani meje. okupacije in v trdo mednarodno diplomacijo pomešano Nikakor pa ni logično, da je breme živečih v obmejnih pravico narodov do samoodločbe. Takšna strategija jih je krajih v celoti na slovenskih plečih. Nasprotno temu je pripeljala do rezultata v obliki Rapalske pogodbe. slovenska stran enostransko sprejela zakonodajo, ki daje prebivalcem denarno odškodnino, če zapustijo območje Zanimivo je, da ni prav veliko virov, ki bi tako preprosto in kupijo nadomestno nepremičnino zaradi pridobitve povedali, kaj je pomenila Rapalska pogodba, zato je stalnega prebivališča na nespornem slovenskem ozemlju. zanimiv vir, ki zelo enostavno pove, da je Italiji pripadalo celotno ozemlje nekdanjega avstrijskega Primorja Pri pogajanjih morata biti prisotni obe strani, zato je razen okraja Kastav in otoka Krk, zahodni deli nekdanje primerno izpostaviti tudi jugoslovansko stran z začetnimi vojvodine Kranjske (angl. duchy), vključno z mesti Idrija, zahtevami, če so z italijanske strani začetni pogoji opredeljeni v tajni Londonski pogodbi iz leta 1915. Krizman 194 Krizman, Bogdan: Jadransko pitanje pred Pariškom tako navaja, da je bilo izhodišče jugoslovanske strani za mirovnom konferencijom (1919–1920). Riječka revija, štev. 10, leto 1966, posebna izdaja, str. 3. 92 93 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Vipava, Ajdovščina, Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica (v Slika 8 - Odstop ozemlja Kranjske dežele po Rapalski celoti slovenska mesta) ter mesto Zadar kot nekdanje pogodbi upravno središče Dalmacije ter majhna dalmatinska otoka Lastovo in Palagruža. GORIŠKO- 195 Leta 1924 z Rimsko pogodbo pripada Reka Italiji in pristanišče Sušak Jugoslaviji. GRADIŠČANSKA 196 Že LJUBLJANA ŽIRI samo dejstvo, da bi naj bili po tajni Londonski pogodbi DEŽELA 197 IDRIJA iz leta 1915 Italiji dodeljeni provinca Dalmacija v njenih današnjih administrativnih mejah198 in prav tako otoki na VRHNIKA severu in zahodu, pokaže, kolikšna je bila cena, ki jo je plačala Slovenija v primerjavi s Hrvaško. Tajna Londonska GORNJI LOGATEC pogodba naj se ne bi dotikala vojvodine Kranjske, pa je to bila najbrž cena, ki jo je plačala Slovenija na račun VIPAVA KRANJSKA ŠTANJEL Hrvaške (Slika 8), da je tako na koncu pristal v rokah PLANINA DEŽELA RAKEK Italijanov samo majhen del Dalmacije. Zanimiv je podatek, ODSTOPLJENA da je Italiji odstopljeno ozemlje Kranjske dežele v velikosti ITALIJI POSTOJNA CERKNICA 2.100199 kvadratnih kilometrov. Če to površino primerjamo SENOŽEČE z današnjo Slovenijo (20.273 kvadratnih kilometrov), to SEŽANA SV. PETER NA KRASU predstavlja eno desetino današnje Slovenije. DIVAČA TRST SNEŽAK KOZINA ILIRSKA BISTRICA PODGRAD 195 Nasprotno temu pa Krizman trdi, da je sta Italiji pripadala tudi Cres in Lošinj, kar pa tudi po drugih virih ne drži (glej Krizman, Bogdan: Jadransko pitanje pred Pariškom mirovnom konferencijom ISTRSKA (1919–1920). Riječka revija, štev. 10, leto 1966, posebna izdaja, str. DEŽELA 14). 196 Treaty of Rapallo, 1920 (en‑academic.com). 197 Reševanje Hrvaške na račun Slovenije posredno pritrjuje Agreement between France, Russia, Great Britain and Italy, signed at London, April 26, 1915 : France : Free Download, Borrow, tudi izjava Lloyda Georgea, da je Reka200 postala tisto and Streaming : Internet Archive. 198 Šišić, Ferdo: Jadransko pitanje na konferenciji mira u Parizu; 200 Gre za strateško pristanišče nekdanje Ogrske, ki je tudi Zbirka akata i dokumenata; Zbral in izdal Ferdo Šišić. Izvanredno vložila znatna finančna sredstva v njegov razvoj. Temu najbrž niso izdanje Matice Hrvatske, Zagreb 1920, str. 7. oporekali v takratni hrvaško‑srbski koaliciji, ki je bila v koaliciji z 199 Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem budimpeštanskimi političnimi strankami, ki so skupaj vladale celotni do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006, str. 150. Ogrski med leti 1905–1918. 94 95 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka orodje, s katerim je bila rešena Dalmacija,201 čeprav je Slika 9 – Wilsonova linija205 dejansko Kranjska dežela izgubila del ozemlja. Za navedeno območje pa niso potekali prav intenzivni zagovori, da mora ostati v 'naših rokah'. Ideje so še najbolj odražale tampon mini državice z možnostjo poznejše priključitve italijanski ali naši strani.202 Hkrati pa je v razgovoru med Lloydom Georgeem in Trumbićem na vprašanje Lloyda Georgea, ali je njemu znana linija, katero je predložil predsednik Wilson kot mejno za Svobodno državo Reko,203 odgovoril Trumbić, da v njej živi po njegovi oceni 90 % Slovencev. Gre za območje na liniji mesto Reka do Postojne in severno oziroma vzhodno od te linije.204 Podrobnejša analiza bi pokazala, ali so navedbe Trumbića upravičene ali pa gre za namerno pretiravanje v korist 201 Šišić, Ferdo: Jadransko pitanje na konferenciji mira u Parizu; jugoslovanske pogajalske strani. Znotraj jugoslovanske Zbirka akata i dokumenata; Zbral in izdal Ferdo Šišić. Izvanredno pogajalske strani pa analiziranje predvsem v odnosu izdanje Matice Hrvatske, Zagreb 1920, str. 96. med Slovenci in Hrvati, ker so bili Italijani v znatnejšem 202 Šišić, Ferdo: Jadransko pitanje na konferenciji mira u Parizu; obsegu prisotni v zahodnem delu Istre oziroma zahodno Zbirka akata i dokumenata; Zbral in izdal Ferdo Šišić. Izvanredno od Wilsonove linije. Če pa bi lahko imeli navedbe za izdanje Matice Hrvatske, Zagreb 1920, str. 78. 203 Prav tam. 205 Prirejeno po Lederer I.: Jugoslavia at the Paris Peace 204 Prav tam. Conference. New Heaven‑London 1963 (priloga). 96 97 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka točne, to dodatno potrjuje upravičenost, da Istrska dežela ko številki dodamo še 300.000 Jugoslovanov, ki skoraj v tudi glede na prebivalstvo – ne samo upravno – pripada celoti pripadajo slovenski skupnosti razen redkih izjem, Sloveniji in ne Hrvaški. živečih v Trstu, saj jih statistike drugače ne zaznavajo, je Italiji pripadlo 480.000 Slovencev ali 20.000 Hrvatov Temu v dobršni meri pritrjuje dejstvo, da so v Istri oziroma v razmerju 96 % Slovencev proti 4 % Hrvatov. Ob zavezniki sklenili vztrajati na Wilsonovi liniji in bi bilo pri tem je zanimivo primerjati podatke v prejšnjih odstavkih tem dodeljeno Italiji 300.000 Jugoslovanov samo zato, z navedbo Trumbića, da bo Italiji pripadalo preko 400.000 da bi ustregli italijanskim strateškim in gospodarskim rojakovov (angl. compatriots)209 v Istri in njenem zaledju,210, interesom. Za Reko pa je memorandum – kot skupna anglo-francosko-ameriška izjava, sprejeta 9. decembra Nitti poskušal v pogajanjih z drugačnim pristopom z izražanjem bojazni, da Rečani nočejo, da bodo teptani (angl. trambled) zaradi 1919 – predlagal ustanovitev vmesne države, vključno z protiitalijanskega razpoloženja. Seveda obstaja v viru besedni lapsus, mestom, v kateri bi bilo 200.000 Jugoslovanov in 40.000 saj Lederer navaja »anti‑Croats mood« namesto »anti‑Italian mood« Italijanov in bi spadala pod okrilje Društva narodov z (angl. razpoloženje). Na pomisleke Nittija je Trumbić odgovoril, da je možnostjo poznejšega referenduma o dolgoročnem to protiitalijansko razpoloženje umetno ustvarjeno s strani Madžarov. statusu mini državice s ciljem priključitve Italiji ali takratni Trditvi bi lahko Nitti takoj oporekal z dejstvom, da je bila hrvaško‑ srbska koalicija v skupnem političnem zavezništvu z madžarskimi Jugoslaviji glede na izid.206 Do oblikovanja te vmesne države budimpeštanskimi strankami. ni prišlo zaradi nasprotovanja Italije, ki je hitro ugotovila, 209 Lederer, Ivo, J.: Jugoslavia at the Paris Peace Conference. da bi bil izid zanjo zagotovo neugoden. To je eden od New Heaven‑London 1963, str. 261. dokazov, da je bila pravica narodov do samoodločbe bolj 210 Lederer (1963, str. 261) navaja Trumbića, ki pravi papirnati tiger kakor dejansko orodje za reševanje mejnega pogajalskemu območju Istra z zaledjem (angl. hinterland) in s tem vprašanja. Glede obsega prebivalstva, ki ga obravnava ustvarja območje nedorečenosti glede vprašanja obsega same Istre in kaj predstavlja njeno zaledje. To je še tem bolj čudno, ker je bila izjava iz 9. decembra 1919, obstajata dve možnosti, tajna Londonska pogodba veliko natančnejša, saj izrecno navaja odvisno katere podatke se upošteva. Če izhajamo iz npr. grofiji Goriško in Gradiško, ki sta skupaj predstavljali pokneženo podatka207 (90 % Slovencev in 200.000 Jugoslovanov) grofijo Goriško‑Gradiščansko, ali Dalmacijo v njenih administrativnih vzhodno od Wilsonove linije, potem dobimo naslednje mejah. Morda pa je bila ta nejasnost namenoma izražena zaradi tega, narodnostno razmerje: 180.000 Slovencev ali 75 %, 40.000 da se je zameglilo, kdo bo nosil večje breme mirovnega sporazuma (Slovenci, Nemci, Hrvati, Srbi, Madžari …), čeprav se je v javnosti Italijanov ali dobrih 16 % in 20.000 Hrvatov ali dobrih 8 %. dajalo vtis iskanja za vse narodnostne skupine pravične razmejitve in Vidimo torej, da so Slovenci v tem vzhodnem območju s tem tudi javnosti dostopni pregled nad pogajalskim procesom, kar Istre krepko prevladali. To velja še tem bolj, če upoštevamo je bilo z objavami tudi storjeno. Vsekakor pa je mogoče trditi, da je dejstvo, da so bili Italijani 'skoncentrirani' v samemu razočaranje, ki je nastopilo ob podpisu Rapalske pogodbe, pokopalo vsakršne upe na pravično ureditev meje, za katero pa ni mogoče valiti mestu Reka in njegovem zaledju.208 Po drugi možnosti, vse krivde na italijansko stran, ampak dobršen del krivde nosi takratna slovenska oblast, ki ni zahtevala dovolj natančnega opisa predmeta 206 Lederer, Ivo, J.: Jugoslavia at the Paris Peace Conference. pogajanj in pogajalskih predpostavk. Če koga v opombi preseneča New Heaven‑London 1963, str. 258–259. izpostavljanje Srbov, pa je bilo veliko vojakov, ki so se borili na strani 207 Glej razgovor med Lloyd George in Trumbićem. A‑O monarhije srbske narodnosti. Najbolj znan je general Borojević. 208 Lederer (1963, str. 262) navaja, da je italijanski pogajalec Zavajajoče razumevanje obravnavanega območja pa je kulminiralo 98 99 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka 211 pri čemer pa se polovica od te številke nanaša na obravnavati z mero previdnosti tudi zaradi nekdanjega območje vzhodno od Wilsonove linije in je od tega – kot Kraljestva Ilirije oziroma reorganizacije deželne uprave v smo ugotovili – 180.000 Slovencev in 20.000 Hrvatov. Istri leta 1818 (glej Zemljevid razdelitve Istrskega polotoka Zahodno od Wilsonove linije pa podrobnejša razdelitev med Kranjsko, Goriško in Istrsko deželo) ter nenazadnje pripadnosti 200.000 rojakov med Slovenci in Hrvati ni priseljenci z območja Kraljestva Hrvatov in Slavoncev, ki znana. so vnašali dodatne nejasnosti v istrsko okolje. Ker lahko številki variirata odvisno od zgodovinskega Lahko si dovolimo trditev, da je bila Rapalska in Trianonska vira od minimalne do maksimalne, je v tem primeru pogodba rezultat 'spočetja otroka' začetne agresije A-O Slovencev med 180.000 in 480.000 ter Hrvatov med monarhije, ki je pripeljala do prve svetovne vojne. Če je bil 20.000 do 220.000. V najboljšem primeru je Slovencev začetek prve svetovne vojne pripisan centralnim silam, pa 480.000 in Hrvatov samo 20.000 ter v najslabšem primeru to še ni dovolj utemeljen razlog, po katerem bi se lahko za Slovenijo pa 'samo' 180.000 Slovencev in 220.000 trdilo, da bo konec vojne prinesel temu primeren rezultat. Hrvatov. Z uravnoteženostjo napake bi bila realna slika Tajna Londonska pogodba bi morala s svojo pojavno naslednja: 330.000 Slovencev in 120.000 Hrvatov. Vpogled obliko sredi vojne vihre vplivati na modificiran končni v številčna razmerja nas pripelje do razmerja 3 : 1 v »korist« rezultat kot začetna soodgovornost Italije za sprožitev Slovencev. Seveda pa se navedena statistika ne ujema s vojne. Tega pa v vseh virih ni bilo zaznati. Končni izid številčnimi podatki iz štetja 1911, kot se omenja v uvodu. odslikava drugačno podobo, kot je bila na začetku vojne Prav zato pa dodatno utež pri odločanju o meji pridobi in še vedno ne znotraj okvira tajne Londonske pogodbe. ravno odstopljeno ozemlje Kranjske dežele, ki zavzema Hkrati pa nam končna dejstva ne odslikavajo za vse narode mnogo večjo površino kakor mesti Reka in Zadar z okolico pravične212 razdelitve bremen in odgovornosti. ter otoka Lastovo in Palagruža. Vmesni predlog z vidika pravičnejše razdelitve bremen in V obeh primerih pa sta navedeni statistiki močan odgovornosti ugodnega končnega rezultata za Slovenijo je protiargument do sedaj splošno uveljavljeni doktrini, potrebno razumeti kot kompromisni predlog strokovnjaka ki ga ponazarja narodnostni zemljevid Primorja izpred za geografijo člana ameriške delegacije D. W. Johnsona, ki prve svetovne vojne. Narodnostni zemljevid iz leta 1911 enostavno ne zazna italijanske manjšine v mestu 212 Krizman na primer navaja, da ni dvoma, da je jugoslovanska delegacija prišla na pogajanja v Rapall težko obremenjena, in doda, Reka in hkrati obeležuje slovensko narodnost samo v da so se neki klerikalci v državi (I. Šušteršič) pajdašili (hrv. šurovali) severnem delu Istre. Mnogo pozneje je zemljevid glavno s »hrvaškim emigrantskim komitejem« (hrv. hrvatski emigrantski hrvaško pogajalsko orodje, nekako 'uzakonjeno' splošno komitet). Krizman navaja »Šušteršić«, in z gotovostjo lahko trdimo, znano dejstvo. Narodnostni zemljevid pa je potrebno da gre zagotovo za nekdanjega deželnega vladarja Kranjske dežele. Pri tem gre za enotno liberalno ožigosanje zgodovinske osebe dobrih deset let pozneje v učbeniku Krizmana (1977, glej poglavje (»šušterščijanska večina«, glej Taylor (1956), slovenska verzija, str. Izigrana Slovenija v zametkih nastajanja Države Slovencev, Hrvatov 273 ali Krizman, Bogdan: Jadransko pitanje pred Pariškom mirovnom in Srbov). konferencijom (1919–1920). Riječka revija, štev. 10, leto 1966, 211 Podčrtal D. N. posebna izdaja, str. 15). 100 101 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka ga je predal članu jugoslovanske delegacije Trumbiću. Po iz leta 1944. Ugotovimo, da sta bili obe pogodbi ali tem kompromisu bi Boka Kotorska z Lovčenom pripadala sporazuma podpisana med vojno (prvo ali drugo Italiji in bi bila Italija v zameno pripravljena prepustiti vse svetovno vojno). Zato se primerjalno zastavljata najmanj otoke Dalmacije in Kvarner.213 Čeprav ni dovolj jasno, ali dve vprašanji, in sicer: predlog zajema tudi kopenski del Dalmacije, pa je smiselno upoštevati predpostavko, po kateri bi tudi ta del pripadal Ali imata lahko status mirovne pogodbe? Težko, ker sta Jugoslaviji. V tem primeru bi Tittoni, predsednik italijanske bili podpisani za časa vojne. Pa tudi drugače primer iz vlade, privolil v Wilsonov predlog (»Wilsonova linija«), prve svetovne vojne ne prinese končnega stanja ureditve tako da bi nova italijanska meja potekala po vzhodnem medsebojnih razmerij na podlagi Londonske pogodbe, grebenu Julijskih Alp na reko Rašo, in prav tako privolil v ki ga lahko pojmujemo kot vojaški pakt, ampak Rapalske Wilsonov predlog o žepni državici v mestu Reka, kjer bi mirovne pogodbe. Zadnji in ne prvi pravni akt določa Jugoslavija uživala takšne pravice – kot jih ima Poljska v nova geopolitična razmerja. Gdansku –, pri čemer se Čehom in Madžarom omogoči Kakšne so bile obljube Hrvaške Sloveniji, da bi privolila trgovinski izhod na Reki. Trumbić je takoj seznanil člane v ozemeljsko deljivost, kot jo opisuje sporazum oziroma delegacije in predsednika takratne jugoslovanske vlade »politkomisarjeva zgodba«? Prav zaradi nejasnosti Protiča o tem predlogu in vsi so ga soglasno zavrnili, o opredelitve ozemlja med zaveznikoma Slovenijo in čemer je Trumbić takoj obvestil ameriškega pogajalca.214 Hrvaško so morala steči pogajanja o rešitvi končne Kompromis pa je bil najbolj ugoden tudi za to, ker se je razmejitve. z njim strinjala Italija in bi pod pokroviteljstvom ZDA vanj privolili tudi sopodpisnici Londonske pogodbe, tj. Velika Če se za konec poglavja osredotočimo na slovensko-Britanija in Francija. hrvaški arbitražni primer, lahko vidimo veliko podobnosti. Najprej lahko zaključimo, da mirovna pogajanja nadgradijo Če ob spoznanju, da je pisanje pogodb, tudi sporazumov osnovni začetni sporazum v mirovno pogodbo med v času vojne za čase po vojni, povsem nekaj drugega kot državami. Začetni sporazum bi moral opredeliti nekakšen pa njihovo uresničevanje v mirnodobnem času, pa lahko 'vojni plen' sodelujočih na eni strani. Ne vemo, ali je na podlagi te ugotovitve primerjamo tajno Londonsko bilo Sloveniji v njunih medsebojnih pogajanjih leta 1944 pogodbo iz leta 1915 in »politkomisarjevo zgodbo«215 obljubljeno tudi območje Trsta z okolico. To v sporazumu 213 Glej Krizman, Bogdan: Jadransko pitanje pred Pariškom ni določno izpostavljeno. Čeprav je bila njuna politika mirovnom konferencijom (1919–1920). Riječka revija, štev. 10, leto temu naklonjena, pa je nastal problem, ker je Trst vključno 1966, posebna izdaja, str. 6. Potrebno je izpostaviti, da je bila Boka z Istro in otoki postal predmet pogajanj tudi med zavezniki Kotorska z Lovčenom sestavni del Dalmacije. Omenjeni predlog pa ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in takratno Sovjetsko ni bil edini ugoden za Slovenijo, vendar bi bil najbližje končnemu zvezo, če naštejemo samo nekatere na eni strani, in Italijo rezultatu z vidika vseh zainteresiranih strani. Vsekakor pa je potrebno izpostaviti, da je bil končni predlog za Slovenijo najmanj ugoden. na drugi strani. Slovenija kot tudi Hrvaška sta v sklopu 214 Prav tam. Slovenijo in Hrvaško na območju Svobodnega tržaškega ozemlja, 215 Več o tem v knjigi Danijel Navodnik: pravična razmejitev med samozaložba, Celje 2020, str. 34–40. 102 103 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka svoje državnosti lahko vplivali na potek pogajanj samo v manjši meri. Interesi so bili glede na navedene pogajalce mnogo širši, kakor pa zgolj mejni problem med Italijo, Slovenijo in Hrvaško, zato je potreba po uveljavitvi širšega pogleda na arbitražni problem toliko večja. Smiselno bi bilo razširiti pogled na arbitražni problem z vidika obstoja državotvornosti Slovenije in Hrvaške v okviru A-O monarhije. 104 105 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka IV Vpliv Karlovega razglasa na državotvornost avstrijskih dežel Na podlagi Karlovega razglasa so se 21. oktobra 1918 na Dunaju sestali nemški poslanci državnega zbora iz avstrijske polovice A-O monarhije kot začasne narodne skupščine za nemško Avstrijo.216 Iz dežel, kjer je so prevladovali nemško govoreči prebivalci, je bila nato 30. oktobra 1918 ustanovljena Avstrija in si izvolila vlado (Avstrijska prva republika).217 Država je bila uradno potrjena s Senžermensko mirovno pogodbo 10. septembra 1919, ki pa je izrecno prepovedovala uporabo imena Republika Nemška Avstrija (nemško Deutschösterreich). Enako so ravnali tudi poslanci v slovenskih deželah, in kot pravi pod psevdonimom Chronista Sontiacus, je na torek, 29. oktobra, Narodno vjeće v zagrebškem saboru slovesno proglasilo jugoslovansko državo S. H. S. in isti dan se je v Ljubljani proglasila Narodna vlada za Slovenijo.218 Podobno kot je omenjeni pisec navedel datum 29. 10. 1918 – kot tisti datum –, ko je bil ustanovitveni zbor 216 Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Avstrija. 217 Prav tam. 218 Chronista Sontiacus: Slovenci v Italiji. V: Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 66. 107 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka najvišjih političnih predstavnikov za Slovenijo, je tudi pregledu glavnih dogodkov misel zaključuje, da je bila urednik zbornika dr. J. Mal v zaključnem stavku v svojem 31. oktobra 1918 imenovana Narodna vlada za Slovenijo predgovoru zapisal »v Ljubljani, na deseto obletnico naše s predsednikom J. Pogačnikom in 12 poverjeniki.224 Ločiti osamosvojitve dne 29. 10. 1928«. Torej so kronisti, ki so je potrebno med pojmom razglasiti samostojnost ali bili tudi udeleženci prelomnih dogodkov, še deset let neodvisnost od imenovati najvišje predstavniško telo po tistih dogodkih pojmovali 29. 10. 1918 za dokončen dežele ali zveze dežel. prelom s prejšnjo oblastjo A-O monarhije. Zato je zaradi tega nerazumljivo, zakaj se je pozneje kot datum, ko so Ker pa se v zgodovinskih virih pojavlja pojem proklamacija, predstavniki slovenskih političnih strank zbrali pogum in ki opisuje dogodke tistega časa, je smiselno temu posvetiti razum in sprejeli sklep, da se ustanovi narodna vlada za nekaj več pozornosti. V smislu zavračanja okaraktiriziranja Slovenijo,219, 220 začel pojavljati 31. 10. 1918. Da je bil ključni prevratništva se je potrebno postaviti v bran zagovornikov, dan 29. oktober 1918, in ne 31. oktober 1918, je potrebno ki pravijo, da je bil proces osamosvojitve izpod »dunajske upoštevati tudi dr. Slaviča M., da so v Ljubljani ta dan oblasti« v Sloveniji izpeljan s pomočjo proklamacije. (nanaša se na 29. 10. 1918) z nepopisnim navdušenjem Zato je najprej potrebno razčistiti, kaj omenjena beseda proslavljali prehod iz stare Avstrije v Jugoslavijo, tudi pomeni in od kod izvira. Proklamacija prihaja iz latinščine, zastopniki slovenskega vojaštva so prisegli zvestobo proklamare, in pomeni razglasitev na primer osebe za Jugoslaviji.221 kralja ipd. Njej nasproti stojijo sopomenke deklarare, ki pomeni lepo učeno govoriti (v pomenu tudi slovesne Še en dokaz je potrebno upoštevati in ta pravi, da se je razglasitve ali ustoličenja osebe za kralja), kjer vsebina Slovenija razšla z Avstrijo, in ne enostransko odcepila, je morda ni toliko v ospredju, in reklamare, ugovarjati. navedeno v proklamaciji222 samostojnosti v Ljubljani 29. Pojmi so si torej pomensko povsem raznoliki, pa vendar oktobra 1918, in da je istega dne Narodno vjeće proglasilo je vsem skupni imenovalec govor oziroma izražanje volje državo Slovencev, Hrvatov in Srbov.223 Pivec v kronološkem posameznika, naroda ali ljudstva. 219 Glej npr. Lenarčič, Andrej: Zapravljena nebesa pod Triglavom. Ljubljana: Samozaložba, 2013, str. 80. V slovenskem jeziku poznamo samo razglasiti in ugovarjati, 220 Podrobneje, ko je opisano dogajanje 31 oktobra 1918 glej zato so, ne glede na to, da ima proglasitev jezikovno Brejc, Janko: Od prevrata do ustave. V: Zbornik razprav iz kulturne, neslovenski značaj, pisci želeli s “proglasitvijo” doseči, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova da je bila država najprej proglašena za samostojno in družba, Ljubljana 1928, str. 161. nato v drugem koraku z ustanovitvijo vlade tudi slovesno 221 Dr. M. Slavič: Državni prevrat v Mariborski oblasti. V: Zbornik razglašena. Vmesno obdobje je bilo v procesnem pomenu razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 225. obdobje, ko bi lahko odločitvi ugovarjali. 222 Navedbe in poudarki so predvsem iz F. Dolinar, Odsotnost V smislu sporočilnosti pa sta si tako deklaracija kot slovenske državne misli v prevratu 1918, Založba Sij, Buenos Aires, 1971, str. 28. proklamacija sorodni. Ker pa razglašanje konca neke 223 Dr. Melita Pivec: Kronološki pregled glavnih dogodkov. V: dr. Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 760. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil 224 Prav tam. 108 109 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka države in začetek nove nimata ustaljenega predpisanega ne deklarirati neodvisno državo v okviru regij Dalmacije, vzorca pojavljanja, je popolnoma irelevantno za nazaj Hrvaške in Slavonije, in da pristopajo v skupno narodno oporekati načinu, ki ob nastanku ni zahteval pogojev državo Slovencev, Hrvatov in Srbov na celotnem območju veljavnosti tako deklaracije kot proklamacije. Ker so s tega naroda. S proklamacijo se izraža začetek nove tvorbe Karlovim razglasom nastale nepovratne okoliščine, ko (države) in z razglasitvijo vlade pa se je takšno stanje tudi so bile z njim vrnjene tudi na 'zvezo deponirane' pravice, dejansko doseglo. Vmes pa je vedno prehodno obdobje. manifestacije v Ljubljani z javno proklamacijo ni mogoče prištevati med dogodke brez veljavnosti, kot je oseba Ob pomenu proklamacije pojasnjeni v prejšnjem ne glede na insignije kot kralj ustoličen, kajti insignije so odstavku je naravnost nerazumljivo, da se vnaša takšno notranja zadeva. Tudi kraj v primeru ustoličevanja je lahko skoraj malodušno stanje z razlagami, da »slovenskih predpisan ali pa tudi ne (na kraljevem dvoru, v cerkvi ipd.). državnopravnih vezi s habsburško hišo in avstrijskimi Edino, kar šteje, je, da kdor ima kaj proti, naj ugovarja deželami sploh ni pretrgal noben državnopravni sedaj ali pa se podredi novim okoliščinam. Takšno dejanje, subjekt«.225 Toliko bolj je nerazumljivo, če se smatra za deklaracije ali proklamacije, samo po sebi ne sporoča, da suverenega. Zakaj bi moral o tem kogarkoli seznanjati, če prejšnji pravni red ne velja več. Prav tako ne, da se ustavlja ni nobene potrebe po pretrganju »državnopravnih vezi«, železniški in cestni promet, pretrgajo diplomatski odnosi ki so tako in tako – razen v vojnih razmerah, in še tam ne ipd. z drugimi deli nekdanje skupne države. Je čas miru ali v celoti – pripeljane v območje vsakdanjega pragmatizma pa tudi ne; lahko se uvajajo carine ipd.; predsednik vlade med sosedi. Prav nasprotno od ostrega tona, ki ga lahko priseže samo ustno prosto povedno ali pa svojo podčrtana besedna zveza dobesedno sporoča. Tako je v prisego prebere, deklarira, in jo tudi podpiše. Ker je bila tem smislu še bolj nenavadno izvajati zaključke, po katerih v A-O monarhiji stopnja samostojnosti avstrijskih dežel gre deželi Kranjski kot tudi drugim kronovinam, ki niso visoka, se je potrebno upravičeno vprašati, zakaj bi med bile kraljestva, neka državnost, in zato ne bi bilo težko veljavne prištevali samo takšen pristop, ki je bil izpeljan dobiti utemeljitve v avstrijski državnopravni literaturi. v hrvaškem zboru v Zagrebu s širšo razpravo poslancev Sicer pa je bila slovenska dežela prvotno »držela« in ima Kraljestva Hrvatov in Slavoncev in sprejemanjem 256. isti koren kot država.226 Prav pojem »neka državnost« zapisnika te seje, katerega zaključki so bili – kot se pojavljajo izpade kot popolnoma neustrezen. Zaradi tega bi bila v zgodovinskih gradivih – »pretrganje vse državnopravne naloga227, 228 Kranjskega deželnega zbora pretrgati vse vezi vezi Hrvaške z madžarskim in avstrijskim cesarstvom«. Če 225 F. Dolinar, Odsotnost slovenske državne misli v prevratu so s sklepom pretrgali vezi z avstrijskim cesarstvom (tudi 1918, Založba Sij, Buenos Aires, 1971, str. 28. slovenskimi deželami), potem so proklamaciji (adekvatno 226 Prav tam. osamosvojitvi istega dne), izvedeno v Ljubljani, potrdili 227 Prav tam. in ne ji ugovarjali. Povsem logično pa je, da so – zaradi 228 O tej problematiki bi bilo mogoče polemizirati tudi iz drugih mnogo manjše stopnje samostojnosti tega kraljestva zgodovinskih virov, vendar je na tem mestu izpostavljena ravno navedena knjiga, ki je bila izdana v politično begunskem okolju v kljub zvenečemu imenu – morali najprej proklamirati in Argentini in bi zaradi tega pričakovali večjo osebnostno avtonomnost pisca. 110 111 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka s habsburško hišo in avstrijskimi deželami, čeprav so se dunajska oblast vmešavala v ljubljanske notranje zadeve, vse čutile suverene kot npr. Češka ipd., ki tudi ni obveščala pa ne obstaja niti najmanjši dokaz. Kranjskega deželnega zbora o svoji samostojnosti, pa se jim ne zmanjšuje pomen procesa vzpostavljanja polne Na relaciji med Ljubljano in Zagrebom je potrebno podati suverenitete. Ko pisec nadaljuje, da bi moral zbor po tem nekoliko spremenjeno interpretacijo. Pri konstituiranju aktu takoj oklicati združenje vsega slovenskega ozemlja Narodnega vjeća SHS v Zagrebu se navajajo trditve, da v Zedinjeni Sloveniji kot samosvoji državi s središčem v sta odsotnost A. Korošca in politika hrvatskih strank231 Ljubljani. popolnoma izolirala vodstvo SLS, ko je šlo za vpliv in zveze 229 pa iz njega izhajata dva zaključka. Združenje se je zgodilo z razglasitvijo vlade 31. 10. 1918, da prevzema v Narodnem vjeću SHS, zato iz tega razloga Slovenska oblastne pristojnosti. Več o tem v poglavju Uradni listi ljudska stranka ni neposredno sodelovala pri odločanju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Sklep o samosvoji državi s ob razglasitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, vendar središčem v Ljubljani pa ni bil izpolnjen, ker je umanjkala pa je ta dogodek sprejela s popolnim soglasjem.232, 233 v polnopravnem pomenu osmišljena državotvorna misel Trditev pokaže na kontradiktornost, kajti na eni strani nosilcev oblasti. Pisec zaključuje svoje razmišljanje, da naj se SLS ne bi udeležila odločanja o razglasitvi države, so post festum, ko so nekateri to estetično pogreško le kar je bilo dejansko res in pravilno, ker je šlo v hrvaškem zaznali, začeli govoriti, da je bila slovenska svoboda in zboru tako za konstitutivno odločanje znotraj Ogrske v jugoslovanska država razglašena na Kongresnem trgu z Kraljestvu Hrvatov in Slavoncev, ki so k temu dodali tudi manifestacijo mas 29. oktobra. Dalmacijo. Konstitutivno dejanje oblikovanja Države 230 Javna razglasitev v luči samoodločbe narodov z visoko stopnjo avtonomnosti, Slovencev, Hrvatov in Srbov je moralo priti v drugem skoraj celo brez dvoma o polni državnosti, brez vnaprejšnjih koraku, kajti najprej je bilo potrebno sprejeti odločitev predpisanih postopkov se sprevrže v prevrat, ki se naj bi glede pravice do samoodločbe in nato združitev v dotikal samo Slovencev v avstrijskih deželah, ne pa tudi novo državno skupnost. Želi pa Zečević morda nakazati Hrvatov, še manj pa najbrž Slavoncev v Kraljevini Hrvatov splošno tendenco zavračanja vpliva A. Korošca in SLS, in Slavoncev ali Dalmatincev. Prav poznejši dogodki torej katoliških krogov, pri odločanju v Narodnem vjeću popolne uveljavitve unitarističnih tendenc so nakazovali in poznejše upravičevanje predvsem od leta 1945 dalje, potrebo po osmišljanju kronološkega dogajanja da so liberalni krogi pripomogli k razmahu velesrbskega takratnega časa s prevratništvom v ospredju. Prevečkrat hegemonizma do leta 1941. Najpomembnejša do takratna pa se mešajo notranji problemi, npr. sestava vlade, politična sila je bila tako odrinjena od ključnih vzvodov pristojnosti, avtonomnost regij, unitarizem/centralizem oblasti novo nastajajoče države in tudi znanih manifestacij ipd., z zunanjimi vezmi in prav ta pomanjkljivost ločevanja v Ljubljani 29. oktobra 1918 v podporo razglasitve države med notranjimi razmerji in zunanjimi vnaša vso zmedo. Problem nastopi tisti trenutek, ko se tujina vmešava 231 Podčrtal D. N. v notranje zadeve. Za takšno početje, po katerem bi se 232 Momčilo Zečević, Na zgodovinski prelomnici, Maribor: Založba obzorja Maribor, 1986, str. 50. 229 Podčrtal D. N. 233 To pa ne izkazuje iskrenih namenov po med sosedskem 230 Prav tam. sodelovanju. 112 113 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka niso organizirali Narodni svet oziroma voditelji VLS, vendar zagrebškemu veču možnost vplivati na sestavo vlade ne iz bojazni, da se morda ne bi strinjali s temi dogodki, v Ljubljani. Temu ni mogoče pritrditi, kajti s tistim temveč iz bojazni, da ne bi prišlo do revolucionarnih trenutkom, ko je A. Korošec prevzel krmilo vodenja veča, nemirov in manifestacij.234 Vedeti moramo, da je Zečević je bila njegova pristojnost po sprejetem statutu tč. 2 predstavnik komunističnega gibanja, katerega značilnost zgolj in samo vodenje skupnih vprašanj po zastopanih naj bi bilo iskanje tretje politične poti poleg katoliške in odposlancih.238 Če bi bilo izraženo močnejše nasprotovanje liberalne. ustanovitvenim sklepom nastajajoče vlade v Ljubljani, pa bi to pomenilo kršenje statutarnih pravil ne glede na to, Vprašanje oblikovanja vlade je bolj tehnične narave in da sta tako novo predsedujoči Narodne vlade v Ljubljani ga je potrebno ločevati od ustanovitvenih vprašanj, saj Josip vitez Pogačnik in predsedujoči Narodnemu vjeću v je bilo v takratnem času oblikovanih več pokrajinsko Zagrebu dr. Anton Korošec prihajala iz iste, Vseslovenske pogojenih vlad za Dalmacijo, Hrvaško in Slavonijo ter ljudske stranke. Bosno. Oblikovanje vlade pa sproža vprašanja glede upravne organiziranosti nastajajoče Države Slovencev, Pri tem je zanimivo še to, da so poznejši dogodki izkazovali Hrvatov in Srbov. Npr., če ne bi bila oblikovana vlada tudi dobršno mero finančne avtonomnosti in z Narodnimi za Slovenijo, potem bi lahko soglašali s tezo, da bi bila stražami239, 240 tudi avtonomnost Narodne vlade v Ljubljani, zgolj Slovenija upravljana neposredno iz Zagreba, čeprav tako se je ustanovitveno dejanje potrjevalo s konkretnimi bi preostale naštete dežele imele pokrajinske vlade. To bi oblastnimi ukrepi. veljalo celo za območje Hrvaške in Slavonije s sedežem v Zagrebu. Vseeno pa je potrebno priznati določeno nedorečenost glede na to, kako so si dogodki sledili. Nedorečenost Zanimivo pa je, da gradiva,235 ki obravnavajo takratni čas, izvira iz osnovnih razhajanj glede zasnov, kako naj se dajejo dogodkom napačno razlago. Brejc236 pravi, da je novo nastajajoča državna tvorba udejanja kot država 31. oktobra 1918 dr. Albert Kramer, takratni slovenski navzven in kot skupina avtonomnih enot navznoter. tajnik pri Narodnem vjeću v Zagrebu, po napotilih hotel Čeprav nedorečenost, ki je izvirala iz želje, da bi iz Zagreba vplivati – najbrž na dr. Antona Korošca, predsedujočega (državni nivo) z večjo vplivnostjo delovali tudi na območjih Narodnemu veču, in hkrati tudi predsednika VLS – na 238 Dr. Josip Jerič: Narodni svet. V: Zbornik razprav iz kulturne, sestavo novo ustanovljene vlade.237 In iz tega naj bi bilo gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova razbrati, da naj bi imel A. Korošec kot predsedujoči družba, Ljubljana 1928, str. 149. 239 Brejc, Janko: Od prevrata do ustave. V: Zbornik razprav iz 234 Prav tam. kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. 235 Glej tudi Lenarčič, Andrej: Zapravljena nebesa pod Triglavom. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 167. Ljubljana: Samozaložba, 2013, str. 80. 240 Srbi so Beograd zasedli šele 2. novembra 1918, ko je 236 Brejc, Janko: Od prevrata do ustave. V: Zbornik razprav iz praktično nova oblast v Ljubljani začela delovati. Podrobneje glej kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Brejc, Janko: Od prevrata do ustave. V: Zbornik razprav iz kulturne, Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 163. gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova 237 Prav tam. družba, Ljubljana 1928, str. 169. 114 115 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka (avtonomnih enot), kar pa ni bilo skladno s statutarnimi se je A-O monarhija obdržala toliko stoletij in dosegla določili, ni imela bistvene teže pri sestavljanju Narodne velikost največje države v Evropi. A-O monarhija je vlade SHS v Ljubljani, pa je iz zapisnika Osrednjega odbora bila bolj kot ne edina večnacionalna državna tvorba Narodnega veča SHS z dne 30. oktobra 1918 razbrati poskus v evropskem prostoru, če izvzamemo Rusijo, Španijo, političnega pritiska. Med njimi je npr. sklep po predlogu Švico in Veliko Britanijo. Poznejša pogajanja pri združitvi Ivana Hribarja, da naj predsedstvo vlade Narodnega vjeća Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljestvom Srbije v Zagrebu stopi v stik z Narodnim svetom v Sloveniji glede so pripeljala do končnih statutarnih pravil, med katerimi imenovanja vlade v Ljubljani. Pri tem postavlja zahteve, je potrebno izpostaviti, da po novi ustavi, ki je bila da morajo v vladi v Ljubljani biti zastopane vse stranke pozneje sprejeta, noben izmed treh bratov drugače, kot enako, kot so zastopane v Narodnem vječu, in da morajo je bilo predhodno dogovorjeno s Krfsko deklaracijo pri glede oseb, ki bodo zastopane v vladi, podati predloge sklepanju ustave, ne bo mogel braniti in uveljaviti svoje predsedstvu Narodnega vjeća SHS v Zagrebu, do katerih državnopravne odnosno avtonomistične pretenzije,243 se bo predsedstvo opredelilo.241, 242 čeprav naj bi bila združitev v eno državo prostovoljna in narejena skladno z uveljavljanjem teh teženj ter v Poskuse iz Zagreba, da bi vplivali na oblikovanje vlade v kateri noben brat Ljubljani, pa je potrebno pogledati tudi v luči takratnih (podčrtal D. N.) ne bo majoriziran, pri dveh pogledov nastajajočih predvsem večnacionalnih čemer je mislil na srbske kroge, po prevratu v Sloveniji ustvarjenega držav. Prvi je zastopal stališče centralistično in unitarno statusa quo ki ne nameravajo sprejeti kot izvršenega dejstva vodenje države, kjer je črpal navdih v internacionalističnih . Razočaranje Brejca zaradi preveč popustljivosti in prekrotkosti smernicah tistega časa. O tem je bilo v tem gradivu na je bilo toliko večje, ker je bila ustava sklenjena celo z nekaterimi slovenskimi glasovi, ki več mestih kar nekaj zapisanega. Nasproti temu pa je se jih pa zagotovo ne da opravičiti.244 stal drugi pogled na razvoj državnosti, ki je zagovarjal Pomenljivo je, da se manjši vpliv oblastnega centra nad pokrajinami in več je Brejc popolnoma zavedal državnopravnih pravic, kajti njihove samostojnosti. Kot posledica udejanjanja načela v nasprotnem bi ne mogel izpostavljati teženj v tej smeri. avtonomnosti političnega prostora v takratnem času Poznejši dogodki do leta 1941 pokažejo v dobršni meri nazadovanje dosežene državotvornosti oziroma deželne 241 Zapisnik Osrednjega odbora Narodnega veča SHS z dne 30. samostojnosti slovenskega naroda. oktobra 1918 (podrobneje glej Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Zakaj se kot datum, ko je bila ustanovljena slovenska Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964, str. 420). Zapisnik vsebuje vlada, popolnoma napačno poudarja 31. oktober 1918 in tudi imena prisotnih, od katerih sta samo dva predstavnika Slovencev (Hribar, Kramer, Ravnikar) od 29 prisotnih. V istem zapisniku je tudi se 29. oktober 1918 popolnoma zanemarja? S slednjim sklep, da se na ladje izobesijo hrvaške zastave. datumom so se slovenske dežele po tisoč letih skupnega 242 Zanimivo in kontradiktorno prej povedanemu glede pristojnosti Antona Korošca in ostalih, ki so jim je bila z vstopom v Narodnega veča 243 Dr. Janko Brejc: Od prevrata do ustave. V: Zbornik razprav SHS v Zagrebu dana omejena pooblastila in pristojnosti, če je celotna iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. struktura poskušala dajati vtis omejene samostojnosti in omejenih Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 166. pristojnosti centraliziranih državnih funkcij.? 244 Prav tam. 116 117 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka bivanja razšle z deželami, ki so tvorile skupno Avstrijo. Z bila Narodnemu vjeću v Zagrebu dana takšna možnost. datumom 31. oktober 1918 pa je Slovenija dobila enotno Ta pogoj, izhajajoč iz Karlovega razglasa, pa tisti čas ni vlado, medtem ko je bila pred tem Slovenija razdeljena bil izpolnjen. Ker pa so se slovenske dežele, kar je zelo na več medsebojno in tudi z ostalimi primerjalno pomembno v združitvenem procesu, kot suveren pravni enakovrednih dežel z enakovrednim pristopom pri subjekt združile z drugimi enakovrednimi subjekti upravljanju. Vse dežele so posedovale formalno enake državnega prava v skupno državno tvorbo, je potrebno vlade in je bilo njihovo razlikovanje zgolj odraz političnih razumeti poslani predlog zgolj in samo v seznanitvenem prepričanj, če se pusti ob strani narodnostna vprašanja. pomenu. Pri tem je potrebno morebiten prenos dela Enako so tudi Avstrijci zabeležili datum 21. oktober 1918 suverenih pravic iz Ljubljane v Zagreb ločevati od kot datum deklarativnega konca sobivanja z drugimi ustanovitvenih pravic slovenske državne enote. Najprej je deželami in je 30. oktobra 1918 zgolj nastala nova skupna potrebno imeti vse suverene pravice, kar je bilo s Karlovim prehodna vlada nemških dežel A-O monarhije. Odgovor razglasom zagotovljeno, šele nato je v drugem koraku na vprašanja, zakaj se poudarja napačne datume, je mogoče te pravice v omejenem obsegu prenašati izven potrebno iskati v pravnem nerazumevanju besedila, ki državnega suverenega območja. pravi, da je »Predsedništvo Narodnega vjeća v Zagrebu kot vrhovna oblast države Slovencev, Hrvatov in Srbov Dne 31. oktobra 1918 je bila osnovana skupna narodna na predlog Narodnega sveta v Ljubljani za Slovenijo vlada v Ljubljani za Kranjsko, celotno Primorje (tudi Trst imenovalo to-le vlado« z razglasnim datumom 31. oktober z okolico, Goriško-Gradiščansko območje in Istro z otoki) 1918 in objavljenim datumom dne 4. november 1918 v ter slovenski del Koroške in Štajerske.245 Z vidika pogleda 1. številki Uradnega lista Narodne vlade SHS v Ljubljani. na pravnozgodovinske okoliščine tistega časa bi govorili o Da je lahko Narodno vjeće v Zagrebu potrdilo predlog Zedinjeni Sloveniji na ostankih nekdanje A-O monarhije (v sestave nove vlade v Ljubljani z veljavnostjo sklepa 31. nadaljevanju Zedinjena Slovenija). O dejanju ustanovitve oktobra 1918, ki je bil pozneje objavljen, pomeni, da je bila skupne narodne vlade je bila obveščena dunajska izoblikovana vlada (ustanovitveni zbor) za Slovenijo pred centralna vlada, ki je »dejstvo, da Narodni svet v Ljubljani 31. oktobrom 1918 na podlagi vrnjenih suverenih pravic prevzema v svojo suvereno upravo slovenske dežele, posameznim deželam. Pri tem je potrebno ločevati med vzela brez ugovora na znanje«.246 Ostaja dvoumnost, načelno izraženo voljo o prevzemanju oblasti (ustanovitev 245 Andrej Lenarčič: Zapravljena nebesa pod Triglavom. države) od konkretne sestave njihovih predstavnikov Samozaložba, Ljubljana, str. 80. Če je v Zagrebu 29. oktobra 1918 nastajal poskus ustanovitve države Slovencev, Hrvatov in Srbov (ustanovitev vlade). Zato je v Zagreb potoval predlog o v okviru nekdanje A‑O monarhije, pa takšna nastajajoča tvorba ni sestavi vlade s konkretnimi imeni najvišjih predstavnikov mogla imeti nobenih pravnih posledic. Statusno so bila območja oblasti na Slovenskem. Če slovenske dežele ne bi dobile še vedno formalni ogrski del skupne A‑O monarhije, saj je šele 16. vrnjenih vseh suverenih pravic z Dunaja v Ljubljano, bi novembra 1918 nastala I. madžarska republika, ki bi lahko podelila določenim območjem pravico odcepitve od skupne države. Upravna imel najvišji državni organ, to je Narodno vjeće v Zagrebu, samostojnost pa še ni dovolj velik pravni dokaz obstoja samostojne možnost vplivanja na oblikovanje vlade ob pogoju, da bi suverene entitete v mednarodnem okolju. 246 Andrej Lenarčič: Zapravljena nebesa pod Triglavom. 118 119 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka zapisana v Lenarčičevi knjigi, saj na strani 78 pravi, da je zase. Vsakršen ugovor bi pomenil zanikanje lastnega že bila ustanovljena vlada s poslanci, na strani 80 pa pravi, da sprejetega zakonitega akta, to je razglasa, kar pa bi pod so predstavniki slovenskih političnih strank zbrali pogum vprašaj postavilo tudi zakonitost razglasitve Avstrije. in razum in sprejeli sklep, da se ustanovi narodna vlada za Slovenijo. V izogib dvoumnosti bi bilo logično zapisati, da Zanimiva je razlaga v viru,247 ki obravnava prvo madžarsko so predstavniki slovenskih strank sprejeli politični razglas sovjetsko republiko. Pravi, da je bil razglas prvenstveno tako imenovani Ljubljanski razglas, ki nalaga poslancem, namenjen negermanskim prebivalstvom v kronskih da oblikujejo Narodno vlado za Slovenijo. Glede na to, deželah Cislejtanije, to je v deželah avstrijskega dela A-O da so bili poslanci legitimno izvoljeni za svoje funkcije, so monarhije, da oblikujejo v sklopu lastnih nacionalnih imeli zakonito pravico odločanja tudi o suverenih pravicah zborov prvi korak pri preoblikovanju dvojne monarhije dežel, katere so zastopali. Mandat odločanja o suverenih v federalno zvezo.248 Torej gre za širšo v mednarodnem pravicah na ravni države, torej tudi o novih pravicah okolju pravnozgodovinsko splošno prisotno razlago združevanja, njim z njihovo izvolitvijo še ni bil podan, ker tistega časa. Zato je zmanjševanje njegovega pomena v to takrat ni bilo izpostavljeno politično stališče, ampak je slovenskem prostoru neumestno. njihova legitimna pravica nastala s Karlovim razglasom. Ni nepomembna zavajajoča trditev, ki so jo ustvarili Monarh ni bil več suvereni vladar, ampak je svojo slovenski levičarski krogi in ki ne daje nobenih smiselnih samostojnost prenesel na deželno raven. Odločitev za vrednostnih sodb, da je razglas cesarja Karla torej ustanovitev Narodne vlade za Slovenijo, ki so jo poslanci obstal v okviru dualizma in je zapiral Slovencem pot sprejeli, je lahko imela podlago v Ljubljanskem razglasu, v Jugoslovansko državo.249 Razglas je res bil predlog vendar pa zanje ni bila absolutno zavezujoča sama po za preoblikovanje Avstrije, če upoštevamo v okviru sebi, kot tudi današnji poslanci pri odločanju niso zavezani dualizma ločeni avstrijski in ogrski del. Načelni bi bili v popolnosti slediti strategijam lastnih strank. Odločitev namreč naslednji koraki: Slovenija bi bila oblikovana v takratnih poslancev pa je bila zavezujoča ravno toliko, kot okviru avstrijskih dežel v prvem koraku (Goriške, Istrske jo za zavezujočo arbitražno odločbo pojmujejo današnji in Kranjske dežele ter slovenski del Koroške in Štajerske poslanci, kajti kot je bilo prikazano, poslanci niso imeli dežele). Izločena bi bila Trst, kjer bi bil tako in tako dosežen poslanstva ustanavljati novo državno tvorbo, pa vendar so si legitimiteto poskušali izboriti s splošnim ljudskim 247 Vir: https://theorangefiles.hu/the‑first‑hungarian‑republic/. 248 V originalu besedilo pravi: »On October 16, 1918, Emperor‑ soglasjem. King Charles issued a manifesto calling for the non‑German Vprašati se moramo, ali bi imel ugovor na razglas sploh nationalities in the Cisleithanian (Austrian) crown lands of the Austro‑ Hungarian Monarchy to form their own national assemblies as the kakšno težo glede na to, da je sam po sebi dajal možnost initial step in the transformation of this part of the Dual Monarchy into deželam prosto izbiro poti v mednarodno okolje; poti, a federal state.« (vir: https://theorangefiles.hu/the‑first‑hungarian‑ ki bi dajala posameznim deželam pravico združevanja republic/ ). ali pa tudi popolnoma samostojne poti vsake dežele 249 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. Samozaložba, Ljubljana, 2013, str. 78. Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 39. 120 121 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka poseben sporazum, in pa Prekmurje, ki bi pravno formalno Politične sile v slovenskih deželah in širše ostalo v okviru Ogrske. V drugem koraku bi se Slovenija združila po postopku združenih nemško govorečih dežel. Dosegli bi zedinjeno Slovenijo v okviru preoblikovane Premnogokrat v zgodovinskih gradivih naletimo, da pisci monarhije v zvezo dežel. Ostala pa bi samostojna entiteta združijo svoja osebna politična prepričanja s prepričanji Dalmacija, ki bi se lahko poljubno pridruževala. Kako bi se zgodovinskih oseb in z njihovo takratno oblastno razreševalo vprašanje drugih dežel v okviru avstrijskega zmožnostjo v sedanjosti opravičujejo dejanja ter tako dela A-O monarhije, tukaj ni pomembno, ko gre za odnos vplivajo na naravni tok zgodovine. Tako hote ali nehote »slovenstva znotraj Avstrije«. vnašajo – namesto nevtralnega pogleda na zgodovino – Ne moremo trditi, da bi bilo uresničenje razglasa za svoje lastno videnje. Pogosto se dogaja, da se nekaterim Slovenijo veliko ugodnejše, ker bi bila tudi v tem primeru zgodovinskim osebam daje po nepotrebnem prevelik pot negotova. Dvomiti pa je, ali bi bilo manj ugodno pomen, medtem ko se druge potiska v ozadje. Do teh kot biti v sestavi Jugoslavije z izrazito centralistično in zgodovinskih anomalij prihaja, ko imajo zgodovinski unitaristično oblikovano skupnost. Dravska banovina ni pisci težavo zavzeti nevtralno pozicijo glede idej, ki posedovala praktično nobene samostojnosti ali obdržala jih posamezniki zagovarjajo, in sposobnosti njihovega kakršnekoli državotvorno uveljavljene pravice iz časov uresničevanja. Če pisci ne posvetijo dovolj analitičnega A-O monarhije. primerjalnega razmišljanja oblastnim strukturam in položaju ter vlogam zgodovinskih oseb v teh strukturah, se ustvarja občutek vplivanja na bralce in s tem spreminjanja javnega mnenja. To poglavje nima namena v podrobnosti analizirati obeh pogledov na zgodovinske osebe, to je z vidika politične in dejanske oblastne moči, ampak predvsem izpostaviti njihovo vlogo pri nastajanju 'istrskega vprašanja'. Karel I. Habsburški je 25. maja 1918 v Badnu sprejel delegacijo »Nemcev in nemškutarjev iz slovenskih dežel. V tej t. i. badenski avdienci je cesar poudaril nedeljivost vsake od teh dežel.«250 Prav tako pa je »obljubil, da bo vlada ostro nastopila proti agitaciji za ustavnopravno 250 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 14. 122 123 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka odcepitev slovenskega ozemlja«.251 Perovšek ne poda deželam. Tako je bila v pravnem smislu zagotovljena opredelitve, koga ima za nemškutarje. Zelo verjetno pa se svoboda izražanja političnih idej ne glede na to, ali se vse pojem nanaša na deželane, ki so bili po rodu Slovenci, a so vpletene strani s tem strinjajo ali ne. Pri tem tudi različne prevzeli nemški jezik kot splošni občevalni jezik. Zagotovo politične moči vpletenih strani ne morejo biti v pravnem so slovenščino poznali, vendar so čutili odpor do njene smislu razlog, da bi politična nemška večina v A-O rabe v vsakdanji govorici. monarhiji s svojimi mnenji smela prevladati nad slovensko manjšino. Uvodoma lahko ugotovimo, da je bila še konec maja 1918, torej komaj dobre štiri mesece pred Karlovim razglasom, na Tako je bila avdienca posredno s svojo togostjo eni strani še kako izrazita nenaklonjenost oblasti kakršnikoli tudi povod, da so »vse politične stranke – katoliška delitvi posameznih ustavnopravnih dežel in na drugi strani Vseslovenska ljudska stranka (VLS), liberalno usmerjena 'odcepitvi' oziroma odsvojitvi dela dežele s pripojitvijo Jugoslovanska demokratska stranka (JDS) in Jugoslovanska drugi deželi. V vsakem primeru lahko rečemo, da je bila socialdemokratska stranka (JSDS) – komaj dva dni za takrat politična klima izrazito nenaklonjena reformističnim tem, 27. 5. 1918, sprejele skupno izjavo, ki je pomenila idejam v celotni A-O monarhiji. Nič pa ni bilo govora na prelomen trenutek v razvoju gibanja za slovensko narodno tej avdienci, da bi se nastopalo ostro proti samostojni poti samoodločbo«252 na način, da se je preklicala brezpogojna vsake od ustavnih dežel. Dovoliti si smemo špekulacijo, podrejenost habsburški monarhiji. To je bil mejnik, ki je da so avstrijske dežele imele že po ustavnopravnem po tisočih let pomenil konec sobivanja pod 'skupnim aktu zagotovljeno pravico do samoodločbe vsake dežele klobukom'. Pot do te državne misli je imela vzpone kot celote. Ali so bili predstavniki sprejeti na avdienco in padce ter je bila v dobri meri posledica sposobnosti zgolj zato, ker so izražali zavezanost nespremenjeni A-O zgodovinskih oseb, da so prepoznale takratne okoliščine monarhiji, je lahko dejstvo političnih smernic in podpora in pogoje, ki so temu botrovali. oblastnim strukturam v takratni državi. Nikakor pa to ne more z vidika političnega izražanja mnenj znotraj V nadaljevanju ne bo odveč, če se posvetimo najprej infra legem predstavljati edine pravne norme. Toliko Vseslovenski ljudski stranki, ki je nastala oktobra 1909 z kot so imeli predstavniki ustavnopravno pravico biti za združitvijo deželno organiziranih katoliških253 strank, kjer nespremenjeno A-O monarhijo, ki je kot zveza nastala v preteklosti zaradi izražene takratne volje, toliko so imeli drugi pravico izražati mnenja o osamosvojitvi dežel. Edina 252 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija dodatna norma, ki je nastala kot rezultat tega, pa je bila, o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. da se dežele ne bodo delile in se deli ne bodo odsvojili, Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 13–14. torej oddvojili od enih dežel, in se pripojevali k drugim 253 Momčilo Zečević: Na zgodovinski prelomnici. Maribor: Založba obzorja Maribor, 1986, str. 24. Zečević opisuje strankarsko dogajanje v A‑O monarhiji in tudi pozneje. Vendar je potrebno vzeti v zakup dejstvo, kdaj je knjiga izšla (1984). Obdobje prežeto izrazito 251 Prav tam. z 'ločevanjem duhov' tudi z verskim etiketiranjem političnih strank in 124 125 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka so bile zastopane politične sile z območij Kranjske in v bi mogli apriorno zatrjevati, da je bila pri njih vseskozi drugih slovenskih deželah, Štajerska, Koroška, Goriška in prisotna državotvorna misel, ampak je slednja nastajala Trst.254 Vseeno pa njena vloga ni bila nacionalno dovolj postopoma in se je ob prelomnih dogodkih v oktobru in prepričljiva, saj so se J. E. Krek, A. Korošec in J. Brejc novembru 1918 odrazila z ministroma Krekom in Brejcem resda v oktobru 1898 kot zastopniki narodne stranke kot v Narodni vladi Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in predhodnice poznejše VLS udeležili sestanka pravašev v Korošcem kot predsednikom skupne vlade novonastale Trstu in se ob tej priložnosti izrekli za pravaški program in Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu. Z za priključitev Zedinjene Slovenije k Hrvatski na temeljih današnjega vidika pa je popolnoma nerazumno stališče, hrvatskega državnega prava.255 Še v letih 1911–1912 si je da naj bi se naslonili na hrvaško državno pravo, ko SLS (mišljeno je VLS, opomba D. N.) prizadevala, da bi to pa vemo, da je bil upravni ustroj enak v vseh deželah zamisel na istih osnovah uresničila skupno z združenima avstrijskega dela A-O monarhije na glede na formalno hrvatskima strankama prava.256 VLS je ohranila v svojem poimenovanje (vojvodstvo, kraljestvo, poknežena grofija). programu tudi skoraj do konca prve svetovne vojne, ko Zagotovljena je bila dokaj visoka stopnja samouprave. je prišlo do sprememb v vodstvu stranke,257 da je hrvatsko Prav nasprotno že sam Bernatzik, njihov sodobnik in državno pravo temelj za zedinjenje Slovencev in Hrvatov258 ustavnopravni strokovnjak, daje hrvaškim deželam mnogo ob trdni naslonitvi na monarhijo in Habsburžane.259 Predlogi manjši državotvorni pomen kot deželam avstrijskega dela so šli celo tako daleč, da je bil na mizi predlog 'slovensko-A-O monarhije. hrvatske manifestacije', da bi se Slovenci odrekli svojega knjižnega jezika in se združili v enoten južnoslovanski Zanimivo je vprašanje, zakaj so si hrvaški pravaši za srečanje hrvatsko-slovenski narod. izbrali ravno Trst, ko pa vemo, da niti v samem mestu kot 260 Z vidika te izražene misli ne gibanj. Skratka ,z demoniziranjem vsakršnega pluralnega družbenega v njegovem širšem zaledju niso bili narodnostno prisotni. okolja. Zagotovo bi smeli iskati odgovor v smeri, da je bil Trst 254 Prav tam. Zečević omenja posebej Goriško in Trst. Ne pa tudi upravno središče Primorja, to je - Goriško-Gradiščanske posebej kraje v Istri. Dejstvo pa je, da življenjepis dr. Otokarja Rybarja poknežene grofije, mesta Trst in Istrske dežele. Ob tem navaja njegovo delovanje tudi v Istri, vendar v sklopu skupnega boja se zastavlja vprašanje, s kakšno legitimno pravico so kot Slovencev in Hrvatov proti italijanskemu iredentizmu. 255 zagrebška stranka vstopali na ozemlje avstrijskih dežel. Momčilo Zečević: Na zgodovinski prelomnici. Maribor: Založba obzorja Maribor, 1986, str. 38. Morda se odgovor skriva v zgodnjih začetkih hrvaškega 256 Prav tam. ekspanzionizma. O tem več v drugih poglavjih. Morda 257 Najbrž je bil povod za to odstavitev predsednika stranke dr. I. je potrebno iskati odgovore, da je bila družbena klima Šušteršiča. Podrobneje Momčilo Zečević: Na zgodovinski prelomnici. v 'večkulturnem' Trstu mnogo bolj naklonjena takšnim Maribor: Založba obzorja Maribor, 1986, str. 40. zamislim kot na Ogrskem. Vsekakor pa je eno izražanje 258 Momčilo Zečević: Na zgodovinski prelomnici. Maribor: političnih stališč, povsem nekaj drugega pa upravna Založba obzorja Maribor, 1986, str. 40. organiziranost. 259 Momčilo Zečević: Na zgodovinski prelomnici. Maribor: Založba obzorja Maribor, 1986, str. 41. 260 Momčilo Zečević: Na zgodovinski prelomnici. Maribor: Založba obzorja Maribor, 1986, str. 40. 126 127 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Usoda liberalnih strank je bila nekoliko drugačna. nenačelne in oportunistične265 in bolj ko je stranka sledila Liberalci kot nekakšna protiutež katoliškim strankam tem usmeritvam, tem bolj se je kazala njena odvisnost od so se združevali v slogaškem smislu kot političnem prevlade vladajočega nemškega naroda.266 predstavniku v Edinosti v Trstu in v Političnem društvu za Hrvate in Slovence v Istri. Pa vendar sta obe sili znali stopiti skupaj v kritičnih 261 Bila pa je njihova vloga večkrat v nasprotju z zgodovinskimi interesi slovenskega naroda: trenutkih tistega časa, torej v odločilnih nacionalnih bojih, začenši z nedemokratičnostjo in reakcionarno politiko, ki npr. v dogodkih med prvo svetovno vojno, ob Majniški so jo zaradi strahu pred klerikalizmom zastopali slovenski deklaraciji, v odzivu na badensko avdienco, ob razpadu liberalci v boju proti uvajanju splošne volilne pravice v monarhije, ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Avstro-Ogrski, pa vse do centralistične in unitaristične Srbov in jugoslovanskem zedinjenju.267 To načelno jugoslovanske države. stališče Zečevića vseeno potrebuje dodatno razlago. Če 262 Njihovi nasprotniki, pri čemer je težišče kritike, ki je izhajala iz vrst VLS, so sodili, da je je bil poskus državotvorne misli še prisoten ob nastajanju liberalna ideologija »anacionalna«, jugoslovanskega združevanja, pa so prav slovenski 263 in poudarjali, da »nikoli ni čutila potrebe po knjigah in časopisih, pisanih liberalci bili na koncu tista politična skupina, ki je z izdatno v njenem duhu (torej slovenska, op. D. N.), in je ostala pomočjo omogočila razglasitev prvodecembrskega akta idejno borbena in konfuzna; vse je bilo samo taktika in ustanovitev skupne jugoslovanske države na osnovah in račun«. unitarizma in centralizma.268 Liberalci so tako poskrbeli za 264 Liberalne politične sile so bile mnogokrat velik zaton državotvorne misli na slovenskem ozemlju ne samo pred prvo svetovno vojno s prevelikim angažiranjem 261 Momčilo Zečević: Na zgodovinski prelomnici. Maribor: z nemškim velekapitalom v času uvajanja splošne volilne Založba obzorja Maribor, 1986, str. 27. pravice v Sloveniji, ampak tudi ob nastajanju Države 262 Momčilo Zečević: Na zgodovinski prelomnici. Maribor: Srbov, Hrvatov in Slovencev. Primeroma se navaja samo Založba obzorja Maribor, 1986, str. 29. nepismenost, kateri nikakor ne smemo zmanjševati 263 Idejno so bili tako oddaljeni od naravnega toka dogodkov, pomena. Omenjeni družbeni pojav pomeni veliko razvojno da so se strinjali s postopnim zbliževanjem s hrvaškim jezikom, kar bi pomenilo v resnici asimilacijo v Hrvate, in da so celo obžalovali, da je oviro vsake družbe. Torej je katoliško gibanje z njegovim Primož Trubar nekoč začel pisati v slovenskem jeziku, in poudarjali, zavzemanjem za pismenost igralo izrazito pozitivno da je tako onemogočil nastanek enotnega hrvatsko-slovenskega vlogo v takratni slovenski družbi. Če je bila v slovenskem knjižnega jezika in združitev ne samo Slovencev in Hrvatov, ampak političnem prostoru prisotna kritika na račun liberalcev iz da so videli glavno nalogo in rešitev Slovencev v združevanju Južnih Slovanov na osnovi enotnega knjižnega jezika. – Kakor da je rešitev 265 Momčilo Zečević: Na zgodovinski prelomnici. Maribor: družbenega problema v njegovi nasilni ukinitvi. Ivan Cankar je zato Založba obzorja Maribor, 1986, str. 29. tem razumnikom dejal, da so pozabili nase, na svoje ime, svojo 266 Momčilo Zečević: Na zgodovinski prelomnici. Maribor: domovino in slovensko kulturo. Podrobneje glej Momčilo Zečević: Na Založba obzorja Maribor, 1986, str. 28. zgodovinski prelomnici. Maribor: Založba obzorja Maribor, 1986, str. 267 Momčilo Zečević: Na zgodovinski prelomnici. Maribor: 55. Založba obzorja Maribor, 1986, str. 29. 264 Momčilo Zečević: Na zgodovinski prelomnici. Maribor: 268 Momčilo Zečević: Na zgodovinski prelomnici. Maribor: Založba obzorja Maribor, 1986, str. 29. Založba obzorja Maribor, 1986, str. 57. 128 129 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka vrst konservativnih269 sil, da so premalo načelni in da ne standarde opredeljevanja te pravice. Pozneje je dobila dajejo slovenskemu jeziku potrebnega mesta v prostoru, mesto v Deklaraciji ob ustanovitvi Združenih narodov leta pa so tudi iz liberalnih vrst na račun konservativcev 1948.272 prihajale kritike, predvsem Vseslovenske ljudske stranke (Mihailo Rostohar). Liberalci se niso strinjali s predlogom, Slovenskim politikom je ne glede na notranja nesoglasja po katerem bi se združili katoliški Hrvatje in Slovenci ali uspelo toliko strniti vrste še za časa prve svetovne vojne, 'Planinski Hrvati', ker so pozabljali na pomen združitve ko morebitno premirje še ni bilo na vidiku, da so se zbrali tudi s pravoslavnimi Srbi.270 – Torej »trk« ideje združitve ter med 16. in 17. avgustom ustanovili Narodni svet za dveh katoliških 'južnoslovanskih' narodov z idejo združitve slovenske dežele. Dejanje ustanovitve opiše Jerič takole: južnoslovanskih narodov brez verskih temeljev. Pri tem Dne 16. avgusta 1918 je bila tedaj javno, na najširši pa Črnogorci ali Makedonci za slovenske liberalce niso in reprezentativni podlagi ustanovljena vse stranke predstavljali omembe vredne narodnostne skupine. Z obsegajoča politična organizacija, ki si je stavila za glavni današnjega zornega kota gledano je tako eden kot drugi smoter, združiti Slovence in istrske Hrvate […] in ustanoviti popolnoma preživet pogled, o čemer z razlogom pa v samostojno jugoslovansko državo.273 V političnem smislu tem gradivu ne bo govor, ker slednje pomeni nepotreben se je takratnim politikom še zdelo samoumevno, da Istra v odklon od predmeta raziskovanja. celoti pripada centru v Ljubljani ne glede na to, da so v njej živeli tudi Hrvati. Po tistem datumu naslovi Anton Korošec, Če so v določenih političnih strukturah živele ideje poznejši predsednik Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, nadnacionalnega pomena – z oblikovanjem jugoslovanske na zaupnike VLS apel po pobiranju denarnih prispevkov skupnosti –, pa so iz vrst socialnih demokratov (Tuma, za 'Narodni svet', pri čemer opozori, da Narodni svet ne Prepeluh, Dermota) prihajale ravno tako kritike, saj se more pobirati davkov, pač pa je po njegovem dolžnost niso strinjali z idejo o stapljanju jugoslovanskih narodov posameznika, da si sam naloži prostovoljni davek.274, v kulturnem in jezikovnem smislu.271 Gre za predstavnike 275 Ni brez razloga opozoril, da Narodni svet še nima socialdemokracije pred prvo svetovno vojno. Tako vseslovenske zakonodajne funkcije, ker so se davki do bi smeli trditi, da so samo socialni demokrati imeli 272 Glej primeroma Ernest Petrič: Pravica do samoodločbe. preroško stremljenje, da je poznejša pravica narodov do Sociološka in politološka Knjižnica 16. Maribor: Založba obzorja samoodločbe (Woodrow Wilson, 1918) dana le tistim Maribor, 1984. ljudstvom, katerim se uspe opredeliti s samostojno 273 Dr. Jos. Jerič: Narodni svet. V: Zbornik razprav iz kulturne, kulturno in jezikovno samobitnostjo. Gre za mednarodne gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 146. 269 Menim, da ima izraz klerikalen preveč negativen prizvok, 274 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija zato je bolje uporabljati izraz konservativen. V obeh primerih je govora o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. o laični versko, tj. katoliško orientirani skupnosti. Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 21. 270 Momčilo Zečević: Na zgodovinski prelomnici. Maribor: 275 Več kot očitno izhaja iz povedanega, da je bil Narodni svet Založba obzorja Maribor, 1986, str. 60. ob njegov nastanku zgolj politično telo slovenskih strank, ni pa hkrati 271 Momčilo Zečević: Na zgodovinski prelomnici. Maribor: imel tudi najprej zakonodajne funkcije s sprejemanjem novih davčnih Založba obzorja Maribor, 1986, str. 63. obremenitev in nato tudi izvršne funkcije s pravico pobiranja davkov. 130 131 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka takrat razpisovali ali v deželnih zborih ali pa v dunajskem v Ljubljani združena za vse dežele, kjer so bili Slovenci tako parlamentu. ali drugače zastopani v nekdanjem avstrijskem delu A-O monarhije razen za Dalmacijo. Tisti trenutek namreč, ko so Tako se postavlja temeljno vprašanje legitimnosti se zbrana sredstva razdeljevala po zakonodajnih pravilih vrhovnemu vodstvu 'Narodnemu svetu v Ljubljani',276 če in ne po strankarskem ključu, pomeni nesporni dokaz vemo, da je imela A-O monarhija pred vojno delujočo uresničenja 'oblastne želje' po Istrski deželi. Tega pa ni upravno-izvrševalno in še posebej davčno politiko. Prav mogoče obravnavati kot enostranskega odcepitvenega pravica postavljati zakone, s katerimi se pobirajo davki, dejanja, ampak kot namero o upravičenosti do območja. je ena temeljnih pravic vsake v danih okvirih samostojne Če bi strnili misli, bi povzeli, da tolikšna, kot je bila enote. Ker pa je proti koncu vojne postajalo stanje pri legitimnost Narodnega sveta kot celota v smislu pobiranja izvrševanju davčne politike vse slabše, je bilo samoumevno, davkov, toliko je bila Istra oblastno podrejena Ljubljani. da so morali in poskušali aktualni slovenski politiki poseči Tako izrecno poudarjanje ločenosti Istre od Slovenije na področje delovanja davčne politike prav z namenom, je pomembno zgolj in samo v osebni interpretaciji da se davki pobirajo in se zagotavljajo osnovni pogoji za posameznikov. Z vidika uti possidetis pa ni mogoče izvzeti delovanje državnih struktur. Posredne navedbe Hribarja vodenja skupne upravne politike ne glede na morebitno so bile z oblastnega vidika popolnoma ustrezne, kajti kot drugačno stališče posameznikov, kot smo uvodoma pravi, so se vsled agitacije, ki jo je finančni odsek razpredel postavili trditev, da so eno osebna stališča posameznikov, po vsej Sloveniji in Istri […] jeli kmalu po tem prihajati večji nekaj povsem drugega pa skladnost njihovih stališč z in manjši prispevki od vseh strani.277 legitimnostjo. Ker se Slovenija in Istra omenjata ločeno, je smiselno Kljub temu Perovšek na eni strani trdi, da je nastajala podati komentar na to. Če je torej Narodni svet pobiral hkrati s tem, ko je odmirala legitimna avstro-ogrska prostovoljne prispevke za skupno koalicijo strank, ima oblast, vzporedna oblast, ki jo je izvrševal Narodni svet omenjanje Istre politični predznak – denar, namenjen za za Slovenijo in Istro in njemu podrejeni organi. Postajala skupno delovanje slovenskih političnih strank v takratni je vsak dan bolj učinkovita, s tem pa tudi za Slovenijo državi. Če pa je bilo pobiranje davkov osmišljeno kot dokaz zagotavljanja suverenosti, kajti kot pravi, po oblastno dejanje – na kar ga posredno opozarja Hribar –, »meddržavnem pravu je oblast suverena šele potem, ko kot neposredno opravljen pregled dohodkov in izdatkov je učinkovita. Pri tem pa ni pomembno, ali je suverena v bilanci pisarne Narodnega sveta v tistem obdobju –, oblast nastala po ustavni poti ali na revolucionarni potem je razumeti, da je Ljubljana oblastno v finančnem način,278 pri čemer pobiranja denarnih prispevkov posebej smislu pokrivala tudi Istro in je bila tako finančna funkcija 276 Jurij Perovšek, prav tam. 277 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. 278 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 22 (glej tudi opombo 26 na omenjeni o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. strani). Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 23. 132 133 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka ne izpostavlja. Vseeno želi pridobiti na stanju prava infra osamosvojitvenih teženj posameznih delov avstrijskega legem z trditvijo, da je Država SHS uresničevala vsa temeljna dela A-O monarhije. Jasno je, da – zaradi vojnih razmer – to načela, ki jih zahteva mednarodno pravo za nastanek in ni bilo zaželeno, če ne celo strogo prepovedano. Sploh če obstoj držav, kamor se prištevajo prebivalstvo, ozemlje, bi k takšnim 'manifestacijam' dodali ulične nerede na eni organizirana oblast, ki je neodvisna od oblasti drugih držav, strani in kolektivno odgovornost za vojno stanje na drugi in sposobnost imeti zunanje odnose z drugimi državami strani. Hkrati pa je bilo tudi ravnanje deželnega predsednika ob izpolnjevanju svojih meddržavnih obveznosti.279 Zdi povsem zakonito, saj je bilo potrebno ne samo zaradi se, kot da drugo meddržavno pravilo odstop ozemlja vojnih razmer zagotavljati javni red in mir. Vseeno pa je (cesija) postane nepomembno in neutemeljeno, če do vojna okrepila moč nemškega in madžarskega elementa tega dejanja vseeno pride. Prav odsotnost prava pa je v cislitavski in translitavski polovici, ki sta obvladovala lastnost vojnega stanja. Za tisti čas se bi ne moglo reči, državni aparat,281 in je bila vojna po njihovem priložnost da je A-O dejansko razpadla, saj je bil za nemške dežele za rešitev ustavnih problemov.282 V tem pogledu je bila v avstrijskem delu to čas preoblikovanja v prvo zvezno torej vsaka pot legitimna, če je bila širše gledano še vedno republiko Avstrijo. Res pa je, da so se skrhale in ponekod znotraj ustavnih okvirov infra legem in še vedno dovolj popolnoma prekinile povezave med zvezno ravnjo in samosvoja v smislu praeter legem. Na tej točki se doktrine deželnimi upravami. V današnjem sodobnem upravnem med nemškimi in slovenskimi sodobniki takratnega časa izražanju bi postavili trditve, da je razpadala dotedanja v Avstriji začnejo razhajati, da so prvi znali suvereno zvezna oblast, 'republiške' pa so še naprej delovale in se je zagovarjati svojo pot, medtem ko smo se mi prepustili v različnih delih skupne A-O monarhije vzpostavljala nova malodušju, ki je pripeljalo do značilnega prevrata pri zvezna oblast. vstopu v skupno zvezo s Kraljestvom Srbije. Pomembno dejstvo, ki odslikava normalen tok dogodkov, Shoda 16. in 17. avgusta 1918 naj bi se udeležili tudi se izkaže v avgustu 1918, ko je Kranjski deželni predsednik Dalmatinci, ki pa so se opravičili, da zaradi težav v Attems vprašal Dunaj, kako mu je ravnati glede shoda v občevanju ne morejo sodelovati.283 Tako bi vsa zadeva Ljubljani, ki je bil napovedan za 16. in 17. avgust istega dobila širši pomen, na koncu pa je bil ustanovljen Narodni leta. Na vprašanje je notranji minister odgovoril, da nima svet za Slovenijo in Istro. Pri tem pa je zelo pomenljivo nič pripomniti k seji parlamentarnega kluba v Ljubljani, sporočilo te odklonitve prav jezik. Ker so Dalmatinci ko imajo te tudi Nemci. Zborovanje je dovoljeno, menili, da se bo govorilo na shodu v slovenščini, glede na preprečiti pa je treba nacionalne manifestacije.280 Pojem razvoj dogodkov malo verjetno v nemščini, pomeni, da je nacionalne manifestacije je precej ohlapen in bi se z imel shod predvsem slovenski značaj, ki je vključeval tudi današnjega pogleda na preteklost navezoval na poskuse 279 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija 281 Dolinar, France: Odsotnost slovenske državne misli v o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. prevratu 1918, Založba Sij, Buenos Aires, 1971, str. 12. Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 61. 282 Prav tam. 280 Dolinar, France: Odsotnost slovenske državne misli v 283 Dolinar, France: Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918, Založba Sij, Buenos Aires, 1971, str. 21. prevratu 1918, Založba Sij, Buenos Aires, 1971, str. 20. 134 135 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Istrsko deželo, kar je glede na okoliščine, zgolj 'avstrijske' dežela v okviru avstrijskega dela A-O monarhije, združila in ne tudi 'ogrske', bilo povsem zakonito izrekanje. s Hrvaško in Slavonijo, ki je bila skupna upravna enota v okviru ogrskega dela A-O monarhije. Da je bila usoda Doslednost ali nedoslednost političnih sil na Slovenskem Dalmacije nedorečena, je polemiziral že Bernatzik. Glej se velikokrat interpretira, tako kot opisuje Taylor, da to tudi dodatek C in D. ni bil le trenuten284 izbruh, ko je Radić285 leta 1914 rekel, da so Srbi brezobziren sovražnik vzvišene dinastije, Če je idejo oblasti v mirnem času leta 1914 še tolerirala, naše monarhije in posebno hrvaškega načina življenja«, pa je logično, da je zaradi lojalnosti oblasti, ki jo porajajo saj je tudi Korošec, voditelj klerikalne stranke, ki je vojne razmere, potrebno izjavo v tem smislu tudi razumeti. predstavljala večino Slovencev, rekel celo leta 1917, da Kakšne bi bile posledice za politika, ki bi se v vojnem je »naše hrvaško-slovensko ljudstvo trdno in do kraja času zavzemal za razkosanje lastne države v smislu odločeno, da ostane do smrti zvesto monarhiji in vzvišeni meddržavne osamosvojitve ali odcepitve posameznih vladarski hiši Habsburžanov«. Nadaljuje, da je še junija delov A-O monarhije? Ali takšno početje ne velja za 1918 kranjski deželni zbor, ki je bil izključno slovenski, veleizdajo? Soglašati s tezo, da v času prve svetovne obsodil »izdajalsko« dejavnost Trumbića,286 poglavitnega vojne ni bilo teženj po preureditvi habsburškega cesarstva jugoslovanskega predstavnika v tujini.287 Čeprav je bilo kljub ustavitvi parlamentarnega delovanja z delnimi že dva dni po badenski avdienci, 25. maja 1918, izdano diktatorskimi pooblastili vrhovnim poveljnikom,288 pa bi sporočilo vseh slovenskih političnih strank, da je konec bilo popolnoma neustrezna razlaga takratnega časa. O tej brezpogojne podrejenosti habsburški monarhiji, pa je bilo problematiki je napisanega veliko pravnozgodovinskega uradno sporočilo dežele še vedno enotnost v okviru A-O gradiva. monarhije. Zanimivo zgodovinsko vzporednico med letoma 1918 in Trumbić je bil pripadnik jugoslovanskega gibanja tistega 1990 je mogoče potegniti z dejstvom, po katerem je bil časa iz Dalmacije in je bil do začetka prve svetovne vojne v marcu leta 1918 sestanek članov nemškega Volksrata zagovornik, da bi se Dalmacija, ki je bila ustavnopravna iz alpskih dežel na Dunaju, ki so z vso silo zatrdili, da si ne dajo vzeti cest do Jadranskega morja v Ljubljani 284 Taylor, Alan John Percivale: Habsburška monarhija 1809– 1918. Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro‑Ogrske, Ljubljana ter ustanovili Deutscher Volksrat für Krain, čeprav na 1956, str. 273. Kranjskem po uradni statistiki ni bilo niti pet odstotkov 285 Stjepan Radić predsednik in organizator Hrvaške kmečke Nemcev (opomba D. N.).289 Njihovo stališče je bilo lahko stranke. politično legitimno. Nikakor pa ne moremo soglašati 286 Taylor, Alan John Percivale: Habsburška monarhija 1809– s tezo, da bi smelo imeti pomemben vpliv na upravno 1918. Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro‑Ogrske, Ljubljana 1956, str. 273. 288 Dolinar, France: Odsotnost slovenske državne misli v 287 Trumbić je bil zagovornik jugoslovanske ideje delujočega prevratu 1918, Založba Sij, Buenos Aires, 1971, glej poglavje Majniška izven A‑O monarhije, predvsem na misiji v Londonu 1915–18, deklaracija. ko ustanovi jugoslovanski odbor v maju 1915 in postane njegov 289 Dolinar, France: Odsotnost slovenske državne misli v predsednik. prevratu 1918, Založba Sij, Buenos Aires, 1971, str. 17. 136 137 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka ureditev slovenskih dežel, kljub zagovarjanju zveznih hrvaških političnih vrst. V drugem primeru pa bi se sledilo načel. Podobno so ravnali predstavniki srbskih krogov upravnim usmeritvam, ki jih je zastopala vlada v Ljubljani.292 v Sloveniji leta 1990, ki so šteli zgolj podoben odstotek. Potrebno je izpostaviti, da so bile leta 1990 v Sloveniji tudi Poudariti je potrebno, da sta bila do takrat člana druge narodnostne manjšine in ne zgolj srbska. političnega narodnega sveta v Ljubljani in sta s svojim političnim stališčem izražala odcepitev Istrske dežele Taylor s tem, ko navaja zavzemanje za obstoj A-O od skupnega Primorja. Tudi zaradi tega, ker je Istrska monarhije, želi povedati, da to ni bil trenuten navdih dežela pripadala upravnemu središču v Trstu, bi takšno z navajanjem letnice 1914, ampak da z omenjanjem dejanje morali pojmovati kot izrazito samovoljno, saj ne Koroščeve izjave leta 1917, da »izbruh« ni bil osamljen, nakazuje, ali se namerava oblikovati ločena vlada za del saj se je tudi slovenska stran zavzemala za ohranitev Istre, ampak naj bi se avstrijska Istrska dežela pripojila monarhije. Ni pojasnjeno, kaj je dejansko pisec mislil s tem ogrskem Zagrebu. S takšno navedbo želimo izpostaviti pojmom. Zagotovo pa bi bilo zelo obremenilno za Korošca, dejstvo o dveh ločenih pravnih sistemih. Tako nikakor ni če bi se ugotovilo, da je vseskozi vedel za pogajanja in za mogoče privoliti v to, da bi bila predstavnika mimo vseh nemško zvijačo, ki je ponujala avstrijsko ozemlje Italiji, in dotakratnih demokratično sprejetih načel in pravil in bi je, nasprotno, avstrijska diplomacija poplačala Nemčijo bila enostavno v sestavi Narodnega vjeća v Zagrebu. (podčrtano dodal D. N.), tako da je ponudila Franciji Sporočilo je mogoče brati tudi tako, kot naj bi imenovana Alzacijo in Loreno.290 Čeprav gre za svojevrsten lapsus, pa imela tako široka pooblastila, da bi lahko odločala o usodi je bilo dejstvo, da sta bili Alzacija in Lorena del Nemčije, ki celih regij. Kot vemo, pa tako preprosto to ne gre. je po koncu prve svetovne vojne pripadel Franciji. Zapisnik s seje Narodnega sveta, političnega organa, v Ljubljani z dne 6. novembra 1918 navaja, da sta zastopnika dr. Červar in dr. Laginja izjavila, da pristopata k Narodnemu vjeću, ter da se Istra izloči iz N. S.291 Ni popolnoma jasno, ali gre za celotno Istrsko deželo ali deloma zgolj za južni del polotoka glede na statistično zastopanost prebivalstva po narodnostnem kriteriju. V prvem primeru gre za izrazito samovoljno politično stališče političnih predstavnikov iz 290 Taylor, Alan John Percivale: Habsburška monarhija 1809– 1918. Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro‑Ogrske, Ljubljana 1956, str. 277. 291 Zapisnik s seje Narodnega sveta (podrobneje glej Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964, str. 492. 292 Glej poglavje Zapisniki Narodne vlade SHS v Ljubljani, tč. 9. 138 139 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in navedena Istra s tremi poslanci.293 Srbov v Zagrebu in njena mednarodnopravna (2) Na plenarnih zasedanjih so lahko navzoči vsi legitimnost ter zgodovinska ozadja izvoljeni poslanci državnega zbora na Dunaju in vseh deželnih zborov do takratne A-O monarhije.294 Dr. Josip Jerič poimensko našteva v opombi 3 slovenske Kot vemo, je bila A-O monarhija po letu 1866 dualna zastopnike v Narodnem vjeću po teritorialnem principu ustavna monarhija z ločeno avstrijsko in ogrsko kot političnem predstavništvu Slovencev, Hrvatov in organiziranostjo državne ureditve. Vprašanju, kaj je Srbov: dr. Anton Korošec, dr. Lovro Pogačnik, dr. Ivan botrovalo odločitvi za nastanek zveze ustavnopravnih Benkovič, Bogumil Remec, dr. Izidor Cankar, dr. Anton avstrijskih dežel v okviru Habsburške monarhije, in kaj Kobal, dr. Josip Jerič, Fran Smodej, dr. Vekoslav Kukovec, odločitvi v Ogrskem kraljestvu z medlo samostojnostjo Ivan Hribar, dr. Vladimir Ravnikar, Dr. Albert Kramer, nekaterih območij, v tem gradivu ne bo poglobljenega Anton Kristan, namestnik Jos. Petejan oz. Svetozar Belič govora, vseeno pa uvodoma pa nekaj besed o tem. V in zastopnik Trsta.295 Četudi niso poimensko našteti tudi avstrijskem delu se največkrat omenjajo 'zgodovinski' predstavniki Istre, pa to še ne pomeni, da niso zastopani razlogi z vsakokratnimi kompromisi pri ustavnih reformah, tudi slovenski interesi. Če to preslikamo na današnjo da je bila dosežena dovolj velika raven enakosti med sicer raven pravic, kjer je italijanski manjšini zagotovljena različno zgodovinsko pogojenimi deželami. Pri ogrskem najvišja raven in ima tako poseben ustavnopravni status, delu pa se največkrat omenjajo razlogi v zaslugah pri pa to pomeni, da bi moral v takratnem političnem organu, združenem osvobajanju izpod turškega jarma. Zaradi kot ga v statutu določa teritorialni princip, biti zastopan tega se »priznavajo« odškodnine v ogrskem delu, ker so en slovenski predstavnik od treh predstavnikov glede na se podredili skupnosti, in se mnogokrat zavračajo vsiljene število prebivalcev slovenske in hrvaške narodnosti, če reforme z namenom podreditve skupnosti v avstrijskem upoštevamo dosegljive statistike o številu prebivalstva delu. Tako je bila dualnost precej asimetrična v korist različne narodnosti. ogrski deželi. Komentar pa je primerno dodati k točki 2 statuta, saj S takšno 'dediščino' so vstopile posamezno različne dežele izkazuje namene zagotoviti pravno kontinuiteto pri v proces osnovanja novih držav. Kljub raznoliki preteklosti prehodu iz A-O monarhije v novo državno tvorbo. Na pa bi naj Država Slovencev, Hrvatov in Srbov temeljila na deklarativni ravni je bila tako zagotovljena dobršna mera statutu, kjer sta bistveni dve prvini. 293 Dr. Jos. Jerič: Narodni svet. V: Zbornik razprav iz kulturne, (1) Teritorialni princip (tč. 3), kjer Sloveniji – kamor gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova spadajo dežele Kranjska, slovenski deli Štajerske, družba, Ljubljana 1928, str. 149. Goriške in Koroške ter mesta Trsta – pripada glede 294 Prav tam. 295 Podrobneje glej Dr. Jos. Jerič: Narodni svet. V: Zbornik na 100.000 prebivalcev 14 poslancev in posebej razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 148–149. 140 141 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka zakonitosti, saj so imeli izvoljeni poslanci prejšnje države Zedinjena Slovenija, ko bi do nje prišlo, morala za status še vedno določene statutarne pravice. Njihova vloga pa Trsta šele pogajati ali z avstrijsko novonastalo vlado ali z bi se počasi zmanjševala, bolj ko bi se oddaljevali od časa Italijo kot eno izmed članic antantnih sil, ki so pripomogle ustanovitve nove države. Špekuliramo lahko, da bi bilo k premirju v prvi svetovni vojni. po določenem času potrebno narediti ustavno reformo in tem poslancem določiti novo vlogo ali pa ob reformi Druga državna tvorba je nastajala v Zagrebu. Če bi za ukiniti zastopanost po statističnem načelu. prvo ne mogli trditi, da je bila enonacionalna, saj so bili v določenem delu pripadniki različnih narodnosti (Nemci, Še bolj določena pa je vloga poslancev deželnih zborov Italijani, Madžari in Hrvati), pa tega zagotovo ni mogoče ob sprejemanju statuta Narodnega vjeća med 5. in 8. trditi niti za drugo, kjer je že iz imena Kraljestvo Hrvatov oktobrom 1918, saj je bil poslancem deželnih zborov in Slavoncev razvidna sestava po narodnosti. Seveda je v (kranjskega, štajerskega, koroškega, goriškega, istrskega nazivu zmešnjava, ker se v imenu nahajata narodnostna in dalmatinskega) izkazan posvetovalni glas.296 Poslanci in zemljepisna pripadnost, ki pa združuje narodnostno deželnih zborov niso hkrati zasedali tudi mest na 'zvezni' raznolikost (Srbov, Madžarov itd.). Pri tem je potrebno pri dunajski ravni, zato je že v tem koraku zaznati, da je v drugi upoštevati tudi italijansko prebivalstvo na območju deklarativnem pomenu za slovenske avstrijske dežele mesta Reke in v hrvaškem Primorju, ki ga je potrebno vloga Dunaja – kot upravnega središča dežel – prenehala, ločevati od avstrijskega. še predno je bil sprejet Karlov razglas. Podobni procesi so se odvijali tudi v drugih, recimo temu neslovenskih Iz do sedaj povedanega več kot jasno izhaja, da je prva deželah. Ker pa so imeli pravico do izpostavljenega mnenja, državna tvorba nastajala znotraj prava, infra legem. Temu njihova vloga pokaže tudi demokratičnost celotne zamisli, je dajal pravni okvir tudi sam razglas ne glede na odklonilno kako udejanjati celotno zgradbo nove državne ureditve. stališče do njega. Za nastajanje druge državne tvorbe pa ne moremo trditi, da je proces potekal brez dvoma Na temeljih Karlovega razglasa začneta hkrati nastajati znotraj infra legem, ker ni bilo nobenega zakonitega dve državni tvorbi. Prva avstrijska z izključno nemško pravnega akta, s katerim bi bilo mogoče utemeljevati govorečim prebivalstvom in druga slovenska v nastajanje te državne tvorbe. Upravičevati samega sebe jugozahodnem delu A-O monarhije, če se omejimo za dejanja je predvsem proces v sklopu pravice narodov samo na ta prostor. Jasno je, da je na severu nastajala do samoodločbe. Tako kot je z nastankom razglasa nova Poljska in severozahodno Češkoslovaška. Kot nam nastala pravna podlaga, s katero je bila zagotovljena je do sedaj že znano, je razglas lahko pogojno učinkoval pravna zakonitost razdruževanja, tako bi moral tudi samo na slovenske dežele v okviru avstrijskega dela A-O budimpeštanski parlament sprejeti pravno normo monarhije. Pogojno zaradi tega, ker daje razglas Trstu (deklaracijo) pravice do samoodločbe, ki bi pomenila tudi poseben status, kar bi praktično pomenilo, da bi se pravico do razdružitve in ponovne združitve na novih 296 Dolinar, France: Odsotnost slovenske državne misli v temeljih, če bi bila takšna potreba. Ne glede na posledice prevratu 1918, Buenos Aires 1971, str. 37. (osamosvojitev ali ponovna združitev na novih temeljih) 142 143 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka je bilo takrat že znano pravno stališče razglasa, ki je Ko je nastajala prva sovjetska republika, kjer je bilo v dovoljeval eno ali drugo na podlagi samoodločbe. Čeprav ospredju – po mnenju nekaterih pravnih krogov – zgolj je danes to predvsem hipotetično stališče, pa je slednje preoblikovanje obstoječe oblasti, in z upoštevanjem dobilo potrditev dve leti pozneje s koroškim plebiscitom, dejstva, da je bil s Karlovim razglasom predlagan proces kjer so se prebivalci Koroške zakonito odločali, v kateri preoblikovanja avstrijskega dela v 'bolj' zvezno državo državi želijo živeti. Če je bilo nekaj takega mogoče po načelu dualizma, ali smemo na podlagi obeh dejstev zahtevati za posamezna območja v nekdanji skupni trditi, da je A-O monarhija kot celota prenehala obstajati državi, pa bi takšno stališče moralo veljati tudi za celotno kot dvojna država (dualna krovna oblast)? Dualna krovna območje novo nastajajoče države. Ker pravni okvir ni bil oblast je dejansko prenehala obstajati. Tako je hkrati s tem postavljen prav zaradi nerešenega hrvaškega vprašanja, prenehala obstajati tudi skupna oblast na vseh območjih ne moremo trditi, da je državna tvorba Slovencev, Hrvatov obeh političnih središč (Dunaj, Budimpešta). To pa še ne in Srbov nastajala izven prava, praeter legem. pomeni, da je bila enostavno ukinjena tudi oblast v vsaki posebej. Vsekakor je to povzročilo precejšnjo zmešnjavo že Smiselno je podati nekoliko širšo zgodovinsko sliko, ko takrat in pozneje v smislu zgodovinskih razlag. Zmešnjava je v začetku leta 1918 predsednik ZDA Woodrow Wilson je v dobršni meri posledica vnosa pravice narodov do razglasil politično pravico samoodločbe narodov, če je na samoodločbe v mednarodni politični diskurz. Vpliv te pogorišču prve svetovne vojne nastalo več samostojnih pravice pa je bil različen v obeh polih dualne države. Če držav na osnovi prej navzven enotne države oziroma je so dežele v avstrijskem delu pridobivale državnost zaradi prišlo do njihovega preoblikovanja. vračanja nekdaj deponiranih suverenih pravic na zvezno Ne moremo mimo dejstva, da je konec leta 1917 v Rusiji raven (vpliv Karlovega razglasa), pa v ogrskem delu ni bilo nastajala socialistična država, kjer je njen vpliv segal daleč tako, saj je šlo bolj ali manj za ideološko preoblikovanje preko državnih meja na različna evropska območja. Nam z določenimi reformističnimi popravki. Gledano z vidika bližnja sta območje Prekmurja oziroma celotna nekdanja oblastnega centra (Dunaj, Budimpešta), je tako pravica do Ogrska v okviru A-O monarhije. Po vzoru Ruske sovjetske samoodločbe imela manjši pomen pri oblikovanju novih republike je tako dobro leto dni in pol pozneje z ljudsko držav v avstrijskem delu. Mnogo večji pa bi moral biti njen revolucijo nastala sovjetska vlada v Budimpešti, Madžarska vpliv pri oblikovanju, četudi samo prehodnih držav (npr. sovjetska republika, ko je dne 21. marca 1919 prevzela Kraljestva Hrvatov in Slavoncev) zaradi njihove visoke oblast od komaj štiri mesece stare prve republike, ki je stopnje upravne integriranosti in s tem relativno nizke deklarirano nastala 16. novembra 1918297 kot naslednica stopnje samostojnosti. Prav v tem pa je upravičena kritika Kraljestva Ogrske. Madžarsko politično stališče in deloma v uvodu tega odstavka. Plebiscit bi bil v avstrijskih deželah pravna stroka trdita, da se je Hrvaška 29. oktobra 1918 praktično nepotreben, ker je bila njim samostojnost de odcepila od Ogrske.298 facto in de iure vrnjena. V primeru Kraljestva Hrvatov in Slavoncev pa bi se z njegovo izvedbo šele vzpostavilo de 297 Vir: https://theorangefiles.hu/the‑first‑hungarian‑republic/. facto in de iure novo pravno ravnotežje med Budimpešto 298 Prav tam (angl. secede; slov. odcepiti). 144 145 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka in Zagrebom. izobraževanje deloval v kratkotrajni Madžarski sovjetski republiki.301 Konec prve svetovne vojne je tako nekaterim Poskus ustanovitve države Slovencev, Hrvatov in Srbov je narodom 'postregel' z nacionalno samostojnostjo, če je temeljil tudi na socialističnih gibanjih internacionalističnega bilo znotraj prejšnje večnacionalne organizacije prisotno značaja v takratnem času, in ne samo na naravnem pravu vsesplošno pozitivno stališče sprejemanja razdruževalnega pravice narodov do samoodločbe. Dogajali so se trki procesa, medtem ko so bile pri drugih v ospredju idejnih nasprotij med nacionalnim konstituiranjem in internacionalistične ideje, ki pa se niso toliko osredotočale internacionalističnim podiranjem državnih mej. Značilnost na nacionalne kolektivne pravice, ker so se – kot že rečeno socialističnih gibanj je bila, da se niso prav dosti ozirala – posvečale zgolj parcialnim delavskim interesom. Vendar na zagotavljanje vsesplošnega reda, ampak da so sledila pa je prav na teh krilih parcialnih interesov – za mnoge zgolj 'delavskim' interesom, to je interesom določenega neutemeljeno – pridobila Hrvaška, saj se ji je na podlagi sloja prebivalstva.299 Poskusi utemeljevanja ustanovitve internacionalistično socialistične ideje uspelo združiti v Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu in hkrati enovito nacionalno celoto najprej po prvi in nato še po dokazovanje osamosvojitve Kraljestva Hrvatov in Srbov drugi svetovni vojni. Vemo, kakšen je bil njen minimalen izpod budimpeštanske nadoblasti po pravnih načelih davek do Italije po prvi svetovni vojni in koliko je pozneje ima precej vrzeli. Takšne vrzeli pravni teoretiki zapolnijo pridobila s prisvojitvijo skoraj celotne Istrske dežele. na ideoloških osnovah. Zakaj je tako, nam postane jasno, če upoštevamo delovanje enega vodilnih filozofskih Na podlagi parcialnih interesov je vprašljivo teoretikov leve prominence Györgyja Lukácsa,300 saj posploševanje, da gre za skupne širše družbene interese, ga je eden od vodilnih filozofov desne prominence če je eden izmed ciljev teh parcialnih interesov predvsem Scruton v svojih delih izpostavil, da je bil sin premožnega vplivati v meddržavnih odnosih na sosednje države judovskega bankirja, ki je kot namestnik komisarja za prav zaradi določenih parcialnih interesov. To niti ni tako nepomembno, če od blizu pogledamo dogodke 299 Konec I. svetovne vojne je ljudstvom omogočil državno na Ogrskem. Ker je madžarski Narodni svet 30. oktobra nacionalno enotnost katerim je bilo v slednje v ospredju, medtem ko pri 1918 s telegramom pozdravil »Jugoslovansko Narodno drugih, kjer so bile v ospredju internacionalistične delavske ideje pa do državne enotnosti ni prišlo. Z vidika Budimpešte so bile v ospredju vjeće v Zagrebu« in »svobodne narode Hrvaške, Slavonije internacionalistične ideje pa je na teh krilih vseeno pridobila Hrvaška, in Dalmacije«302 (podčrtal D. N.), se je potrebno vprašati, saj ji je z Dalmacijo v precejšnji meri uspelo vse združiti v enovito kakšna je sploh bila legitimnost tega Narodnega sveta nacionalno celoto. Madžarske glede na to, da madžarska pravnozgodovinska 300 György Lukács (1885–1971), je bil eden od ustanoviteljev stroka zatrjuje, da je 1. madžarska republika deklarirano zahodnega marsizma, interpretativne tradicije, ki se je razšla z marksistično ideološko ortodoksnostjo leninizma in stalinizma 301 Roger Scruton: Zablode, prevare, hujskaštva : misleci nove v Sovjetski zvezi. Večje zanimanje je pokazal za filozofsko kot levice. Ljubljana: Založba Družina, 2019, str. pa politično dimenzijo Leninovih teorij, saj nikoli ni imel socialnih 119–121. in političnih vezi z njegovim krogom. Razvil je teorijo blagovnega 302 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija fešizma in prispeval k marksistični teoriji z razvojem Marksove teorije o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. razredne zavesti. Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 69–70. 146 147 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka nastala 16. novembra istega leta. Tako se na Madžarskem Zakaj? Če je bilo izjavljanje Narodnega sveta Madžarske oblikuje splošno mnenje, po katerem je bil Narodni za območje Kraljestva Hrvatov in Slavoncev legitimno svet Madžarske politično telo in nikakor oblastno znotraj prava, infra legem, pa je bilo za območje (zakonodajno-izvršilno) telo,303 Dalmacije izjavljanje izrazito zgolj politično stališče in izrazito pravno nedoločeno, ker je Dalmacija de facto Ali je lahko enostavno že s tem, ko je Narodni svet, ki se pripadala avstrijskemu delu in de iure ogrskemu delu A-O je komaj ustanovil in za katerega še ni bila brez dvoma monarhije.305 izražena njegova dejanska vloga v državi, s pozdravom Jugoslovanskemu Narodnemu vjeću v Zagrebu podal Posebej se je potrebno dotakniti pojma Narodnega vjeća (1) polno samostojnost ali (2) pa zgolj zagotavljanje v Zagrebu. Bilo je veliko nasprotij v odnosih na relaciji samostojnosti v obliki prehodne vlade, vendar pa še Zagreb–Budimpešta, Zagreb–Ljubljana, Zagreb–Split, vedno v okviru Ogrske? Internacionalistično vrenje tistega Split–Dunaj in Split–Budimpešta. Zgodovinski viri poleg časa, ki je preseglo nacionalistične okvire, bi utemeljevalo tega posredno navajajo, da je bilo leta 1918 Narodno bolj delno samostojnost kakor osamosvojitev. Prav zato, vjeće v Zagrebu v nasprotju s samim seboj. Navznoter se ker socialistične ideje niso bile osnovane na nacionalizmih je prikazovalo, kakor da ima namene delovati kot 'zvezno tistega časa, ampak na združevalnem naboju delavskega telo', navzven pa kot ena izmed tvorb v okviru nastajajoče razreda na nadnacionalni ravni, na kar posredno namigne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Enkrat se opredeljuje, tudi Bogataj, ko pravi, da je bila prva nacionalna vlada v kakor da je Narodno vjeće naslednik Kraljestva Hrvatov Sloveniji, ki je imela oficialni naslov »Narodna vlada S. H. in Slavoncev, drugič pa kot zametek Države Slovencev, S.« v Ljubljani vzor morda tudi po tako zvanih ljudskih Hrvatov in Srbov. Do takšnega stališča pridemo, ko komisarjih sovjetske Rusije.304 beremo posebni telegram glavnega zavezniškega poveljnika na solunski fronti, francoskega generala Loiusa Vsekakor je potrebno z vidika mednarodnega prava Francheta d'Espera 6. novembra 1918, kjer posebej ugotoviti dvoje. Prvič, če želi Madžarska zagotavljati naslavlja, da z navdušenjem pozdravljajo jugoslovansko neprekinjeno samostojnost (državno kontinuiteto), Narodno vjeće v Zagrebu in v Ljubljani. V istem telegramu mora priznati dejanja, četudi gre izključno zgolj za nadaljuje, da zavezniki računajo, da bodo jugoslovanske deklarativnost. Drugič, Narodni svet Madžarske lahko enote v Zagrebu in Ljubljani nemudoma stopile v tesno velja za pristojnega Narodnemu vjeću v Zagrebu izključno sodelovanje z zavezništvom v Beogradu.306 za območje nekdanjega Kraljestva Hrvatov in Slavoncev v okviru ogrskega dela A-O monarhije in pogojno de V okviru delovanja Narodne vlade v Ljubljani v povezavi iure Dalmacije v okviru avstrijskega dela A-O monarhije. z nastajanjem nove državne tvorbe so bile prisotne 303 Trditev, ki bi zahtevala posebno študijo potrditve te teze. mnoge kritike, ki so izpodbijale njeno legitimnost. Če je 304 Glej Dr. Lovro Bogataj: Uprava v Sloveniji od prevrata 1918 305 Glej Pojasnila 181 v Dodatku B. do izvršitve Vidovdanske ustave. V: Zbornik razprav iz kulturne, 306 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. družba, Ljubljana 1928, str. 381. Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 68. 148 149 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka bilo težišče kritike v tem, da poslanci, ki so glasovali za srednjo Evropo. Kot smo videli, je v istem obdobju dobila Narodno vlado v Ljubljani, niso imeli ustrezne legitimnosti pojavno obliko v formiranju kratkotrajne Madžarske in ustreznosti demokratičnih pooblastil prebivalcev, sovjetske republike med 16. novembrom 1918 in 21. katere so zastopali, pa je to možno trditi tudi za poslance, marcem 1919. ki so glasovali za državo Slovencev, Hrvatov in Srbov (glej tudi opombo 246). Ulična zborovanja ne morejo Hkrati pa je zanimivo, da je po madžarskih dostopnih virih nadomestiti zakonitih poti odločanja. Kvečjemu lahko njeno ozemlje formalnopravno obsegalo nekdanji ogrski ulična zborovanja podprejo politične odločitve, ne morejo del A-O monarhije (glej Slika 10).308 S slike je razvidno, da pa biti nadomestilo ustreznim pravnim procesom, po je bila vzpostavljena demarkacijska meja med antantnimi katerih posamezniki pridobijo pooblastilo za sprejemanje silami in Madžarsko prvo republiko na relaciji zelene odločitev. Na to dilemo posebej opozarja razglas, ko polne črte šele 13. novembra 1918. Brez dvoma lahko pravi, da bodo obstoječe inštitucije ostale v veljavi in zatrdimo, da je bila Država Slovencev, Hrvatov in Srbov v nespremenjene v zagotavljanju skupnih interesov. Zagrebu oblikovana še v vojnih razmerah. Zato so lahko 307 Po drugi strani pa je Narodna vlada v Ljubljani imela vprašljivi pravni temelji za ustanovitev te države z vidika legitimiteto zaradi prenosa pooblastil z Dunaja na deželne vključitve Kraljestva Hrvaške in Slavonije, de facto in de sedeže prav na podlagi Karlovega razglasa. iure. Za Dalmacijo je takšno stanje vprašljivo zgolj z vidika de facto, ker je bila formalno pod Ogrsko deželo. Dejstvo je, da naj bi bile skladno s Karlovim razglasom še naprej v veljavi inštitucije pri zagotavljanju skupnih Za slovenske dežele pa je zadeva popolnoma drugačna. Za interesov. Pa vendar se je potrebno vprašati, kaj so skupni Kranjsko deželo je vključitev v Državo Slovencev, Hrvatov interesi, če gre za temeljito ustavno reformo. Ali se lahko in Srbov ustrezna znotraj prava, infra legem. Prav tako bi šteje pod skupne interese samo tiste, ki prihajajo z nemške bilo takšno stanje ustrezno tudi za Primorje, ne glede da si strani, če gre za ustavno reformo, in bi se popolnoma ga je Italija na podlagi Londonske pogodbe (1915) želela zanemarilo interese slovenske strani, ko je šlo za poskus priključiti. Problem pa nastane pri Štajerski in Koroški oblikovanja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov? Tako deželi, kjer trčita avstrijski nemški in slovenski interes. je potrebno pod skupne interese šteti tudi oblikovanje Koroška dežela je dobila epilog v plebiscitu, medtem ko Narodne vlade v Ljubljani na podlagi Ljubljanskega je Štajerska dežela razpadla na dva dela (južni slovenski in razglasa. severni nemški del). Po drugi strani pa Karlov razglas pravi, da obstoječe Najbrž z zavedanjem omejenih pooblastil po navedbi vira inštitucije ostanejo v veljavi in nespremenjene, najbrž tudi ni brez razloga izpostavljanje, da je bila država Slovencev, zato, ker je prihajala grožnja oktobrske revolucije tudi v Hrvatov in Srbov zgolj prehodnega značaja (angl. transitory).309 307 Originalno v angleškem besedilo se glasi: »Until this transformation is fully and legally achieved, the existing institutions 308 Vir: https://theorangefiles.hu/the‑first‑hungarian‑republic/ will remain in force and unchanged in order to safeguard common 309 Glej vir: https://theorangefiles.hu/the‑first‑hungarian‑ interests«. republic/. 150 151 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Slika 10 – Obseg prve madžarske sovjetske republike310 odposlancem madžarskega Narodnega veča in narodne vlade Aladarja Balla ter predstavniki Narodnega vjeća SHS v Zagrebu. Odposlanec Balla v pozdravnem govoru v prostorih Narodnega veča priznava, da gre za prevratniško vlado, ko pravi, da je počaščen s pooblastilom madžarskega narodnega sveta in madžarske prevratniške vlade in pooblaščen, da kot odposlanec Madžarske pozdravi Narodno veče popolnoma svobodno nastale suverene jugoslovenske države ne samo ker je njega Wilsonov govor, namenjen A-O monarhiji, v to usmeril, ampak zato, ker je prav tako nastal povsem suveren madžarski narod, katerega na čelu stoji Karolyjeva vlada.312 Omenjena svobodno nastajajoča suverena jugoslovanska država pa je imela nesporne državne temelje na podlagi slovenskih dežel. Ni pa takšne brezpogojne samostojnosti možno dokazati tudi za ostala območja, ki so soustanovila omenjeno državo. To glasovanje je Morda pa sploh ne brez razloga, ker Slika 10 ponazarja bilo možno zgolj in samo na podlagi političnega stališča območje, ki je bilo formalno še vedno del Ogrske. Prav predsednika ZDA Woodrowa Wilsona o pravici narodov tako pa je pomenljivo še to, da je bila prehodna Država do samoodločbe. Še vedno pa ni pojasnjeno, s kašnimi Slovencev, Hrvatov in Srbov formirana šele z odcepitvijo pravicami se poskuša razvrednotiti Ljubljanski razglas. Hrvaške iz Ogrske na podlagi odločitve zgolj hrvaškega Prehodna država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila po zbora,311 za katero lahko zaključimo, da je bila izrazito tem viru torej oblikovana na podlagi Karlovega razglasa. enostransko dejanje. Na to stanje nas deloma opozarja tudi Kot je razbrati iz vira, se je hrvaški sabor odločil odcepiti obvestilo Narodnega veča v Zagrebu z dne 7. novembra se iz Kraljevine Ogrske in se pridružiti Slovencem in Srbom 1918 o prihodu na pozdravne govore in razgovore med ter je država Slovencev, Hrvatov in Srbov nastala pred tem glasovanjem. 310 Delno poslovenjeno po viru https://theorangefiles.hu/the‑ first‑hungarian‑republic/. Zanimivo je, da je do tega srečanja prišlo na prošnjo 311 Vir: https://theorangefiles.hu/the‑first‑hungarian‑republic/ madžarskega ministrskega predsednika. Pri tem pa pravi: »On October 29, the Croatian Sabor elected to secede from posebej izstopa, da je odposlanec naslovil samo the Kingdom of Hungary and join the transitory State of Slovenes, Croats and Serbs. On October 30, the Slovak National Council also 312 Obvestilo o obisku madžarske delegacije v Zagrebu voted at an assembly in Turócszentmárton (Turčiansky Svätý Martin) (podrobneje glej Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. to secede from the Kingdom of Hungary and join the incipient state of 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija Czechoslovakia«. III – Građa, Beograd 1964, str. 532). 152 153 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka madžarski in hrvaško-srbski narod v obrambi svojih obsegu, ampak samo v tistem delu, ki se navezuje na domovin v skupni borbi proti turškemu jarmu.313 Torej se Slovence, ki so do takrat živeli na Ogrskem. Ne glede na je nastajanje države iz Budimpešte videlo drugače, kot so večnacionalno poimenovanje države manjka za Slovence ga pojmovali politiki znotraj nastajajoče države. Slovencev pri polni ustanovitvi korak pridružitve, če se je Hrvaška kot najpomembnejših ustanoviteljev se ne omenja, tistega dne šele osamosvojila izpod Ogrske. hkrati pa so zaradi skupnega boja proti turškemu jarmu pričakovanja na ogrski strani, da bodo potekala pogajanja Če se povrnemo na območje Istre, ki je osrednji predmet obeh strani o dolžnostih odcepitvene hrvaške strani do našega opazovanja, pa je potrebno biti kritičen tudi do Ogrske. Da se Slovencev v izjavi ne omenja, jasno kaže na smiselnosti uporabe zemljevida (Slika 11), s katerim to, da je v Zagrebu 29. oktobra 1918 stekel osamosvojitveni bi hrvaška stran upravičevala hrvaško narodnostno proces Hrvaške, ki pa se ni v ničemer dotikal avstrijskega prisotnost v Istrski deželi, ker bi bili na nasprotni strani slovenskega ozemlja. pred novim problemom. Ker omenjeni zemljevid ne ločuje med narodno hrvaško in srbsko skupnostjo, se hrvaška Slovenci smo v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov vstopili stran ne more sklicevati na pravico do samoodločbe in z visoko stopnjo lastne državnosti prav po zaslugi zato ni mogoče govoriti o zunanji pravičnosti, praeter Kranjske dežele in Primorja, tako da ocena o 'prehodni legem, ampak zgolj znotraj obstoječega pravnega reda, vladi' v 'prehodni državi' pokaže neustrezno pravno infra legem. To pa je pravica do obstoja manjšinskih pravic stanje. Če bi se strogo držali zaključka, da je lahko nastala hrvaško-srbske manjšine na omejenem območju znotraj samo prehodna država, se je potrebno vprašati, v katerem Istrske dežele. območju ogrskega dela pa se nahajajo tudi Slovenci, zaradi katerih bi država dobila takšno poimenovanje. Odgovor na to podaja zemljevid narodnostnih skupin v A-O monarhiji (Slika 11). Zanimiva posebnost tega zemljevida je, da na podlagi tega lahko ugotovimo, da so Slovenci v precejšnjem številu živeli tudi v okolici Karlovca, sicer jih zemljevid v tem smislu ne bi upošteval. Če sprejmemo trditev, da je bila razglašena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu 29. oktobra 1918, in ob pogoju, da je bila po razumevanju madžarske pravne stroke to samo prehodna vlada, torej vlada z omejenimi pooblastili – morda enakimi, vendar ne večjimi kot do takrat –, nas to ne more pripeljati do drugačnega zaključka, kakor da Slovenci nismo bili zastopani v polnem 313 Prav tam. 154 155 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Slika 11 – Zemljevid narodnih skupnosti v A-O monarhiji314 zato zaključi, da v vseh drugih vejah (funkcionalne veje oblasti, op. a.) razen pomilostitev, razveljavitve zakonov, imenovanja stopnje višjih uradnikov, meddržavnih odnosov in obrambe, »povsem neodvisne s popolno pravico, da vsa ta področja javne uprave samostojno urejajo in vodijo«,317 in povsem nekritično navaja »Narodno vlado za Hrvaško, Slavonijo, Dalmacijo in Istro v Zagrebu, Narodno vlado za Slovenijo v Ljubljani ter Narodno vlado za Bosno in Hercegovino v Sarajevu«,318 saj enostavno povzema avtorja B. Krizmana319. Da je bil status Istre nedorečen in se je interes prepletal med Ljubljano in Zagrebom, se izkaže tudi skozi delovanje predsedstva Narodnega sveta SHS, ki se nanaša na zahodne meje ustanavljajoče države, kjer je potrebno izpostaviti protest 23. novembra 1918 v obliki pisma,320 naslovljenega na zavezniške vlade, v katerem Narodno vjeće Slovencev, Hrvatov in Srbov najodločneje protestira proti okupaciji Istre,321 Slovenije in Hrvaškega Primorja322 Pri zgodovinskih razlagah nastajanja Države Slovencev, kot tudi določenih točk v Dalmaciji in otokov s strani Hrvatov in Srbov se je prevečkrat dogajalo, da so nekateri 163. pisci nekritično povzemali svoje predhodnike. Npr. 317 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: Perovšek leta 1998 pravi, da je bila Država SHS po obliki študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, vladavine meščanska demokratična republika,315 in meni, 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 77–78. da jo je v državnopravnem pogledu najprimerneje označiti 318 Prav tam. za »realno unijo«, 319 Bogdan Krizman: Raspad Austro‑Ugarske i stvaranje 316 kjer je slednja zveza dveh ali več držav, jugoslavenske države, Zagreb, 1977, str. 134–135. 314 Vir: https://www.newworldencyclopedia.org/entry/Austria‑ 320 Protest zavezniškim vladam 23. novembra 1918 glede Hungary. okupacije s strani italijanskih vojaških sil avstro‑ogrskih delov 315 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija monarhije (podrobneje glej Građa o stvaranju jugoslavenske države o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. (1. I. – 20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 77–78. Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964, str. 638). 316 Po zgledu zapisnika z dne 27. oktobra 1914 na sestanku 321 Kot vidimo, se upravno Istra že pojmuje ločeno od ostale med radikali in samostojnimi radikali v Nišu naj bi že potekali razgovori Slovenije. Zakaj tako vprašanje? o ustanovitvi realne unije Srbije s Črno goro in bi naj takšna unija 322 Najverjetneje so takratni pisci mislili Reko z zaledjem. S zajemala naslednje funkcije (vojska, zunanja politika, trgovina pridevnikom hrvaški so posebej izpostavili, da gre za območje, do in komunikacije, finance). Podrobneje glej Momčilo Zečević, Na katerega naj bi imeli izključno pravico ne oziraje se na to, da je mesto zgodovinski prelomnici, Maribor: Založba obzorja Maribor, 1986, str. upravno spadalo pod neposredno budimpeštansko oblast. 156 157 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka italijanskih čet, ki se ne ozirajo na demarkacijsko linijo, v prenesle tudi vse pravice kot suverena tvorba. Bistveni katero država Slovencev, Hrvatov in Srbov ne bo nikoli pomislek tukaj nastopi, kje je naredba tudi učinkovala. privolila, da se trajno okupirajo območja vse do Soče in Navedbe Pribićevića, da je najvišja upravna oblast in gorskih verig, kjer živijo glede na nacionalno pripadnost službena instanca za Slovenijo prenehala biti, še ničesar prebivalstva, njegovi občutki ter gospodarski in zemljepisni ne pove o tem, koga je naredba naslavljala, kar je bistveno položaj pripadajo tej državi. Protest, kot vidimo, ločuje za razumevanje, kje je slovenska oblast uresničevala med območjem Slovenije in Istre, katerega ne pojmuje svojo samostojnost. Pove pa, da je Slovenija prenesla kot del Slovenije. svoje suverene pravice v okvir nove države, ne glede na to, da je po mnenju Pribićevića z nastopom centralne Če smo v predhodnem razmišljanju že iskali odgovor vlade v Beogradu postala nova skupnost centralistično in na to, kaj so pomenile slovenske dežele pri ustvarjanju unitaristično vodena. Slovenija je na vseh svojih ozemljih Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, pa je dvom odveč, z Naredbo327 naslavljala svoje ozemlje, s katero pa ni saj je po Naredbi o prehodni upravi323 narodna vlada izgubila nobenih suverenih pravic prav zaradi izdanega sama in edina upravljala slovensko ozemlje in je bila na Karlovega razglasa. Zaradi sodelovanja avstrijskih dežel njem »za vsa oblastva, vse urade in javne organe, kar jih v prvi svetovni vojni in zaradi razpleta dogodkov je bila je na tem ozemlju, najvišja upravna oblast in službena zgolj primorana odsvojiti Italiji nekatera ozemlja, ki jih je instanca«,324 kar je priznaval tudi Svetozar Pribićević kot z Rapalsko pogodbo v pravnem smislu posredno v okviru minister za notranje zadeve v dopisu 3. marca 1919, nove države pripoznala. Čeprav se je v imenu Slovenije in obenem Perovšek postavi trditev, da »čim je bilo pogajala skupna nova država, pa je bila Slovenija še vedno meseca decembra preteklega leta (torej v letu 1918) stranka v postopku. proglašeno ujedinjenje vseh Jugoslovanov pod žezlom dinastije Karađorđevićev in čim je bilo imenovano prvo Kakšne zaključke potegniti v dosedanjih razmišljanjih, ministrstvo Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, se je ko je Slovenija izvajala dejansko oblast in deloma tudi upravni položaj bistveno spremenil«.325 Ker v omenjenem formalno oblast, je na drugi strani – kot bomo videli dopisu Pribićević priznava, da je »Deželna vlada v Ljubljani pozneje s precejšnjimi enostranskimi potezami – in je prenehala biti najvišja upravna oblast in službena instanca Hrvaška poskušala šele vzpostavljati formalno oblast ter za Slovenijo in je kot taka nastopila centralna vlada v hkrati preko 'zveznih' pooblastil328 udejanjati dejansko Beogradu«,326 pa posredno priznava polno samostojnost oblast? Istrska dežela je postavljena v podoben nedorečen slovenskih dežel, ki so s priključitvijo v skupno državo položaj – kot ga je imela Dalmacija –, ko je de facto 323 UL NV SHS, letnik I, št. 11, 21. 11. 1918, Naredba celokupne pripadala avstrijskemu delu, in de iure ogrskemu delu vlade o prehodni upravi v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. A-O monarhije. V naslednjih poglavjih bomo poskusili 324 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. 327 Glej Naredba celokupne vlade o prehodni upravi v ozemlju Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 103 (glej tudi opombo 92). Narodne vlade SHS v Ljubljani 325 Prav tam. 328 Razobešanje hrvaške zastave na plovilih dotedanje A‑O 326 Prav tam. mornarice. 158 159 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka tudi skozi konkretne predpise upravičiti de facto in de iure pripadnost Istrske dežele Sloveniji. Zato je tukaj ključno vprašanje, na katero stran se bo nagnil jeziček na tehtnici pravičnosti. 160 161 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka IV Plebiscitarna odločitev v luči infra legem in praeter legem Ves čas se postavlja vprašanje: Kdo, Ljubljana ali Zagreb, je takrat vzpostavljal suvereno oblast v Istrski deželi? Dokazovati suvereno oblast nad slednjo danes, kot smo že povedali, zaradi odstopa ozemlja sosednji Italiji in z vsemi posledicami vred ni bistveno. Vseeno pa je zaradi razčiščevanja hipotetičnih pravnih razmerij smiselno o tem zapisati nekaj besed. Upoštevajoč 2. člen Konvencije iz Montevidea so namreč prejšnje deželne meje med slovenskimi deželami postale notranje meje, kajti le tako se izpolnjuje pogoj »imeti lastno vlado« po določbah mednarodnega prava in naj bi bilo hkrati zadoščeno pogoju »zedinjena Slovenija« pod eno vlado. Prvega novembra 1918 je Jugoslovanski narodni svet v ZDA podal razglas jugoslovanskemu narodu Hrvatov, Srbov in Slovencev, da se bo izvedel plebiscit s temeljnim vprašanjem, po katerem se bo ne glede na dosedanje državne meje opredeljevalo, ali so vsi Hrvati, Srbi in Slovenci za državno združitev ter o republikanski ali monarhistični obliki bodoče države. Kakor bo narod odločil, tako tudi bo. V o l u n t a s p o p u l i s u p r e m a l e x .329 Vemo pa, kašen je bil razplet dogodkov, ko je bil 329 Razglas Jugoslovanskega Narodnega vjeća v ZDA 163 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka dejansko samo manjši del Koroške dežele deležen tega problema do najtežjega in poskušajmo pri tem upoštevati velikega plebiscitarnega pričakovanja. tudi načela pravice do samoodločbe v kontekstu tistega časa. V splošnem lahko postavimo trditev, da gre za temeljno nasprotje (1) med mednarodnim pravom, s katerim so Skladno s pravico narodov do samoodločbe in upoštevajoč določene dežele/države in njihove meje na eni strani, že doseženo raven suverenih pravic posameznih dežel v ter (2) pravico narodov in ljudstev, da se opredelijo, v okviru A-O monarhije, je združevalni proces v slovenskem kakšni skupnosti želijo živeti (samostojno, pridruženo ali prostoru po koncu prve svetovne vojne zagotovo bil združeno), ne glede na prejšnjo upravno organizacijo na proces infra legem. Gre za območja, kjer so Slovenci drugi strani. Upoštevajoč plebiscitarnost, se pod prvo prebivali bolj ali manj strnjeno. Ta trditev je ustrezna do točko opredeli samostojnost navznoter (republikanska ali podpisa vseh treh mirovnih pogodb,330 in sicer zato, ker monarhistična oblika ureditve ipd.). Vse se dogaja znotraj so s podpisom nastale nove razmere na območjih, ki obstoječega pravnega reda, infra legem. Zato tukaj ni jih je pogodba zajemala. Slednja postanejo sestavni del vprašanje prav ali narobe. Pod drugo točko pa se opredeli novonastalih suverenih držav, zato se pravna kontinuiteta pravica svobodnega združevanja, ki pa lahko naleti na prekine ali prejšnje nasledstvene pravice ukinejo. Ozemlje obveznosti do prejšnje ureditve. Zato tukaj ni samo po sebi pripada novi suvereni oblasti, zato od tistega trenutka umevna opredelitev do novonastajajoče državne tvorbe dalje država, ki odstopa ozemlje, nad odstopljenimi brez upoštevanja razmerij do prejšnje upravne ureditve. ozemlji nima nobenih pravic, razen v primerih, da so Nastajajo lahko nasprotja med upravnimi enotami, ki se posebne pravice zapisane v mirovno pogodbo. Takšen delijo in na novo združujejo. primer sta poznejši podpis Pariške mirovne pogodbe leta 1947 in Londonska spomenica v letu 1954. V splošnem Do sedaj smo že utrdili spoznanje, kaj so slovenske dežele je potrebno izpostaviti dejstva, da so območja, ki jih predstavljale in kakšna je bila njihova upravna pripadnost v zajemajo mirovne pogodbe, mnogo širša, kot bodo okviru avstrijskega dela A-O monarhije. Zato je izrednega navedena v nadaljevanju. Tukaj želimo izpostaviti zgolj pomena odgovor na vprašanje, kakšno bi bilo pravno vpliv mednarodnih določb na območja, ki so predmet stanje z dosledno uporabo zgolj mednarodnega prava. poznejše Jugoslavije in novonastale države Slovenije v 90. Ob razpadu A-O monarhije naj bi dežele pripadale letih prejšnjega stoletja. združeni Sloveniji, vendar naj po načelih mednarodnega Trianonska pogodba331 je bila podpisana 4. junija 1920 in prava, upoštevajoč infra legem ali praeter legem, ne bile opredeljuje novonastale mednarodne razmere z Ogrsko, tudi enakovredne oziroma ne v enaki sestavi z uporabo po kateri pripada: enega ali drugega načela. Pojdimo od lažje rešljivega • dve tretjini Slovenske dežele (Prekmurje) Sloveniji jugoslovanskemu narodu Hrvatov, Srbov in Slovencev v ZDA (podrobneje glej Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 330 Trianonska, Senžermenska in Rapalska pogodba. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković i dr. Bogdan Krizman, serija III 331 Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Trianonska_mirovna_ – Građa, Beograd 1964, str. 447). pogodba. 164 165 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka in Rapalska pogodba333 je bila podpisana 12. novembra 1920. Po njej so Italiji pripadli -Goriško-Gradiščanska • Slavonija ter Banat Kraljestvu Hrvatov in Slavoncev, dežela, Trst z okolico, Istrska dežela in poleg tega še ki skupaj vključno s Srbijo tvorijo novonastalo Državo otoki Lastovo, Palagruža, Mali in Veliki Lošinj in Unije Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako sta bili obe območji ter mesto Zadar in Reka z okolico. Že na tem mestu je pripojeni Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev v okviru primerno izpostaviti, da je od prvotne Dalmatinske dežele mednarodnega prava (pogodb in torej znotraj infra legem. Italiji pripadal samo manjši del, in sicer otoka Lastovo in Palagruža ter mesto Reka334 in mesto Zadar kot upravno Senžermenska mirovna pogodba332 je bila podpisana 10. središče nekdanje dežele. Preostali del Dalmatinske dežele septembra 1919 in stopila v veljavo 16. julija 2020. Po njej pa je bil soustanovitelj novonastale Države Srbov, Hrvatov je bila oblikovana prva republika Avstrija. Pogodba določa, in Slovencev. Za Dalmatinsko deželo smemo reči, da je da Avstrija odstopi med drugim Trst z okolico, Goriško-bila soustanovitelj Države Srbov, Hrvatov in Slovencev Gradiščansko deželo in Istrsko deželo. Izveden plebiscit v na podlagi Karlovega razglasa do podpisa Trianonske južnem delu Koroške dežele je pozneje določil, da območje pogodbe, če upoštevamo, da je dežela de facto pripadala pripade Avstriji. Ničesar pa ni v tej pogodbi pojasnjenega avstrijskemu delu A-O monarhije, ne pa tudi de iure, glede vprašanja južnega dela Štajerske dežele, ki pripade ker je pripadala Ogrski.335 Od navedenega časa dalje pa Državi Srbov, Hrvatov in Slovencev in je bilo zato smemo trditi, da je imela dežela vse suverene pravice in pravno stanje doseženo izven mednarodnega prava z s tem tudi pravice združevanja, torej infra legem, enako načelom pravice slovenskega naroda do samoodločbe, kot slovenske dežele. Samo za vmesno obdobje, med torej praeter legem. Seveda brez ustrezne plebiscitarne premirjem 3. novembra 1918 in 4. junijem 1920, smemo potrditve, vseeno pa se je z mirovno pogodbo pravno trditi, da je de facto oziroma z vidika effectivites spadala stanje vzpostavilo. Za območje niso bila določena merila pod avstrijski del A-O monarhije, vendar so bile njene ali pravila, po katerih bo območje pripadalo omenjeni pravice z vidika de iure zaradi podrejenosti ogrskemu delu državi. Ali bi lahko trdili, da se je zgodila enostavno podobne Kraljestvu Hrvatov in Slavoncev. Torej, strogo enostranska odcepitev oziroma pripojitev? Odgovor na gledano na pravni problem, se Karlov razglas ni 'dotikal' to vprašanje bi zahteval temeljitejšo analizo medsebojnih Dalmacije, ker je v tem času formalno pripadala Ogrski. ekonomskih razmerij med severno nemško in južno slovensko stranjo zunaj prava, praeter legem. Gotovo pa Z Rapalsko pogodbo je Kranjski deželi odškrnjen manjši je, da sta oba dela ustavnopravno enakovredno prispevala zahodni del, kar pa ni bilo izhodišče za pogajanje o meji svoj del obveznosti do Dunaja in sta bila v tem pogledu do z Italijo. Dunaja enakovredna partnerja. Narodnostna številčnost v severnem ali južnem delu ne igra odločilne vloge. 333 Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Rapalska_pogodba 334 Reka je imela zelo nedorečen status. Podrobneje glej v IV. točki poglavja Pojasnila na 181 v Dodatku A ali B. 332 Vir: https://www.britannica.com/event/Treaty‑of‑Saint‑ 335 Podrobneje glej v II. točki poglavja Pojasnila na 181 v Germain Dodatku A ali B. 166 167 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Leta 1925 v Beogradu pod psevdonimom Adriatucus monarhije, ki so bila po paktu namenjena Italiji.338 Na mizi izide knjiga s pomenljivim naslovom v prevodu Jadransko je bilo več različnih scenarijev, ki so premikali mejo enkrat vprašanje,336 za katerega bi bralec pričakoval, da v bolj v korist Italije, drugič v korist Države Srbov, Hrvatov in zemljepisno pogajalskem smislu 'zadeva' ni bila zastavljena Slovencev, pri čemer so se 'križala kopja' okrog npr. tako na široko, saj splošno vedenje o problematiki mej in po koncu prve svetovne vojne izpostavlja zgolj vprašanje • mesta Reka v smislu stopnje njegove avtonomnosti meje z zahodno sosedo. Pa vendar knjiga Jadransko in dostopnosti za italijansko stran, vprašanje zajema pogajalski okvir ne samo z Italijo, ampak • otokov v Kvarnerskem zalivu in na srednjem tudi z Grčijo – kot neposrednima pogajalkama337 – na eni Jadranu, strani in Državo Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani, od Julijskih Alp na severu in po celotni jadranski • predelov današnje Albanije itd. obali do skrajnega juga današnje Albanije. Osnovni razlog V vseh teh različnih scenarijih ni bilo nobenega dvoma, temu je bil Londonski pakt iz leta 1915 med podpisnicami da bodo nekdanja -Goriško-Gradiščanska dežela, Trst Francijo, Veliko Britanijo, Rusijo in Italijo. V Parizu so se – kot najpomembnejše pristanišče na vzhodni obali začela pogajanja, na katerih se je Italija sklicevala na Jadranskega morja z najkrajšimi povezavami v srednjo pakt, pri katerem sta Francija in Velika Britanija izjavljali, Evropo – in Istrska dežela, prišli pod italijansko oblast.339 da jih pakt zavezuje, in so na njegovi osnovi privolile, da Torej celotno nekdanje Primorje. Že res, da ekspoze zavezniške sile okupirajo vsa tista ozemlja nekdanje A-O Trumbića pred Svetom deseterice dne 18. februarja 1919 podaja razlage, po katerih bi naj samo nekateri predeli 336 Rybar, Otokar (psevdonim Adriaticus): Jadransko pitanje. -Goriško-Gradiščanske grofije, predvsem predeli vzhodno Izdavačka knjižara, Beograd, 1925. Knjiga je izšla – kot je že bilo nakazano z različnimi predlogi tako z ene kot z druge strani – komaj in severno od črte Krmin–Gradiška–Tržič pripadali Državi 5 let po zaključku pogajanj. Izšla bi že prej – kot pravi avtor –, če bi Srbov, Hrvatov in Slovencev zaradi precejšnje poseljenosti bil bolj izpostavljen interes za njihovo objavo. Danes v informacijski s Slovenci (148.500 Slovencev, 17.000 Italijanov),340 toda dobi pa je vlada RS sprejela sklep, po katerem po njenem veljavno slika Trsta z dvema tretjinama341 postane že bolj v prid arbitražno odločitev zapira za javnost za 30 let. Ni pa to edina knjiga, Italijanov in začuda se že pojavi pojem Slovani (Slaveni).342 ki obravnava jadransko vprašanje, ker je že aprila 1920 izšla knjiga F. Šišić: Jadransko pitanje na konferenciji mira u Parizu; Zbirka Pri Istri pa so navedeni Slovani in Italijani (po statistiki akata i dokumenata; Zbral in izdal Ferdo Šišić. Izvanredno izdanje Matice Hrvatske, Zagreb 1920. Sploh pa to ni najzgodnejša knjiga, kot izpostavlja avtor, ker so dokumenti in dejanja bili predstavljeni v 338 Rybar, Otokar (psevdonim Adriaticus): Jadransko pitanje. različnih periodičnih izdajah in časopisih v angleškem in francoskem Izdavačka knjižara, Beograd, 1925, str. 5. jeziku prav s strani naše Delegacije (glej Uvod). Torej na iniciativo 339 Glej Adriatucus (1925) ali Šišič (1920). jugoslovanske delegacije. 340 Šišić, Ferdo: Jadransko pitanje na konferenciji mira u Parizu; 337 Pripomniti je potrebno, da sta bili obe državi poleg Kraljestva Zbirka akata i dokumenata; Zbral in izdal Ferdo Šišić. Izvanredno Srbije na strani antantnih sil. Ni odveč pripomniti, da sta državi imeli izdanje Matice Hrvatske, Zagreb 1920, str. 26. patronat Velike Britanije in Francije, medtem ko so Združene države 341 Prav tam. Amerike poskušale imeti bolj nevtralno pozicijo. 342 Prav tam. 168 169 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka 223.318 Jugoslovanov343 in 147.417 Italijanov),344 čeprav in narodnostne sestave, če sledimo načelom popuščanja predvojne statistike poznajo Slovence in Srbohrvate. zaradi dobrososedskih odnosov in bi morali le-ti preiti v Z vidika mednarodnega prava je umestno govoriti o ospredje, ko bi se bilo potrebno opredeljevati za vrnitev enoznačnem pojmu, ki opredeli eno pogajalsko stran proti ozemelj zaradi odškodnine, določene v Pariški mirovni drugi. Prav zaradi potrebnega upoštevanja poznejšega pogodbi leta 1947 kot posledice italijanskega fašističnega urejanja narodnostnih in državotvornih razmerij med režima. Vse to pa je bilo pozabljeno s poskusom uveljavitve Slovenci in Hrvati pri razmejevanju v sklopu nekega za vse sporne 'politkomisarjeve zgodbe', ki gradi izhodišča arbitražnega postopka pa je takšen sprejet enoten pojem na tem, da se bo po drugi svetovni vojni slovenska oblast – napačna odločitev. pod skupnim patronatom jugoslovanske oblasti – razširila do meje na reki Soči izpred prve svetovne vojne, reka Zaradi močnih unitarističnih teženj in vsiljenih načel Dragonja pa bo razdelila pridobljeno območje nekdanje po enotnem enojezičnem in enokulturnem narodu italijanske Julijske krajine na slovensko in hrvaško vplivno se gledano z današnjega zornega kota popolnoma območje. zabriše, o kakšni narodnostni sestavi je govor pri številki 200.000 jugoslovanskih prebivalcev v neodvisni tampon Ali lahko govorimo o kapitulaciji Trumbića, ki je po državi,345 ko se v predlogu Wilsonovega testamenta narodnosti Hrvat,348 pri vprašanju zahodne meje, če pa Italiji zaradi zaščite Trsta in Pulja prepušča slovensko je že po sklenjenem dogovoru po predlogu Wilsona, ozemlje in 350.000 Jugoslovanov in se z ustanovitvijo po katerem bi bilo prepuščena Sloveniji celotna Istra s definitivne tampon države predvidi še dodatnih 200.000 Trstom vred, zaveznikom sporočil, da želi Kraljestvo SHS Jugoslovanov.346 Pregled takratnih dogodkov avtor poleg izhoda na Egejsko morje tudi ozemlja v Dalmaciji zaključuje, da je Trumbić v Rapallu podpisal kapitulacijo in se s tem odreka Trstu in Istri?349 Izhod na Egejsko »koja je ucvelila ceo naš narod«, ker smo na severu odstopili morje je bila želja Srbije, želja Slovenije pa Trst in Istra. Italiji še 100.000 Jugoslovanov in eno prostrano ozemlje Hrvaška državna politika se je leta 1919 odpovedala Istri prvorazredne strateške vrednosti. Izgubili smo Idrijo, v korist Dalmaciji. Sedaj, ko je v Dalmaciji utrdila svojo Postojno, Sv. Peter, Ilirsko Bistrico, Skadar, San Giovanni samostojnost, pa poskuša s spremembo svojih namer in vse upanje na takšen mednarodni položaj in varnost, uveljavljati pravico do skoraj celotne Istrske dežele in bi ki si ga s pravičnostjo zasluži.347 Prav ti zaključki bi morali Sloveniji pripadal »ostanek ostankov«. V vmesnem času biti osnova ločene analize obsega odstopljenega ozemlja pa je v drugi svetovni vojni hrvaška znanstvena sredina, 343 Prav tam. kljub poznavanju zgodovinskih dejstev v Istri,350 temelječ 344 Prav tam. 348 Opomba, ki v danih okoliščinah ni brez pomena (Kunej, 345 Rybar, Otokar (psevdonim Adriaticus): Jadransko pitanje. Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem do sedaj prikrito? Izdavačka knjižara, Beograd, 1925, str. 6. Debora, Ljubljana, 2006, str. 151). 346 Rybar, Otokar (psevdonim Adriaticus): Jadransko pitanje. 349 Rybar, Otokar (psevdonim Adriaticus): Jadransko pitanje. Izdavačka knjižara, Beograd, 1925, str. 8. Izdavačka knjižara, Beograd, 1925, str. 16. 347 Rybar, Otokar (psevdonim Adriaticus): Jadransko pitanje. 350 Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem Izdavačka knjižara, Beograd, 1925, str. 16. do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006, str. 173–176. 170 171 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka predvsem na dognanjih Srkulja leta 1937, na sestanku bo to v nadaljevanju podrobneje raziskano. Vsekakor hrvaških znanstvenikov in politikov v takratnem saboru po pa so območja ne glede na kompromisne predloge po padcu Italije zahtevala, da se postavijo zahteve za celotno mednarodni pogodbi pripadala Italiji in se je podobno kot ozemlje hrvaške Istre do reke Dragonje,351 pri čemer pa pri zgornjih dveh pogodbah tudi pri Rapalski pogodbi je Pavelić dejal, da bi bilo treba zahtevati samo manjši izgubila vsakršna možnost uveljavljati suverene pravice del.352 Torej navkljub drugačnim zgodovinskim dejstvom nad temi ozemlji na podlagi ureditve A-O monarhije. o pripadnosti Istre Hrvaški, izhajajoč iz del Srkulja, je In vendar vračanje ozemelj na podlagi Pariške mirovne znanstvena srenja na Hrvaškem vzpostavljala poligon za pogodbe in z upoštevanjem odškodnine ne more agresivno politiko, ki ji je, ko ji to ni uspelo v sodelovanju z upoštevati samo povzročene škode prebivalstvu kot nacizmom, slednje v dobršni meri uspelo v sodelovanju s neke vrste okrnjena pravica do samoodločbe, ampak z silami komunizma v času druge svetovne vojne s predlogi državnim nasiljem povzročeno škodo lokalnim strukturam o meji na reki Dragonji, ki bi jo danes radi spravili pod kot – širše gledano – del mednarodnega prava. okrilje pomorskega prava z delitvijo Piranskega zaliva na dva enakovredna dela. Sedanje korito reke Dragonje je v Deloma smo že nakazali, da današnje pripadnosti južnega preteklosti predstavljalo korito Sv. Odorika. Upoštevanje dela Štajerske državi Sloveniji ni potrdila nobena od prejšnjega korita bi Sloveniji odvzelo dobršen del mirovnih pogodb niti morebitni plebiscit, kot je bil izveden sedanjih Solin in Letališče Portorož. Slovenija se svojim na južnem delu Koroške dežele. Avstrija bi lahko temu zgodovinskim pravicam v Istri leta 1919 ni odpovedala, enostranskemu dejanju kadarkoli nasprotovala, četudi zato je nerazumljivo početje sedanjih slovenskih oblasti, ki je imela do nje enake pravice kot drugi del Slovenije, pa želijo za vsako ceno uveljavljati dokončno mejo v Istri tudi je nasprotno temu Slovenija nastala z referendumom, v izrazito škodo Slovenije. ki je vključeval tudi južni del Štajerske. Zastavlja pa se vprašanje legitimnosti referenduma decembra 1990, ker Knjiga avtorja Rybarja Otokarja s psevdonimom Adriaticus, je bil referendum uradno izveden samo na določenih na prvi vpogled ni prinašala pomembnih informacij, območjih (vseh) slovenskih dežel. Referendum namreč ni vseeno pa je postregla z zanimivimi informacijami glede bil izveden v Istrski deželi in na kvarnerskih otokih, zato vprašanja pravice dalmatinskih Italijanov, da optirajo za bi lahko avstrijska stran v postopku presojanja državnega italijansko državljanstvo, a se jim hkrati ni potrebno izseliti obsega Slovenije kadarkoli oporekala odločitvi, ki je s tistega območja.353 Tega Londonski sporazum leta 1915 botrovala ustanovitvi sodobne združene Slovenije. ni vseboval. Izkazano dejstvo »optiranja« pa odpira novo Namreč, četudi gre za oddaljene dežele, ki nimajo dimenzijo urejanja odnosov in prinaša svojstven pogled, neposrednega ozemeljskega stika z današnjo Avstrijo, bi da je Hrvaška pripravljena na kompromisne rešitve, zato lahko trdili, da deli Primorja pripadajo Avstriji, ker na njih ni bil nikoli izveden referendum. 351 Prav tam. 352 Prav tam. Kot vidimo že na slovenskem primeru, je problematika 353 Rybar, Otokar (psevdonim Adriaticus): Jadransko pitanje. 'pripadnosti' infra legem ali praeter legem zelo zapletena Izdavačka knjižara, Beograd, 1925, str. 19–24. 172 173 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka in se zato postavlja v tej luči vprašanje, kako to da je bil izveden koroški plebiscit, medtem ko ni bil nikoli izveden istrski plebiscit354 in je hrvaška stran enostavno s pozicije moči uveljavljala načelo priključitve Zagrebu zgolj zaradi domnevno večinskega hrvaškega prebivalstva v Istri, neupoštevajoč dejanske statistike, ki poznajo srbohrvaško etnično skupino (etnično zato, ker so njene lastnosti drugačne od lastnosti naroda). Vsekakor je vprašanje Istrske dežele večji problem, ker gre za nasilni prenos iz avstrijskega v ogrski del A-O monarhije, kar je mnogo večja kršitev kot urejanje razmerij znotraj avstrijskega dela. Če je v prvem primeru mogoče stanje opisati kot praeter legem (zunaj prava), je dejanja hrvaške strani zagotovo možno opisati kot stanje contra legem (v nasprotju s pravom). Če smo torej mi s Štajersko deželo povzročili nepravno stanje, je hrvaško dejanje z Istrsko deželo zagotovo kršitev prava. Če bi v zaključke – kot ustrezne – privolili mimo pomislekov v prejšnjem odstavku, pa bi privolili v različna merila odločanja. Privolili bi v to, da je mogoče presojati tako, da se med vire mednarodnega prava355 vnaša hierarhija 354 Šišić, Ferdo: Jadransko pitanje na konferenciji mira u Parizu; Zbirka akata i dokumenata; Zbral in izdal Ferdo Šišić. Izvanredno izdanje Matice Hrvatske, Zagreb 1920, str. 28–29. Delegacija SHS ponudi v reševanje direktne konzultacije zainteresiranega prebivalstva pri reševanju problema meje z Italijo. 355 Skladno z 38. členom statuta Meddržavnega sodišča v Haagu se meddržavnemu sodišču nalaga, naj sodi skladno z mednarodnim pravom, kjer naj uporablja formalne vire: a) meddržavne pogodbe, bodisi splošne bodisi posebne, s katerimi so postavljena pravila, ki jih države v sporu izrecno pripoznavajo, b) mednarodni običaji kot dokaz obče prakse, ki je sprejeta v pravo, c) obča pravna pravila, ki jih pripoznavajo civilizirani narodi, d) sodne odločbe, s pridržkom 59. člena, in nauk najbolj 174 175 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka V Doslednost hrvaške politike … odločanja. Pri tem bi šlo za ustvarjanje vtisa o legitimnosti vsakršne odločitve znotraj prava, infra legem, kjer se presoja ne po načelih pomembnosti pravnih argumentov, ampak po načelu de facto. Tako pač je. Slednje pa ni skladno z osnovnimi zakonitostmi, da se enakovrednim virom ne daje različnega pomena. Po drugi strani pa vedno ostaja v zraku narodnostno vprašanje hrvaške manjšine, ki bi postala sestavni del nove nastale zvezne356 države Slovenije, in njen nedorečen status. Ustavne manjšinske pravice bi si najbrž pridobila podobno kot italijanska manjšina. Tako se v primeru italijanske manjšine gradi na nikoli prav izpostavljenih človekovih pravicah temanjšine. Nikoli prav zaradi tega, ker so se ozemlja vrnila kot odškodnina, italijanska manjšina pa je v tem primeru kvalificiranih pravnih strokovnjakov različnih narodov, kot pomožno sredstvo za ugotavljanje pravnih pravil. (Ustanovna listina in statut meddržavnega sodišča, Urad za javne zadeve, ZN, slovenski prevod, 1977; vir: Škrk, Vol. XLV, str. 147–48). Pod tč. d je mišljeno, da se lahko uporabijo že sprejete sodne odločbe tega istega sodišča kot pomožno sredstvo pri presojanje. 356 Lenarčič navaja, da bi bilo smiselno za Slovenijo, da bi bila organizirana po vzoru sosednje Avstrije. 177 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka kolateralna škoda zaradi delovanja fašistične oblasti. V o shodnem pravu359 ter § 23 avstrijskega državnega primeru hrvaške manjšine pa bi bila na poti do ustavnih tiskovnega zakona360 (zakon o kolportaži). Ker so bile pravic v ospredju nekdanja pripadnost e srbohrvaške naredbe napisane z namenom učinkovati na celotno manjšine iz nekdanjega avstrijskega dela A-O monarhije. območje avstrijskega dela A-O, pomeni, da so posegale Kolateralnost srbohrvaške manjšine bi povzročila praktično na vse slovenske dežele vključno z Istrsko deželo, narodnostne pritiske, ki pa ne bi bili zanemarljivi, saj bi bila in če ni nasprotnih dokazov, tudi za območje Dalmatinske manjšina na območju Istre in kvarnerskih otokov dokaj dežele. Če gledamo na problem z vidika, da je slednja de številčna. V tem pogledu in v izogib notranjepolitičnih facto pripadala območjem Karlovega razglasa, potem je narodnostnih sporov bi bilo zato potrebno pogledati na bil v določeni meri tudi pravni red 'avstrijski', in ne 'ogrski'. celoten problem z vidika pravičnosti, praeter legem. Zato je lahko upravičeno predmet sprememb zakonodaje, diktirane iz Ljubljane, in ne iz Zagreba. Z vidika de iure pa Perovšek pravi,357 da je Narodna vlada v Ljubljani sama in ukrep ni imel pravnega učinka. Vidimo torej, da obstajajo brez posebnega sporazuma z Narodno vlado v Zagrebu argumenti, ki lahko razširjajo pogajalsko pozicijo s tem, da razveljavila vrsto predpisov in naredb različnih organov vključujejo na slovensko stran tudi Dalmacijo. Izkazuje se oblasti ter posameznih ministrstev iz avstrijskega torej spor dveh zakonodajnih teles za isto območje, kajti državnega zakonika,358 prav tako tudi avstrijski državni Dalmacija je bila z izvršilno zakonodajo del avstrijskega zakon o društvenem pravu in avstrijski državni zakon pravnega reda in so bile spremembe posledice posegov iz Ljubljane z dejanjem Karlovega razglasa, ki je hkrati 357 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija formalno izgubil pristojnost nad deželo in na drugi o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. strani priznal morebitni združevalni proces dežel v okviru Kraljestva Ilirije kot enega izmed ustanovitvenih 358 UL NV SHS, letnik I, št. 2, 6. 11. 1918, št. 17 Naredba tvorb morebitnega preoblikovanja avstrijskega dela A-O poverjeništva za pravosodje, št. 19 Naredba poverjeništva za finance, monarhije. To pa pokaže novo dimenzijo pri dojemanju št. 20 Naredba poverjeništva za promet, št. 21 in št. 22 Naredbe mednarodnega prava pri določanju meje med Slovenijo poverjeništva za javna dela in obrt, št. 31 Naredba poverjeništva za narodno obrambo in št. 33 Naredba veterinarskega oddelka. Značilno in Hrvaško. je, da krajevno določajo območje Slovenije, posebej je na tem mestu smiselno izpostaviti št. 19, 31, 33 … Prav št. 31 pa je potrebno posvetiti Opisano v prejšnjem odstavku osvetljuje bolj še dodatno pozornost, kajti vojaško sodišče v SHS Ljubljani (Poljanska mednarodnopravni vidik problema kot vidik pravice cesta št. 13) postane pristojno za »vsa kazniva dejanja vojaških oseb do samoodločbe, vendar pa se v obstoječih odnosih s na slovenskem ozemlju razen dejanj entetnih sil (antantnih sil, op. a.)«. Vemo, da drugih vojaških antantnih sil kot Italije ni bilo na slovenskem 359 UL NV SHS, letnik I, št. 2, 14. 11. 1918, št. 71, 72, 73 in 74 ozemlju (vključno z Istro). Tako kot je ta določba veljala za preostanek Naredba poverjeništva za kmetijstvo, št. 75 Naredba poverjeništva za Slovenije, je veljala tudi za Istro, zato je Slovenija prevzemala suvereno finance in Poziv poverjeništva za finance. vojaško oblast tudi tam. Ker je postal vodja okrajnega sodišča v 360 UL NV SHS, letnik I, št. 14, 28. 11. 1918, št. 134 Naredba Kočevju Ivan Hutter, se je postavilo vprašanje krajevne pristojnosti poverjeništva za notranje zadeve. Začasna okupacija Italije območja v okrajnega sodišča Kočevje. Zato bi bilo primerno preiskati Dunajske času izdaje teh naredb nima bistvenega vpliva, saj je po mednarodnem pravu bilo območje predmet pogajanj v sklopu Rapalske pogodbe. 178 179 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka sklicevanjem na pravo dejansko stanje večkrat poslužuje spora preteklo stanje in morebitno »razsojanje Istrske prav pravice prebivalstva, da se odloči, v kateri državi želi dežele«, je takšno dejanje mogoče izpeljati s tehtanjem živeti. pravnih okoliščin, ki pogojujejo odločanje skladno zgolj z viri mednarodnega prava. Na podlagi arbitražnega Pri urejanju medsebojnih pravnih razmerij med državami sporazuma so pravni viri uporabljivi, če so nastali pred 25. sta ključnega pomena doslednost in zaupanje vpletenih junijem 1991. Arbitražni sporazum je še vedno veljaven, strani. To je še toliko bolj pomembno pri urejanju državnih ker ga Hrvaška do sedaj še ni enostransko preklicala. meja, saj v primeru nedoslednosti ene ali druge strani ali Preklic je potrebno opraviti pri OZN. Zato prizadevanje obeh hkrati lahko prihaja do medsebojnih trenj, ki lahko v smeri, kot so izkaz v pričujočem gradivu, še daleč niso včasih preidejo v oboroženi konflikt. brezpredmetna. Čeprav se bodo v nadaljevanju prikazane teze marsikomu V nadaljevanju pa nekaj o zgodovinskih dejstvih iz zdele pristranske oz. v korist Sloveniji, pa je bilo to storjeno različnih virov o nedoslednosti hrvaške politike. Bogdanov namenoma, pa ne iz razloga biti vnaprej na strani Slovenije je zelo nazoren v poglavju Ekonomski in politični položaj in z njo simpatizirati, ampak kot odgovor na vprašanje, Hrvaške v obdobju 1850–1918, ko pravi, da je bil eden ali obstajajo tudi za Slovenijo v očeh Hrvaške tako močni od glavnih vzrokov neugodnega ekonomskega razvoja dokazi. Odgovor na to vprašanje je uporaba nasprotnega Hrvaške v tem, da je bila v vsem tem času država brez scenarija, da se z njim oporeka slovenskim argumentom. ekonomske samostojnosti, to ne samo politične, ampak Tehtanje moči argumentov in protiargumentov je namreč tudi ekonomske odvisnosti od Avstrije in od Madžarske.361 lastnost samega prava, tudi mednarodnega, katerega Hkrati se pri opisovanju gospodarskih razmer na področju značilnost je, da pri urejanju meddržavne meje ne pozna industrije v statistikah avtor naslanja na vso zahodno hierarhije med viri. Da bi tako sledili 'duhu' mednarodnega Hrvaško brez Primorja.362 S tem, ko piše Primorje z veliko prava v smislu, da med viri mednarodnega prava ni začetnico, daje neposredno napotek, da Bogdanov hierarhije, je bil namenoma izpuščen kriterij vrstnega reda zavzema Hrvaško, ki naj bi vključevala ne samo Istrsko 'teže' dokaza. deželo, ampak tudi -Goriško-Gradiščansko deželo in Izhodiščni zaplet pri urejanju meddržavne meje med Trst z zaledjem. Za zgodovinarja je takšna napačna Slovenijo in Hrvaško je nastal s tako imenovanimi prisluhi, upravno-ozemeljska interpretacija namreč nedopustna. po katerih je Hrvaška poskušala dokazati, da je slovenska Z njegovega zornega kota, stališča sodobnega hrvaškega stran poskušala vplivati na sodišče tako, da se je slovenska zgodovinarja, se je pri opisovanju zgodovinskega stanja obramba o vsebini spora dogovarjala z arbitražnim potrebno Istrski deželi posvetiti ločeno; v statistikah torej sodiščem. Pripisovanje velikega pomena prisluhom opisovati hrvaško industrijo brez Istrske dežele. To je več kot slovenski strani v času arbitražnega postopka, s katerim hrvaška stran upravičuje izstop iz arbitražnega postopka, 361 Bogdanov, Vaso: Historija političkih stranaka u Hrvatskoj, in s tem dokazovanje velike nedoslednosti na slovenski Zagreb 1958, str. 481. 362 Bogdanov, Vaso: Historija političkih stranaka u Hrvatskoj, strani nima velikega pomena. Ker je predmet pravnega Zagreb 1958, str. 482. 180 181 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka očiten ozemeljski ekspanzionizem v času, ko je Slovenijo se kot najmočnejša nemadžarska politična skupina znotraj preveval duh internacionalizma, vsestranskega bratstva Kraljestva Hrvatov in Slavoncev pridruži nastajanju skupne in enotnosti v Jugoslaviji. Takšna knjiga s tako očitnim Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nekaj, kar bi moralo potvarjanjem resnice ne bi smela zagledati luči sveta. biti samoumevno, je za Bogdanova nekakšna politična Bogdanov za današnji čas, ko Hrvaška v arbitraži zagovarja omejenost, da so samo skupni madžarsko-hrvaški svoje državotvorne temelje, ki segajo v 19. stoletje, podaja uradniki nastanjeni v Kraljevinah Hrvaške in Slavonije.369 nesmisel, da je bila Hrvaška najprej v kolonialni odvisnosti Nanaša se na uradno poimenovano območje Kraljestvo od Avstrije (do leta 1867) in od 1868 tudi od Madžarske363 Hrvatov in Slavoncev in gre za eno kraljestvo, in ne kot in da so bile železnice petdeset do šestdeset let orodje navaja avtor, za dve kraljestvi, ter nadaljuje, da so lahko imperialistične politike, močno sredstvo ekonomskega bili izvoljeni, četudi niso imeli za današnje pojme stalnega pritiska na narod, privilegiranja tujcev in raznarodovanja.364 prebivališča v kateri od občin obeh kraljestev.370 Relativno Pri političnem pregledu sledi logiki hrvaškega avtorja skromno samostojnost Bogdanov podkrepi s trditvami, da Krizmana, ko pravi, da je Istra ostala do razpada pod se nobeno življenjsko vprašanje ni dalo dokončno rešiti v Avstrijo,365 čeprav ni pojasnjeno, kaj je razumljeno pod korist naroda.371 V tistem času hrvaški zbor ni razpolagal tem pojmom, podobno, da je bilo Medmurje leta 1861 z nikakršno stvarno oblastjo,372 vojska, policija in vrhovna odtrgano od Hrvaške in pripojeno Madžarski.366 Na oblast dežele se je nahajala v tujih rokah,373 vsak sklep straneh 485–487 Bogdanov podaja politični pamflet, zbora je prav tako ostal kot mrtva črka na papirju, dokler ni ne pa z zgodovinskimi dejstvi podkrepljeno politično bil sankcioniran od kralja, pri čemer pa je po pravilu zavrnil stanje na Hrvaškem, ravnanje, ki bi ga Dolinar opisal potrditev odločitve zbora, ki bi bila koristna za hrvaške kot … aparatčiki.367 Bogdanov z eno besedo ne omenja nacionalne interese.374 Kralj je prav tako imel omejeno hrvaško-srbske koalicije, ki je dobila ime po sodelovanju pravico razpuščati zbore,375 sklepi zbora in zakonske hrvaško-srbskih strank z madžarskimi, ki so skupaj vladale osnove so »ostali samo trupla, ne dobivajoč v največjem madžarskemu delu A-O monarhije do njenega razpada,368 delu potrditve drugega zakonodajalnega deležnika«, to in da je Narodno vjeće, ki se je sestalo že 5. oktobra pomeni kralja, »… birokracija se ni niti malo ozirala na zbor istega leta, čakalo do 12. oktobra 1918 na privolitev, da in je delovala dalje po šabloni iz neustavnih časov,376,377 363 Bogdanov, Vaso: Historija političkih stranaka u Hrvatskoj, 369 Bogdanov, Vaso: Historija političkih stranaka u Hrvatskoj, Zagreb 1958, str. 483. Zagreb 1958, str. 488. 364 Prav tam. 370 Prav tam. 365 Bogdanov, Vaso: Historija političkih stranaka u Hrvatskoj, 371 Bogdanov, Vaso: Historija političkih stranaka u Hrvatskoj, Zagreb 1958, str. 484. Zagreb 1958, str. 491. 366 Prav tam. 372 Prav tam. 367 Dolinar, France: Odsotnost slovenske državne misli v 373 Prav tam. prevratu 1918, Založba Sij, Buenos Aires, 1971, str. 45. 374 Prav tam. 368 Dejansko je koaliciji namenjeno zadnjem poglavju na pičlih 375 Prav tam. petih straneh, čeprav gre za obdobje med 1905–1918. Torej preko 376 Prav tam. deset let. 377 Nanaša se na obdobje pred ustavno reformo leta 1868. 182 183 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka moč je bila v rokah drugih378 in tako je bil zbor pravzaprav enakih pravic in malo samostojnega odločanja. To je več samo skupščina, ki je debatirala in zaključevala, vendar se kot očiten ustavnopravni kompromis. nihče ni smatral dolžan izpolnjevati njenih sklepov.379 V letu 1868 je bilo precej nejasnosti glede razumevanja Zanimiva je ocena Bogdanova, ki opisuje stanje ob ustavnih reform in bi morali, kar zadeva samostojnost, sprejemanju pogodbe leta 1868, da se je Madžarska priznati določeno nazadovanje, če bi sledili 'črki zakona', odrekla svoje svobode, neodvisnosti in suverenosti lastne tj. sklepu hrvaškega zbora iz leta 1861 (čl. 42), po katerem države s prepuščanjem kralju in skupni dunajski vladi, se pogovori o urejanju odnosov z Madžarsko lahko upravljanju vojske, zunanjim zadevam in precejšnjemu vodijo samo na temelju hrvaške državne samostojnosti, delu financ ter je zato v zameno dinastija in Avstrija katero morajo Madžari predhodno priznati.382 Koliko prepustila in zavarovala Madžarom vladavino nad Hrvaško je bila Hrvaška samostojna, da je bil sklep o priznanju in ostalimi nemadžarskimi ozemlji Ogrske.380 Vse to kaže samostojnosti na Madžarski strani tudi pripoznan, je na šibko samostojnost, ki hkrati v precejšnji meri pritrjuje tukaj temeljno vprašanje? Če te potrditve ni bilo, je oceni Bernatzika in s tem zelo omejenemu obsegu lastne namreč tudi vprašljivo dejstvo, po katerem se po mnenju državnosti, ki jo je imelo Kraljestvo Hrvatov in Slavoncev, Bogdanova nasprotuje 4. členu pogodbe iz leta 1868, ki vendar je bila že Ogrska v odnosu do A-O monarhije v je bila sklenjena med Avstrijo in Ogrsko brez sodelovanja asimetričnem položaju, kaj šele omenjeno kraljestvo. Hrvaške, s pogodbo (ki je podana v dodatku C in D, da se) neposlušana podvrže Ogrski, katera se tudi sama nahaja v Še bolj zanimivo, vendar ne popolnoma pojasnjeno je odvisnem položaju proti Avstriji. S tem je Hrvaška ponovno nasprotovanje hrvaškega zbora sprejemanju novega prišla v položaj dvojne podrejenosti: proti Ogrski in proti ustavnega reda, po katerem se troedina kraljevina Avstriji.383 S podrejenostjo Bogdanov naredi napačen podreja Kraljevini Ogrski.381 Prav izraz troedina ni posebej zaključek, kajti res je, da je bila Hrvaška podrejena Ogrski, pojasnjen, zato lahko samo ugibamo. Najverjetneje se vendar Ogrska ni bila podrejena Avstriji, ampak je nastala nanaša na Ogrsko deželo z ene strani in Kraljestvo Hrvatov dualna A-O monarhija. in Slavoncev ter Dalmatinske dežele z druge strani. Tukaj prihaja do dejanskega kompromisa, ko se Ogrska Po mnenju Bogdanova je pogodba iz leta 1868 postavila dežela – kot dejansko kraljestvo – in Kraljestvo Hrvatov skupno poslovanje in ustanavlja skupno hrvaško-ogrsko in Slavoncev ter Dalmatinska dežela brez dejanskega zakonodajo in vlado. Skupno poslovanje se je uvedlo monarhičnega značaja zlijejo – kot troedini – v enotno za področja: opredelitev stroškov za vzdrževanja dvora, državno tvorbo, kjer imajo vsi »državljani« velik obseg vojska, finančni posli, izdaja rednih in izrednih davkov in 378 Prav tam. njihovo pobiranje, proračun skupnih stroškov, državni 379 Prav tam. dolgovi, uprava in prodaja državnih nepremičnin, 380 Bogdanov, Vaso: Historija političkih stranaka u Hrvatskoj, 382 Bogdanov, Vaso: Historija političkih stranaka u Hrvatskoj, Zagreb 1958, str. 553. Zagreb 1958, str. 575. 381 Bogdanov, Vaso: Historija političkih stranaka u Hrvatskoj, 383 Bogdanov, Vaso: Historija političkih stranaka u Hrvatskoj, Zagreb 1958, str. 555. Zagreb 1958, str. 576. 184 185 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka razpolaganje z monopoli, pomorsko, trgovsko, menjalno območje Slovenije podobno kot druge okupacijske in rudarsko pravo, trgovina, carine, pošta, železnice, sile (Nemčija, Italija in Madžarska). Tega se v pristanišča, ladjedelništvo in obrt.384 zgodovinskih virih niti v pravnih skoraj ne omenja. Seveda se v pomenu »odškodnine« primer ne more V nadaljevanju sledi nekaj izhodiščnih dejstev, ki se primerjati s Pariško mirovno pogodbo. Vseeno pa nanašajo na razumevanje arbitražnega postopka s hrvaške je popolnoma ignorirati ni ustrezno z vidika prava. strani. Upoštevajoč dejstva, da v virih mednarodnega prava ni hierarhije, pomeni, da tega ni tudi v časovnem pomenu, 3. Na podlagi sklepa poslancev hrvaškega zbora zato ne bi bil smiseln očitek, da so točke razporejene po v Zagrebu se je formalno imenovano Kraljestvo prioriteti. Hrvatov in Slavoncev 29. oktobra 1918 odcepilo od integralnega dela Ogrske,386 čeprav je bila glede 1. Politkomisarjeva zgodba,385 po kateri sta na potek dogodkov tistega časa demarkacijska se o mnenju slovenske strani glede omejenih črta387 postavljena na reko Dravo šele 13. 11. 1918 civilnopravnih razmerij dogovorila oba politična (glej Slika 10). V vojaškem smislu je bilo omenjeno predstavnika vojaških sil Slovenije in Hrvaške, kraljestvo formalno še vedno integralni del ogrskih temelji na dejstvu, da je območje, ki je bilo predmet vojaških sil. pogajanj o razdelitvi, še vedno veljalo za vojno območje. Učinek civilnega prava v vojnih razmerah je 5. Slediti pravnozgodovinskemu tolmačenju vprašljiv, sploh če govorimo o formalno okupiranem strokovnjakovov (Perovšek,388 Čulinović,389 …) območju. Zato je ob množici podobnih primerov, nanizanih v tem gradivu, nerazumljivo vztrajanje 386 Kot smo videli, kljub določeni stopnji notranje samostojnosti je bilo Kraljestvo Hrvatov in Slavoncev še vedno nezdružljivi del hrvaške strani, s katerim želi za vsako ceno uveljaviti Kraljevine Ogrske, saj je imela zelo omejeno samostojnost. Kraljestvo omenjeni sporazum. Hrvatov in Slavoncev je imelo samostojnost v deklarativnem, ne pa tudi v upravnem pomenu. 2. Vojaške sile Neodvisne države Hrvaške so 387 Demarkacijska črta je pomenila vojaško linijo na fronti, kjer sta zasedle območja, ki so pred začetkom vojne 6. 4. se s premirjem ločili vojaški sili Srbije in A‑O monarhije (demarkacijska 1941 na območju Kraljestva Jugoslavije spadala pod črta pomeni »z ačasna razmejitvena črta, ki loči dve ozemlji, dve vojski upravno ureditev Dravske banovine. S tem dejanjem itd. «, Verbinc, str. 133). Vsaka na svoji strani vzdržuje civilnoupravno je hrvaška stran dobila status agresorske države za ureditev v okviru obstoječega pravnega reda. Ob tem se postavlja vprašanje, kakšen je dejanski pravni status okupacijskih sil v odnosu 384 Prav tam. do civilnoupravnih ureditev. Zagotovo prehoden, saj formalno še vedno 385 Politkomisarjeva zgodba je dobila ime po dogodku v velja pravni red, ki ga je vzpostavila in učinkovito izvajala prejšnja letu 1944, ko so se sešli predstavniki osvobodilnih sil Slovenije in oblast. Hrvaške in se dogovarjali o delovanju v takratnem času. Podrobneje 388 Čeprav Perovšek izdaja strokovna dela tudi že v sodobni je dogajanje opisano v knjigi Danijel Navodnik: Pravična razmejitev Sloveniji po letu 1991, pa je tudi pisec že za časa Jugoslavije oz. se med Slovenijo in Hrvaško na območju Svobodnega tržaškega ozemlja. nanje sklicuje pri utemeljevanju nastajanja državnih tvorb. Celje: samozaložba, 2020. Dogovor je temelj za poznejšo razlago o 389 Čulinović (1963, str. 49) navaja, da poznejša 'okupacija postavitvi kopenske meje na območju reke Dragonje. zavezniških enot' in posebej italijanske vojske ni spremenila 186 187 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka nekdanje prve in druge Jugoslavije, da se lahko državnopravnega stanja, ko je Istra de iure in de facto kot potrjeno, postala najprej (29. oktobra 1918) sestavni del Države SHS in 1. prizna samo tisto, kar obstaja, ne pa tistega, kar naj bi decembra istega leta (skupaj z njo) del Kraljestva Srbov, Hrvatov in utegnilo nastati šele v prihodnosti,390 ob upoštevanju Slovencev ter tako postala integralni del stare Jugoslavije v skladu mednarodnega prava pomeni, da je mogoče s Haaško konvencijo o »pravilih kopenske vojne« (iz leta 1899 in ozemlje odstopiti oz. si ga prisvojiti, če obstajata 1907). Zaradi tega oblast Italije nad Istro vse do Rapalske pogodbe predstavlja samo okupacijo, in ne priključitve, do katere je prišlo suvereni državi. Tega pa ne moremo tako enostavno šele na podlagi Rapalske pogodbe in glede na ta dogovor. To je zelo trditi za ozemlje Kraljestva Hrvatov in Slavoncev, pomembno dejstvo, po katerem hrvaška stran utemeljuje nekakšne ker je bilo formalnopravno še vedno del Ogrske, politkomisarske dogovore iz leta 1944 kot dogovore, po katerih se je četudi je madžarski Narodni svet ob dogodkih že takrat določila kopenska meja v Piranskem zalivu. Gre za nekdanji izliv reke Dragonje na sredini Sečoveljskih solin. Današnja Dragonja očeh cerkve in se lahko ponovno poroči pri duhovniku, česar običajno pa je nekdanji razbremenitveni kanal Sv. Odorik. ne bi mogel storiti, če bi se ločil. To pa z drugimi besedami pomeni, da Hkrati pa Čulinović (1963, str. 50) odgovarja na vprašanje, je samo na teritoriju mesta Reka veljalo jugoslovansko pravo, ki je bilo kako je bila Istra pripojena Jugoslaviji, in navaja, da je ob zlomu v prehodnem obdobju med 20. septembrom 1943 in 10. februarjem fašističnega sistema (Mussolinijeve Italije) bilo izdanih več aktov, ki 1947 skozi pravne predpise tudi uveljavljeno. pa se med seboj bistveno razlikujejo. Slovenska stran dosledno – kot Vedeti je potrebno, da Reka ni bila predmet Rapalske že dokazano na več mestih v tem gradivu – uporablja terminologijo pogodbe, zato tudi pravo, ki je veljalo za to mesto, ni moglo učinkovati »slovenskih delov«, medtem ko se pri opisovanju hrvaških sklepov po nekem avtomatizmu za območja, ki pa so bila predmet Rapalske avtor sklicuje enostavno na zemljepisni pojem »Istra« brez vsakršne pogodbe. podrobnejše razlage. Pri tem je zanimivo to, da so za avtorja relevantni Mednarodnopravni akt, podpisan 10. februarja 1947, tako dokumenti iz septembra 1943, ki so dobili potrditev 10. februarja 1947 imenovana Pariška mirovna pogodba, spremeni območje vračanja, šele s podpisom pogodbe med FLRJ in Italijo. Čeprav gre za odstop zato tudi pravila vračanja, ki so veljala za Reko, ne veljajo po nekem italijanskega ozemlja Jugoslaviji, pa to še ne pomeni, da je takšna avtomatizmu za ostala območja. Ker je bilo ustanovljeno prehodno enostranska interpretacija tudi pravno relevantna. Svobodno tržaško ozemlje – kot sestavni predmetni del Pariške Ko pa Čulinović (1963, str. 53) odgovarja na vprašanje, kako mirovne pogodbe –, se zastavlja vprašanje, kakšen je pravni učinek je bilo mesto Reka pripojeno Jugoslaviji, pa pravi, da je bilo to najprej poznejše podpisane in tudi s strani Jugoslavije ratificirane Londonske storjeno s sklepom hrvaških oblasti 20. septembra 1943 in potrjeno spomenice, po kateri se osnovne administrativne enote ne spreminjajo. na zvezni ravni 30. novembra 1943 s sklepom »AVNOJ-a«, ki ga je Že v času vojnih razmer sta obe strani zahtevali vrnitev Primorja ustavodajna skupščina Jugoslavije sankcionirala 8. decembra 1945 s Jugoslaviji, zato sta se morali že takrat zavedati morebitnih pogojev potrditvijo predhodnih sklepov AVNOJ. Priključitev je bila regulirana z ob vrnitvi. Ali bo do njih dejansko prišlo, je bilo to takrat irelevantno mednarodnopravnim aktom 10. februarja 1947 med FLRJ in Italijo. Po vprašanje. Ker je bila zahteva za vrnitev izkazana mnogo prej, pomeni, njegovem so vsi ti akti dobili pravni značaj »ex tunc« in je bila Reka da je jugoslovanska stran izkazovala namero spoštovanja pogojev ob pripojena Jugoslaviji 20. septembra 1943. Latinsko ex tunc pomeni vrnitvi, zato je bilo jugoslovanski strani dokončno odstopljeno Svobodno »od samega začetka«; ex nunc »od sedaj naprej«; primer uporabe tržaško ozemlje cona B po načelu ex tunc. Pravni akti, sprejeti med 10. izraza je mogoče najti v pogodbenem pravu, kjer lahko razveljavitev februarjem 1947 in 5. oktobrom 1954, torej postanejo neveljavni, če pogodbe povzroči, da je pogodba nična ex nunc od takrat naprej, osegajo v pogojevano načelo, da se ustrezne administrativne enote ali ex tunc, v tem primeru se obravnava, kot da nikoli ni obstajala; ne spreminjajo. drug primer najdemo na cerkvenih sodiščih; sodišča so po spravi v 390 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: Trenti? Trentu? leta 1582 dobila pravico razveljaviti zakonsko zvezo študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, ex tunc, kar pomeni, da je obstajal dober razlog, da bi morala biti 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 67. Podrobneje Čulinović, Ferdo: razveljavljena; posledica tega je, da omenjeni par ni bil nikoli poročen v Državnopravni razvitak Jugoslavije. Školska knjiga, Zagreb, 1963. 188 189 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka 29. oktobra 1918 izdal deklaracijo, namenjeno v okviru te novo nastajajoče državne tvorbe. narodom Hrvaške, Slavonije in Dalmacije. Prva Madžarska republika je po razumevanju Ogrske oz. 7. V Badnu je 30. maja 1918 na obletnico Madžarske nastala šele 16. novembra 1918. Torej je Majniške deklaracije potekal posvet pod Karlovim bilo kakršnokoli utemeljevanje upravičenosti tega predsedstvom, katerega nameni so bili preurediti kraljestva do Istrske dežele izrazito enostransko A-O monarhijo. Krizman podaja hrvaška politična dejanje, povzročeno v vojnih razmerah, ki so veljale stališča, ki pa se vseskozi vrtijo okrog vprašanja, na hrvaški strani. kaj narediti glede Dalmacije.394 Tako je hrvaški ban Mihalović podajal razmišljanje, ki bi naj prevladovalo 6. Res je, da zgodovinsko šteje samo tisto, kar v Hrvaški in Slavoniji, po katerem je potrebno je obstalo, ne pa tudi posamezni predlogi, so pa Dalmacijo, Bosno in Hercegovino združiti s Hrvaško zanimiva spoznanja, ki izvirajo iz takšnih predlogov. (»Velika Hrvaška«).395, 396 Odziv na ta posvet oziroma Eden takih je predlog generala Stjepana Sarkotića odnos, ki so ga gojili v hrvaških krogih, pokaže na srečanju v Sarajevu 13. do 15. maja 1918, da bi interpelacija starčevinčevcev 26. junija 1918, ki sta bilo potrebno v avstrijski polovici A-O monarhije jo podpisala tudi politika Radić in Budisaljević in se ustanoviti Slovenijo na način, da se ne posega v je nanašala na vrhove Monarhije, ker slednji rešujejo nemško krono,391, 392 Dalmacijo spojiti s Hrvaško in hrvaško oziroma jugoslovansko vprašanje brez Slavonijo kot dežele krone sv. Štefana.393 Seveda vprašanja in privolitve najbolj poklicanega faktorja pa so bili – kot pravi Krizman – Hrvati za nekoliko pri tej zadevi – Hrvaškega zbora ter se hkrati postavlja drugačen predlog, po katerem bi se vsi avstrijski, tudi zahteva, da se to vprašanje rešuje na temelju madžarski in bosanski Jugoslovani najprej združili pravice do samoodločbe.397 Na to interpelacijo je »okrog Zagreba«, s tem da se ta tako oblikovana odgovoril A. Horvat, ki je ponovil frankovansko jugoslovanska država nato državnopravno poveže z formulo reševanja hrvaškega vprašanja, tako da se Beogradom. Po predlogu Sarkotića bi najverjetneje Hrvaška, Slavonija, Bosna, Hercegovina, Dalmacija, izgubili celotno Štajersko in ostali brez Prekmurja. Istra z otoki, Reka in Medmurje združijo v enotno Izven avstrijskega območja bi ostali Kranjska dežela samostojno državno telo v okviru Monarhije ter da in Primorje. Po mnenju Krizmana pa bi izgubili že se pritrjuje razmišljanjem Slovencev, da se tudi oni doseženo državnost slovenskih dežel, vendar pa bi pripojijo temu delu.398 ohranili celovitost slovenskega narodnega prostora 394 Krizman, Bogdan: Raspad Austro‑Ugarske i stvaranje 391 Krizman, Bogdan: Raspad Austro‑Ugarske i stvaranje jugoslavenske države. Zagreb 1977, str. 24–25. jugoslavenske države. Zagreb 1977, str. 23. 395 Prav tam, str. 24–25. 392 Po tem predlogu bi bile v okviru Slovenije južne kronske 396 Sanje o veliki Hrvaški se je uresničil 23 let pozneje leta 1941 dežele A‑O monarhije (Kranjska, Koroška, Štajerska, Trst, Goriška in v obliki Neodvisne države Hrvaške. Istrska). Manjkalo bi Prekmurje (prav tam). 397 Krizman, Bogdan: Raspad Austro‑Ugarske i stvaranje 393 Dalmacija bi bila prenesena iz avstrijskega v ogrski del A‑O jugoslavenske države. Zagreb 1977, str. 25. monarhije (prav tam). 398 Prav tam. Izjava A. Horvata postavlja pod vprašaj željo 190 191 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Kot vidimo, v vseh primerih ne velja, da so bili sprejeti ki je bila v takratnem času vodilna politična sila, šele 12. sklepi, katerih nameni so bili predvsem vojaške narave, oktobra 1918 formalno pristopila k ideji o oblikovanju oziroma da gre za vojna območja kot taka, ampak da se skupnega Narodnega vjeća Slovencev, Hrvatov in Srbov, poskuša v poznejših časih za območje utemeljevati ex saj so pogajanja o sprejetju te zamisli stekla že 5. oktobra post399 civilnopravno naravo. 1918.402 Danes pa se ravno Hrvaška izpostavlja za najbolj zaslužno za nastanek prehodne Države Slovencev, Hrvatov V okviru mednarodnega prava ni mogoče, da bi v in Srbov. nekaterih primerih izključevali odgovornost za dejstva, ki so prvenstveno zgolj vojaškega značaja (predvsem Če lahko za slovensko stran z dokajšnjo gotovostjo okupacija Dravske banovine), ampak se mora pri odločanju trdimo, da ni imela popolnoma jasnih stališč glede kot ustrezen vir mednarodnega prava upoštevati tudi istrskega vprašanja, pa lahko podobno najdemo tudi na civilnopravni značaj. Kako to, da se hrvaška stran poskuša hrvaški strani. Tako na primer dr. Barac na seji Osrednjega izogniti odgovornosti pri okupaciji Dravske banovine in odbora narodnega vjeća SHS dne 28. oktobra 1918 v si hkrati poskuša zagotoviti polno zakonitost v okviru razpravi o bodoči ureditvi hrvaškega vprašanja postavlja osamosvojitve izpod ogrske krone, čeprav je to še vedno tezo, da se Hrvaški zbor (hrv. sabor) podobno kot vsi drugi del ogrskega vojaškega območja, hkrati pa ne pristaja zbori sme izjasniti za svobodno državo, in zato predlaga na vlogo Pavelića kot predstavnika hrvaških oblasti, po sklep, da hrvaški zbor Kraljevine Hrvaške, Slavonije in katerem bi naj bil izveden načrtni genocid nad Slovenci?400 str. 790–794. Zanimivo je tudi dejstvo, da je hrvaško-srbska koalicija,401 402 Glej Dr. Jos. Jerič: Narodni svet. V: Zbornik razprav hrvaške politike po tem, da bi bili Slovenci enakopravni partner v takšni iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip državi. Mal. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 148 ali dr. M. Slavič: Državni prevrat v Mariborski oblasti. V: Zbornik razprav iz kulturne, 399 Ex post perspektiva gleda nazaj. Z vidika ex post postavljamo gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova vprašanja, kot so: Kdo je deloval slabo in kdo dobro? Čigave pravice so družba, Ljubljana 1928, str. 221. Izpostavljanje tega dejstva oziroma bile kršene? Poenostavljeno pomeni, da smo iz poznejše perspektive obotavljanje vodilnih politikov v Zagrebu je potrebno obravnavati povezali pravičnost in pravice. Ex post perspektiva v pravni teoriji je z več zornih kotov. Prvi je vpetost hrvaško‑srbskega političnega tudi ohlapno povezana z deontološkimi pristopi k moralni teoriji. območja v ogrski del A‑O monarhije z relativno šibko samoupravo, 400 Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem kar posledično pomeni zagovarjati prevratniške namene, ki v pravnem do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006, str. 165. smislu predstavlja pogoje za obtožnico o veleizdaji. Drugi je postopno 401 Hrvaško‑srbska koalicija je bila ustanovljena decembra umikanje ogrskih sil, vendar pa je v času pogajanj demarkacijska linija 1905 s poenotenjem med hrvaškimi in srbskimi strankami in je potekala po reki Savi (glej Slika 10). Obotavljanje pa nima neposredne prišla s pomočjo Košutove opozicije na Ogrskem na vlado, potem primerjave s podobnimi razmerami v Sloveniji, ker so bili med vodilnimi ko je po dvajsetih letih vladanja moral leta 1903 oditi ban Khuen‑ nasprotniki zgolj posamezniki (npr. do takratni deželni vladar Kranjske Héderváry. Silvo Kranjec: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski Šusteršič predstavnik VLS, glej Andrej Lenarčič, Zapravljena nebesa zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. pod Triglavom, samozaložba, 2013, str. 81, ali deželni predsednik grof Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, Attems, glej Dr. Janko Brejc: Od prevrata do ustave. V: Zbornik razprav Ljubljana 1939, str. 35. Glej tudi Vaso Bogdanov: Historija političkih iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. stranaka u Hrvatskoj, Zagreb 1958, poglavje Hrvaško‑Srbska koalicija, Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 163). 192 193 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Dalmacije na podlagi samoodločbe narodov doseže403 državni vrh pred začetkom premirja, saj je formalno vojna razrešitev odnosov z Ogrsko in Avstrijo za Hrvaško, še trajala, ni imel namena priključiti tudi Istrske dežele. Slavonijo in Dalmacijo, pri čemer [je] se razume tudi Glede na to, da takrat še ni grozila italijanska okupacija, Reka, ter razglasitev popolnoma samostojne države.404 pa se je smiselno vprašati, koliko in na kako lahko posega Istrsko vprašanje se torej ne vključuje v omenjeni sklep. vojaška dejavnost v civilnopravna razmerja. Iz vseh Nasploh pa je omenjeni zapisnik Osrednjega odbora dosedanjih dejstev izhaja, da vojaški vidik vnaša nasprotje zanimiv, ker različni predstavniki, npr. že omenjeni Barac, s samimi civilnopravnimi razmerji. Hkrati pa sta vprašljiva kot tudi končni oblikovani sklepi ne govorijo o priključitvi zakonitost tajne pogodbe med Italijo in antantnimi silami Istrske dežele pri razglasitvi države, ki vključuje Dalmacijo, in skladnost z mednarodnim pravom. Hrvaško in Slavonijo,405 ter se pojmuje hrvaško-ogrska pogodba iz leta 1868 z vsemi dopolnitvami za nično. V javnem diskurzu za območje Države Slovencev, Hrvatov 406 Z razveljavitvijo hrvaško-ogrske pogodbe se je zgolj in Srbov se danes izpostavlja predvsem Narodna vlada v osamosvojil hrvaški del izpod Ogrske, Istrska dežela pa ni Ljubljani in Zagrebu, prva za narodno slovensko območje, bila predmet te pogodbe. druga za omenjeno državo. V tem pogledu nastane dilema, ali je bila za Kraljestvo Hrvaške in Slavonije tudi oblikovana Posebej je zanimiv stenografski zapisnik z 256. seje narodna vlada v Zagrebu, podobno kot je bila oblikovana hrvaškega zbora, kjer so bili poleg predsednika zbora in Narodna vlada SHS v Ljubljani in Narodna vlada v Sarajevu. njegovega zapisnikarja prisotni še najvišji predstavniki Dilemo razreši obvestilo Narodnega veča SHS, ki je bansko kraljeve državne vlade in ban Mihalović z oddelčnimi oblast poverilo dotedanjemu banu Antunu pl. Mihaloviću predstavniki, torej ves takratni državni vrh, pristojen z oddelki za vero in šolstvo, pravosodje, notranje zadeve, za območje hrvaškega zbora. Po predlogu zastopnika narodno gospodarstvo, finance, prehrano, socialno skrb, Svetozarja Pribićevića se vsi dosedanji državnopravni pošto telegraf in telefon, železnice, trgovino, obrt in odnosi in povezave med Kraljevino Hrvaške, Slavonije in industrijo ter za narodno obrambo.408 Dalmacije z ene strani ter s kraljevo Ogrsko in cesarsko Avstrijo z druge strani prekinjajo. Nikoli civilnopravno rešeno vprašanje upravičenosti do 407 Kot vidimo, hrvaški Avstro-Ogrske vojne mornarice, ki je bila stacionirana 403 Dodal D. Navodnik. v Pulju, pokaže pravo luč hrvaške politike. Hrvaška si 404 Zapisnik Osrednjega odbora Narodnega vječa SHS z dne 28. je neupravičeno prilastila celotno vojno mornarico z oktobra 1918 pravi (podrobneje glej Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964, str. 394). 28. oktobra 1918 (podrobneje glej Građa o stvaranju jugoslavenske 405 Zapisnik Osrednjega odbora Narodnega vjeća SHS z dne države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. 28. oktobra 1918 (podrobneje glej Građa o stvaranju jugoslavenske Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964, str. 405–406). države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. 408 Obvestilo Narodnega vjeća SHS z dne 29. oktobra 1918 Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964, str. 397–398). (podrobneje glej Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 406 Prav tam. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija 407 Zapisnik Osrednjega odbora Narodnega vjeća SHS z dne III – Građa, Beograd 1964, str. 416–417). 194 195 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka dejanjem, ko je bila izobešena narodna hrvaška zastava,409 in hkrati poslala informacije, da se je na ozemlju južnih Slovanov, ki je do sedaj spadalo v sestavo bivše Avstro-Ogrske monarhije,410 ustanovila Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Poleg navedene informacije je dne 31. oktobra 1918 obvestila vlade zavezniških držav, da je pripravljena vstopiti v skupno državo s Srbijo in Črno goro.411 De facto je hrvaška stran prevzemala pristojnost nad A-O vojaškimi silami v Istrski deželi in je hkrati de iure ni imela za integralni del hrvaškega dela Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Dodatno zmedo pri tem vojaškem vprašanju vnaša pismo Narodnega vjeća SHS vladi Srbije z dne 10. novembra 1918, da je 30. oktobra 1918 bivša avstro-ogrska vojno-pomorska uprava predala vojno mornarico Narodnemu vjeću, kjer so bile na vseh vojnih ladjah hrvaške zastave,412 ker bi morale po formalni plati biti izobešene zastave, ki bi simbolizirale novo nastajajočo vojno mornarico zvezne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, za katero je Hrvaška samo ena od ustanoviteljic. Dan potem, ko je bila določena demarkacijska črta med ogrskimi in antantnimi silami na reki Dravi na območju Hrvaške in Slavonije, je 14. novembra 1918 potekala seja osrednjega odbora Narodnega vjeća SHS, na kateri sta prisostvovala ban Antun Mihalović in dr. Červar. Zanimivo pri tem je, da je bil govor o pristojnostih med narodnimi 409 Pismo Narodnega vjeća SHS vladam zavezniških držav (podrobneje glej Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964, str. 430). 410 Prav tam. 411 Prav tam. 412 Pismo Narodnega vjeća SHS vladi Srbije (podrobneje glej Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964, str. 542). 196 197 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka VI Potek upravnih mej in njihova upravičenost brez obstoja Rapalske pogodbe sveti in avtonomnimi oblastmi ter o neposeganju v delo slednjih. Čeprav ni mogoče jasno razbrati, za katero pokrajino gre, ko se omenja Istra,413 pa sta zanimiva prisotnost bana in povzetek zapisnika, po katerem se da razbrati, da sta oba omenjena popolnoma kompetentna pri upravnem vprašanju Istre. Da je bil sestanek z upravnimi nameni sklican dan po uveljavitvi demarkacijske črte, ni naključje. Kaže namreč na dejstvo, da se je Hrvaška tisti trenutek, ko začutila, da ima zavarovan hrbet na vzhodni strani, spustila v osvajalske namene na južni strani, tudi na območje Istrske dežele. To dejstvo nas pripelje do zaključkov o najbolj zgodnjem prilaščanju oblasti nad Istrsko deželo. Resolucija 19. novembra 1918 je pokazala novo stanje ozemeljskih teženj hrvaške politike, ko so se brezkompromisno razgalila enostranska razmišljanja, da smo mi, Hrvati iz Dalmacije, hrvaškega Primorja, Reke in Istre, vznemirjeni nad italijanskim dejanjem in da se 413 Zapisnik s seje osrednjega odbora Narodnega vjeća SHS (podrobneje glej Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964, str. 578). 199 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka prosi Narodno vjeće, da podvzame vse potrebne ukrepe, in Srbov s Srbijo in Črno goro, a vendar bi bilo potrebno da bi zmagalo pravo našega naroda.414 Medtem ko se je vsaj napotilo na sklep drugega organa, po katerem oseba, slovenska stran izogibala pojmu Istre, kakor da bi bila zgolj pristojna za območje nekdanjega Kraljestva Hrvaške in in samo slovenska, pa je hrvaška stran to brez zadržkov Slavonije ter Dalmacije, prevzame tudi pristojnost nad počela že v letu 1918. Nič čudnega, da se je to stanje v Slovenijo in Istro. desetletjih zgolj stopnjevalo. Del hrvaške javnosti na čelu s Frankovsko 'Hrvaško'416 Delegati Narodnega sveta SHS so na seji 3. decembra se ni strinjal in je zato stranka v svojem strankarskem 1918 sklenili, da naj se v Ljubljani ustanovi vrhovno glasilu Hrvatska v številki 2207 z dne 3. decembra 1918 sodišče za Slovenijo, Istro in Dalmacijo.415 Gre za preprosto objavila, da se odvzame hrvaškemu narodu suverenost dejstvo, da je krog pravnikov v Ljubljani poznal dovolj in prenese vladarsko oblast nad hrvaškim narodom na predpisov nekdanjega avstrijskega dela A-O monarhije, njegovo veličanstvo srbskega kralja Petra I […], da za to kamor so navedene pokrajine tudi spadale. To kaže na tvojo odločitev (ko stranka nagovarja hrvaški narod) v tem precejšnje pomanjkanje sposobnosti s hrvaške strani, da pomembnem trenutku te nihče ni vprašal.417 bi na najvišjem nivoju zagotavljali enakost državljanov v omenjenih deželah. Če oblast ni sposobna zagotavljati Primanjkljaj plebiscitarnega odločanja izkazuje dvoje. zakonitosti in enakosti do vseh državljanov, potem je Prvič, dvom v demokratičnost ustanavljanja nove države takšna oblast bolj deklarativne narave in nima velike Srbov, Hrvatov in Slovencev. Drugič, neuporabo enakih pravne moči. Ta veliki primanjkljaj se enostavno zamolči. meril, ko gre za vprašanje ureditve državne meje v Istri. V pravu pa se to kaže kot moč ali nemoč oblasti. Doslednost je naslov tega poglavja, vendar lahko Hrvaška stran se postavi v čudno luč tudi zaradi tega, zaključimo, sta bili pri utrjevanju državnosti tudi v hrvaški ker v vseh dosedanjih virih iz tistega časa ni mogoče »zunanji politiki« prisotna tudi vsakodnevna taktičnost in razbrati, kdaj naj bi ban A. Mihalović postal predsednik spremenljivost. Osrednjega odbora Narodnega vječa SHS v Zagrebu, ki Morda se bo bralcu zdelo nepotrebno raziskovati je obstajal do tedaj in bi moral obstajati še naprej. Že res, okoliščine, kakšne bi bile upravne meje ob pogoju, da da je bil v tistem času »v zraku«, predlog samoukinitve Rapalska pogodba, po kateri je bilo mednarodnopravno Narodnega vjeća po združitvi Države Slovencev, Hrvatov odstopljeno ozemlje Kraljestvu Italija, ne bi obstajala. 414 Resolucija s sestanka Hrvatov iz Dalmacije, hrvaškega Kakšen bi bil možen razvoj dogodkov in potek meje v takem Primorja, Reke in Istre (podrobneje glej Građa o stvaranju primeru? Bralec bi menil, da je to zgolj in samo teoretično jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964, str. vprašanje. Vendar pa, kot bomo videli v nadaljevanju, vse 616). 416 Stranka na Hrvaškem pred 1. svetovno vojno in po njej. 415 Sklepi delegacije Narodnega vjeća SHS 1. decembra 1918 417 Razglas stranke Frankovska Hrvaška (podrobneje glej Građa (podrobneje glej Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. o stvaranju jugoslavenske države (1. I. – 20. XII. 1918). Priredila dr. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd III – Građa, Beograd 1964, str. 684). 1964, str. 685). 200 201 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka skupaj ni niti približno tako nepomembno, kot je videti na teoretično razmišljanje. V nadaljevanju tega gradiva, prvi pogled. predvsem v poglavju Uradni listi Narodne vlade v Ljubljani in Zapisniki Narodne vlade v Ljubljani, bo bralcu podano Vemo, da je Karlov razglas vsem deželam avstrijskega in dokazano, kako in zakaj je Istrska dežela leta 1918 bolj dela A-O monarhije vrnil vse suverene pravice, ki so jih pripadala upravnemu središču Ljubljani kakor Zagrebu, do tedaj samostojne dežele prenesle na 'zvezno' raven. kar je še kako pomembno ob določenih dejstvih, ki se jih Pri tem imamo v mislih skupno obrambno in zunanjo ter ne da zaobiti. Nadaljnje razmišljanje bo tako temeljilo na finančno politiko za skupne obrambne, diplomatske in dveh predpostavkah, in sicer: samostojnost Istrske dežele pomorske izdatke. in njena pripadnost upravnemu središču Ljubljana. Z enakimi suverenimi pravicami, kot so dežele prostovoljno Če smo uvodoma v tem poglavju podali obseg suverenih vstopale v zvezo, bi lahko tudi brez Karlovega razglasa pravic, ki so bile od dežel prenesene na zvezno avstro-posamezne418 dežele izstopale iz zveze na temelju ogrsko raven, smemo upravičeno predpostavljati, demokratičnih načel, podprtih z obojestranskimi da je tudi Istrska dežela prenesla svoje pravice na pogajanji. V okviru mednarodnega prava bi uveljavile novoustanovljeno zvezno raven, to je na Ljubljano, vse načelo pravice narodov do samoodločbe. Izstopi bi se v duhu Karlovega razglasa. Na tem mestu je to zgolj lahko teoretično dogajali v mirnodobnem času do začetka trditev, ki bo, kot smo že podali , dobila svojo potrditev v prve svetovne vojne. Da so potekala pogajanja o notranji naslednjih poglavjih in jo tu navajamo zgolj kot opombo. ureditvi A-O monarhije, neposredno govori npr. OgrskoTrditev ima podlago v sprejemanju upravnih aktov, ki se hrvaška odškodnina (nem. »Ausgleich«). Pozneje pa bi krajevno nanašajo tudi na Istrsko deželo. S tem, ko se je bil izstop pod zelo vprašljivimi pogoji in z veliko mero Istrska dežela pridružila Zedinjeni Sloveniji, je na zvezo obojestranskega obtoževanja. Verjetneje bi se v tem prenesla tudi svoje dotedanje suverene pravice, med njimi primeru onemogočile oziroma zamrznile takšne težnje tudi pravico do izstopa iz zveze. Splošno dejstvo je, kot zaradi načel lojalnosti v smislu: skupaj v vojno in skupaj s bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, da je Narodna solidarnostnimi posledicami tudi iz vojne. vlada v Ljubljani od prejšnje avstrijske vlade prevzemala Naš namen se ni osredotočati na želje ali potrebe dežel, na vzvode oblasti, vendar pa ni, to je potrebno poudariti, podlagi katerih bi si te s pogajanji izposlovale izstop, ampak prišlo do konstitutivne oblike države, udejanjene v smislu zgolj prikazati stopnjo samostojnosti, da bi bila takšna nove ustave, ki bi zaobsegala tudi Istrsko deželo. Lahko pogajanja sploh smiselna. Visoka stopnja samostojnosti bi takrat, če bi do tega prišlo, zapisali v 'zvezno' ustavo, glede na skupno oblastno raven, tj. obrambo in zunanjo da se je Istrska dežela neodtujljivo in trajno419 povezala ter finančno politiko, ki so jih dežele posedovale – med s preostalimi deželami (Kranjsko, slovenskim delom njimi tudi Istrska dežela, je tudi pravni temelj za takšno Štajerske in delom Slovenske krajine oziroma Prekmurja) v nerazdružljivo celoto Zedinjena Slovenija. Ker pa do te 418 Posamezne zaradi tega, ker bi se morala vsaka dežela zase stopnje združenosti ni nikoli prišlo, je zadeva ostala na opredeliti za izstop. Lahko pa bi takšna pogajanja potekala hkrati za več dežel. Npr. dežele Zedinjene Slovenije. 419 Takšno načelo je bilo zapisano v ustavi SRS iz leta 1974. 202 203 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka pol poti v smislu, da je z vstopom v zvezo ohranila tudi potrebnosti zamenjave pristojnosti med eno (Avstrija) ali pravico do izstopa, ki pa bi jo bilo potrebno v primeru drugo deželo (Slovenija). uveljavljanja šele obojestransko izpogajati. Po enakem načelu osamosvojitve in pravice (ra)združevanja, kot velja Vprašanje je, kateri scenarij bi bil za Ljubljano neugodnejši za ostale 'slovenske' dežele, to je s Karlovim razglasom potek pogajanj (enotnost ali neenotnost dežele), ki bi z ali brez njega, mora biti upoštevana tudi pravica Istrske veliko verjetnostjo potekal ne samo pod vplivom Ljubljane, dežele. ampak tudi Zagreba in Rima. Značilnost Istrske dežele je bila relativna večnarodna sestava na lokalni ravni, kar Sedaj pa pridemo do bistvenega problema, da bi lahko od velja praktično za vse območje. Preden pogledamo konca vojne 1918 do leta 1947, ko je bila podpisana druga možnosti obeh scenarijev, poglejmo povprečno narodno meddržavna pogodba, ki je urejala status Istrske dežele, sestavo na ravni dežele. Severni predeli so poseljeni s in seveda tudi pozneje, Istrska dežela izpogajala plebiscit slovenskim in v obmorskih krajih z italijanskim življem. o izstopu iz Zedinjene Slovenije ob hkratnem pogoju Jugozahodni predeli so pretežno srbo-hrvaški. Uporaba neobstoja Rapalske pogodbe in tudi ne Pariške mirovne izraza »Srbohrvati« temelji na zemljevidu iz časov pred pogodbe. Seveda pozneje, ko bi se to zgodilo, bi bilo za prvo svetovno vojno (Slika 11), ki statistično ne ločuje med Istrsko deželo težje izpogajati zanjo ugodne dejanske Srbi in Hrvati. Vsekakor pa nam po pogajalski strategiji pogoje izstopa, ker bi bila dežela močneje integrirana.420 (nedeljiva dežela) pripadnost Ljubljani ali Rimu ali Kolikor bolj bi se povečeval razkorak med vsedržavnim na Zagrebu statistika nikakor ni naklonjena. Slovenski živelj eni strani in regijskim ter lokalnim upravnim sistemom na predstavlja zgolj 15 % celotnega prebivalstva dežele. Tako drugi strani, težji bi bil izstop. Povedano drugače, regije bi se pod vplivom Zagreba ali Rima jeziček na tehtnici in lokalne skupnosti bi izgubljale samostojnost. V vsakem nagibal bolj med njima, kakor da bi bil v korist Ljubljani. primeru pa bi imela na načelni ravni še vedno pravico, da Lahko bi trdili, da je napačna statistika iz leta 1910,421 ker bi se deželani izrekali o izstopu iz zveze slovenskih dežel. naj bi živelo mnogo več Slovencev – kot navaja Taylor, je živelo v Istrski deželi 55.000 Slovencev, 147.000 Italijanov Pogajanja o predmetu plebiscitarnega odločanja pa bi in 168.000 Hrvatov. Avtor etnično skupino Srbohrvatov lahko tekla v poglavitnih dveh različnih smereh oziroma brez razloga preimenuje enostavno v Hrvate. Da so v bi bila vodena z različnimi interesi. Prva smer pogajanj uradnih statistikah uporabljali pojem Srbohrvati, je morda bi tekla po načelu enotne in nedeljive dežele, druga pa posledica tega, da je šlo tudi za priseljence v daljšem podobno kot koroški plebiscit, to je, da najprej tečejo obdobju z različnih predelov Ogrske dežele, kjer pa je plebiscitarna odločanja na enem delu in se nato glede na izid izvede plebiscit še na drugem delu, ki je za nasprotno 421 Tej trditvi lahko pritrdimo samo pogojno, ker je Taylor britanski stran veliko zahtevnejši v smislu prepričevalnosti o pisec in strokovnjak posebej za avstro‑ogrsko zgodovino 19. stoletja in začetke 20. stoletja do začetka I. svetovne vojne. Delo je Taylor 420 Tako bi bila Istrska dežela tako močno integrirana, kot je napisal l. 1956, kar pa ni časovno toliko oddaljeno, da bi popolnoma danes zapisano v slovensko ustavo. To je, da je Slovenija enotna in dvomili o podatkih. Od pripravljene statistike do njegove objave je nedeljiva. Ne pozna niti upravnih pokrajin z določeno mero samostojne namreč minilo komaj dobrih 40 let. Tudi drugače je zanimivo, da Taylor pokrajinske politike. za Kranjsko deželo navaja izrazito večinsko slovensko prebivalstvo. 204 205 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka obstajalo po predlogih hrvaške politike enotno etnično celovitosti in nedeljivosti dežele postalo neustrezno. Po južnoslovansko ljudstvo. Če bi namesto etnične uporabili črnem scenariju, ko bi se prebivalstvo odločilo v škodo narodnostno opredelitev, bi bralca napeljevali na misel, Zedinjeni Sloveniji, bi združena Slovenija seveda izgubila da se poleg obstoječega srbskega in hrvaškega ustvarja del ozemlja od današnjega Pirana do Črnega Kala, saj bi nekakšen nov narod, kar pa seveda ne drži. V tem pogledu se zaradi referendumskih pravic Istrske dežele odtujil o bi bilo priporočljivo v ločenih raziskavah prikazati, kaj je preostalega dela današnje Slovenije. dejanski vzrok za takšen statističen popis v Istrski deželi in njegovo javno obeležitev. V primeru, da želja po izstopu v severnem delu ne bi bila izglasovana, pa bi prišlo do delitve dežele na del, ki Vseeno pa se je potrebno vprašati, ali statistika govori bi ostal v sestavi 'združene' Slovenije, in del, ki bi začel samo na škodo Slovencev ali tudi Srbohrvatov in obratno. samostojno pot. Malo verjetno je, da bi dosegli takšno V prvem primeru bi bilo pričakovati dvig števila Slovencev plebiscitarno pravilo v pogajanjih z Rimom in Zagrebom, in zmanjšanje števila Italijanov. Jeziček na tehtnici da bi v primeru ugodnega izida v severnem delu Sloveniji bi se torej deloma nagibal v korist Ljubljane, vendar pripadala celotna dežela. Po pozitivnem izidu scenarija bi bil končni rezultat zaradi prevlade srbohrvaškega »ali obstati v združeni Sloveniji ali ne« bi o usodi južnega prebivalstva še vedno v korist Zagreba. V drugem primeru dela Istrske dežele oziroma njenih novih povezavah z pa bi se popravila statistika z dvigom števila Srbohrvatov Zagrebom ali Rimom ali samostojni poti odločali prebivalci in zmanjšanjem števila Italijanov in jeziček bi se torej še na drugače opredeljenem referendumu. hitreje in še bolj nagnil v korist Zagreba. Čeprav tega ni mogoče izrecno dokazati, pa je malo verjetno, da bi bila Četudi so to popolnoma hipotetični scenariji, ki statistika v prid Srbohrvatov in v škodo Slovencev, ne nimajo praktičnega pomena, zaradi razvoja dogodkov pa tudi Italijanov. Kajti, če bi bilo to res, pomeni, da so (uvodoma omenjenih mednarodnih pogodb) pa je Srbohrvatje sodelovali bolj z Italijani kot s Slovenci. To pa njihova »moč« še vedno prisotna v krogih, kjer se ne je za takratni čas malo verjetno. V vsakem primeru pa bi oziraje na dejanski razvoj dogodkov zagovarja teza, po bil izid še bolj negativen za Slovenijo, ker bi se zmanjšal kateri Istrska dežela brezpogojno in nedeljivo vendar delež Slovencev in hkrati povečal delež Srbohrvatov ali nedokazljivo pripada Sloveniji zaradi po njihovem Italijanov. Kakorkoli gledamo, bi interesi Rima ali Zagreba mnenju ustreznega združevalnega procesa iz leta 1918, prevladali nad Ljubljano. ki bi naj mednarodnopravno veljal še danes kljub obstoju obeh mednarodnih pogodb. Če to drži, lahko tudi Po drugačni strategiji pa bi se lahko plebiscitarno nasprotna stran vedno vzpodbuja narodnostne težnje odločanje odvijalo podobno koroškemu plebiscitu in bi po plebiscitarni odločitvi o izstopu iz okvira Slovenije. se v primeru izražene potrebe bodisi iz Ljubljane, Rima ali Takšna strategija, vodena od zunaj, gre izjemno na škodo Zagreba npr. samo v severnih predelih (npr. na območju od dosedanjega preostanka severnega dela Istrske dežele v Savudrije do Črnega Kala) izrekali za obstanek v Zedinjeni okviru Slovenije. Pri tem imamo v mislih prav območje od Sloveniji ali za izstop (kam?). V takšnem primeru bi načelo Savudrije do Črnega Kala. 206 207 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka VII Pokrajinska vlada za Dalmacijo Za začetek določanja območja pristojnosti Narodne vlade SHS v Ljubljani je potrebno šteti 16. in 17. avgust, ko je v Ljubljani potekal ustanovni zbor Narodnega sveta za slovenske dežele in Istro (Narodni svet). Z njegovo ustanovitvijo je bila ne le izpričana slovenska politična volja po ločitvi od habsburške monarhije, ampak z upravljavskega vidika izražena tudi volja, da se iz Ljubljane upravlja tudi z Istrsko deželo, kar se izrecno izpostavlja. Preostale slovenske dežele (Kranjska, Goriška, Koroška in Štajerska) so veljale za samoumevni sestavni del Slovenije in niso bile izrecno naštete. V dodatku A ali B se Bernatzik ukvarja z vprašanjem odnosov med Ogrsko in Hrvaško in prikazuje pravno nedorečen status Dalmacije (de facto in de iure). V zgodovinskih virih ni zaslediti, da bi izoblikovani politični ideji zedinjene Slovenije pri preoblikovanju A-O monarhije po načelu de facto nasprotovala Dalmacija, če štejemo, da je bila znotraj avstrijskega dela A-O monarhije. Dalmacija bi lahko po načelu de iure posredno nasprotovala podrejenosti Istrske dežele Ljubljani preko takratnega političnega gibanja v Zagrebu za območje Kraljestva Hrvatov in Slavoncev znotraj ogrskega dela A-O monarhije. Priznati pa je potrebno, da bi bilo po načelu de 209 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka iure samo po sebi zelo problematično, ker pravi Bernatzik, bile v hrvaškem okolju močne težnje po preoblikovanju da je bilo stanje Dalmacije v resnici protislovje,422 pa A-O monarhije tako, da bi se Dalmacija združila s tolikšnega protislovja v primeru Istrske dežele ni bilo. Kraljestvom Hrvatov in Slavoncev tudi dejansko, torej de facto. Težnje hrvaške so tako v dobršni meri povzročile Zastavlja se vprašanje, zakaj je grof Ciano izjavil samo razvrednotenje osnovnega namena Karlovega razglasa. kamni so italijanski,423 pri čemer je imel v mislih obmejne Eden izrazitih zagovornikov takšne ideje je bil A. Trumbić. kamne, ki jih je na novo postavila italijanska oblast ob prisvojitvi dežele. Če v Dalmaciji torej ni bilo nič Zakaj je tako pomembno, da se osvetljuje zamisel o vlogi italijanskega, zakaj je bila obljubljena dežela Italiji v tajnih Dalmacije v odnosih med Slovenijo in Hrvaško? Nanizajmo pogajanjih pri prestopu iz tabora centralnih sil v tabor nekaj osnovnih dejstev. antantnih sil? Če upoštevamo, da je bila Dalmacija samo de facto 'avstrijska' in de iure Ogrska, se je z zahtevo Jerič pravi, da je Narodno vjeće 31. oktobra 1918 imenovalo uravnotežila odgovornost Ogrske v okviru A-O monarhije. dr. M. Laginjo za poverjenika za Istro in da je 1. novembra 1918 imenovalo Narodno vlado za Bosno in Hercegovino; V literaturi in gradivih prav tako ni zaslediti nobenih istotako v tistih dneh tudi dalmatinsko Zemaljsko in namigov, da bi Dalmacija ob koncu A-O monarhije upravno Narodno upravo za Banat, Bačko in Baranjo.424 pripadala Ljubljani ali pa izražala polno samostojnost, saj je – kot vemo – Dalmacija 'pripadala' avstrijskemu in hkrati Narodna vlada SHS v Ljubljani razpravlja o predlogu ogrskemu delu A-O monarhije. Že res, da je bilo Kraljestvo dalmatinske vlade v Splitu 21. novembra 1918425 o bodočem, Ilirija, po katerem je bila Ljubljana upravno središče čeprav samo provizoričnem ustroju novonastajajoče tudi za Dalmacijo, vendar je bilo slednje zgodovinsko države Srbov, Hrvatov in Slovencev, vodene iz Beograda. gledano precej oddaljeno in se je pozneje zgodilo več reform. Z vidika Karlovega razglasa pa je pomembno pri 424 Dr. Jos. Jerič: Narodni svet. V: Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova ustanavljanju skupne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov družba, Ljubljana 1928, str. 156. odgovoriti na vprašanje, ali se Dalmacija združuje skupaj 425 Zapisnik 19. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 21. s slovenskimi deželami ali pa se pridružujeta vsaka zase novembra 1918 pravi: »Nar. vlada je razpravljala obširno o predlogu Dalmacija bi se s sklicevanjem na de facto pripadnost v dalmatinske vlade v Splitu, da se takoj uredi provizorična celokupna avstrijskem delu smela sklicevati na Karlov razglas, vendar država SHS na vsem etnografskem teritoriju tega naroda. Državi bi načeljeval srbski prestolonaslednik Aleksander kot regent. Legislativno pa bi pri načelu de iure naleteli na težave, ker se omenjeni oblast bi imelo do konstituante Državno veče, obstoječe iz članov NV razglas v ničemer ne dotika ogrskega dela. V vsakem v Zagrebu, 50 zastopnikov kraljevine Srbije, ev. tudi petih zastopnikov primeru bi se preoblikovanje zgodilo znotraj prava, infra Črne gore in petih zastopnikov Vojvodine. Regent bi iz članov Dr. vjeća legem, za slovenske dežele, vključno z Istrsko deželo. Zato imenoval ministre, pet ev. 7 državnih tajnikov in 5 ev. 7 guvernerjev s je bilo za Slovenijo to samoumevno. Nasprotno temu so sedežem v Ljubljani (za Slovenijo), v Zagrebu (z naslovom ban, za Hrvaško in Slavonijo), v Splitu (za Dalmacijo), v Sarajevu (za Bosno in 422 Prav tam. Hercegovino), v Belgradu (za Srbijo), ev. tudi v Cetinju (za Črno goro) 423 Glej poglavje Vpliv Londonske pogodbe iz leta 1915 na in Novem Sadu (za Vojvodino). Državni tajniki bi posredovali med odstop slovenskih ozemelj Hrvaški v letu 1944. osredno vlado in deželami ter imeli glas v ministrskem svetu.« 210 211 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Predlog dalmatinske vlade v Splitu426 postavlja vprašanje, samo delno pridruženi kot nekakšno državotvorno komu je bila podrejena – Narodni vladi Slovencev, Hrvatov neizoblikovana tvorba brez jasno opredeljene oblastne in Srbov v Ljubljani ali Narodnemu vjeću Slovencev, strukture. Karlov razglas s svojim predlogom glede Trsta pa Hrvatov in Srbov v Zagrebu, pri čemer pa vemo, da je bila zanje ni imel niti teoretične, še manj pa praktične podlage. prva avtonomna za slovenske dežele, medtem ko je druga Zapis je še toliko bolj nenavaden, ker je bil za predsednika delovala kot krovno oblastno telo, saj je bila podobno kot Osrednjega odbora izbran predstavnik Slovencev dr. za Slovenijo oblikovana tudi Narodna vlada za nekdanje Anton Korošec glede na splošno obvestilo za javnost Kraljestvo Hrvatov in Slavoncev ter posebej za Bosno. Narodnega veča SHS, po katerem je bil Osrednji odbor oblikovan na podlagi sklepov skupščine odposlancev vseh Čeprav dalmatinski predstavniki leta 1918 niso predvideli narodnih strank iz Hrvatske, Slavonije z Reko, Dalmacije, Istrske dežele kot iz Slovenije izločenega dela in je Bosne – Hercegovine, Istre, Trsta, Kranjske, Gorice, Hrvaški zbor ni pripoznaval kot sestavni del Hrvaške, pa Štajerske in Koroške ter Bačke, Banata, Baranje, Prekmurja so se leta 1953 že pojavile teoretične razprave, kjer so za in Medmurja, ki se je sestal 17. in 18. oktobra v Zagrebu.429 »odcepitveno« območje veljale Slovenija, Istra, Hrvaška Pri tem je zanimivo dvoje. Prvič, omenjajo se predstavniki s Slavonijo in Dalmacija ter Bosna in Hercegovina.427 posameznih dežel v avstrijskem delu A-O monarhije. Tako Naenkrat se je celotna Istra ločevala od Slovenije, pri so tudi predstavniki Istre ločeno navajani od predstavnikov čemer pa nismo vedeli, ali gre za zemljepisni pojem ali, preostalih dežel, čeprav formalno gledano slednji niso bili pravilneje, upravni pojem, kot bi moralo izhajati iz samega neposredno podrejeni Dunaju, ampak posredno preko naslova omenjenega dela. To je državnopravna zgodovina Trsta kot upravno-sodnega središča. In drugič, njihova jugoslovanskih dežel. zakonitost praeter legem je v tem pogledu najmanj Pa vendar ta formalizem – po katerem naj bi bilo Narodno vprašljiva in znotraj infra legem zagotovo nezakonita. vjeće v Zagrebu krovno oblastno telo – dobi čuden prizvok Status Goriško-Gradiščanske kot tudi Istrske dežele ter ob takšnem zapisu Osrednjega odbora Narodnega vjeća Trsta z zaledjem je bil prav tako nedorečen kot status SHS, da naj bi Slovenci zahtevali, da se Trst priključi naši Dalmacije. Formalno so se vse tri tvorbe navajale posebej, državi.428 Zapis namreč daje vtis, kakor da naj bi bili Slovenci v praktičnem upravljavskopravnem smislu pa skupaj, saj je 426 Podrobneje o predlogu dalmatinske vlade tudi Dr. Janko Brejc: Trst predstavljal skupno upravno središče. Od prevrata do ustave. V: Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in Še enkrat se nekoliko vrnemo k vprašanju, komu je bila politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 174–177. podrejena dalmatinska vlada, upoštevajoč njen oblikovan 427 Glej Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: našoj državi« (podrobneje glej Građa o stvaranju jugoslavenske študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. izd. Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 62. Še bolj podrobno pa: Čulinović, Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964, str 387). Ferdo: Državnopravna historija jugoslavenskih zemalja XIX i XX. 429 Obvestilo Narodnega vjeća SHS z dne 19. oktobra 1918 Vijeka, Zagreb 1953, str. 344). (podrobneje glej Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 428 Zapisnik Osrednjega odbora Narodnega vjeća SHS z dne 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija 26. oktobra 1918 pravi v 10. točki: »Slovenci tražili, da se Trst priključi III – Građa, Beograd 1964, str. 374). 212 213 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Predlog Dalmatinske vlade. Sklep, da so takratni akterji navedenih sklepov, ampak neposredno ob prejetju od v Ljubljani menili, da je bila dalmatinska vlada podrejena Dalmatinske vlade. Iz tega sledi, da naj bi bila Dalmatinska Narodnemu veču v Zagrebu, lahko utemeljimo na vlada neposredno podrejena »Narodnemu vjeću« v nekaterih dejstvih. Zagrebu. Z dejanjem preoblikovanja A-O monarhije je Dalmacija želela postati tudi de facto sestavni del Kraljestva Če bi Dalmacija imela željo in interes podrejati se Ljubljani, Hrvatov in Slavoncev. Seveda pa bi takšna združitev ne bi imelo nobenega smisla, da bi narodna vlada v pomenila za Dalmacijo ukinitev njene samostojne vlade. Ljubljani predlog obravnavala in sprejela sklep po predlogu člana vlade prelata Kalana, da se o stvari danes sploh ne Ko Perovšek pravi, da so bile Dalmacija z Reko ter Hrvaška glasuje; jutri gredo itak člani vlade, ki so zaeno člani NV in Slavonija nasproti Ogrski in Avstriji razglašene za (Narodnega veča, op. a.) v Zagrebu, v Zagreb k seji NV, ki povsem neodvisno državo,430 pomeni, da ob nastanku se vrši v soboto dne 23. novembra: o stvari bo itak sklepalo 'novo' nastala država ni imela pretenzij do Primorja. V tem NV in Nar. vlada je bila pozvana samo predlog priporočiti izvornem smislu oblikovanja novih držav na pogorišču NV. Zastopniki vseh treh strank naj podajo v Zagrebu prejšnje 'zvezne' države imajo prav zagovorniki, ki svoje izjave in skušajo vplivati na odločitev NV v smislu zagovarjajo tezo, da bi Sloveniji morala pripadati tudi svojih strank. Mnenje Vseslovenske ljudske stranke je bilo, celotna Istrska dežela v njenih upravnih mejah. Dokaz da je potrebno državni ustroj urediti potom pogajanj in te trditve je stenografski zapisnik 256. seje Hrvaškega dogovora legitimiranih zastopnikov Slovencev, Hrvatov in zbora (hrv. sabor), ki je soglasno sprejel sklep, da ima Srbov kot enakopravnih enot in da je stranka v tem smislu kot predstavnik kraljevin Hrvaške, Slavonije in Dalmacije pripravljena takoj začeti pogajanja. razglas Narodnega sveta s 19. t. m. za obvezen, in izjavlja, da Narodnemu vjeću Slovencev, Hrvatov in Srbov priznava Izjava predstavnika Jugoslovanske demokratične stranke vrhovno oblast.431 Datum 19. t. m. pa se ujema z datumom, dr. Tavčarja (poverjenika, op. a.) je bila, da je Dalmatinska ko je zadnji deželni glavar Ivan Šušteršič oziroma deželni nar. vlada predlagala [da se] potom NV v Zagrebu glede odbor sprejel sklep, da bo od tistega dne opravljal samo na zunanje težave in notranji političen položaj naj se še tekoče posle. Več kot očitno je, da so bila dejanja izvede ujedinjenje Srbije, Črne gore in vsega ostalega predstavnikov oblasti tako na Slovenskem kot Hrvaškem etnografskega teritorija SHS v eno državo oziroma da usklajena,432 kje se razmejujejo pristojnosti med Ljubljano se ustanovi zajedniška vlada, zajedniški parlament in regentstvo za ves naš nar. teritorij. Iz podčrtanega dela 430 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija izjave predstavnika Tavčarja torej izhaja ne samo da niso o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. menili, da bi bila Dalmatinska vlada podrejena Ljubljani, Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 49. ampak tudi to, da predlog Dalmatinske vlade ni bil najprej 431 Prav tam. Še bolj podrobno: Stenografski zapisnik sa 256. sednice hrvatskog sabora, Građa II, str. 405–406, 409 in 412. posredovan v »NV« preko Narodne vlade v Ljubljani, ker 432 Čulinović (1963, str. 127) navaja, da je dotedanji ban Hrvaške ga tako Narodna vlada v Ljubljani ne bi obravnavala šele (Antun Mihalovich) 29. oktobra rekel v Zboru (mišljeno je Hrvaški zbor ob prejetju od Narodnega vjeća v Zagrebu in sprejemala v Zagrebu), da »popolnoma sprejema stališče hrvaškega zbora« v smislu sprejete odločitve o odcepitvi (hrv. otcjepljenju) od Avstro-214 215 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka in Zagrebom. deželah. Ne glede na to pa je smiselno pogledati v zgodovinske vire glede aktivnosti dalmatinske vlade. V Tako je več kot očitno, da hrvaška oblast v Zagrebu ni vseh dosedanjih zgodovinskopravnih virih ni zaslediti menila, da bi bila pristojna tudi za Istrsko deželo, in je vsestransko razvejane upravne dejavnosti Pokrajinske tako upravljanje in s tem oblast prepustila Narodni vladi vlade za Dalmacijo. Od tega dejstva nekoliko izstopa SHS v Ljubljani. To je ključni dokaz v upravnem smislu, Predlog, zato bodo v tem poglavju navedeni izseki iz da so pripadnost Sloveniji priznale vse dežele avstrijskega dejavnosti te vlade, kolikor sploh obstajajo dokumenti, ki dela A-O monarhije razen Dalmacije. Tako so se Hrvati bi kolikor toliko nakazovali državotvorni značaj te vlade. zavestno odločili takrat, zato ni razloga, da bi sedaj meja potekala izključno po narodnostni meji, ki pa bi bila še v Eno izmed takšnih državotvornih dejanj je, da je Dalmacija škodo Sloveniji. kot ena izmed 17 kronskih dežel avstrijskega dela A-O monarhije izrazila protest Dalmatinske vlade pri Če je Hrvaški zbor sprejel enostranski osamosvojitveni ministrstvu za zunanje zadeve Italije433 7. novembra 1918 v (ali odcepitveni) akt 29. oktobra 1918 in je bila v Ljubljani Splitu, v katerem se izraža protestiranje, ker je okupacija s izvedena javna proklamacija ter je bila dva dni pozneje strani italijanske flote v Dalmaciji zavzela takšne dimenzije, oblikovana Narodna vlada SHS v Ljubljani, pa je pri tem da je bila zaradi nujnosti obrambe državne integritete in bistvena razlika v dojemanju obeh procesov. Avstrijske suverenosti poslana neposredno italijanski vladi v Rim in dežele so že bile osamosvojene z izdajo Karlovega Bosansko-Hercegovsko vlado ter ob pomanjkanju časa, razglasa. Avstrijske dežele so dobile nazaj vse pravice, ki da vpraša vlado Kraljevine Srbije glede tega vprašanja.434 so jih predhodno deponirale pri zvezni oblasti. Hrvaške dežele pa je proces osamosvojitve še čakal. Nedorečeni Kot eno od pomembnih političnih stališč Pokrajinske vlade status Dalmacije znotraj A-O monarhije je primarno za Dalmacijo je potrebno upoštevati tudi pismo vladi Srbije, zahteval ureditev njenega vprašanja, zato bi bilo iluzorno poslano 30. novembra 1918, v katerem se sama opredeli pričakovati, da bi na podlagi Karlovega razglasa lahko kot prevratniška in v katerem roti v imenu celotnega enostransko posegala v meddržavne odnose v ostalih prevratništva Dalmacije vse kompetentne dejavnike, da Ogrske in je izjavil, da daje na razpolago Narodnemu veču »celotno brez oklevanja in neoziraje se na vzporedna vprašanja eksekutivo«. Ban je tovrstno dejanje (opravljanje »tekočih poslov« izvede formalno in dokončno združitev vseh Slovencev, ali »eksekutivo«) lahko storil šele po sprejetju osamosvojitvene (ali Hrvatov in Srbov od Jadrana do Vardara.435Besede odcepitvene) odločitve, medtem ko Šušteršič takšno nalogo lahko opravljal že od Karlovega razglasa dalje. Karlovega razglasa pa 433 Protest dalmatinske vlade pri ministrstvu za zunanje zadeve v primeru slovenskih dežel Čulinović niti ne omenja. Prav tako pa Italije (podrobneje glej Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.– Čulinović ne omenja, da se je hrvaška oblast priključila splošnemu 20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, trendu nastajanja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov šele 8. oktobra serija III – Građa, Beograd 1964, str. 508–509). 191,8 ampak postavlja trditev, da so s koncem oktobra 1918 obstajali 434 Prav tam. odbori, ki so bili podrejeni stari oblasti, vendar pa se je – z zasedanjem 435 Pismo Pokrajinske vlade Dalmacije vladi Srbiji, poslano 30. Zbora v Zagrebu in sprejeti odločitvi z daljnosežnimi zaključki o novembra 1918 (podrobneje glej Građa o stvaranju jugoslavenske državnopravnem položaju Hrvaške – dosegla njihova osvoboditev države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. izpod nominalne oblasti Avstro-Ogrske. Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964, str. 666). 216 217 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka napeljujejo na misel, da so se Dalmatinci sprijaznili, da To je po razpoložljivih virih praktično tudi vse, ko se je nekdanje avstrijsko Primorje pripada Italiji, kar pa meče Dalmacija kot samostojna tvorba v okviru 'Karlovega dokaj čudno luč na skupno zavezništvo. Njim je bilo torej razglasa' tudi pojavila v meddržavnih odnosih. Izraz poglavitneje ohraniti čim večji kos hrvaškega območja in je zapisan v narekovajih, da se poudarijo njegove hkrati prepustiti velik kos slovenske skupnosti Italiji. Takšno širše okoliščine. Skratka, gre za bolj ali manj samo za politično stališče je imelo za Dalmatince veliko večjo korist korespondenco in še ta velja kot posredni vir. kakor izgubo. Za Slovenijo pa je bilo takšno stališče veliko večja izguba kakor korist skupnega zavezništva v takratni še, formalno gledano, Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Na isti dan, 30. novembra 1918, je bil sprejet sklep Narodne vlade SHS v Ljubljani, da se razveljavi pogodba med nemškim generalom Leitbachom in polkovnikom Passyjem z Narodno vlado, po kateri bi naj »nemško ozemlje na Koroškem in Štajerskem južno od Drave zasedli po jugoslovanskih četah«. Pogodba je bila razveljavljena po telefonski urgenci državnega urada na Dunaju, češ da podpisnika Leitbach in Passy nista bila »upravičena skleniti take pogodbe«. Narodna vlada pogodbe ni ratificirala in jo je štela kot brezpredmetno. Ima pa to še eno dimenzijo, in sicer da »sporazum dveh politkomisarjev« ni bil nikoli ratificiran ne na hrvaški ne na slovenski strani, zato ga je potrebno imeti za brezpredmetnega, še posebej ker je bil Maister v nadaljevanju te seje podučen, da je njegov delokrog strogo vojaški in da tedaj nima sklepati z Nemško Avstrijo sam nikakih političnih pogodb ter da se ima v bodoče v vseh zadevah njegovega delokruga obračati na NV.436 Če se je dalmatinska vlada zavzemala za hitro priključitev Kraljestvu Srbiji, ne da bi bila za to kompetentna, opolnomočena, pa je za slovensko vlado veljalo, da sprejema mednarodne obveznosti, vendar se jim je odrekla v veri, da bo v novi skupnosti izpogajala boljši rezultat. 436 Prav tam. 219 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka VIII Razvoj mednarodnega prava v prvi polovici 20. stoletja Naslov tega gradiva naj bi odstiral pravno ozadje arbitražnega postopka s pogledom v preteklost, tj. predvsem v čase, preden so bile uveljavljene mednarodne pogodbe kot posledica konca prve svetovne vojne in razpada A-O monarhije na območju nekdanjih slovenskih dežel (Koroške, Štajerske in Primorja). Slovenske krajine današnjega Prekmurja in Medmurja pa zgolj toliko, da na primerih prikaže enostransko ravnanje Hrvaške. Razvoj mednarodnega prava v svetu v obdobju pred prvo svetovno vojno in po njej je temeljil predvsem na dveh smernicah. Prva je bila delno ukinjanje kolonij v srednje-in južnoameriškem prostoru zaradi težnje teh območij po osamosvojitvi izpod okrilja predvsem španske in portugalske krone. Druga smernica pa se je na podlagi marksistične doktrine izoblikovala ideja, da lahko narodi samostojno bolje krojijo ekonomsko politiko – kot obstoječo oblast pod kronanimi glavami – in da se lahko osamosvojene države koristneje povezujejo na novih temeljih v zveze zaradi skupnih, predvsem delavskih interesov. 221 Čeprav je zgodovina glede poštenih namenov teh vidika mednarodnega prava nastane več samostojnih. ideologov, pokazala drugačen obraz, pa je na tem mestu Pri členu 7 pa je zanimivo, da so bile mednarodne smiselno izpostaviti univerzalno pravico do samoodločbe. okoliščine, ki so jih poustvarjale predvsem antantne sile, Do te pravice pa je mednarodna skupnost prišla po naklonjene samoodločbi narodov. S to naklonjenostjo so dveh poteh. Na eni strani »preko kolonij« in na drugi delovale v smeri, ki ga določa 7. člen Konvencije glede strani »preko delavskega gibanja«. Seveda pa sta se poti priznanja držav. Če zavzemanje za samoodločbo narodov pridružili poti iz davnine, po kateri so si narodi ali ljudstva pojmujemo kot temelj novih okoliščin pri priznavanju od nekdaj želeli samostojne poti v prihodnost. Za to držav, potem je takšen namen že tudi priznanje države. obstaja mnogo dokazov. Nameni narodov do samostojnosti, utemeljeni na pravici do samoodločbe, namreč opredeljujejo že samo priznanje Ko pa govorimo o virih mednarodnega prava, ki bi mednarodne skupnosti, ki postavlja takšen mednarodni naj vključevalo pravico do samoodločbe, je smiselno standard, čeprav priznanje mednarodne skupnosti ni bilo izpostaviti Wilsonovih 14 točk, deklarativno stališče izrecno udejanjeno, saj ga tudi konvencija sama po sebi boljševikov v carski Rusiji in seveda Konvencijo o pravicah ne določa. in dolžnostih držav iz Montevidea. Prvima dvema viroma je bilo v tem gradivu namenjenega kar nekaj besedila, Do sklepanja, ki smo ga naredili v predhodnem odstavku, zato je smiselno v nadaljevanju podati nekaj informacij o je potrebno biti posebej kritičen. Zavedati se je namreč konvenciji. potrebno, da je Konvencija iz Montevidea zagledala luč sveta leta 1934, to je več kot 15 let po Wilsonovih 14 točkah, 26. decembra 1933 je bila sprejeta Konvencija o pravicah kjer je vsebovana tudi pravica narodov do samoodločbe. in dolžnostih držav iz Montevidea, ki je stopila v veljavo Čeprav je bila tendenca razvoja mednarodnega prava v leto dni pozneje. V njej sta zanimiva predvsem dva člena. smeri, kakršno smo nakazali, pa ne moremo brezpogojno To sta člen 2, ki pravi, da je zvezna država v mednarodnem trditi, da sta standarda (status zveznih držav in tiho pravu samostojna oseba,437 in člen 7, ki pravi, da je priznanje) iz Konvencije že bila vsesplošno sprejeta v priznanje države lahko izrecno ali tiho.438 Slednje izhaja mednarodnem okolju takratnega časa. Vseeno pa bi iz vsakega dejanja, ki vsebuje namen priznanja države. zanju lahko brez posebnega pravnega analiziranja trdili, Glede na to, da so uvodoma pojasnjeni nameni da sta bila v A-O monarhiji vsesplošno uveljavljena. A-O raziskovanja okoliščin v takratnih zgodovinskih časih, monarhija je bila tipična navzven zvezno urejena država je člen 2 zanimiv zato, ker nas napotuje na pomembno in tacit je pojem, ki izvira iz rimskega prava. Ne moremo okoliščino objavljanja Karlovega razglasa. Tisti trenutek, pa brez kritične distance povezati na eni strani pravice ko zvezna država razpade, se izgubi dotakratni 'zvezni' narodov do samoodločbe in na drugi strani statusa učinek v mednarodnem okolju. Iz prejšnje ene osebe z 'zveznih držav' in izrecnega ali tacit priznanja. 437 Država kot oseba (angl. subject) mednarodnega prava mora zadoščati kriterijem: (1) stalno prebivalstvo, (2) določeno ozemlje, (3) vlada in (4) sposobnost vstopanja v odnose z drugimi državami. 438 V izvirnem besedilu se pojavlja latinski izraz tacit. 223 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka IX Od prevrata in okupacije do slovenske države? Celoten dosedanji zgodovinski oris je dokazoval, da slovenski strani ni bilo mogoče očitati nič prevratniškega, zato ni bilo mogoče izluščiti, od kod se je v takratnem času pojavil ta pojem. Šele Čulinović postreže s tem 'dokazom' ob združitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s Kraljestvom Srbije 1. decembra 1918, ko pravi, da so Slovenci, Hrvati in Srbi na ozemlju nekdanje Avstro-Ogrske monarhije izvedli prevrat, […] začasno ustanovili neodvisno narodno državo že na podlagi objave Narodnega vjeća 19. oktobra.439 Dokazom v narekovaju, ki pravzaprav to ni, če upoštevamo vsa druga dejstva, ki utemeljujejo slovensko državnost. Zagotovo bi moral biti avtor natančnejši pri svojih utemeljitvah glede tega pojma tako, da bi ločil slovensko stvarnost od srbohrvaške. To bi bil dolžan storiti že zaradi različnih avstrijskih ali ogrskih izhodišč v A-O monarhiji. Pogajanja mnogokrat potekajo tako, da ena stran z argumenti poskuša pri nasprotni strani zmanjšati upravičenost do postavljenih zahtev. V mednarodnih 439 Čulinović, Ferdo: Državnopravni razvitak Jugoslavije. Školska knjiga, Zagreb, 1963, str. 140. 225 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka odnosih se to po navadi odraža tako, da se v pogajanja meri dobil na razpolago šele ob prevratu.442 Misel zaključi, vnašajo skrajni pojmi, kot so agresija, prevrat, vohunjenje da so se z državnim preobratom, ki se je izvršil oktobra ipd. Zato je poševno pisana beseda v naslovu tega 1918 v Avstriji, povzročile v že meseca novembra tega poglavja zapisana namenoma, da poudari vsesplošno leta v upravi državnega arhiva tudi v drugem oziru sila sprejeto zgodovinskopolitično razumevanje dogodkov. važne spremembe.443 Zakaj je to tako pomembno? Zato, Uporabljena je na podlagi več del, katerih značilnost je, ker takrat v letih 1918 do izida omenjene knjige leta 1925 da v naslovu zapišejo enako. Npr. Andrejka Viktor: Razvoj še ni bil zakoreninjen termin prevrat, ampak mehkejši vojaštva in vojaški dogodki od prevrata do danes ali izraz 'preobrat' in ker moramo upoštevati, da so takratni Lovro: Uprava v Sloveniji od prevrata 1918 do izvršitve politični procesi v Evropi imeli Damoklejev meč nad sabo Vidovdanske ustave in Bogataj Janko: Od prevrata do v obliki boljševizma, četudi je ta na našem območju imel ustave.440 obrobno vlogo v pomenu mirnodobnega demonstriranja oziroma vojnega stanja.444 Takšen je bil prvotni uvod v to poglavje, potem pa smo pri raziskovanju naleteli na knjigo Kraljestvo Ilirija avtorja V političnem smislu je ostro nastopanje vodilnih lahko Janka Poleca, za katero bi, po naslovu sodeč, lahko dvorezen meč. Na eni strani pokaže njihovo zavzetost sklepali, da ne vsebuje česarkoli uporabnega o času za skupno stvar, na drugi strani pa je lahko usodno in razpadanja A-O monarhije. Omenjeno kraljestvo datira izrazito škodljivo pri spreminjanju in ustvarjanju novih v čas Napoleonovih vojn, to je konec 18. in začetek 19. mednarodnih odnosov. V tem trenutku gre bolj za stoletja. Res je, da se knjiga v upravnem smislu dotika hipotetično postavljeno domnevo, da je na poznejše tudi poznejših obdobij do sredine 19. stoletja, vendar je tolmačenje prevratništva v odločilnih trenutkih pogajanj to še vedno preveč nazaj v zgodovino. V predgovoru se morda vplival vojnohujskaški in protisrbski nastop do avtor dotakne tudi problematike dosegljivosti in zbiranja takratnega predsednika VLS na protestnem zborovanju ustreznega arhivskega gradiva, pri čemer pa izpostavi, kranjskih klerikalcev, organiziranem ob sarajevskem da je izpopolnil svoje gradivo v državnem arhivu na atentatu 1914 zaradi podpore avstrijskim vladajočim Dunaju, kjer pa je mogel do državnega preobrata l. 1918 krogom.445 Ob naraščajočem pojavu terorizma danes uporabljati le spise bivšega državnega spisa (takozvane 442 Prav tam. »Staats-Rats-Akten«),441 ki jih je pri svojem delu v polni 443 Prav tam. 444 Glej Dolinar, France: Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918, Buenos Aires 1971. 445 Glasilo Vseslovenske ljudske stranke Slovenec je objavilo celo pesem s protisrbsko vsebino. Tudi to je bil morda povod za 440 Glej Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične odstavitev I. Šušteršiča, ker slovenska politika leta 1918 ni imela jasne zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. zunanjepolitične strategije, kar je privedlo do značilnega negativnega 165. obnašanja srbske politike do uradnih slovenskih predstavnikov in 441 Polec, Janko: Kraljestvo Ilirija, Prispevek k zgodovini je vodilo 'v osvoboditev slovenskih dežel' in ne v združitev s Srbijo razvoja javnega prava v slovenskih deželah. Ljubljana, 1925, (podrobneje glej Zečević, Momčilo: Na zgodovinski prelomnici. Maribor: Založba obzorja Maribor, 1986, str. 42 ,opomba št. 16). 226 227 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka smemo domnevati, da je bil atentat sam po sebi izrazito ni mislil ali vsaj na glas tega povedalni.449 Misel zaključuje, necivilizacijsko dejanje, zato je bila s čustvi podkrepljena da so bili politično naivni, ko so verjeli v stanovitnost te reakcija popolnoma upravičljiva. njihove zgradbe.450 Pri prebiranju Zbornika, ki ga je uredil dr. Josip Mal, izdala Brejc pravi, da je bila z ukinitvijo deželnih odborov pa Leonova družba 1928, pri več avtorjih (Brejc J., Andrejka ustvarjena enotna avtonomna vlada za vso Slovenijo in [so] V., Bogataj J. itd.) naletimo na besedo prevrat, katere pa sedaj šele imeli politično-upravno edinico Slovenijo.451 V nobeden izmed avtorjev v tem zborniku posebej ne obdela. tem smislu je mogoče gledati na zadevo tako, da so pravni Beseda poskuša biti opisni sinonim takratnih dogodkov. strokovnjaki oporekali poseganju v pristojnosti drugih Še najbližje temu je mogoče slutiti iz prispevka Brejca, da deželnih uprav, ki so bile do takrat zakonito nastavljene, je po predlogu poverjenika Trillerja po pobegu deželnega zato je tudi nastal termin »prevrat«, ki se je pozneje pri vladarja dr. Iv. Šusteršiča Narodna vlada razpustila deželni pogajanjih o oblikovanju nove upravne strukture v sklopu odbor Kranjske in da je sklenila, da preidejo posli deželnih ustave Države Srbov, Hrvatov in Slovencev v srbskih odbornikov na stvarno kompetentna poverjeništva dominantnih krogih samo okrepil. Posledice tega so bile, Narodne vlade.446, 447 Avtorjeva zaključna misel je, da čeprav tega ni mogoče iz zgodovinskih virov z gotovostjo nam bo kdo utegnil kedaj našo na ta način doseženo trditi, da smo s pridružitvijo novi državi pristopili zgolj kot avtonomijo osporavati in kratiti,448 na to nihče izmed nas narod, ne pa tudi kot subjekt državnopravnih odnosno avtonomističnih pretenzij.452 446 Dr. Janko Brejc: Od prevrata do ustave. V: Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Narodni svet kot predstavniško telo takratnih političnih Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 165. strank je ob svoji ustanovitvi 17. avgusta 1918 izdal 447 Pojmovanje o zedinjeni Sloveniji lepo opiše dr. J. Brejc, ko komunike, v katerem je opredelil pokrajinske odseke za navede, da je bila prejšnja dvotirna uprava odveč, zato je bila združitev vse javne uprave v enotno avtonomno upravo Narodne vlade samo po Trst, Istro,453 Goriško, Koroško in Maribor z morebitnim sebi dana priključitev onih delov Koroške, Štajerske in Primorske, ki so pododsekom za Prekmurje (pripravljali naj bi gradivo za se priključili Zedinjeni Sloveniji. Brejc pozna pojem Primorska dežela ugotavljanje slovenskih mej in prebivalstvu pomagali tudi kot skupek treh dežel (prav tam, str. 165). 448 Očitki o prevratniških namenih so prihajali lahko tudi iz avstrijskih vrst, ko so se izvajala pogajanja v sklopu Senžermenske hrvaška stran, kar je več kot očitno, ker se posveča nepomembnim ali pa Rapalske mirovne pogodbe tudi zaradi takšne nepotrebne posameznim primerom ali podajajo stvarem preveliko pozornost. malenkosti, kot je konfiskacija vozila v lasti bivše monarhije takratnega 449 Prav tam. tržaškega namestnika barona Friess‑Skeneta, ki je bil oblastni 450 Prav tam. predstavnik z Dunaja. Podrobneje glej Dr. Janko Brejc: Od prevrata 451 Dr. Janko Brejc: Od prevrata do ustave. V: Zbornik razprav do ustave. V: Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 166. 162–163. V političnih pogajanjih pridejo lahko do izraza in se uporabijo 452 Prav tam. prav vse malenkosti. To so srbski krogi pri pogajanjih o novi ustavni 453 M. Zečević (1984) strogo ločuje geografska pojma Slovenija ureditvi najbrž s pridom uporabili, da smo zmanjšali pogajalsko moč in Istra, glej podrobneje Zečević, Momčilo: Na zgodovinski prelomnici. nasprotne strani. Nekaj podobnega vnaša v pogajanja o meji tudi Maribor: Založba obzorja Maribor, 1986, str. 49. 228 229 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka v gospodarskih vprašanjih454). Če so s komunikejem začrtali okrnjenim deželnim odborom na čelu; v preostalih delih smer delovanja tudi tako, da bi ugotavljali slovenske meje, takratne Slovenije pa o avtonomni upravi vobče ni moglo to nedvomno nakazuje takratno potrebo, da se opredeli biti govora; če je je sploh bilo, je bila brez glave, ker je obseg nastajajoče slovenske države, kjer bi bilo območje bila odtrgana od svojih avtonomnih središč v Celovcu, Istre tudi sestavni del te nove države. To tudi dokazuje, Gradcu in Gorici.457 Ostale dežele razen Kranjske so bile v da je imelo politično vodstvo takratnega časa namen, da tem smislu razkosane na dva dela in del brez upravnega je Istra sestavni del te združene države. V komunikeju sta središča Celovec, Gradec in Gorica je bil poenostavljeno bili navedeni Koroška in Istra kot celota, in ne kot je bilo 'pripojen' Kranjski deželi. Očitno se je poskušala vnesti v pozneje razumljeno, njuni 'slovenski deli', podobno kot je poznejši čas zgodovinska argumentacija o prevratništvu veljalo za Štajersko deželo. zaradi tega, ker je takratna vlada posegala v oblastne strukture v drugih deželah. Pa vendar so bile s Karlovim Čeprav Brejc ne našteva, za katere kose gre, ko pravi, razglasom vrnjene suverene pravice celotnim deželam in da je bila Slovenija raztrgana na šest kosov in v vsakem ne zgolj njihovim centrom, zato je Karlov razglas učinkoval teh kosov smo imeli poleg splošne državne še posebno enakovredno na severni kot na južni strani Koroške ali deželno avtonomno upravo,455 pa je več kot očitno, da Štajerske dežele kot tudi Istrske dežele, če sta navedena gre za Goriško-Gradiščansko, Istrsko, Koroško, Kranjsko samo dva primera. in Štajersko deželo ter Trst z zaledjem, saj v nadaljevanju pravi, da je posle deželnih predsednikov v Ljubljani in V opisu takratnih razmer Brejc pravi, da se je z reorganizacijo Celovcu oziroma cesarskih namestnikov v Gradcu in Trstu dežel – kot navaja one dele Koroške, Štajerske in Primorske, brez posebnih težav prevzela Narodna vlada, ki je stopila ki so se priključili Zedinjeni Sloveniji458 –, kar je predmet na mesto teh avstrijskih vladnih funkcionarjev,456 ki so bili notranjega prava, ustvarila enotna avtonomna vlada za več kot očitno neposredno podrejeni Dunaju, in zaključuje vso Slovenijo.459 Z omenjanjem Primorske (dežele, op. a.) misel, da je bilo drugače s posli prejšnjih deželnih je imel v mislih vse tri obalne dežele skupaj. Vemo, da avtonomij. Na teritoriju nove Zedinjene Slovenije je imela je takšno poimenovanje najbolj pravilno, če želimo biti edinole Kranjska neokrnjen avtonomni upravni aparat z dovolj precizni v opisovanju razmer, ki se nanašajo na 454 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija Goriško-Gradiščansko in Istrsko deželo ter Trst z zaledjem o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. v upravnem smislu, od zemljepisnega pojma »primorje«. Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 18–19. Navaja na primer, da je bila To je območje, ki je, gledano z dunajske perspektive, dokaj ustanovitev Narodnega sveta izjemnega pomena v procesu zedinjenja blizu morju oziroma območje pri morju. Seveda pa je pri slovenskih dežel, to je Slovenije in Istre in da je bila dejavnost SLS v tem obdobju omejena v glavnem na slovenske dežele, ki jih je kmalu opisu takratnega dogajanja izhajal iz dejanskih razmer, prepredlo omrežje nove narodne oblasti na čelu z Narodnim svetom za Slovenijo in Istro. 457 Prav tam. 455 Dr. Janko Brejc: Od prevrata do ustave. V: Zbornik razprav 458 Dr. Janko Brejc: Od prevrata do ustave. V: Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 164. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 165. 456 Prav tam. 459 Prav tam. 230 231 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka in sicer z upoštevanjem dveh dejstev: vdora italijanskih priti v normalni tir. Z naredbo so narodni sveti, krajevni vojaških sil na območje Primorja in zavrnitve lokalnega in pokrajinski odbori postali politično telo, medtem ko prebivalstva na Tržaškem podreditvi Ljubljani. To pa še ne so upravne strukture ostale enake kot do tedaj. To je pomeni, da Ljubljana ni imela ambicije, po kateri bi ji bila v pomenilo tudi zagotavljanje kontinuitete suverene oblasti upravnem pomenu podrejena celotna Istrska dežela. na dejanskih območjih in hkrati oblastno hierarhijo v smislu upravne podrejenosti krajevnih inštitucij. V literaturi, ki Od ustanovitve Narodnega sveta dalje so bila prisotna opisuje tiste čase, je večkrat zaslediti prepletanje vloge razhajanja v dojemanju vloge svetov in pododborov na ene in druge strani v upravnem smislu. Vsekakor pa se eni strani in okrajnih glavarstev ter drugih javnih uradov pomen prevratništva precej zmanjša. na drugi strani pri upravljanju države. Ta razhajanja so bila prisotna vse do prvih zasedanj Narodne vlade v Bogataj naredi napačne zaključke takratnega dogajanja, Ljubljani, na kar posebej opozarja tudi Naredba št. 11460 ko pravi, da je Narodno vlado imenovalo na predlog poverjeništva za notranje zadeve. V navedeni naredbi Narodnega sveta v Ljubljani predsedništvo Narodnega postane zadeva popolnoma jasna z navodilom, da so vse vjeća kot vrhovna oblast države Slovencev, Hrvatov in bivše c. kr. Oblasti, osobito okrajna glavarstva, davčni uradi Srbov. Narodno vjeće je iz lastne moči prevzelo oblast itd., ki so se podredile461 Narodni vladi SHS v Ljubljani, v neodvisni državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je dolžne, da brez odloga začno zopet poslovati oziroma ustanovila s tem, da so se od avstro-ogrske monarhije da poslujejo, kakor so doslej. Vsa eksekutiva ima zopet odcepile pokrajine, kjer prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi.462 preiti izključno v roke teh oblasti. Tam, kjer so se javne Misel zaključuje, da je po svojem postanku (nastanku, op. a.) oblasti podredile Narodni vladi, se morajo torej narodni bilo izrazito revolucionarno državno oblastvo463. Najprej je sveti, krajevni in pokrajinski odbori brezpogojno ogibati potrebno ugotoviti, da je Narodno vjeće v Zagrebu, četudi vsakega posezanja v uradno poslovanje, ki mora čimprej je menilo, da ima pravico imenovati sestavo Narodnih vlad za Slovenijo, Hrvaško in Slavonijo, Bosno in Dalmacijo, 460 UL Narodne vlade SHS v Ljubljani v št. 2, dne 6. novembra eklatantno kršilo statutarna pravila. To je teritorialni 1918, na strani 1 pravi: princip, po katerem se določa število poslancev v skupno »Ker se ponekod niso na jasnem, kakšno je razmerje med okrajnimi glavarstvi in drugimi javnimi uradi na eni in Narodnim svetom telo. Nikakor pa ne drži, da ima skupno telo pooblastilo z njegovimi pododbori na drugi strani, razglašam tole: za oblikovanje ali potrjevanje posameznih teritorialnih Vse bivše c. kr. oblasti, osobito okrajna glavarstva, davčni uradi vlad. S pojmom odcepitve Brejc opisuje takratne razmere itd., ki so se podredile Narodni vladi SHS v Ljubljani, so dolžne, da brez zelo pristransko in v prid Hrvaški ter Bosni. Že v drugih odloga začno zopet poslovati oziroma da poslujejo, kakor so doslej. Vsa eksekutiva ima zopet preiti izključno v roke teh oblasti. Tam, poglavjih tega gradiva smo razložili, da je bila slovenskim kjer so se javne oblasti podredile Narodni vladi, se morajo torej narodni deželam vrnjena samostojnost s Karlovim razglasom. sveti, krajevni in pokrajinski odbori brezpogojno ogibati vsakega 462 Dr. Lovro Bogataj: Uprava v Sloveniji od prevrata 1918 posezanja v uradno poslovanje, ki mora čimprej priti v normalni tir. do izvršitve Vidovdanske ustave. V: Zbornik razprav iz kulturne, 461 Povedati je potrebno, da so bila območja, ki se niso podredila gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova političnemu centru v Ljubljani, ampak npr. Trstu ipd. Gre za območja, ki družba, Ljubljana 1928, str. 377. jih je zasedla italijanska vojska ob umikanju vojske A‑O monarhije. 463 Prav tam. 232 233 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Značilnost Bosne pa je, da je imela dualno, torej hkratno Hrvatov in Srbov na celotnem etničnem področju tega formalno upravljanje Avstrije in Ogrske. Tudi zaradi tega naroda ne glede na geografske ali državne meje,466 pa to na napačnih temeljih zasnovanega upravljanja tistega ne more pomeniti, da se s tem določa oblastno območje časa je Slovenija iz nepotrebne solidarnosti plačala večjo novo nastale države za celotno območje Slovencev, ceno, ki se odraža v arbitražni odločitvi. Hrvatov in Srbov, ampak da novo nastala država na skupno raven skladno s statutom prenaša zadeve, ki so O pravih odcepitvenih procesih je mogoče govoriti dogovorjeno skupnega pomena. Hkrati pa si je hrvaški izključno na podlagi sklepov hrvaškega zbora (hrv. sabor), zbor po samoodločitvenem načelu vzel pravico, da odloča ko je na podlagi njegove deklaracije »na temelju polnega o usodi hrvaškega naroda izven ogrskih državnih meja. prava narodove samoodločbe, katero je danes splošno Ko je nastajal Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in priznano z vseh strani« sprejel sklep št. 2, da se »Dalmacija, politične zgodovine, je minilo 10 let od nastanka Kraljestva Hrvatska, Slavonija z Reko razglaša za povsem neodvisno Srbov, Hrvatov in Slovencev, zato se je že dodobra prijel državo«.464 Na podlagi tega sklepa je potrebno ugotoviti, pojem troedini narod, ki je opredeljeval vse tri narode da Hrvaški zbor pri ustanavljanju države ni imel namena skupaj. Tako se pomen slovenskega naroda zmanjša na priključiti tudi Istrske dežele, čeprav se že iz 1. sklepa raven etnične skupine, kakršna so na primer Kozjanci da zaključiti, da se bodo razreševali dosedanji državno-nasproti Belokranjcem. pravni odnosi in vezi med Kraljevino Hrvaške, Slavonijo in Dalmacijo z ene strani in Kraljevino Ogrsko in cesarstvom Poleg pojma prevrat pa je bil takrat v zraku še eden, to Avstrije na drugi strani.465 Pogajanja o odprtih zadevah se je okupacija slovenskih dežel ob zaključku vojne. Če je z torej ne bodo dotikala tudi Istrske dežele, ker je glede na italijanske strani grozila okupacija na zahodni narodnostni to, da so italijanske okupacijske sile zasedle Trst šele 2. meji, pa je bilo podobno tudi v preostanku Slovenije, saj si novembra 19, časovno nelogično. Nastanek nove države drugače kot okupacijo ni mogoče razlagati dejstva, da je ni predvidel združitve z Istrsko deželo, je pa predvidel poveljnik srbskih D. Simović, ko je prispel v Zagreb, ukazal pogajanja ločeno z dvema pravnima subjektoma, Avstrijo poveljniku srbskih enot v Ljubljani, naj obvesti poveljnika in Ogrsko, prvim za območje Dalmacije in drugim za prodirajočih italijanskih sil, da je vojska Kraljevine Srbije v območje Kraljestva Hrvaške in Slavonije. Pri Dalmaciji je bil imenu 'Sile Sporazuma' z vlado Narodnega vjeća okupirala problem v tem, da je bila de facto del Avstrije, de iure pa oblastno območje Ljubljane in da se prosi poveljnika del Ogrske. Šele s sklepom o odcepitvi so bili postavljeni italijanskih sil, da se ustavi nadaljnje prodiranje. Na to je pogoji za združitev z drugimi pravnimi subjekti. Čeprav italijanski poveljnik odgovoril, da tega ne priznava,467 zato v istem, 2. sklepu govori, da novoustanovljena država je sledilo obvestilo, da se tudi z orožjem prepreči nadaljnje pristopa v skupno narodno suvereno državo Slovencev, 466 Prav tam. 464 Dr. Hohnjec, Josip: O ustavi naše države. V: Zbornik razprav 467 D. Simović vrhovni komandi srbske vojske (podrobneje glej iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 302. dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – Građa, 465 Prav tam. Beograd 1964, str. 575). 234 235 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka prodiranje italijanskih sil.468 prebivalcev, Hrvatska z vsemi tistimi pokrajinami, »ki se bodo dobile« zunaj Bosne in Hercegovine, medtem ko bi Nasprotno temu pa je Narodno vjeće v Kotorju (Črna slednja z Dalmacijo zaradi bojazni po morebitni hrvaški gora), na kralja Petra 27. novembra 1918 naslovilo pismo, hegemoniji472, 473 sestavljala tretjo upravno enoto.474, 475 v katerem izjavlja, da so srečni, ker lahko kralja pozdravijo Slovenija bi bila po Šukljetovem mnenju, za katerega kot osvoboditelja.469 Predstavniško politično telo v Črni lahko mirno trdimo, da je razlagal stališče vodstva gori je imelo srbsko vojsko za osvoboditeljico in ne VLS,476 razdeljena na troje okrožij – Slovenijo s Kranjsko, omenjajo nobene okupacije. Morda je tako zato, ker je Spodnjo Štajersko, slovenski del Koroške in Primorsko.477 Črna gora formalno nastala pred začetkom 1. svetovne Ker je referat nastal v sredini oktobra 1918, ko je vojna vojne in je bila okupirana od avstrijskih čet. Drugače pa je še potekala in se še ni vedelo, kakšen bo končni razplet, bilo v Sloveniji, ko je bilo območje pred vojno sestavni del smemo to izjavo razumeti državotvorno stališče iz razloga, A-O monarhije. ker je bila VLS vodilna stranka in s tem izražena politična Pri nastajanju Države Slovencev, Hrvatov in Srbov sta volja enakovredna politkomisarjevi zgodbi. bili v javni razpravi prisotni dve zasnovi ureditve bodoče Takšnemu ustavnopravnemu načrtu se je uprl dr. I. države. Prva je zagovarjala federalistično ureditev z bolj ali Hribar z zahtevo po rušenju vseh starih deželnih meja in samostojnimi enotami skupne države. Takšen predstavnik, poudarjal, da »med nami ne bo več Kranjcev, Štajercev, F. Šuklje,470 je zagovarjal jugoslovansko državo, ki bi bila Korošcev, Goričanov, Tržačanov, Istranov. Vsi bomo samo v državnopravnem pogledu razdeljena na tri avtonomne Slovenci«.478 S to izjavo je združil skupno narodnostno ozemeljske enote: Slovenijo z Istro, ožjo Hrvaško ter pripadnost deželanov iz različnih dežel, kjer prebivajo Bosno in Hercegovino z Dalmacijo.471 Zanimivo pri tem Slovenci. Njegova kritika je šla na račun Šukljetovega je, da omenja Istro v sestavi avtonomne Slovenije. Druga zanimivost Šukljetovega referata pa je, da bi administrativno 472 Zečević, Momčilo: Na zgodovinski prelomnici. Založba Sloveniji pripadalo približno 40.000 km2 in 2.000.000 obzorja Maribor. Maribor, 1986, str. 57. 473 Tudi pozneje se je v pogajanjih vodstvo VLS dosledno 468 Prav tam. oklepalo te zamisli in je odločno vztrajalo predvsem pri uvedbi 469 Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). avtonomije, s katero bi preprečili pretirano širjenje sosednje Hrvaške Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – (glej podrobneje Momčilo Zečević, Na zgodovinski prelomnici, Maribor: Građa, Beograd 1964, str. 659). Založba obzorja Maribor, 1986, str. 176). 470 Fran Šuklje, profesor zgodovine, pripadnik VLS in bivši 474 Zečević, Momčilo: Na zgodovinski prelomnici. Založba deželni glavar v Kranjski deželi (vir: Momčilo Zečević, Na zgodovinski obzorja Maribor, Maribor, 1986, str. 57. prelomnici, Maribor: Založba obzorja Maribor, 1986, str. 175). 475 Glej tudi Zečević, Momčilo: Na zgodovinski prelomnici. 471 Povzeto po Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu Založba obzorja Maribor, Maribor, 1986, str. 176 1918: študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in 476 Zečević, Momčilo: Na zgodovinski prelomnici. Založba Srbov, 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 35. Nanaša pa se na obzorja Maribor, Maribor, 1986, str. 176. objavljen referat F. Šuklje v Slovencu, leto XLVI, št. 229–231, 237 in 477 Prav tam. 240, 5. 10., 7. 10., 8. 10., 15. 10., in 18. 10. 1918, Fr. pl. Šuklje, V 478 Zečević, Momčilo: Na zgodovinski prelomnici. Založba zaželeni deželi. obzorja Maribor, Maribor, 1986, str. 57. 236 237 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka referata, ki je očitno podrobneje opredeljeval notranjo je omenjena nekako tako, da so po ustavitvi sovražnosti na upravno ureditev slovenske administrativne enote. italijanski fronti, ki se je izvršila 3. novembra 1918 ob treh Spopad se je odvijal ne samo med unitaristi in avtonomisti zjutraj, Italijani zavzeli in okupirali Trst ob štirih popoldne večnacionalne države, ampak tudi na nacionalnem nivoju. 3. novembra 1918.483 Seveda je v gradivu pojasnjenih veliko več okoliščin, ki imajo vse enake temelje v 'okupaciji', a Vsakršnemu avtonomističnemu pogledu je nasprotovala položaj bi bilo potrebno presojati s premislekom. Bogataj Jugoslovanska demokratska stranka, na Slovenskem med drugim pravi, da je Narodna vlada vršila upravo samo predvojna Narodna napredna stranka, z I. Tavčarjem na onem ozemlju, na katerem je mogla uveljaviti svojo (poznejšim županom Ljubljane, 1912–1921) in najtesnejšim oblast po pravu okupacije (podčrtal D. N.). 484 Tavčarjevim sodelavcem dr. Karlom Trillerjem.479 Oba sta se nepopustljivo postavila na stran jugoslovanskega Morda bo bralec prisodil, da bi besedilo v nadaljevanju centralističnega in unitarističnega državnega načela.480 spadalo bolj v uvodne misli tega poglavja, pa je sem uvrščeno zato, ker je bilo raziskovanje narejeno z V zagrebškem Narodnem svetu so na seji 15. in 16. oktobra današnjim vedenjem, po katerem slovenski človek ni bil 1918 sklenili, naj osrednji odbor deluje po posebnih tako brezpraven del A-O monarhije, ampak je imel dokaj tajništvih. Predlog je spominjal na oblikovanje posebnih izoblikovano državno subjektiviteto na različnih področjih. odsekov slovenskega Narodnega sveta avgusta 1918. Zato je bil avtor v raziskovanju tem bolj v dvomih, ali se Predlagana tajništva po zapisniku obeh sej sicer niso bila bo po prej obravnavanem gradivu ob deseti obletnici ustanovljena, bila pa so navedena.481 Skupna tajništva naj preloma s prejšnjo A-O monarhijo vzpostavil ob dvajseti bi odražala posebne odseke za Slovenijo itd. Vsebinsko obletnici bolj oddaljeni pogled na zgodovino. Bistveno, naj bi odseki pokrivali narodno zaščito, gospodarstvo in kar naj bi pokazala primerjava, naj bi bilo, da je beseda finance, agrarna vprašanja, delavske organizacije, pošto, prevrat izginila iz besedišča piscev, vendar se to ni zgodilo, telegraf in železnice, ustavo Države SHS ter propagiranje ampak je pridobila le nove pojavne oblike. Tisto, kar ni idej Narodnega veča med širokimi ljudskimi množicami uspelo piscem ob deseti obletnici, jim je uspelo ob dvajseti kot tudi inteligenco.482 obletnici, na kar več kot očitno kaže zaključna beseda, da V politični bran takratnega dogajanja in morebitnih obtožb so bila socialna in gospodarska vprašanja med nami do o prevratniških namenih pa je potrebno upoštevati tudi svetovne vojne (prve, op. D. N.) daleč, daleč v ozadju. Da okupacijo, ki so jo začele italijanske vojaške sile. Okupacija smo bili narod brez plemstva, je pomenilo toliko, kot da 479 Perovšek, Jurij: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija smo [bili] brez zgodovine; narod brez simbolov in vzorov, o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. 483 Chronista Sontiacus: Slovenci v Italiji. V: Zbornik razprav Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 36. iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. 480 Prav tam. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 74. 481 Perovšek, Jurij: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija 484 Dr. Bogataj, Lovro: Uprava v Sloveniji od prevrata 1918 o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. do izvršitve Vidovdanske ustave. V: Zbornik razprav iz kulturne, Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 37. gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova 482 Prav tam. družba, Ljubljana 1928, str. 374. 238 239 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka kar je pomenilo toliko, da smo [bili] brez rodovnika, pojem, ki ga poznamo danes, pa je bil takratnim piscem najdenček med srečnimi dediči vseh življenjskih dobrin morda še tuj in neznan, pa je za lastno družbeno zavest in oblik.485 Na takšnih filozofsko-duhovnih temeljih pomembno spoznanje, da je francoski mislec Bodin prav zgrajen ustroj družbe je značilnost tudi socialističnega ustoličevanje navajal kot primer kontraktualne državne eksperimenta po drugi svetovni vojni. Več kot očitno je ureditve, na kateri sloni današnja ustavna ureditev bilo narekovano dokazovati, da smo v Kraljestvo Srbov, Združenih držav Amerike, in nam je nekdanji predsednik Hrvatov in Slovencev vstopili kot posamezniki in ne Clinton ob obisku v Sloveniji leta 1999 izrazil spoštovanje. z izoblikovano državno subjektiviteto, ki je bila toliko Bodin v delu Šest knjig o republiki opisuje tudi ustoličevanje bolj nezaželena, kot je bila na drugi strani priporočena koroških vojvod ob knežjem kamnu, iz katerega je bral misel o skrbi za socialna in gospodarska vprašanja v tudi ameriški politik Thomas Jefferson. Na podlagi novi državi. Da družba ni bila tudi na deklarativni ravni njegovega zaznamka v knjigi so se pojavile špekulativne porinjena v somrak diktature s konkretnimi dokazi, je teorije, da naj bi ga slednji navdihnil pri pisanju ameriške bilo potrebno najti protiutež namernemu pomanjševanju Deklaracije o neodvisnosti, saj naj bi iz obreda prevzel državne subjektivitete naroda s hkratnim poveličevanjem idejo o samostojnosti ljudstva, iz česar pa na podlagi socialnega in gospodarskega vprašanja, saj kot pravi enega samega Jeffersonovega zaznamka ni mogoče urednik dr. Lavrič Jože, smo kot narod s polno razvito sklepati. Tako pravi vir https://sl.wikipedia.org/wiki/ zavestjo vstopili v jugoslovansko državo, manjkalo pa Jean_Bodin?veaction=edit§ion=13, pa vprašanja nam je še mnogo do polne narodne osebnosti, posebno samostojnosti ljudstva kot takega ni tako pomembno gospodarske.486 postavljati v ospredje. Bodin je izpostavljal ustoličevanje kot edinstven dokumentirani primer vladanja, kjer Če bi Stele v zaključni besedi vedel tisto, kar so zgodovinarji vladarju naslov ni podeljen v smislu dedovanja, ampak odkrili pozneje, ne bi s takšnim malodušjem zapisal, da je samostojnosti kot prvega med enakimi. Ustavnopravni red ustoličevanje na gosposvetskem polju samo bled spomin Združenih držav Amerike je prva takšna ureditev zahodne na resnično samovlado.487 Če pustimo ob strani vprašanje, civilizacije po dobi Rima. kdaj je določena družba popolnoma samostojna, kar z drugimi besedami pomeni, da je popolnoma neodvisna Da jim je prišepetavala in jih pri pisanju vodila nevidna od zunanjih dejavnikov in torej popolnoma avtarkična, roka cenzure, zgovorno priča termin katoliška obnova488 (protireformacija, op. D. N.), kajti danes literarna zgodovina 485 Stele, France: Zaključna beseda. Spominski zbornik obdobja protireformacije praktično ne obravnava in je Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, v ospredju zgolj in samo reformacija. Takrat so še bile Ljubljana 1939, str. 699. uravnotežene silnice med reformacijo in protireformacijo 486 Prav tam. 487 Stele, France: Zaključna beseda. Spominski zbornik 488 Stele, France: Zaključna beseda. Spominski zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. Jože Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana 1939, str. 697. Ljubljana 1939, str. 698. 240 241 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka morda v dobršni meri narekovane iz cerkvenih krogov, da je SLS v svojih programih zagovarjala edinstvo države kar niti ni pomembno pri pisanju tega dela, ki se dotika in enakopravnost vseh delov ter za Slovenijo zahtevala vprašanja upravičenosti, da Primorje pripada Sloveniji, upravno celoto, pri čemer se za republiko ni več potegovala smiselno pa je pripomniti, da pisci prvega zbornika zaradi vsesplošne družbene povojne neorientiranosti in niti drugega zbornika pri pisanju niso bili popolnoma novih radikalnih socialnih gesel, pri čemer pa je bila SLS, samostojni. ki je imela še najbolj izdelan državnopravni načrt, deležna očitkov o bremenih odgovornosti za preteklost, tako da so Zgovorne so misli Brejca, ko v poglavju o borbi za ji sedaj njeni politični nasprotniki v predvolilnem obdobju avtonomijo poda, da so bili najtežji konflikti radi december 1920–november 1921490 za ustavotvorno imenovanja okrajnih šolskih nadzornikov in ravnatelja narodno skupščino naprtili krivdo za vse, celo za samo dobrodelnih zavodov v Ljubljani ter radi odstavitve svetovno vojno.491 Gre za prve državnozborske volitve po regenta Maribora. Povodom obravnavanja teh slučajev letu 1911, ko so se odvijale volitve v avstrijski državni zbor. v Deželni vladi so prišle centralistične tendence Šlo je pretežno za vztrajno in pogosto napadalno politiko Demokratske stranke do popolnoma jasnega izraza. slovenskih liberalcev z javno in zakulisno propagando Poverjenik dr. Žerjav, ki je takrat v Deželni vladi nastopal proti Slovenski ljudski stranki z očitki o katoliškem, kot leader te stranke, je prav fanatično zastopal konservativnem, klerikalnem in proavstrijskem ter centralistično stališče, dočim smo zastopniki SLS ravno predvsem republikanskem poreklu [zaradi česar je bila] tako trdovratno zagovarjali avtonomistično stališče deležna nezaupanja in sumničenj.492 To je bil med drugim svoje stranke. Zanimivi sejni zapisniki o ostrih in obširnih tudi očitek iz vrst srbskih monarhističnih krogov. Pozneje debatah so neutajljive priče teh ljutih borb. Kako daleč pa si je VLS vseskozi prizadevala približati se dvoru in da je vodila strankarska zagrizenost v prilog centralizma, bi se okoristila s to zvezo.493 to je Jugoslavijo. Klerikalnemu kaže dejstvo, da je Demokratske stranka na usta dr. taboru se je to posrečilo, kajti dvor je potreboval pogosto Žerjava spodbujala učiteljstvo, okrajne glavarje in davčne njegovo pomoč pri reševanju političnih in državnih urade celo na nepokorščino napram okrajnim šolskim težav.494 Klerikalni tabor je tako vseskozi izkazoval dokaj nadzornikom, ki jih je bila Deželna vlada imenovala.489 državotvorno držo. Z današnjega zornega kota bi morali prevratništvo bolj očitati centralističnim kakor avtonomističnim silam, saj To, kar bo napisano za konec poglavja o obdobju od so slednje kljub množici državnih in deželnih zakonov niso zagovarjale njihove kontinuitete, nikakor pa niso kot 490 Kranjec, Silvo: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. politične sile vzpodbujale nepokorščine do oblasti. Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana 1939, str. 80. Morda je ne čisto za konec zgovorno še pisanje Silva Kranjca, 491 Podrobneje glej Momčilo Zečević, Na zgodovinski prelomnici, Maribor: Založba obzorja Maribor, 1986, str. 76–77). 489 Dr. Brejc, Janko: Od prevrata do ustave. V: Zbornik razprav 492 Prav tam. iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. 493 Prav tam. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 213. 494 Prav tam. 242 243 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka prevrata do Vidovdanske ustave, bi dejansko moralo vjeća SHS 19. oktobra 1918498 in izvedena, predno se je spadati na začetek, ampak potem bi vsi pomisleki o zaključilo premirje med Italijo in avstro-ogrsko Vrhovno 'prevratu' postali nekako nesmiselni. Da se je poznejšim komando.499 Avtor je tukaj zelo nejasen, čeprav vemo, piscem zdelo prav, da govorijo o prevratu, pa izhaja da je bilo premirje sklenjeno šele 3. novembra 1918 in je neposredno iz adrese, ki so jo 1. decembra 1918 naslovili bilo torej ob razglasitvi države še v času vojnega stanja odposlanci Narodnega vjeća SHS na prestolonaslednika med A-O monarhijo in Italijo. Italija je tako upravičeno Aleksandra in v kateri ga seznanjajo, da so Slovenci, Hrvati lahko utemeljevala, da je v vmesnem obdobju med 29. in Srbi na ozemlju bivše A-O monarhije izvedli prevrat in oktobrom in 3. novembrom 1918 trajalo vojno stanje. Tudi začasno ustanovili neodvisno narodno državo, prevzeti z zato, ker so bile izobešene hrvaške zastave na vseh bojnih idejo narodne enotnosti in naslanjajoč se na veliko načelo ladjah že 30. oktobra 1918, to meče pravno nedoločljivo demokracije, ki zahteva, da vsak narod sme odločati o svoji odgovornost A-O monarhije za vojno agresijo, ki jo je usodi.495 Po tej adresi je v imenu njegovega veličanstva začela v prvi svetovni vojni.500 Takratno mednarodno kralja Petra prestolonaslednik razglasil združenje Srbije pravo je najbrž že prepoznavalo odgovornost držav kot z ozemlji496 (ali deželami) neodvisne države Slovencev, povzročiteljice vojne, s tem tudi Kraljestva Hrvaške in Hrvatov in Srbov v edinstveno kraljestvo Srbov, Hrvatov Slavonije in odsotnost splošnega civilnopravnega stanja in Slovencev. med državami (udeleženci sporov). Vprašanju, ali so bila dejanja ob koncu prve svetovne vojne S kritične razdalje obravnavano razpoložljivo zgodovinsko prevratniška ali ne, se npr. Krizman izogiba, ko pravi, da gradivo, ki se navaja v tem poglavju, nakazuje zgolj je bila proklamacija s Hrvaškim zborom z odločitvijo 29. potrebo, da ni bilo potrebe popolnoma se podrediti oktobra 1918 o neodvisnosti Države Slovencev, Hrvatov srbskim oblastnim strukturam. To pa nas postavlja pred in Srbov kot svobodni in suvereni državi ter neodvisni od vprašanje, kakšne so bile namere srbske strani, da so katerekoli avstro-ogrske oblasti kakor tudi od habsburške dosegli pri nasprotni strani pripoznavanje prevratniških dinastije497 narejena na podlagi manifesta Narodnega in ne državotvornih namenov. Morda bi lahko podali zaključke nekako v tem duhu: »Slovenska stran je bila 495 PIsmo odposlancev Narodnega vjeća SHS prestolonasledniku najprej samostojna enakovredna pogajalka, vendar Aleksandru in njegov odgovor (podrobneje glej Građa o stvaranju je srbska stran v pogajalskih korakih slovensko stran jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav prisilila v ponižnost v smislu 'Slovenija se je ponižala Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964, str. 673–676). pred Srbijo'. Takoj ko je bil sklenjen dogovor o skupni 496 Del pravnozgodovinske javnosti zagovarja tezo, po kateri zvezi, je srbska stran lahko »delala« s Slovenijo, kar je je bila narejena združitev prej formalnopravno gledano subjektov mednarodnega prava oziroma subjektov, ki so posestvovali državotvorne atribute. Koliko pa so ti atributi bili skladni s poznejšo 498 Prav tam. Montevideo konvencijo je pa drugo vprašanje. 499 Prav tam. 497 Krizman, Bogdan: Raspad Austro‑Ugarske i stvaranje 500 O izobešenih zastavah glej v tem gradivu ali tudi v Bogdan jugoslavenske države. Zagreb 1977, str. 142. Krizman (1977). 244 245 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka hotela. «501 501 Takšnim sklepom posredno potrjuje Čulinović (1963, str. 143–150), ko polemizira, ali je bil Prvodecembrski akt konstitutivni ali deklaratorni značaj. V kolikor bi delegati z obeh strani in politične modrosti premogli dovolj pravniškega znanja in vizionarskega pogleda, ne bi bilo dileme, ker bi se v skupni izjavi izpostavilo enotno razumevanje, da se s tistim dnem proglaša (proklamacija) ustanovitev skupne države. Potem bi odpadli pomisleki, ali gre za staro ali novo državo, in bi po načelu velikosrbskih centralistov (srbske hegemonije, dodal D. N.) ne mogli govoriti, da se je 1. decembra razširilo državno ozemlje Kraljevine Srbije, ali pa mnenja nasprotnikov tej trditvi , da je šlo za združitev dveh držav, na kar nas navezuje Vidovdanska ustava zaradi novega imena in državnih simbolov. Hkrati pa ne bi trdili, da je zaradi državnega historicizma in načela samoodločbe govor o stari državi, Kraljevini SHS in je pravzaprav razširjeno Kraljestvo Srbija, ki pa to tako in tako ne bi smela biti. Za takratne hrvaške pravnozgodovinske kroge je tako obstajalo de facto Kraljestvo Srbije in tudi de iure Kraljestvo Hrvaška, Slavonija in Dalmacija. S stališčem, da je Kraljestvo SHS priznavala mednarodne pogodbe in obveznosti, ki so nastale pred združitvijo 1. decembra 1918 in katere je sklenilo Kraljestvo Srbija, pa to še ni bil dovolj močan razlog, da bi govorili o stari državi, razširjeni Kraljevini Srbiji, vendar pa pokaže na izrazito neusklajeno pojmovanje vprašanja pravne kontinuitete. Ne nazadnje pa je nastal še spor o superustavnosti Prvodecembrskega akta, s katerim naj bi bil npr. po mnenju prvaka Demokratske stranke Svetozarja Pribićevića določen tudi že notranji ustroj – in to je monarhična oblika vladavine in centralističnega ustroja države (glede na nacionalno vprašanje) – ter dokončno in nepreklicno rešen z Prvodecembrskim aktom in zato o teh vprašanjih Ustavodajna skupščina »nima pravice razpravljati«. 246 247 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka X Formalna protipravnost (iniuria) Za uvod nekaj misli iz pravne teorije. O formalni protipravnosti (iniuria) govorimo, kadar ravnanje povzročitelja škode, ki je lahko po zunanji pojavnosti bodisi pozitivno bodisi negativno, posega v katerokoli pravno varovano upravičenje ali pravno varovani interes drugega subjekta (to je oškodovanca), pri čemer slednje pomeni bodisi direktno kršitev kogentne502 pravne norme ali poseg v obstoječo pravno varovano pravico drugega brez izrecnega pravnega temelja za takšen poseg. Torej gre pri formalni protipravnosti za poseganje ene strani v obvezno upoštevanje določb, ki so pri drugi strani lahko tudi dobronamerne. Gre za načelo samostojnosti obeh strani pri sprejemanju odločitev in zato ni nobenega razloga, po katerem lahko, sme ali mora brez upravičenja ena stran vplivati oziroma posegati na drugo stran. Govoriti o formalni protipravnosti med prvo svetovno vojno in po njej pomeni predvsem raziskovati odnos srbske, hrvaške, italijanske in avstrijske skupnosti do 502 Pravo, ki nalaga določeno vedenje in ravnanje kot brezpogojno obveznost. 249 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Slovenije. vseskozi razpolagale z visoko stopnjo samostojnosti in ni bilo potemtakem nobenega razloga, da bi se pravice Da lahko od nastanka Kraljestva Srbov, Hrvatov in v obsegu notranje samostojnosti enostavno zaobšle brez Slovencev dalje govorimo o formalni protipravnosti posebnega razloga za takšno početje. Unifikacija celotnega (iniuria) v odnosu Srbije do Slovenije, izhaja iz dejstva, državnega ozemlja novonastale države s postavljanjem da je Adresa503 Narodnega vjeća SHS z dne 1. decembra prvega ustavnopravnega temelja še ni dovolj močan 1918 pomenila s svojim stališčem o ohranitvi obstoječih razlog, da bi lahko zaobšli obvezno upoštevnost notranje avtonomnih administrativnih organov pod kontrolo samostojnosti. Že to je izrazit problem formalne narave. državne vlade in njihovi odgovornosti avtonomnim Zmanjšanje pravic notranje samostojnosti pa bi lahko predstavništvom, torej pokrajinskim skupščinam, za F. sprejeli zgolj in samo na vseljudskem odločanju, do Smodeja neizpodbiten dokaz, da ni bila upoštevana katerega pa vemo, da ni prišlo. dosedanja raven avtonomnih pravic pri sestavljanju in sprejetju Vidovdanske ustave.504, 505 Dokaz za to trditev se Še izrazitejši problem pa nastopi v odgovoru na adreso skriva v dejstvu, da so suverene pravice oz. državnopravnost s prestolonaslednikovo izjavo, da je prva naloga vlade izhajale na podlagi Karlovega razglasa izvorno najprej iz nove države uskladiti državne meje z etničnimi mejami Narodne vlade SHS v Ljubljani, nato v omejenem obsegu celotnega naroda506, 507. Vemo, kako slabo je bila izpolnjena v smislu realne unije, prenesene na 'zvezno' raven v ta obljuba za Slovenijo. Pomeni pa, da je z neizpolnjenimi Zagreb in z adreso v Beograd. S poudarkom, da je bil obljubami o narodnostni meji in z zanikovanjem notranje prenos na Narodno vjeće v Zagrebu možen samo v tistem samostojnosti opravičljiv razlog, po katerem je smela delu, za katerega je dobil pooblastilo od Narodne vlade Slovenija zapustiti Jugoslavijo. Jugoslavija ni izpolnila SHS v Ljubljani. S prenosom pooblastil se je samoukinilo pričakovanj na podlagi danih obljub. Uskladitev državne Narodno vjeće v Zagrebu, niso se pa s tem samoukinile meje z narodnostnimi je bila oz. bi morala biti za vse druge suverene pravice Narodne vlade SHS v prestolonaslednika z vidika lex certa508 dovolj določna. Ljubljani. Slovenske dežele so z vstopom v eno (Ljubljana) in drugo (Zagreb) ter nato v tretjo zvezo (Beograd) 506 Prav tam, str. 675. 507 S. Protić v pismu J. Jovaniću 8. decembra 1918 poroča 503 'Pismo' v slovenskem prevodu, kar je tudi dejansko pomenilo, o dejavnostih italijanske strani na okupiranih slovenskih območjih, ker so šele na podlagi tega pisma in odgovora nanj stekli pogovori o pri čemer primeroma izpostavlja stanje v Gorici in okolici in z oblikovanju upravne ureditve novonastale države. zaskrbljenostjo ugotavlja, da je pod vprašanjem 500.000 Slovencev 504 Zečević, Momčilo: Na zgodovinski prelomnici. Založba in prav najbolj zavednega (hrv. »najsvesnijeg«) dela našega naroda, obzorja Maribor, Maribor 1986, str. 195 (podrobneje glej F. Smodej, ki je sedaj v rokah Italijanov (podrobneje glej Građa o stvaranju Socialna misel, 1922, 265–269. O avtonomističnem programu in jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918)). Priredila dr. Dragoslav republikanskem konceptu SLS za volitve v marcu 1923 glej: J. Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964, str. Perovšek, n.n. 8–20). 699). 505 Glej podrobneje Dokumenti o ustanavljanju jugoslovanske 508 Lex certa: splošna zahteva v okviru kazenskega prava je, da bi države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. morali potencialni storilci kaznivih dejanj na podlagi načela zakonitosti Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964, str. 673). V tem (načelo lex certa) vedeti, ali bo dejanje, ki ga nameravajo storiti, sodilo viru je originalno besedilo. v kazenski zakon ali ne ((PDF) The Lex Certa Principle in Criminal 250 251 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Da bo prišlo do razkola, je nakazoval poznejši potek kakorkoli sporno, je v ospredju vprašanje formalne dogodkov, ker je vseskozi zanikoval pomen obljub o protipravnosti pri delitvi A-O monarhije med Slovenijo in notranji samostojnosti in hkrati že takrat podal jasen cilj Hrvaško, kjer sta sporni predvsem območji Dalmacije in za vzrok razhajanja slovenske politike s prvo (kraljevo) in Primorja. Za Dalmacijo je – kot je mogoče razbrati na več nato z drugo (socialistično) Jugoslavijo ter odhod v letu mestih v tem gradivu – značilna nedoslednost pripadnosti 1991. avstrijskemu ali ogrskemu delu (de facto ali de iure), in vendar je za namene tega gradiva to nepomembno, ker se Trumbić v pismu 4. decembra 1918 predsedstvu Narodnega knjiga opredeljuje predvsem do Primorja kot takega. Prav vjeća SHS priznava, da nova država mednarodno še ni zato pa nedorečen status Dalmacije preprečeval vplivanje priznana, vendar bo, če se bo dosegel sporazum v smislu v pozitivnem ali negativnem pomenu – kot je uvodoma enotnosti in ustvarila skupna državna organizacija, […] prikazano v tem poglavju – na eno ali drugo stran. Očitanje upanje, da bo takšna organizacija priznana in s tem tudi Dalmacije Sloveniji, da je kakorkoli formalno protipravna po načelih nacij Srbov, Hrvatov in Slovencev.509 Čeprav je je torej neosnovano. vsebina pisana v prihodnjiku 'bo dosežen sporazum', pa je pomembno dejstvo, da je Slovenija ob prehodu iz A-O Glede Primorja prihaja v ospredje najprej vprašanje monarhije v novo državo ohranila državotvorne atribute, vpliva Karlovega razglasa kot izhodiščnega dejstva pri ker bi v nasprotnem ne mogli govoriti o mednarodnem opredelitvi pripadnosti Primorja slovenski ali hrvaški priznanju nacij, tudi slovenske. Da Trumbić govori o strani in pravilnega razumevanja vseh okoliščin. Povedano nacijah, pomeni, da je bila Slovenija že leta 1918 po z drugimi besedami oziroma z odgovorom na vprašanje, takratnem dojemanju mednarodnega prava subjekt kdaj in s katerim dejanjem je Hrvaška ali neposredno kršila znotraj tega prava. O brezpravnosti slovenskega naroda obvezno brezpogojno ravnanje ali posegala v obstoječo torej ni mogoče trditi, še posebej če upoštevamo tuje pravno varovano pravico Slovenije brez izrecnega strokovnjake. pravnega temelja za njen takšen poseg. V prvem delu tega poglavja smo se posvetili predvsem Da bo v nadaljevanju lažje osvetliti dogajanje med vprašanju formalne protipravnosti Srbije do Slovenije, Slovenijo in Hrvaško, je bolje, če se najprej posvetimo zato se v tem drugem delu posvetimo vprašanju formalne vprašanju odnosa med slovensko in nemško stranjo na protipravnosti v odnosu Hrvaške do Slovenije. območju Koroške in Štajerske dežele predvsem zato, ker je proces tam dosegel končno stanje v sprejetju meddržavne Če želimo dokazati, da je bilo ravnanje hrvaške strani pogodbe. Law: Reconciling Economics and Human Rights? (researchgate.net)). Čeprav pri uporabi pojma lex certa ne gre za neposredno kazensko Sloveniji oziroma njenim deželam se je s Karlovim obtožbo osebno proti prestolonasledniku, pa je slednji bil zakoniti razglasom zagotovil pogoj, da se sproži proces predstavnik in s tem odgovoren za dane obljube. vzpostavljanja vseh manjkajočih atributov državnosti 509 Glej podrobneje Dokumenti o ustanavljanju jugoslovanske države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. (državna meja, vojska, zunanje zadeve ipd.).510 Koliko in do Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964, str. 686). 510 Podrobneje glej poglavje Upravna ureditev Avstro‑Ogrske 252 253 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka kakšne ravni je bilo to doseženo od njegovega sprejetja Podobnega položaja, kot je veljal v odnosu med do združitve Slovenije s Kraljestvom Srbije, je drugotnega Slovenijo in Avstrijo, ni mogoče opisati med Slovenijo in pomena, ker mora biti najprej v ospredju vprašanje, (1) ali Hrvaško predvsem iz razloga, ker – kot je bilo že večkrat je bilo pri sprožitvi procesa vzpostavljanja vseh atributov izpostavljeno – Karlov razglas ni mogel imeti formalno državnosti kršeno načelo obveznega brezpogojnega nobenega pravnega učinka na hrvaški strani. Hrvaška ravnanja in (2) ali je bil storjen poseg v obstoječo pravno enostavno ni mogla biti stranka v postopku. Kljub temu varovano pravico nemške strani brez izrecnega pravnega da za ravnanje hrvaške strani ni bilo nobenega izrecnega temelja za ravnanje Slovenije.511 Za obvezno brezpogojno pravnega temelja, je ta storila prvo napako, ko si je v ravnanje je potrebno v prvi vrsti prišteti pogajanja, za uradnih razglasih enostransko prisvojila celotno območje, katera je potrebno reči, da jih je Slovenija opravila zelo in je nato storila še drugo napako, da je opustila obvezno dobro. V gradivu je mogoče na različnih mestih najti brezpogojno ravnanje, opredeljeno s pogajanji. Ni mogoče dogodke, ki bodo trditev lahko potrdili. Na vprašanje, pritrditi pravni praksi, da se najprej izvede formalna ali je Slovenija posegala v obstoječo pravno varovano priključitev ozemelj, ki je dejansko de facto, brez izrecnega pravico nemške strani brez izrecnega pravnega temelja za pravnega temelja za takšno ravnanje, in se potem poskuša takšno ravnanje Slovenije, pa se odgovor skriva v izvedbi s pomočjo pogajanj, de iure, izpogajati najboljši rezultat. koroškega referenduma kot rezultata pogajanj v smislu Takšno stanje je potrebno šteti kot formalno protipravnost obveznega brezpogojnega ravnanja. Vseeno pa je bil oziroma iz načelnih razlogov kot popolnoma neveljavno. hkrati storjen poseg v obstoječo, s Karlovim razglasom Privoliti v takšne pravne poti pomeni podleči političnim pravno zavarovano pravico nemške strani zaradi zasedbe pritiskom, kar pa meče slabo luč na pravo kot tako, ki precejšnjega dela Koroške dežele od srbske vojske ob mora delovati izrecno brez vsakršnih pritiskov.512 istočasnem odobravanju Slovenije. Že res, da je bila Srbija del antantnih sil, a Slovenija ni razpolagala z nobenim izrecnim temeljem, s katerim bi upravičila zasedbo koroške dežele, ker sta bili tako nemška kot slovenska stran v enakopravnem položaju v odnosu do Srbije. Enakopraven položaj izhaja prav iz Karlovega razglasa. Četudi je Slovenija ravnala formalno protipravno, pa je koroški referendum postavil stvari »na pravo mesto«. 512 Ker je Hrvaška od leta 1991 pri vstopanju v evro‑atlantske Območje nekdanje Koroške in Štajerske dežele je pozneje povezave večkrat poudarjala, da ne more privoliti v kakršnekoli pritiske s slovenske strani, ki je že bila del teh integracij, je želela v pogajanjih s Senžermensko pogodbo dobilo končno poudarjati formalno protipravnost Slovenije. Če bi Slovenija karkoli civilnopravno ureditev. pogojevala pri vstopanju Hrvaške v različne povezave z vidika boljše pogajalske pozicije pri reševanju dvostranskih odprtih vprašanj (npr. ureditev meddržavne meje ipd), ki pa niso povezane s problemom monarhije. približevanja Hrvaške tem integracijam, bi posegala v obstoječo 511 Gre za pravne odnose izključno znotraj avstrijskega dela pravico samostojnega suverenega pogajanja hrvaške strani s temi A‑O monarhije. integracijami. 254 255 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka XI Uradni listi Narodne vlade SHS v Ljubljani Slovenija je bila za časa A-O monarhije razpeta med več deželami, kjer se je oblast udejanjala skozi deželne skupščine in upravo. Predstavniki so bili izvoljeni na splošnih volitvah. Upravna organiziranost je bila ustavno dogovorjena in sistematična z vsesplošnim ljudskim soglasjem, ki se je potrjevalo na volitvah v strukture upravljanja ne glede na strinjanje ali nestrinjanje z vsakokratnimi političnimi idejami. Trditi torej smemo, da je bila vsaka deželna oblast zakonita sama po sebi. S Karlovim razglasom pa nastopijo nove razmere, saj ga dodatno 'začini' še pravica narodov do samoodločbe. Naenkrat se torej zgodi, da dotakratni izvoljeni deželni predstavniki prevzemajo oblast tudi nad drugimi območji (okraji) izven deželnih okvirov. Če se osredotočimo samo na Slovenijo, so se pojavile predvsem težnje vseh Slovencev po Zedinjeni Sloveniji. Gledano z vidika infra legem, pa pomeni prevzemanje oblasti z vidika zakonitosti problematično početje. Če pustimo ob strani zakonitost prevzemanja oblasti na območju Slovenije, ker 257 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka je bila vlada pozneje označena kot revolucionarna,513 pa je delovala komaj do 29. januarja 1919. Vseeno pa je smiseln dejstvo, da je bila učinkovita, saj je bila najvišja upravna, in potreben vpogled v uradne dokumente tistega časa, zakonodajna in deloma tudi zunanjepolitična oblast ter je saj pokaže namero slovenske strani, da bi uveljavljala in imela tisti čas značaj lastne državnosti, čeprav v realni uniji potrjevala lastno državnost. Nepotrebno bi bilo govoriti o z ostalo Državo SHS, s katero je imela skupne nekatere vzpostavljanju lastne državnosti, saj ne govorimo o novo zadeve in skupno vrhovno oblast v Narodnem vjeću.514 odkritih ozemljih, prav tako ne o prisvojenih ozemljih na Ko je govor o njeni učinkovitosti, je v ospredju predvsem podlagi 'vojnega plena'. izdajanje odlokov, s katerimi si je kot suveren nosilec oblasti podelila vrhovno oblast. Osrednji namen tega gradiva je iskanje zgodovinskih okoliščin kot temelja arbitražnega postopka najmanj za Namen tega poglavja je predvsem vsebinska razgrnitev območje Svobodnega tržaškega ozemlja in Cone B, zato prevzemanja oblasti s poudarkom na izvajanju pristojnosti bo prizadevanje usmerjeno v iskanje pravnih dokazov, ko nad Istrsko deželo, ki je osrednji predmet našega se v UL pojavlja upravni ali zemljepisni pojem Primorje, zgodovinskopravnega opazovanja. Primorska, Istra ipd. Slika 13 prikazuje prvo objavo Narodne vlade Države Izpostaviti je potrebno, da je Narodna vlada SHS v Ljubljani Slovencev Hrvatov in Srbov v Ljubljani za avstrijski del sprejela pravni akt z opozorilom državljanom, da ostanejo A-O monarhije v Uradnem listu (v nadaljevanju UL). Ta v veljavi vsi dotedanji zakoni in naredbe, enako vse je izhajal od 4. novembra 1918 do 31. decembra 1919. naredbe vojaške in civilne oblasti ter uradi, dokler vlada Zanimivo je, da je do 30. januarja 1919 izhajal kot uradno glasilo Narodne vlade SHS v Ljubljani, potem pa kot uradno glasilo Deželne vlade za Slovenijo Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev (Slika 14). Pri razumevanju infra legem pravnega naslova je pomembna geografska zaokroženost pristojnosti Narodne vlade SHS v Ljubljani oziroma z drugimi besedami povedano, katera so bila območja, nad katerimi je vlada začela samostojno uveljavljati in izvajati pravni red. Ustvariti si je treba kolikor toliko jasno sliko, ki pa bo še vedno nepopolna, zaradi manka pravne prakse, saj je 513 Glej predvsem poglavje Od prevrata in okupacije do slovenske države. 514 Kranjec, Silvo: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana 1939, str. 77. 258 259 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka drugače ne ukrene.515,516 Če je bila zagotovljena pravna teh predpisov. Ta nedorečenost prihaja v ospredje še kontinuiteta, pa ostaja nedorečenost območij veljavnosti zlasti z vidika pripadnosti Istrske dežele sedežu vlade v Ljubljani. 515 UL Narodne vlade SHS v Ljubljani v št. 1, dne 4. novembra 1918, na strani 1 pravi: »Državljani! Predsedništvo Narodnega vjeća Ob tem ni brez pomena izpostaviti dejstvo kot dokaz, da v Zagrebu kot vrhovna oblast države Slovencev, Hrvatov in Srbov so v Trstu izhajali Deželni zakonik in vladni list, Zakonik je na predlog Narodnega sveta v Ljubljani za Slovenijo imenovalo to vlado: Predsednik: Josip vitez Pogačnik, Vseslovenska ljudska in ukazni list ter Ukazi deželnih oblastnij.517 Predpisi so stranka (VLS), Oddelek za notranje zadeve: dr. Janko Brejc, se nanašali na celotno Primorje.. Vsi so do konca A-O Vseslovenska ljudska stranka (VLS), Oddelek za prehrano: Ivan monarhije izhajali trojezično, in sicer v slovenščini, nemščini Tavčar, Jugoslovanska demokratska stranka (JDS), Oddelek za uk ter italijanščini. Bi bilo potrebno podrobneje raziskat, ali in bogočastje: dr. Karel Verstovšek, Vseslovenska ljudska stranka zgolj slovenščina, ne pa tudi hrvaščina ohranila status (VLS), Oddelek za pravosodje: dr. Vladimir Ravnikar, Jugoslovanska socialdemokratska stranka (JSDS), Oddelek za socialno skrbstvo: enega izmed uradovalnih jezikov na sodiščih do konca Anton Kristan, Jugoslovanska socialdemokratska stranka (JSDS), A-O monarhije? Nasproti tej bi dobili trditev, ki pa bi Oddelek za finance: dr. Vekoslav Kukovec, Oddelek za promet: dr. morala biti podkrepljena z dokazi, da so sodišča ponekod Pavel Pestotnik, Jugoslovanska demokratska stranka (JDS), Oddelek v Istrski deželi uradovala tudi v hrvaščini ali srbščini glede za industrijo in trgovino: dr. Karel Triller, Jugoslovanska demokratska stranka (JDS), Oddelek za javna dela in obrt: inženir Vladimir Remec, na narodnostno sestavo, razvidno s Slika 15. Vseslovenska ljudska stranka (VLS), Oddelek za poljedelstvo: prelat Andrej Kalan, Vseslovenska ljudska stranka (VLS), Oddelek za V svojem kratkem času izhajanja UL Narodne vlade SHS narodno obrambo; dr. Lovro Pogačnik, Vseslovenska ljudska stranka v Ljubljani zagotovo zaseda osrednje mesto Naredba (VLS), Oddelek za zdravstvo: dr. Anton Brecelj, Vseslovenska ljudska celokupne vlade v prehodni upravi v ozemlju Narodne vlade stranka (VLS). Vlada si je v svesti, da je prevzela za prehodno dobo SHS v Ljubljani, ker pomeni eno izmed najpomembnejših do dokončne ureditve naše edinstvene države težko in odgovorno naredb – državotvornih aktov, ki jih je v delovanju sprejela dolžnost. To dolžnost bo mogla vršiti le s pomočjo in podporo Vas vseh. Državljani! Združite vse svoje sile v blaginjo naše domovine! Vzdržujte in objavila Narodna vlada SHS v Ljubljani.518 Njen pomen red in mir! Vsi dotedanji zakoni in vse dosedanje naredbe ostanejo je bil tolikšen, da so jo najuglednejši pravniki in pravna še naprej v veljavi, enako vse narodne vojaške in civilne oblasti ter stroka tega časa imenovali Žolgerjeva ustava po vodji uradi, dokler vlada drugače ne ukrene. Nihče ni upravičen, si sam upravne komisije dr. Ivanu Žolgerju,519 ki je bil v okviru A-O delati pravice. Rojaki spoštujte imetje, čast in poštenje drugorodnih državljanov! Vojaki, bodite na službo domovini; gre za Vaš lastni dom! monarhije najvidnejši slovenski strokovnjak upravnega Zvesta velikim načelom, v katerih imenu smo dosegli svojo svobodo, prava, ki je pred razpadom monarhije ponudil svoje Vam vlada obljublja, da hoče zvesto služiti narodu.« strokovne moči slovenski politiki in se je s tem namenom 516 Najmočnejša stranka v Narodni vladi je bila VLS, saj je v njej imela šest svojih predstavnikov, sledili pa sta ji JDS s petimi in JSDS 517 Priročnik za strokovno obdelavo arhivskega gradiva z enim predstavnikom. Slovenski Narodni vladi je predsedoval član pravosodnih organov od srede 18. stoletja do leta 1991. Del 1, Izbor VLS Josip vitez Pogačnik (Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v zakonov in predpisov. Uredil Brane Kozina, avtorji Marjeta Adamič … letu 1918: študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov et al. Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, 1997, str. 15–16. in Srbov, 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 81). Torej so imeli 518 Ribnikar, Peter: Arhivi, letnik 26, leto 2003, št. 1, str. 120. republikanski avtonomisti večino nad monarhističnimi unitaristi. Več o Arhivi Republike Slovenije. tem v nadaljevanju. 519 Prav tam. 260 261 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka vrnil v Slovenijo. Komisijo je sestavljalo sedem članov: dva strani ter Wilsonova točka o samoodločbi narodov nas uradnika s področja politične uprave ter po en uradnik s favoriziranjem hrvaške strani nasproti Slovenije nehote finančne, šolske in pravosodne uprave in en uradnik peljejo v napačno pot zgodovine, katere rezultati se jasno deželnega odbora.520 Ker je deželni odbor predstavljal kažejo v napačni delitvi nekdanje Istrske dežele. najvišjo upravno »inštanco«, kot so uporabljali ta izraz v opisovanju ravni upravljanja, pomeni, da je bila dosežena Z naredbo se določi zemljepisni pravosodni obseg notranja zakonitost, infra legem, vzpostavljanja oblasti delovanja, in sicer se izrecno v poglavju V. »Pravosodna na območju Slovenije v proklamatornem pomenu. To je uprava« ustanovi višje deželno sodišče v Ljubljani,522 pri pomenilo, da je vlada postala pravni subjekt, ki prevzema čemer se območje delovanja razteza na Kranjsko, Koroško nase polno odgovornost za njej lastno delovanje tako in Štajersko. V Trstu ostane višje deželno sodišče.523 Ker navznoter do državljanov kot navzven do drugih subjektov je pravosodno upravo (glej sliko Sodna oblast v A-O mednarodnega prava. Prav zaradi teh okoliščin poleg že monarhiji) sestavljalo 17 višjih sodišč, ki so predstavljala znanega Karlovega razglasa je to še dodaten argument, najvišjo raven v vsaki deželi, pomeni, da so ljubljanskemu da ni mogoče govoriti o prevratništvu. (Glej poglavje Od višjemu sodišču pripadala okrožna sodišča z območja prevrata in okupacije do slovenske države.) Z Žolgerjevo Koroške in Štajerske, ne pa tudi Trsta, kajti slednjemu so ustavo se dodatno pokaže, kako smo bili pri vstopanju v bila podrejena vsa okrožna sodišča Goriško-Gradiščanske Državo Srbov, Hrvatov in Slovencev izigrani. Slovenija je in Istrske dežele ter mesta Trst že po prejšnji organiziranosti bila takrat namreč že toliko zrela in notranje samostojna, v okviru A-O monarhije. V administrativnih zadevah sta da je znala jasno artikulirati svoj notranji upravni ustroj. bili višji deželni sodišči podrejeni narodni vladi SHS v Zato hrvaška historiografija naredbi ni posvečala posebne Ljubljani.524 Narodna vlada je torej prevzela tudi finančno pozornosti. Eden od vodilnih hrvaških zgodovinarjev, breme teh sodišč, kar pa je neposredno povezano z Ferdo Šišić, ki je objavil dokumente o nastanku Kraljevine davki. Prav pobiranje davkov pa je ena od temeljnih prvin Srbov, Hrvatov in Slovencev, omenjene naredbe ne učinkovite oblasti nad ozemljem. Kot vemo, je vlada nase omenja; prav tako nista objavila te naredbe Dragoslav prevzela odgovornost pobiranja davkov in dogovornega Janković in Bogdan Krizman pri objavi dokumentov razporejanja. Med drugim tudi do sodne veje oblasti. o ustanavljanju jugoslovanske države, čeprav je ta za V zgodovinskih virih se pojavljata pojma (1) »slovenski zgodovino delovanja Narodnega sveta v Zagrebu in del Istre« in (2) Istra v odnosu do Slovenije. Smiselno Narodne vlade SHS v Ljubljani veliko pomembnejša vprašanje je, od kod ta dvojnost in kje iskati vzroke zanjo. kakor marsikateri drugi dokument, ki je objavljen v njunem zajetnem delu.521 Hrvaški molk glede naredbe V prvem primeru se pojem lahko nanaša na statistično na eni strani in mitologizacija pomena zagrebške vlade območje okrajnega glavarstva Koper, v okviru katerega so za celoten prostor nekdanje A-O monarhije na drugi 522 Ribnikar, Peter: Arhivi, letnik 26, leto 2003, št. 1, str. 121. 520 Prav tam. Arhivi Republike Slovenije. 521 Ribnikar, Peter: Arhivi, letnik 26, leto 2003, št. 1, str. 123. 523 Prav tam. Arhivi Republike Slovenije. 524 Prav tam. 262 263 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka bila sodišča Koper, Buzet in Piran ter okrajno glavarstvo odstopili.. Tudi na tem mestu, kot že na podobnih mestih, ki Volosko, v njegovem okviru pa je bilo okrajno sodišče obravnavajo narodnostni vidik v tem gradivu, je potrebno Podgrad,525 kot ga navaja Ribnikar. Ali je pravilno, da poudariti, da je Wilsonova točka o samoodločbi narodov govorimo o statističnem narodnostnem pomenu ali bi naredila bistveno spremembo v mednarodnih odnosih bilo glede pojma slovenski del Istre pravilneje govoriti o in s tem tudi vplivala na takratni mednarodni pravni red. nekdanjem delu Kranjske dežele, ki je bil odstopljen, da se je Ravno pomešanje pojmov prvič med pravnim redom oblikovala Istrska dežela? V opombi k navedenim dejstvom (avstrijskim) in drugič narodnostno sestavo z načelom Ribnikar navaja avtorja S. Rutarja z delom Opis slovenskih samoodločbe nas pripelje do napačne interpretacije pokrajin v prirodoznanstvenem, statističnem, kulturnem zgodovinske upravičenosti do Istrske dežele, ki se tudi in zgodovinskem opisu. Torej gre za izrazito narodnostni tukaj najbolj odraža v arbitražnem postopku. vidik, medtem ko sodišča predstavljajo samostojno vejo oblasti ne glede narodnost, ker je bistvenega pomena Ribnikar navaja, da je v zadnjih desetletjih vse več državljanstvo z namenom zagotavljanja enakopravnosti zgodovinskih raziskav o dogajanju v prevratni dobi 1917– ne glede na osebnostna prepričanja, med katera spada 1921 in da je med raziskavami tudi naredba o prehodni tudi narodnost. Kot vidimo, se mešajo oblastni pojmi po upravi v Sloveniji,527 ki je tako postala predmet obravnav načelih mednarodnega prava in samoodločba narodov. in analiz, zlasti še s stališča njene državotvornosti.528 V drugem pojmovanju Istre in Slovenije Ribnikar pravi, V nobenem delu pa se ne omenja komunike Narodne da so Državo SHS sestavljale: Slovenija, Hrvaška, Istra, vlade SHS v Ljubljani, s katerim je bila Istra, tudi slovenska Dalmacija in Bosna in Hercegovina,526 zato je potrebno Istra, po objavi naredbe v Uradnem listu izločena iz vzroke iskati v hkratni trojezičnosti (Slovencev, Italijanov teritorialne pristojnosti Narodne vlade SHS v Ljubljani.529 in Srbohrvatov na območju Istre in pravosodni upravi, ki Poverjena je bila v upravljanje eni sami osebi, in sicer je poleg Slovenije imela »avstrijsko naravo« v okviru A-O dr. Matku Laginji530 in pod okriljem Zagreba. Obenem monarhije. pa je potrebno izpostaviti, da obvestilo, ki je bilo dano v javnost, nima nobene podlage v kateremkoli zapisniku Zavzemanje za to, da Istra pripada Zagrebu, je bilo tako takratne vlade. izključno politično stališče manjšine, če upoštevamo, da so Slovenci pripadali avstrijskemu delu na eni strani in Italijani Pri tem se zastavlja precej vprašanj: Kako se je lahko celotno ter Hrvati na drugi strani, ki so bili ali večinsko v Italiji ali na deželo prepustilo v upravljanje zgolj eni osebi? Ali ni na Ogrskem. Če izvzamemo Italijane in pri tem upoštevamo takšno odločitev – če je res bila sprejeta – morda vplivalo samo Istrsko deželo, se razmerje upravičenosti do Istre 527 Ribnikar, Peter: Arhivi, letnik 26, leto 2003, št. 1, str. 124. Arhivi Republike Slovenije. uravnoteži, upoštevajoč del kranjskega ozemlja, ki so ga 528 Prav tam. 525 Ribnikar, Peter: Arhivi, letnik 26, leto 2003, št. 1, str. 125. 529 Ribnikar, Peter: Arhivi, letnik 26, leto 2003, št. 1, str. 125. Arhivi Republike Slovenije. Arhivi Republike Slovenije. 526 Ribnikar, Peter: Arhivi, letnik 26, leto 2003, št. 1, str. 123. 530 Ribnikar, Peter: Arhivi, letnik 26, leto 2003, št. 1, str. 122. Arhivi Republike Slovenije. Arhivi Republike Slovenije. 264 265 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka dejstvo, da je celotno Primorje po Londonski pogodbi politike ali gre za spremembo stališča Narodnega sveta iz leta 1915 pripadalo Italiji in je zaradi tega Istra dobila v Zagrebu do omenjene naredbe, ki se je v odsotnosti poseben status dežele, ki je postala predmet pogajanj predsednika dr. Antona Korošca enostransko odločila, da in zato dobila posebno mesto v oblastnih strukturah? In se slovenska Istra izključi iz upravne in oblastne pristojnosti ne nazadnje je potrebno vedeti, da je komunike izšel v Narodne vlade SHS v Ljubljani.533 Da je verjetno, da gre Slovenskem narodu, ki je izhajal pod okriljem liberalcev, za drugo možnost s privolitvijo slovenskih liberalcev, medtem ko objavi naredbe v Slovencu, ki je izhajal pod izhaja iz dejstva, da je Narodni svet v Zagrebu sprejel okriljem klerikalcev tistega časa, komunike v pomenu enostransko odločitev že 3. novembra 1918 v odsotnosti izločitve Istre ni bil dodan. Morda nam posredno odgovori predsedujočega Narodnega sveta v Zagrebu. Podrobneje Ribnikar, ko pravi, da so položaj Narodne vlade SHS v v poglavju Izigrana Slovenija v zametkih nastajanja Države Ljubljani oteževali italijanska zasedba precejšnjega dela Slovencev, Hrvatov in Srbov. slovenskega ozemlja, neenotnost slovenske politike in boji za severno mejo.531 Neenotnost se je najbolj kazala Ker je bila naredba pospremljena, kot pravi Ribnikar, z v zasnovi oblikovanja nove države (zvezna, unitarna), v izredno pomembnim uvodnim besedilom, da je naredba kateri bi Slovenci predstavljali samo enega izmed narodov. nastala in bila objavljena sporazumno z Narodnim svetom Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu kot najvišjim Prav vloga Laginje v povezavi s slovenskimi liberalci že predstavnikom narodne volje celokupnega naroda takrat kaže na poskuse podrejanja slovenskih liberalcev Slovencev, Hrvatov in Srbov z namenom ustanovitve Zagrebu, da si slednji lahko podredi skoraj celotno Istro. prehodne uprave za Kranjsko, Goriško, slovenski del Istre, mesto Trst z okolico ter Štajersko in Koroško, Ribnikar pravi, da so nastale spremembe besedila v naredbi kolikor sta ti deželi del države SHS,534 pomeni, da so se in komunikeju. Slovenska Istra, ki je v preambuli naredbe v upravnem pomenu strinjali z rešitvami, da slovenski med teritorialnimi enotami navedena na tretjem mestu, del Istre, najverjetneje nekdanji kranjski del, ostane je v komunikeju izpuščena z navedeno obrazložitvijo. v okviru Slovenije, čeprav so nekateri v političnem Kako in zakaj je v nekaj dneh nastala ta sprememba, še ni pomenu zagovarjali drugačne rešitve. To je, da je celotna pojasnjeno.532 Morda pa razlog tiči ravno v prej navedenih Istrska dežela priključena k Hrvaški. Morda je takšnim okoliščinah. Ribnikar pravi, da bo spremembo treba pragmatičnim rešitvam na eni strani in vsiljenim rešitvam raziskati, posebej še s stališča pripombe, izrečene na seji na drugi strani botrovalo prav spoznanje, da je pravni Narodne vlade dne 16. novembra, da je treba vključiti v sistem praktično delujoč v prvem primeru in popolni naredbo tiste dele Istre, ki težijo k Notranjski, pri čemer je vakuum v drugem primeru. mišljeno ozemlje v okrajnem sodišču Podgrad. Raziskati bo treba, ali je šlo za tiho privolitev takratne slovenske Razlog več k dvomljivi arbitražni odločitvi je dejstvo, 531 Ribnikar, Peter: Arhivi, letnik 26, leto 2003, št. 1, str. 124. Arhivi Republike Slovenije. 533 Prav tam. 532 Ribnikar, Peter: Arhivi, letnik 26, leto 2003, št. 1, str. 122. 534 Ribnikar, Peter: Arhivi, letnik 26, leto 2003, št. 1, str. 120. Arhivi Republike Slovenije. Arhivi Republike Slovenije. 266 267 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka da je bil upoštevan pravni standard uti possidetis, po Slika 12 – Okrajna glavarstva in okrajna sodišča v Istrski katerem Ljubljana prevzema vlogo višjega sodišča in deželi536 tržaško sodišče ohrani svojo vlogo. Ljubljana ni ravnala samovoljno, ampak je s soglasjem 'Zagreba' v dvojni vlogi kot deželno in državno upravno središče popolnoma prevzemala sodno oblast na celotnem ozemlju. Druge oblastne pristojnosti je prevzemala samo deloma za slovenski del Istre ali popolnoma za celotni avstrijski del. Podrobneje je prevzemanje pristojnosti razvidno iz tega poglavja in iz poglavja Zapisniki Narodne vlade SHS v Ljubljani. Prav zaradi dejstva, da so naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani ostale v veljavi do uveljavitve Vidovdanske ustave, s katero so se nekateri zakoni prejšnje A-O monarhije razveljavili in nekateri ostali v veljavi do 28. junija 1921, je bila zagotovljena pravna kontinuiteta. Potrebno je pritrditi Ribnikarju, da je naredba še vedno aktualna in da je bila meja v Piranskem zalivu postavljena neupravičeno, ker je v skladu z naredbo o prehodni upravi iz leta 1918 okrajno glavarstvo Koper sodilo v slovensko Istro535 (Slika 12). Za osnovo prikaza sodne in izvršilne veje oblasti je bil uporabljen zemljevid Istrske dežele leta 1860. Pri tem je smiselno upoštevati, da je na obarvanih in neobarvanih območjih v nekaterih predelih bila prisotna tudi italijanska skupnost. Slovenija od sprejetja Vidovdanske ustave ni bila več samostojna tvorba znotraj Države Srbov, Hrvatov in Slovencev, ampak samo odsek iste vlade, na kar nas 536 Prirejeno po Krnel‑Umek, Duša: Dokumenti o Slovencih ob 535 Ribnikar, Peter: Arhivi, letnik 26, leto 2003, št. 1, str. 126. Jadranu od leta 1797 do leta 2009. Pokrajinski arhiv Koper, Koper, Arhivi Republike Slovenije. 2009, str. 170. 268 269 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka opozarjajo imena odločb, to je »naredb deželne vlade svetovno vojno izoblikovalo mnenje o nezakonitem stanju za Slovenijo«. Do tega časa je uradno glasilo izhajalo kot iz leta 1867 (glej Dodatek C oziroma D) z besedami »Ne narodno glasilo (Slika 13), namenjeno Slovencem, po priznavamo tega, da bi Budimpešta imela vedno zadnjo tem datumu pa samo še glasilo (Slika 14), namenjeno besedo«. državljanom Države Srbov, Hrvatov in Slovencev, živečim na tistem območju. To jasno pokaže usmerjenost v Slika 13 – Prva objava v UL Narodne vlade SHS v Ljubljani popolno unitarno državo brez kakršnekoli samostojnosti kateregakoli območja skupne države. Ker bi bilo naštevanje predpisov, kjer se v takšni in drugačni obliki pojavlja Istrska dežela, preveč suhoparno, je smiselno podati nekaj okoliščin. Pri opisovanju razmerij med Narodnim večem in Narodnim svetom, ki je bilo politično telo, ne moremo mimo sklepa, po katerem je bil na seji Narodnega veča v Zagrebu 29. oktobra dr. Albert Kramer imenovan za tajnika Narodnega vjeća za Slovenijo in je v zapisniku osrednjega odbora NV pod 29. oktobrom brati: »Dr. Kramer postaje tajnik NV, a Narodnom svetu stavlja se do znanja s primetbom, da u tom pogledu on ima pravo, da konačno odluči«.537 Dolinar pravi: »Res je na seji NV imenovan,« in s tem potrjuje državotvorne procese in zato ni mogoče pritrditi, da vse skupaj ni imelo legitimnosti in da je bil zaradi tega manko državne misli. Seveda so bila razmerja nepopolna, dokler nismo dozoreli do osamosvojitvenih teženj in jih tudi uresničili leta 1991. Če je bil Albert Kramer, ki ga je imenovalo Narodno vjeće v Zagrebu, imenovan za tajnika z opombo, da ima pravico do končnega mnenja, pa to pomeni, da je bil to poskus de facto vzpostavljanja oblasti v Narodnem vjeću tudi za območje Slovenije, čeprav ni bil pred tem izpeljan de iure prenos oblasti iz Ljubljane na Zagreb. Ta nedorečeni in vsiljeni odnos je na las podoben razmeram, ki so vladale na Hrvaškem in zaradi katerih se je na Hrvaškem pred prvo 537 Dolinar, France: Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918, Buenos Aires 1971, str. 37. 270 271 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Slika 14 – Začetek objav deželne vlade za Slovenijo za skupna.538 Del samostojnosti je bil torej prenesen na Narodno veče v Zagrebu, še vedno pa je Narodna vlada ohranila krajevno upravno oblast tudi za namestništvo v Trstu, čeprav kot pravi, njegova pristojnost dejansko ni prešla na Narodno vlado, ker je imela ministrsko kompetenco.539, 540 Da pristojnost Trsta dejansko ni prešla na Narodno vlado, je najbrž potrebno iskati vzroke v italijanski okupaciji. Hkrati pa tudi Karlov razglas tega ni opredeljeval, ker je Trstu dajal poseben položaj. V tem pomenu vidimo, da nas tudi s tega zornega kota – podobno kot v primeru dr. Alberta Kramerja – opozarja na dvolično naravo takratnih političnih odločevalcev. Nekateri so želeli biti hkrati odgovorni najvišji činitelji in imeti pristojnost na vseh področjih ter območjih upravljanja skupne države. Že pri njih samih se je ustvarjal 538 Dr. Bogataj, Lovro: Uprava v Sloveniji od prevrata 1918 do izvršitve Vidovdanske ustave. V: Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana 1928, str. 377. 539 Dr. Bogataj, Lovro: Uprava v Sloveniji od prevrata 1918 do izvršitve Vidovdanske ustave. V: Zbornik razprav iz kulturne, Čeprav iz takratnih izdanih predpisov ni mogoče gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova neposredno nedvoumno razbrati krajevne pristojnosti družba, Ljubljana 1928, str. 381. 540 L. Bogataj (prav tam) navaja, da je Narodne vlade SHS v Ljubljani v pomenu Zedinjene Narodna vlada kot najvišje upravno oblastvo prevzela v svojem področju predvsem posle Slovenije, pa ta dvom precej odpravi Bogataj, ko pravi, bivše deželne vlade v Ljubljani, deželne vlade v Celovcu in štajerskega da Narodna vlada vrši prehodno upravo pod vrhovnim namestništva v Gradcu. V naredbi o prehodni upravi je navedeno tudi vodstvom Narodnega vjeća, upravlja v njegovem imenu namestništvo v Trstu, vendar njegova pristojnost dejansko ni prešla njej podrejeno ozemlje kot del države S. H. S. ter je v vseh na Narodno vlado. Pojasniti je potrebno, da je bilo c. kr. namestništvu skupnih vprašanjih vezana na navodila Narodnega vjeća, v Trstu hkrati pristojno za vse tri dežele, Goriško‑Gradiščansko, Trst z okolico in Istro. Potrebno pa je povedati, da se njegove navedbe pri čemer pa je Narodno vjeće kot najvišji činitelj v državi nekoliko razlikujejo od dejanskega zapisa od razglasa št. 111 UL S. H. S. odločevalo v vseh vprašanjih, ki so bila v zvezi s Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 21. 11. 1918, kjer je zapisano, da temeljnimi načeli zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov in se območna pristojnost nanaša na slovenski del Istre. Morda je razlog ki so jih zastopniki, odposlani v Narodno vjeće, priznavali v nameri o vzpostavitvi posebnega zastopnika za hrvaški del Istre še vedno pa 'podrejen' vladi v Ljubljani, kar se je dejansko tudi zgodilo z imenovanjem dr. Laginje tudi zgodilo. 272 273 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka spor med enotno in zvezno zasnovo družbe in države. Dejstvo, da je: Že na tem mestu je potrebno poudariti, da so bili vsi pravni Narodna vlada za Slovenijo akti (naredbe), ki jih je izdala Narodna vlada SHS v Ljubljani do 1. decembra 1918, ko so se slovenske dežele pridružile • izdelala in objavila svojo »ustavo« (ukaz o začasni unitaristični in centralistični Kraljevini SHS,541 priznani z upravi); zakonito veljavo, saj ustava Kraljevine SHS, sprejeta 28. junija 1921, v 130. členu nalaga, da so se morale samo • imela in tudi opravljala najvišjo upravno in celotno tiste začasne zakonite uredbe, »kar jih je bilo izdanih od zakonodajno oblast; dne 1. decembra 1918. leta do dne proglasitve te ustave, • samostojno nastopala pri izvajanju »zunanje […] predložiti zakonodajnemu odboru v pregled«.542 politike« s pogodbami in pogajanji s sosednjima Odbor bi nato sklenil, »ko izvrši njih pregled«,543 kateri državama Avstrijo in Italijo ter tovrstni pravni akti »ostanejo v veljavi brez izpremembe, kateri se izpremene in kateri se ukinejo«.544 Ker je do • imela tudi svojo vojsko. podpisa Rapalske pogodbe veljalo pravo, ki ga je izdajala Narodna vlada SHS v Ljubljani, ne glede na okupacijsko V veljavi je ostal dotedanji pravni red z vsemi zakoni in stanje Goriške in Istrske dežele, Trsta, in Dalmacije, pa je naredbami, enako z vsemi naredbami vojaške in civilne še vedno veljalo pravo, ki se je sprejemalo v Ljubljani, saj oblasti ter uradov, dokler vlada ni ukrenila drugače. je z naredbo545 potrjevalo obstoječ predvojni pravni red To je pomenilo temelj za trditev, da je Slovenija imela in je za navedena območja tudi veljal razen za izrecne lastno državnost v Državi SHS in da je bila s slednjo le v vsebinske spremembe. Ne glede na to, da je za vsa nekakšni »realni uniji«.546 območja – razen nedorečenega statusa Dalmacije – v osnovi veljal posamezen deželni pravni red, so bile zaradi To pa pomeni, da je bila opisana državna oblika samo zveznih pravnih aktov, izdanih na Dunaju, te razlike še nadaljevanje dežel nekdanje A-O monarhije. Iz tega je vedno tako majhne, da bi težko trdili, da Narodna vlada moč sklepati na državno kontinuiteto, kar pa popolnoma SHS v Ljubljani z izdanimi uredbami ni zagotavljala pravne zanika vsakršno prevratništvo. Tudi zato, ker so bile v vladi kontinuitete. zastopane stranke glede na politično moč od zadnjih rednih volitev leta 1911, ni mogoče govoriti o prevratu, kot 541 Perovšek, Jurij: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija se je z boljševiško miselnostjo dogajalo na Madžarskem in o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. drugod. Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 171. 542 Prav tam. 3. decembra 1918 pa se je zgodil presedan, ko je 543 Prav tam. predsedstvo Narodnega vjeća SHS samovoljno objavilo, 544 Prav tam. 545 Glej Naredbo Narodne vlade SHS v Ljubljani št. 1 objavljene 546 Zečević, Momčilo: Na zgodovinski prelomnici. Založba v UL 4. novembra 1918 za pravni red do 1. decembra 1918. obzorja Maribor, Maribor, 1986, str. 183. 274 275 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka da se strinja z aktom, po katerem se tako z združitvijo Goriška in Gradiščanska), Trst (angl. Imperial Free City of Države Slovencev, Hrvatov in Srbov preneha funkcija Trieste) in Istrsko deželo (Mejna grofija Istra). Glede na Narodnega vjeća kot vrhunske suverene oblasti Države to, da se pojavljajo različna tolmačenja,548 ali gre za tri SHS na ozemlju bivše Avstro-Ogrske.547 Tega mandata ločene upravne dežele ali eno samo Primorsko deželo,549 ni dodelila Narodna vlada v Ljubljani, ki je po vseh pa jim je skupno, da opredeljujejo upravno območje in dosedanjih kriterijih prenesla na Narodni svet v Zagrebu nikakor ne zemljepisnega območja, kajti v sebi združujejo samo določena pooblastila. Samorazpustitev namreč pojme mejne grofije (angl. margraviates), poknežene pomeni samoukinitev dotedanje zvezne oblasti, kar pa grofije (angl. princely counties) ali svobodnega mesta še ne pomeni prenehanja oblasti posamičnih ali skupine (angl. free city). Razumevanje, ali gre za upravni pojem ali suverenih dežel, zlasti če so dokazano imele na enem geografski pojem, pa je še kako pomembno pri določanju mestu skoncentrirano zakonito oblast. To je še eden pristojnost oblasti, da skozi pravne akte izkažejo namero razlog več, da ne moremo govoriti o prevratništvu, čeprav prevzeti pravice in vse pripadajoče obveznosti. Zato je bil se je samoukinila zvezna oblast s svojimi predstavniki, saj za osnovo uporabljen zemljevid narodnostnih skupin z se je oblast ohranila na nižji ravni. Zgodil se je nekakšen zemljevida zemljepisno-upravnega pojma Primorje (Slika ponovni Karlov razglas. 15) in dopolnjen s povečano sliko Primorja v spodnjem desnem kotu, kjer rumena črta ponazarja območje Goriške, Preden pa pogledamo uradne zapise, kjer želimo izpostaviti rdeča črta Tržaške in zelena črta Istrske dežele (Slika 15). V zemljepisno območje za navedene zemljepisne pojme zgornjem levem kotu je dodana skupna zastava Primorja z – kot so primorske dežele, »slovenski del Istre« oziroma grbom in zemljevidom območja v okviru A-O monarhije.550 Primorja, ki se pojavljajo v uradni listih in v enem izmed poznejših poglavij (glej poglavje Zapisniki Narodne vlade Slika 15 je zanimiva tudi zato, ker prikazuje narodnostno SHS v Ljubljani), pa je pomembno, da podamo dejstvo sestavo območij nekdanje A-O monarhije. Za nas je kot dokaz, seveda ne edini, ki ga je mogoče zaslediti v seveda zanimivo območje Primorja oziroma natančneje New World Encyclopedia, ki zase pravi, da jo pišejo Istrske dežele, pri čemer pa lahko vidimo, da narodne priznani strokovnjaki (angl. written by certified experts). statistike ne ločujejo med Hrvati in Srbi, medtem ko so Ne glede na povedano pa zemljevid datira iz časov Slovenci podobno kot Italijani in Nemci samostojna konca A-O monarhije, zato lahko z gotovostjo trdimo, narodna skupina. da je bilo takratno razumevanje Küstenland enakovredno slovenskemu pojmu Primorje, čeprav je neposredni prevod iz nemščine. Obalna država je za Primorje 548 Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Cisleithania ali https:// ustreznejši termin, ki hkrati podaja razlago območja, kot en.wikipedia.org/wiki/Austrian_Littoral. so ga pojmovali z Dunaja, kjer imamo opravka s tremi 549 Slovensko: Avstrijsko primorje, italijansko: Litorale Austriaco, upravnimi deželami Goriško deželo (Poknežena grofija hrvaško: Austrijsko primorje, madžarsko: Osztrák Partvidék in nemško: Österreichisches Küstenland. 547 Zečević, Momčilo: Na zgodovinski prelomnici. Založba 550 Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Cisleithania ali https:// obzorja Maribor, Maribor, 1986, str. 184. en.wikipedia.org/wiki/Austrian_Littoral. 276 277 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Slika 15 – Zemljepisno-upravni pojem Primorje Izigrana Slovenija v zametkih nastajanja (Küstenland) Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ravnanja hrvaško-srbske strani v obdobju nastajanja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov sprva nismo želeli prikazati v samostojnem poglavju, še manj pa imenovati poglavja s takšnim imenom.551 'Hrvaško-srbske' strani zaradi tega, ker je tudi s pristopom hrvaško-srbske koalicije v širšo koalicijo političnih strank na Ogrskem slednja leta 1903 prevzela oblast v Budimpešti. Ker je bila hrvaško-srbska koalicija na oblasti, ni imela posebnih političnih ambicij do ustanavljanja nove države. Podobno kot je veljalo za slovenske predstavnike in še posebej za zadnjega kranjskega deželnega glavarja Šušteršiča,je veljalo tudi za hrvaške politične predstavnike, da je bilo lahko zavzemanje za Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov opredeljeno kot veleizdaja. Vemo, da je potekala vojna, čeprav v zadnjih vzdihljajih, je bila zvestoba oblasti še vedno potrebna, še posebej, če je bila dejanski del te oblasti. Šele ko je bil objavljen Karlov razglas, so omenjene stranke začutile priložnost za aktivnejše vključevanje v širše politično gibanje, ki bi zajemalo ne samo Ogrsko, ampak tudi dežele avstrijskega dela A-O monarhije. Sprva smo želeli izpostaviti zgolj avtorja dr. Bogdana Krizmana, ki je podajal popolnoma napačno in neustrezno pravno formulacijo glede 'pripadnosti' Istrske dežele Ljubljani ali Zagrebu. Omenjeni avtor pa ni bil osamljen primer, kar predstavi zgodovinsko dogajanje v popolnoma drugačni luči. Najprej bo prikazana namenoma narejena zgodovinska zmota in v nadaljevanju še nekaj ostalih 'cvetk' iz hrvaškega okolja. 551 Izigrana Slovenija. 278 279 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Krizman kot soavtor kronološkega pregleda Izvzeti so bili mednarodni odnosi in sporazumi ter vojaška pravnozgodovinskih dokumentov iz obdobja 1917–1920 vprašanja. Navedeno se je urejalo skupno za celotno z naslovom Dokumenti o ustvarjanju jugoslovanske območje Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ker so vlade države (srbohrvaškoGrađa552) je napisal knjigo, v kateri je v Ljubljani, Sarajevu in Zagrebu ta vprašanja razreševale skrčeno podal takratno dogajanje, vendar brez potrebnih skupno, se je pričakovala soglasnost vseh. Če so se navedb zgodovinskih virov. Morda je bila knjiga, glede na določena mednarodna vprašanja reševala skupno in je založnika, namenjena tudi izobraževanju, a avtor priznava, bilo pričakovano soglasno delovanje, pa bi težko zaobšli da ni navajal virov in literature zaradi preobsežnosti pravilo, da se notranjepolitična vprašanja prav tako gradiva. razrešujejo upoštevajoč interese vseh, katerih se določena vprašanja dotikajo ali jih naslavljajo. V primeru, da je kateri Slika 16 tako iz omenjenega učbenika prikazuje območje od slovenskih politikov deloval samovoljno in v nasprotju Istre po razumevanju Krizmana in je izsek iz zemljevida s slovenskimi interesi, na kar bi opozarjali dokazi, pa bi razdelitve ozemelj A-O monarhije po koncu prve svetovne takšna dejanja brez dvoma lahko označili za veleizdajo vojne. Zemljevid je objavil v knjigi Raspad Austro-slovenskih nacionalnih interesov. Za sum na veleizdajo Ugarske i stvaranje jugoslavenske države, ki je izšla pri bi bilo zagotovo potrebno šteti že opustitev dolžnega založbi Školska knjiga Zagreb daljnega leta 1977, ko ravnanja preprečitve poskusa podreditve Istrske dežele je bil dolgoletni diktator Josip Broz Tito še živ in je bil zagrebškemu središču oblasti. Če pa bi menili, da je do pojem bratstva in enotnosti v polnem razmahu. Takrat podreditve dejansko prišlo – zaradi opustitve dolžnega je bilo Jadransko morje pojmovano kot nedeljivo in v ravnanja –, pa bi takšen sklep težko sprejeli glede na lasti vseh državljanov Jugoslavije. To je bilo obdobje, v množico dokazov, ki govorijo o tem. Seveda pa je precej katerem ni bilo zaželeno pretirano prepoznavati razlik dokazov, ki govorijo, da je bila namera hrvaške strani med različnimi etničnimi skupinami in narodi oziroma je bolj ali manj vseskozi podrediti si celotno Istrsko deželo. bil močan trend večkulturnosti, podobno kot ga poznamo Poznejši dogodki so prikazali skoraj popolno uresničitev danes. Hkrati s sliko pa se v istem gradivu pojavlja teh namer. besedilo, da so bile posamezne vlade, torej Narodna vlada za Hrvaško, Slavonijo, Dalmacijo in Istro v Zagrebu, Če si je pri pisanju knjige Krizman zastavil cilj, da knjiga ne Narodna vlada za Slovenijo v Ljubljani ter Narodna vlada bo opremljena s sprotnimi opombami zaradi omejenega za Bosno in Hercegovino v Sarajevu povsem avtonomne števila strani – kot avtor v predgovoru –, pa bi bila pri s samostojnim pravom, da vsa ta področja javne uprave nekaterih pomembnih dejstvih navedba vira zaželena in samostojno urejajo in vodijo.553 priporočena v izogib napačnim razlagam in posledično zavajanju bralcev. Takšne netočnosti se izkažejo kot 552 Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). zgodovinska laž in si jih avtor ne bi smel privoščiti. Tudi Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – sicer bi moral uredniški odbor poseči v izdajo knjige, Građa, Beograd 1964. ker tovrstne laži presegajo dopustno raven akademske 553 Krizman, Bogdan: Raspad Austro‑Ugarske i stvaranje jugoslavenske države. Zagreb 1977. str. 134–135. svobode. 280 281 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Slika 16 – Izsek iz hrvaškega zgodovinskega učbenika iz strani. Zemljevid (Slika 17) nam tako prikaže čas, ko je leta 1977554 zahodni del predstavljal območje Beneške republike, vzhodni del pa območje Kranjske dežele (do l. 1809), ko se meje med Kranjsko, Goriško in Istrsko deželo z letom 1818 postavijo tja, kjer so bile naslednjih 100 let do razpada A-O monarhije. To je bil čas (1797–1918),, ki ga Čulinović dokaj dobro opiše, pri čemer pa zanemarja nekaj zgodovinskih resnic. Prva je, da so imele francoske Ilirske province,555 ki jih Polec (1925) poimenuje Kraljestvo Ilirija, sedež v Ljubljani, druga pa ta, da popolnoma zanemarja upravne odnose na deželni ravni. Izpostavlja torej časovno pripadnost Dunaju, Benetkam in Parizu na meddržavni ravni na eni strani in hkrati zapostavlja odnos med Benetkami, Ljubljano in Zagrebom na deželni ravni na drugi strani. Podrobnejša analiza bi nas pripeljala do zaključka, da je bilo poleg Benetk tudi mesto Trst upravno deželno središče, vendar je bila njegova pripadnost vseskozi v sklopu Avstrije. Prav to drugo pa nas pripelje do zaključka, da je že res, da je bila Istra predmet prisvajanja med Italijo, Francijo in Avstrijo v meddržavnem pomenu, vendar pa Istra do ustavne reforme leta 1867 nikoli ni pripadala drugemu upravnemu središču kakor Ljubljani ali Benetkam. Nasprotno temu, kar nam hrvaški zgodovinar prikazuje kot dejstvo, na podlagi katerega se je mladina v hrvaškem izobraževalnem sistemu učila pravne zgodovine, pa govorijo dejstva, da je Istra imela zgodovinsko različen upravni obseg, glede na to, ali je bil pogled nanjo z vzhodne (slovensko-avstrijske) ali zahodne (italijanske) 554 Prirejeno po Krizman, Bogdan: Raspad Austro‑Ugarske i stvaranje jugoslavenske države. Zagreb 1977. str. 87. Podobno pa je z vidika zgodovinske verodostojnosti potrebno smatrati tudi učbenik Čulinović, F.: Državnopravni razvitak Jugoslavije (1963), ki je izšlo v 555 Čulinović, Ferdo: Državnopravni razvitak Jugoslavije. sklopu Zagrebške univerze. Školska knjiga, Zagreb, 1963, str. 47. 282 283 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Slika 17 – Zemljevid razdelitve Istrskega polotoka med preostali del polotoka.558 Campoformijski mir559 (1797) je Kranjsko, Goriško in Istrsko deželo556 Avstriji priznal celotno Istro, Bratislavski mir (1805) pa je prinesel ponovno delitev in Avstrija je odstopila Franciji prejšnji beneški del, ki je postal del francoske Kraljevine Italije. Z mirom v Schönbrunnu (1809) je Francoska dobila celotno Istro, ki je postala del Kraljestva Ilirija. Z zaključkom Pariške konference (1814) pa je Istra 1815. leta prešla pod avstrijsko oblast. V sestavi Avstrije je ostala do razpada A-O monarhije leta 1918.560 Čulinović navaja, da Istrski deželni zbor ni imel pravic, da bi neposredno sodeloval z drugimi deželnimi zbori.561 To pokaže, da je bila Istrska dežela nekakšna »avtonomna pokrajina« v sklopu skupnega Primorja, ki je imelo sedež v Trstu z nazivom cesarsko-kraljevo namestništvo. V nasprotnem primeru bi namreč Istrska dežela dobila državotvornost tako kot druge dežele, npr. Kraljestvo Češke. Primorja pa ni bilo mogoče ustanoviti drugače, kakor da je izvorna Goriška grofija s priključitvijo Gradiščanske postala poknežena grofija. Deželne pravice v pomenu državotvornosti v Istrski deželi tako dejansko izvirajo iz Goriške grofije in Polec prikaže celo zemljevid upravne razdelitve Kranjske Kranjske dežele. dežele, po katerem je vzhodni del Istre upravno pripadal Z odstopom dela Kranjske dežele in s priključenim Kranjski deželi, hrvaški zgodovinopisec Čulinović pa se beneškim delom na Istrskem polotoku in vzhodno od reke strogo izogiba terminologiji Kranjska dežela in uporablja Soče se je oblikovala nova deželna tvorba (Slika 18), tako izraz Avstrija in pri tem ne poda razlage, od kod ta potreba. imenovani primorski gubernij ali Avstrijsko-ilirsko primorje Navaja, da segajo prve delitve polotoka557 v leto 1797, ko (nem. Österreichisch-Illyrisches Küstenland, it. Litorale je bila do tistega leta Istra dodeljena »Avstriji«, kateri je Austro-Illirico), ki so ga ustanovili Avstrijci 1. novembra pripadal severni del, in Beneški republiki, katera je imela 1814. Obsegal je mesto Trst z okolico ter istrsko, reško 558 Čulinović, Ferdo: Državnopravni razvitak Jugoslavije. Školska knjiga, Zagreb, 1963, str. 47. 556 Prirejeno po Polec, Janko: Kraljestvo Ilirija, Prispevek k 559 Po kraju Campo Formio pri Vidmu, kjer sta mirovno pogodbo zgodovini razvoja javnega prava v slovenskih deželah. Ljubljana, 1925 sklenila Napoleon Bonaparte in grof Ludwig von Cobenzl. (Priloga). 560 Čulinović, Ferdo: Državnopravni razvitak Jugoslavije. 557 Uporabi zemljepisni pojem in ne upravnega kot npr. Istrska Školska knjiga, Zagreb, 1963, str. 47. dežela. 561 Prav tam. 284 285 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka in goriško okrožje s sedeži v Trstu, Gorici in na Reki.562 Istre. Hkrati pa je nasprotno dosežena skoraj absolutna Ob tem je smiselno dodati, da je z vidika mednarodnega de facto raven priposestvovanega, ker je podkrepljena prava poimenovanje »Avstrija« ustrezno, ker podaja tudi s hrvaškimi 'ljudskimi množicami’ v sklopu pravice do razumevanje, da se je avstrijsko ozemlje razširilo zaradi samoodločbe. priključenega »ilirskega« dela. Ni pa mogoče nekritično povzemati zgolj mednarodnega vidika, kajti Avstrija ni Zakaj se slovenska stran ne zaveda pomena odstopljenega bila unitarno kraljestvo, kjer bi bila povsod prisotna samo ozemlja, pa bi zahtevalo posebno obravnavo. Na tem ena »kraljeva« oblast brez kakršnegakoli samostojnega mestu naj samo za primer vključimo navedbo Kuneja, v statusa kateregakoli njenega dela. Nasprotno, bila je kateri prepoznava in kritizira Srkulja, ko našteva pokrajine, tipična zvezna tvorba z močno samostojno oblastjo v ki jih je Napoleon združil v Ilirske province, in pri tem deželah. Zato je zelo pomembno, da se ob podajanju zelo skrbno pazi, da Istre ne bi povezal s Kranjsko, saj mednarodnega vidika poudarja tudi notranji vidik, ki ga v svoji knjigi poleg ostalih pokrajin našteva »avstrijsko v našem primeru predstavlja in pooseblja Kranjska dežela. Istro«, Kranjsko itd. Pri tem pa pozablja, da je na prejšnjih straneh, vse od frankovske nadvlade naprej, Istro V zvezi z Ilirskimi provincami je potrebno izpostaviti, da vključeval deloma pod Beneško, deloma pod Kranjsko. je bila njihov sestavni del tudi Dalmacija. Vprašanje pa je, Tudi logike pri tem ni, saj je, gledano z avstrijske strani, koliko teže gre dajati temu dejstvu, ko pa je bil ustanovitelj Istra nadaljevanje Kranjske.563 Ker pa je bila knjiga napisana Napoleon in je bilo po njegovem neslavnem vojaškem tudi s pomočjo upokojenega avstrijskega podpolkovnika porazu sklenjeno, da se restavrira prejšnji mednarodni red. Franja Kmocha, ki je bil nekoč učenec dunajskega Kratkotrajno obdobje Dalmacije v okviru Ilirskih provinc vojnogeografskega inštituta, si ta ni mogel privoščiti tako ni primerljivo z dolgotrajnim obdobjem samostojne očitne napake, da bi Istro imenoval »avstrijska Istra«, Istrske dežele v okviru Primorja. Dogajanja, ki je izviralo ker bi se pred omenjenim kartografskim strokovnjakom iz pomena pravne subjektivitete Istrske dežele, pa ne bi preveč osmešil.564 Vseeno pa si je v besedilu dovolil bilo, če Kranjska dežela – kot je že bilo izpostavljeno – ne 'pesniško svobodo' in Istro preimenoval v »avstrijsko bi odstopila dela svojega ozemlja. Istro«,565 ki je bila po kartografskih pravilih takratnega časa na zemljevidu napisana z manjšimi črkami kakor Koroška V zgodovinskih delih se vprašanje odstopa Kranjske in Kranjska, kar je pomenilo upravno podrejenost. Pri dežele obravnava predvsem z vidika, da naj bi bilo to upravnem razumevanju razvoja mednarodnega prava avstrijsko ozemlje. Temu napačnemu ali vsaj pravno je potrebno biti glede Istre natančnejši, saj ni dovolj neustreznemu razmišljanju je v gradivu namenjenega kar prikazovati razmer, da je bila Istra sestavni del Kranjske nekaj prostora. Pri hrvaških avtorjih je to nekako samo po sebi umevno, ker de iure zmanjša pomen Slovenije pri 563 Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem razvoju mednarodnega prava uti possidetis na območju do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006, str. 135. 564 Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem 562 Krnel‑Umek, Duša: Dokumenti o Slovencih ob Jadranu od do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006, str. 138. leta 1797 do leta 2009. Pokrajinski arhiv Koper, Koper, 2009, str. 30. 565 Prav tam. 286 287 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka in je Kranjska spadala k avstrijskemu cesarstvu in pozneje Ribnikar pravi, da je Istra leta 1861 dobila svojo k avstro-ogrskemu cesarstvu in kraljestvu.566 Avstrija kot avtonomijo, svoj deželni zbor in odbor (vlado), v katerem poznejša A-O monarhija sta bili namreč 'zvezni državi' so prevladovali italijanski poslanci, ki so zavračali v današnjem pomenu mednarodnega prava. Tako je slovenske in hrvaške zahteve po jezikovni enakopravnosti, primerno, da se razmere opisujejo 'zunanjepolitično', organiziranju narodnega šolstva in društvenega delovanja kadar gre za vprašanje notranjepolitičnih razmer, ki ter volilnih pravicah.568 Z reformo Avstrije tistega leta se lahko vplivajo tudi navzven in obratno, pa je potrebno je, v primerjavi s takratnimi deželami, tako v upravnem biti natančnejši. V nasprotnem primeru obstaja polje pomenu izboljšal njen položaj znotraj Avstrije. Še vedno zgodovinskih manipulacij. pa je bila Istrska dežela sestavni del Primorja. Zanimivo bi bilo raziskati, kako je bila upravljana v času med letoma Slika 18 – Primorski gubernij leta 1815567 1813 in 1861. Dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje je delo Dokumenti o Slovencih ob Jadranu od leta 1797 do leta 2009 avtorice dr. Duše Krnel-Umek. Če bi primerjali razvoj upravnega reda v Istrski deželi v stotih letih njenega obstanka znotraj Primorja v okviru avstrijskega ustavnega reda s kratkotrajnim obstojem Ilirskih provinc in v njenem okviru tudi Dalmacije, bi lahko opazili precejšnje razlike ne samo v trajanju ene ali druge upravne kontinuiranosti ampak tudi v izvedenih upravnih spremembah, ki so se dotikale ene ali/in druge tvorbe. S tega zornega kota je Dalmacija pripadala Sloveniji bolj deklaratorno kot kaj drugega. Glede Istre tudi v slovenski historiografiji obstajajo netočnosti. Tako npr. Ribnikar navaja, da je Istra spadala k avstrijski monarhiji v letih 1797–1813 s krajšim presledkom,569 med katerim je spadala v okvir Ilirskih provinc, pred tem sta jo do leta 1797 sestavljala avstrijska ali kranjska Istra ter beneška Istra570 in nato je bila do leta 566 Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem 568 Ribnikar, Peter: Arhivi, letnik 26, leto 2003, št. 1, str. 122. do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006, str. 117. Arhivi Republike Slovenije. 567 Prirejeno po Krnel‑Umek, Duša: Dokumenti o Slovencih ob 569 Ribnikar, Peter: Arhivi, letnik 26, leto 2003, št. 1, str. 122. Jadranu od leta 1797 do leta 2009. Pokrajinski arhiv Koper, Koper, Arhivi Republike Slovenije. 2009, str. 163. 570 Prav tam. 288 289 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka 1918 sestavni del Avstrije.571 Pravo razumevanje se skriva Ko pogledamo preteklo dogajanje, ugotovimo, kako v 'sramežljivem' podtonu avstrijska ali kranjska Istra. Kot nepravična je bila zgodovina do nas. Če upoštevamo vemo, je bila Avstrija mednarodna pravna oseba, vendar dejstvo, da je odstopljeni del Kranjske dežele po Rapalski so jo navznoter sestavljale dežele in ena izmed njih je bila pogodbi (Slika 8) po površini primerljiv z beneškim delom, tudi Kranjska, zato Istrska dežela – kot že izpostavljeno – to je današnjim koprskim območjem, to pomeni, da ne bi mogla nastati, če ne bi dobila odstopljenega dela koprski del pripada Sloveniji zaradi poravnave krivic v času kranjskega ozemlja. med Rapalsko iz leta 1920 in Pariško mirovno pogodbo iz leta 1947. In tudi 'kranjski del' iz Napoleonovih časov Slika 19 prikazuje obseg Kranjske dežele leta 1817 po je bil Sloveniji dodeljen zaradi poravnave krivic po Pariški času, ko je bil del ozemlja odstopljen. mirovni pogodbi do Slovenije. O pravem dvostranskem Slika 19 – Kranjska dežela leta 1817572 nasledstvenem procesu delitve Istrskega polotoka med Slovenijo in Hrvaško bi govorili samo in izključno o vzhodnem, to je beneškem delu, ki ga ima hrvaška stran danes za nesporno svojega. To je še toliko bolj smiselno, če pogledamo na ozemeljski obseg z vidika, da je goriški del nesporno poravnava krivic med Slovenijo in Italijo in da je beneško-hrvaški istrski del samo v svojem zmanjšanem obsegu primerljiv z odstopljenim resnično nesporno hrvaškim delom po Rapalski pogodbi; to sta otoka Palagruža in Lastovo ter mesti Reka in Zadar. Ob vsem tem se pomena otokov Krka in Cresa za Slovenijo sploh še nismo dotaknili. Slika 20 z rjavo obarvanim delom prikazuje, kolikšen del Kranjske dežele je bil odstopljen, da se je lahko oblikovala Istrska dežela po koncu Ilirskih provinc in Napoleonovih časov v naših krajih, ter kako majhen del Kranjske dežele je danes še v sestavi Slovenije. 571 Prav tam. 572 Prirejeno po Krnel‑Umek, Duša: Dokumenti o Slovencih ob Jadranu od leta 1797 do leta 2009. Pokrajinski arhiv Koper, Koper, 2009, str. 166. 290 291 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Slika 20 – Zemljevid odstopa ozemlja Kranjske dežele za Uvodoma se navaja besedilo Krizmana o oblikovanju oblikovanje Istrske dežele573 narodnih vlad574 kot zgodovinsko dejstvo, ki je bilo sestavljeno kot prvi osnutek, vendar s pomislekom, da Krizman morda nima prav in se takšno besedilo o oblikovanju vlad s pristojnostjo Zagreba nad Istrsko deželo ne pojavlja v Dokumentih o nastajanju jugoslovanske države. Da bi se izognili poznejšim napačnim interpretacijam, je bilo potrebno te dokumente še enkrat pregledati, da se potrdijo ali ovržejo navedbe. Splošni dvom v korektnost Krizmana je bil upravičen. Da bi dobili pravo sliko o dogajanju v takratnem času, pa je najbolje slediti kronološkim zgodovinskim zapisom celotnega dogajanja. V Zagrebu se je 28. oktobra 1918 sestal osrednji odbor Narodnega vjeća Države Slovencev, Hrvatov in Srbov iz vrst hrvaško-srbskih političnih predstavnikov, na katerem so razpravljali o pripravah na sprejetje sklepov hrvaškega zbora. Ker je bil oblikovan predlog sklepa, da se razrešujejo vsi dosedanji državno-pravni odnosi in vezi med Kraljevino Slavonije in Dalmacije z ene strani ter Kraljevine Ogrske in cesarske Avstrije z druge strani,575 torej ni šlo izključno za opredelitev Kraljestva Hrvaške in Slavonije glede njegove bodoče oblike državnosti, kot samostojnega ali pridruženega v realno unijo, ampak se je s sklicevanjem na Wilsonovo pravico narodov do samoodločbe konstitutivni obseg Kraljestva Hrvaške in Slavonije razširilo še na Dalmacijo. V predlogu na konstitutivno sejo pa se Istrske dežele ne omenja. Omenjanje cesarske Avstrije je bilo še kako pomembno 574 Podrobneje glej Krizman, Bogdan: Raspad Austro‑Ugarske i stvaranje jugoslavenske države. Zagreb 1977. str. 134–135. 573 Prirejeno po Polec, Janko: Kraljestvo Ilirija, Prispevek k 575 Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). zgodovini razvoja javnega prava v slovenskih deželah. Ljubljana, 1925 Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – (Priloga). Građa, Beograd 1964, str. 393–398. 292 293 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka z vidika meddržavnega prava, ker je cesar navzven zaščito pred vsakim »majoriziranjem« o notranjem predstavljal A-O monarhijo in ne samo njenega državnem ustroju.579 Podpisnika sta bila S. Pribićević in dr. avstrijskega dela. Samo zato, da bi se lahko oblikoval sklep, Pavelić, aktivna politika v hrvaško-slavonskem političnem da Kraljestvo Hrvatov in Slavoncev skupaj z Dalmacijo prostoru. postane neodvisna in samostojna država ne glede na oba dela dualne monarhije, je bila potrebna in pravilna Predsedstvo Narodnega vjeća Države Slovencev, Hrvatov navedba cesarska Avstrija. in Srbov v sestavi predsedstva Korošec (predsednik), Pavelić (podpredsednik), Pribićević (podpredsednik) Popolnoma napačno razlago podaja Čulinović, ko v točki in Drinković (tajnik) je 29. oktobra 1918 izdalo razglas 2 pravi, da je zbor Hrvaške (hrv. sabor) skladno z načelom vsem vojakom A-O monarhije, da se z današnjim dnem narodne suverenitete objavil vstopanje tudi Istre v »skupno ustanavlja Država Slovencev, Hrvatov in Srbov,580 s narodno suvereno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov na katerim se vojake poziva na disciplino, z zagotovilom, da celotnem etnografskem področju tega naroda ne glede se beguncev ne bo preganjalo in da se bodo upori proti na ozemeljske in državne meje, v katerih narod Slovencev, oblastem v kraljevinah obravnavali na hitrih sodiščih.581 Hrvatov in Srbov danes živi.576 Na istem mestu podaja Istega dne je prišlo tudi do osamosvojitve Kraljestva razlago, da so bili od 29. oktobra 1918 v pretežnem delu Hrvaške in Slavonije izpod ogrske krone s predlogi po Istre oblikovani odbori »Narodnega vijeća« SHS, kateri so priključitvi tudi Dalmacije582 najprej s splošno razpravo in v mnogih istrskih mestih od takrat dalje dejansko izvrševali nato tudi z uradnim zapisnikom, s katerim se je slednja novo oblast.577 Temu odločno nasprotujejo izdani predpisi tudi ustanovila. Na tem zasedanju so bili prisotni tudi Narodne vlade SHS v Ljubljani (glej poglavje Uradni listi predstavniki Slovencev in Dalmatincev. Čeprav naj bi bilo Narodne vlade SHS v Ljubljani in Zapisnik Narodne vlade formalno izvedeno zgolj zasedanje hrvaškega zbora, pa SHS v Ljubljani). sta bila med njimi tudi predstavnika iz Istre (Červar in Laginja). Vseeno pa zaradi tega ni mogoče trditi, da se je Glej tudi poglavje Doslednost hrvaške politike, ko pod v zasedanju tega zbora konstituirala novonastala država krinko »znanstvenih« dokazov prirejajo zgodovino.578 Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nekako v tem duhu in z Po drugi strani pa se v zaključkih odbor Narodnega vjeća nejasno razlago dogodkov v zagrebškem zboru nas za Države Slovencev, Hrvatov in Srbov iz vrst hrvaško-srbskih političnih predstavnikov opredeli, da bo vsesplošna 579 Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – narodna ustavodajna skupščina celotnega združenega Građa, Beograd 1964, str. 398. naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov odločila z vnaprejšnjo 580 Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). odrejeno kvalificirano večino, katera bo pod popolno Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964, str. 402–403. 576 Čulinović, Ferdo: Državnopravni razvitak Jugoslavije. 581 Prav tam. Školska knjiga, Zagreb, 1963, str. 49. 582 Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). 577 Prav tam. Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – 578 Glej npr. 256. zapisnik Zbora Hrvaške dne 29. oktobra 1918. Građa, Beograd 1964, str. 403–415. 294 295 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka slovensko stvarnost prepričuje Perovšek.583 je s tem razglasom poverilo bansko oblast v Hrvaški in Slavoniji dotedanjemu banu Antunu pl. Mihaloviću,585, 586 Strogo formalno gledano, je množinski samostalnik v Tako se oblast formalnopravno ni razširila niti na razglasu predsedstva Narodnega vjeća 29. oktobra 1918 Dalmacijo, kaj šele na območje Istrske dežele. Že na tem zavzemal eno samo kraljestvo, in sicer Kraljestvo Hrvatov in mestu je primerno izpostaviti, da je vojna formalno še Slavoncev. Druge državne tvorbe, tj. Vojvodstvo Kranjske, potekala in še ni grozila Italijanska okupacija, ki bi bila Poknežena grofija ter skupno Primorje, če se omejimo podlaga za razmišljanje, da oblasti ni smiselno razširiti na samo na nekatere v avstrijskem delu A-O monarhije, območje zahodno od poznejše rapalske meje. Londonska pa so bila manj zveneča poimenovanja, a so imele več pogodba iz leta 1915 z mirovno pogodbo se še ni mogla samostojnih pravic kot prvoomenjena. Tudi zaradi tega uveljaviti, ker je bilo v evropskem prostoru formalno še je oziroma bi bilo zgodovinsko popolnoma napačno vojno stanje. Dejstvo pa je, da bi morebitna izguba vojne zatrjevanje, da je zagrebški zbor predstavljal osrednjega pomenila tudi popolno uveljavitev te pogodbe. Hkrati pa ustanovitelja novo nastale države. Snovalec je želel z v dosegljivih zgodovinskih virih, ki obravnavajo takratno enotnim izrazom zgolj poenotiti poimenovanja in hkrati dogajanje, nikjer ni zaslediti, da bi bila vsebina omenjene Kraljestvo Hrvatov in Slavoncev postaviti na isto raven kot pogodbe politikom tistega časa dosegljiva. druge tvorbe. V dobršni meri je bila podlaga za to načelo Wilsona točka o pravici narodov do samoodločbe. V Zagrebu je bil 3. novembra 1918 sestanek osrednjega odbora Narodnega vjeća SHS, na katerem so sprejeli med Kot je bilo do sedaj že nakazano, so tistega dne potekali drugim tudi sklep št. VII, da lahko avtonomne zakone politični dogodki tudi v Ljubljani, zato ni mogoče trditi, Hrvaške-Slavonije-Dalmacije in Istre prekliče samo da se je Država Slovencev, Hrvatov in Srbov formalno Narodno vjeće, vendar pa mora ban »kontrasignirati«.587, 588 ustanovila v hrvaškem zboru, saj je 29. oktobra 1918 Narodno vječe Države Slovencev, Hrvatov in Srbov izdalo 585 Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). razglas, da se s tistem dnem – na podlagi zaključkov Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – seje Narodnega vjeća z dne 28. oktobra 1918 – razglaša Građa, Beograd 1964, str. 417. predsedstvo Narodnega vjeća za vrhovno oblast v vseh 586 Razglas podaja tudi nove pristojnosti med banom in Narodnim jugoslovanskih deželah, ki so zastopane v Narodnem vjećem pri čemer navaja, da je šef egzekutive (izvršne oblasti) za vse južnoslovanske dežele dr. Anton Korošec. Zanimivo pri tem je, da so vjeću. Predsedstvo je bilo v sestavi predsednika in s tem v Dokumentih o nastajanju jugoslovanske države Antona Korošca tudi šefa egzekutive za vse jugoslovanske dežele Korošec, preimenovali v Antun Korošec (podrobneje glej Građa o stvaranju podpredsednika Pavelića in Pribićevića in tajnikov jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Budisaljevića, Lorkovića in Drinkovića. Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd 1964, str. 584 Narodno vjeće 416). 583 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija 587 Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 48. Građa, Beograd 1964, str. 465–466. 584 Zakaj je pomembno navajati sestavo predsedstva bo 588 Četudi bi šlo zgolj za preklic zakonov iz nekdanje A‑O prikazano v nadaljevanju. monarhije glede na nove državotvorne okvire in pristojnosti v »zvezno« 296 297 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Vsa pretkanost hrvaško-srbske »koalicije«, ki je sprejela popolnoma mimo volje narodov oziroma obstoječega takšen sklep s podpisnikoma podpredsedujočima mednarodnopravnega reda, pa zastavlja vprašanje, ali je Pribićevićem in Pavelićem, se pokaže v odsotnosti mogoče takšno dejanje sploh prištevati tudi med zakonite predsednika predsedstva dr. Antona Korošca.589 Oblast se v luči takratne pravice narodov do samoodločbe. Ali je bil iz Zagreba naenkrat razširi še na območje Istrske dežele in sklep skladen s statutarnimi določili po načelu kvalificirane to v odsotnosti predsednika predsedstva Narodnega vjeća. večine? Sploh glede na vse uradne liste Narodne vlade SHS Že to, da ni bilo nobene razprave, je dovolj velik argument, v Ljubljani in njene zapisnike, ki govorijo o nasprotnem. O ki kaže na izrazito enostransko dejanje. Da je bila to izrazita tem več v nadaljevanju. enostranska poteza, pove dejstvo, da je takratna Istrska dežela vsebovala tri narodne skupine (Slovence, Italijane Torej, še preden je hrvaško-srbska koalicija pristopila k in Srbohrvate) in bi moralo biti izvedeno odločanje z ideji o skupni državi, je Narodni svet od svoje ustanovitve vnaprejšnjo odrejeno kvalificirano večino, katera bo dalje, 17. avgusta 1918, kot politično telo deloval v smeri, pod popolno zaščito pred vsakim »majoriziranjem« da Istrska dežela pripade upravnemu središču Ljubljana. o notranjem državnem ustroju. Nasprotno temu pa hrvaška stran še v svojih političnih 590 Šele odločanje, ko se doseže strinjanje o spremembi podrejenosti regij stališčih, izraženih 29. oktobra 1918, ni menila, da bi bila oblastnim centrom, je potrebno prištevati med zakonite Istrska dežela pod upravnim središčem Zagreba. Do takrat procese. Način, na katerega je bilo odločanje izpeljano, je imela ambicije podrediti Dalmacijo upravnemu središču v Zagrebu. V obeh primerih, tako za Istrsko deželo kot in avtonomnimi vladami, pa je iz sklepa razvidno, da se pristojnost Dalmacijo, ne moremo trditi, da sta bili ideji popolnoma zakonodajnega telesa iz Zagreba enostransko razširja še na » Istro«. znotraj infra legem, zagotovo pa sta bili osnovani na 589 Dr. Anton Korošec se je v Ženevi v dneh med 6. in 9. novembrom udeležil zasedanja o bodoči ureditvi Države Slovencev, širši plebiscitarni osnovi predstavnikov obeh narodov. Hrvatov in Srbov. Tako je mogoče posredno sklepati, da ni mogel biti Za Slovenijo je pomembno še to, da ni bilo razlik med na zasedanju 3. novembra, če je želel pravočasno prispeti v Ženevo na upravnim središčem Trstom, ki je do takrat upravljal z konferenco. Lahko pa temu posrednemu sklepanju dodamo še trditev, Istrsko deželo, in Ljubljano, ki je prevzemala upravne po kateri je Sv. Pribićević vodil »tajno politiko in omalovaževalen posle nad njo. odnos do večinskega dela Slovenske delegacije v Narodnem vječu. Odločujoči dejavniki v Narodnem vjeću so do SLS, s tem pa tudi do Kaj reči za konec tega podpoglavja? Krizman v svojem slovenskih interesov delovali s pozicije izvršenih dejstev. « (podrobneje glej Momčilo Zečević, Na zgodovinski prelomnici, Maribor: Založba delu v praktično v manj kot na eni strani združi kronologijo obzorja Maribor, 1986, str. 51). Tudi drugače je potrebno ugotoviti, da najpomembnejših dejanj tistega časa, ki odzvanjajo predsednik Anton Korošec ni bil veliko prisoten pri urejanju notranjih še desetletja po tistem. V manj kot eno stran dolgem zadev, ker se kot predsedujoči ne pojavlja v sprejetih sklepih Narodnega zapisu omenja zasedanje hrvaškega zbora in razglas vječa. S tem, ko je reševal celotno skupnost, ki jo je predstavljalo Narodno vjeće, pa je bil na drugi strani v notranjem smislu zanemarjen narodnega vjeća, da je bilo potrebno takoj razčistiti interes Slovencev. glede državnopravnega stanja.591 Krizman nadaljuje, da 590 Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – 591 Krizman, Bogdan: Raspad Austro‑Ugarske i stvaranje Građa, Beograd 1964, str. 398. jugoslavenske države. Zagreb 1977. str. 134–135. 298 299 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka se v posebnem obvestilu predsedstva zaradi potrebe, sklepa št. VII morali vedeti, da bodo ravnali zelo izrazito da »se razjasni sestava in natančno ustanovi neodvisna v svojo korist in v škodo slovenskih interesov ter bo to in samostojna država Slovencev, Hrvatov in Srbov in kršitev mednarodnega pravnega reda. medsebojni odnosi posameznih upravnih področij te države«,592 obvešča javnost o pristojnostih Narodnega vjeća v mednarodnopravnem pomenu in da so v vseh ostalih mejah egzekutive posamezne narodne vlade, torej narodna vlada za Hrvaško, Slavonijo, Dalmacijo in Istro v Zagrebu, narodna vlada za Slovenijo v Ljubljani in narodna vlada za Bosno in Hercegovino v Sarajevu povsem avtonomne s polno pravico, da področja javne uprave samostojno urejajo.593 V razglasu Narodnega vjeća dne 29. oktobra 1918 se pojavlja izraz »egzekutive«, ki pa ne vsebuje krajevne pristojnosti hrvaškega bana tudi za območje Istrske dežele, do katerega pride po čudnih poteh štiri dni pozneje, 3. novembra 1918, ko se v Narodnem vjeću sprejemajo spremembe v »medsebojnih odnosih posameznih upravnih področij te države« brez ustrezne zastopanosti interesov Slovencev, na kar je mogoče sklepati po odsotnosti predsedujočega dr. Antona Korošca in omalovažujočega odnosa Srba Pribičevića ter najmanj, kar je potrebno reči, tihe privolitve hrvaških predstavnikov. Ni odveč še dodati, da je bila 23. novembra 1918 seja osrednjega odbora Narodnega vjeća Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, na kateri so odposlanci podajali predloge o načinu združitve s Kraljevino Srbijo, za katero je bil pripravljen tudi zapisnik. Znani so prisotni odposlanci, med njimi tudi predstavniki Slovencev, kot tudi sklep, da je zasedanje statutarno ustrezno, ker je navzoča večina, ki lahko sprejema pravnomočne zaključke. Zapisnik je torej primer, kar dejansko manjka sklepu št. VII z dne 3. novembra 1918. Zato lahko povzamemo, da so snovalci 592 Prav tam. 593 Prav tam. 300 301 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pojavljanje Primorske dežele, slovenskega ob sprejemanju Vidovdanske ustave pravila o društvenem dela Istre in Primorja v uradnih listih Države delovanju ohranila svojo veljavo, samo delno veljavo Slovencev, Hrvatov in Srbov ali pa so bila popolnoma ukinjena in nadomeščena z novimi pravili. Njegova pomembnost ni v tem, kako je ob spremembi leta 1918 urejal društveno delovanje, ampak v tem, da gre dejansko za zvezni predpis, za katerega se Prvi sklep Narodne vlade SHS v Ljubljani o upravnih je Narodna vlada SHS v Ljubljani smatrala za pristojno, da pristojnostih za območje Primorske dežele, slovenskega lahko poseže v družbeno dogajanje na celotnem območju dela Istre ali Primorja se nanaša na prvi dan premirja, 4. avstrijskega dela A-O monarhije. Z vidika opazovanega 11. 1918, med silami A-O monarhije in antantnimi silami problema pristojnosti nad Istrsko deželo je pristojnost v prvi svetovni vojni in na dan potem, ko je bil sprejet Dalmacije drugotnega pomena. sklep št. VII Osrednjega odbora Narodnega vjeća Države Podrobnejša analiza vsebine avstrijskega zakonika bi Slovencev, Hrvatov in Srbov. To se je zgodilo seveda morda odgovorila, ali je bila kakšna pravna podlaga, da se brez potrebne ustavnopravne razprave Narodnega vjeća je učiteljstvo Istre včlanilo v Zvezo slovenskih učiteljskih o krajevni pristojnosti za omenjena območja, po kateri društev na Kranjskem, Štajerskem in Primorskem, ki je naj bi Istra pripadala Zagrebu. Podrobneje glej prejšnje imela sedež v Ljubljani.594 Zagotovo se hrvaški učitelji poglavje. Še tako podroben pregled dokumentov tistega iz Istre niso mogli stanovsko združevati pod okriljem časa nas ne pripelje do zaključka, ko bi lahko govorili, da Zagreba, ker so v takratnem času učitelji Istre formalno je vlada v Zagrebu tudi dejansko izvajala »egzekutivo« na pripadali avstrijskemu delu A-O monarhije. Lahko bi, tem območju. Prav tako ni nobenih dokazov o potrditvi nasprotno, delovali samostojno, vendar pa bi z vidika obstoječih ali spremembi upravnih predpisov, podobno, Ljubljane, ki je združevala precejšnje jezikovno območje kot je to storila Narodna vlada SHS v Ljubljani. Več kot – upoštevajoč vse slovenske dežele – delovali relativno deklarativne ravni torej ni bilo in ne bi mogli govoriti o osamljeno in maloštevilno. Enako velja za politično in nikakršni effectivitess nad območjem. gospodarstvo društvo za Slovence in Hrvate v Istri, ki je V Uradnem listu Narodne vlade SHS v Ljubljani (v leta 1918 sodelovalo na ustanovnem zboru Slovenskega nadaljevanju UL) št. 14 z dne 28. novembra 1918 je v okviru Narodnega sveta v Ljubljani, imenovanega tudi Narodni Poverjeništva za notranje zadeve objavljena naredba, s svet za slovenske dežele in zaradi določenih posebnosti katero se razveljavi prejšnji avstrijski zakonik z dne 15. tudi za Istro s posebnim pokrajinskim odsekom.595 novembra 1867, št. 134 drž. zak., in se namesto njega V UL je mogoče v različnih vsebinah zaslediti pojavnost uveljavijo nova pravila o društvenem delovanju. Vsebina »Primorske dežele«, »slovenskega dela Istre« ali je posegala na celotno območje nekdanjega avstrijskega dela A-O monarhije, ker ni bil sprejet noben podoben akt 594 Ribnikar, Peter: Arhivi, letnik 26, leto 2003, št. 1, str. 122. Arhivi Republike Slovenije. posebej za Istro. Podrobnejša analiza bi pokazala, da so 595 Peter Ribnikar: Arhivi, letnik 26, leto 2003, št. 1, str. 122–123. Arhivi Republike Slovenije. 302 303 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka »Primorja«. Pojavljanje je urejeno kronološko od 29. na službovanje.598 Postavlja se vprašanje, koga oktobra 1918 do 1. decembra 1918, ko je bila ustanovljena naslavlja poziv. Zakaj samo slovanske skupnosti, Država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Podrobno so opisana če menimo, da naj bi se pozivanje nanašalo na oblastna dejanja Narodne vlade v Ljubljani, ki se nanašajo vse prebivalce, ki so živeli na območju Slovenije na to območje. pred začetkom vojne? Če menimo, da je bil poziv namenjen izključno slovanskim narodnostim, 1. Izdana je bila Naredba poverjeništva za kmetijstvo je bil do drugih nacionalnosti diskriminatoren. št. 47 za Območje poslovalnice za krmila tudi za Tako se postavlja vprašanje njegove zakonitosti ozemlje Primorja.596 Glede na to, da ukrep navaja z vidika pripadnikov drugih narodnosti (Romi, slovenske kraje Spodnje Štajerske in Koroške Avstrijski Nemci, Italijani ipd.). Prav tako pa, če želi (podčrtal avtor) ter posebej Primorje, je mogoče poziv slovanskim narodom naslavljati tudi druge izpeljati samo sklep, da ukrep velja za južna dela pripadnike slovanskih narodnostnih skupin, da s nekdanje dežele Štajerske in celotne Koroške, ne tem presega možna pooblastila vlade, po katerih pa tudi samo za morda nekatere slovenske kraje lahko slednja naslavlja samo svoje 'državljane'. Če v Primorju, ampak za Primorje, gledano v celoti.597 bi zagovarjali interpretacijo, da poziv naslavlja izven Če Narodna vlada SHS v Ljubljani ne bi pripoznala območja Slovenije tudi Ukrajince, Čehe, Poljake, pristojnosti za celotno Primorje, vključujoč Goriško-Slovake ipd., bi posegali v pravice drugih držav. Kot Gradiščansko in Istrsko deželo ter Trst z zaledjem, vidimo, je poziv bolj ali manj politične deklarativne bi za ozemeljsko zaokrožitev uporabila dodatno narave v duhu prihajajoče 'jugoslovanske ideje' brez pojasnjevanje (npr. »Zgornje Primorje«). vsakršne možnosti biti tudi pravno utemeljen. Ker 2. Ker se v UL pojavljata zemljepisna pojma Istra presega pooblastila, je to tudi poskus, da Narodna in Primorje, ki se nanašata na vojaške zadeve, se vlada SHS v Ljubljani deluje brez jasnega pooblastila moramo vprašati, kakšno pravno posledico, če v imenu Narodnega vjeća v Zagrebu. sploh, nosita v besedilu. Upoštevati moramo, da gre 3. Izdana je bila Naredba poverjeništva za kmetijstvo za poziv orožniškim častnikom in orožnike slovanske št. 60,599 da so obširna posestva in gozdovi prejšnje narodnosti, ki so bili zaposleni v bivšem vojnem in okupacijskem ozemlju (Balkan, Poljska, Ruska …), kot 598 UL Narodne vlade SHS v Ljubljani št. 4, dne 9. novembra tudi one, ki so jih zasedle entente čete (Dalmacije, 1918, na strani 8 objavi Okrožnico orožniškega poveljstva v Ljubljani, Istre, Primorja …), da se nemudoma javijo v Ljubljano ki pravi: »Orožniško poveljstvo v Ljubljani pozivlje v orožniške častnike in orožniki slovanske narodnosti, ki so bili zaposleni v bivšem vojnem 596 UL Narodne vlade SHS v Ljubljani v št. 4, dne 9. novembra in okupacijskem ozemlju (Balkan, Poljska, Ruska, Ukrajina, Benečija 1918, na strani 7 pravi: »Območje poslovalnice za krmila v Ljubljani se itd.), kakor tudi one iz ozemlja, ki so ga zasedle ententne čete, tako iz je razširilo na vse ozemlje Narodne vlade SHS v Ljubljani, torej tudi na Dalmacije, Istre, Primorja, Furlanije itd., da se nemudoma ali osebno slovenske kraje Spodnje Štajerske in Koroške ter na Primorje«. ali pismeno javijo pri gorenjem poveljništvu v Ljubljani, Bleiweisova 597 Primorje tako ni mogoče drugače razumevati, kot da gre za cesta št. 3. za sprejem v službovanje.« celotno nekdanjo Deželo Primorsko. 599 UL Narodne vlade SHS v Ljubljani v št. 5, dne 12. novembra 304 305 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka avstrijske vlade in verski zakladi prešli na državo sprejemljivo. Še vedno pa ostane odprto vprašanje SHS in da si s tem nima nihče lastiti pravice vtikati upravljanja, pri čemer so razlike z vidika Ljubljane se v uradne posle doslej nastavljenih uradnikov veliko manjše, ker prevzema v skupno upravljanje in uslužbencev. To bi lahko razumeli kot prenos tudi druga območja in ne samo obstoječe ter hkrati pooblastil z Dunaja na …? Če na Ljubljano, potem tudi nekdanje deželno kranjsko območje, kakor z je slovenska stran zavarovala svoje državne interese vidika Zagreba, ker celotno območje ni pripadalo neposredno proti Dunaju. Če pa je Narodna vlada avstrijskemu delu A-O monarhije. SHS v Ljubljani zavarovala zakonitosti kot izpostava Narodnega vjeća v Zagrebu, pa zaradi pomanjkanja 4. Izdana je bila objava poverjeništva za notranje pooblastila 'zvezne ravni' o zakonitosti ne moremo zadeve,601 da se morajo vsi, ki hočejo potovati govoriti. V tem primeru bi to moral biti zvezni po ozemlju SHS, legitimirati javnim službam razglas narodnega vjeća podan v Zagrebu in bi bil in oblastvom in da okrajna glavarstva, mestni v UL v Ljubljani podan samo kot informacija. magistrati (Celje, Gorica, Maribor, Ptuj) in policijsko 600 Z vidika urejanja meddržavnih zadev med Zagrebom ravnateljstvo za policijski okoliš Ljubljana izdajajo – kot zveznim telesom – in Dunajem bi bilo to dotične legitimacije. Smiselno bi bilo pregledati upravno strukturo in območja pristojnosti za 1918, na strani 9 pravi: »Glede lastninskih pravic do posestev in gozdov prejšnje avstrijske okrajna glavarstva, mestne magistrate in policijsko vlade in verskega zaklada se je odredilo tole: ravnateljstvo in pogledati območja pristojnosti Na ozemlju, ki spada k državi SHS, so obširna posestva in navedenih upravnih enot ter poiskati razlike do gozdi, ki so bili last prejšnje avstrijske države in verskega zaklada, celotnega Primorja. Ne glede na to pomeni, da bi sedaj prešla v last, oziroma v upravo Narodne vlade SHS, oddelek za kmetijstvo. Vse pravice in obveznosti so prešle na državo SHS. Ta se zaradi tega, ker se je s tem prenašal pravni red posestva in ti gozdovi so državna last; zato si ne sme nihče lastiti pravic, iz prejšnjega avstrijskega dela A-O monarhije na ki jih doslej ni imel. Razen Narodne vlade SHS, oddelek za kmetijstvo v novoustanovljeno upravno središče, smiselno po Ljubljani, nima nihče pravice, odstavljati uradnike in uslužbence, ki jih tem členu tudi upravna pristojnost Ljubljane razširila je nastavila prejšnja vlada, ali nastavljati nove ter se na katerikoli način na manjkajoča območja. vtikati v uradne posle doslej nastavljenih uradnikov in uslužbencev. Posebno je prepovedano vsako izkoriščanje teh gozdov, v kolikor 5. Naredba celokupne vlade o prehodni upravi se ne zlaga z dosedanjimi predpisi ali pravno veljavnimi pogodbami. Vsem organom, ki imajo skrbeti za javno blaginjo in varnost, se v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani določa ukazuje, da po svoji močeh in predpisih podpirajo upravitelje državnih ozemlje, ki ga je upravljala Narodna vlada in je gozdnih posestev v njih službi. Podrobna navodila o upravi državnih obsegalo »Kranjsko, Goriško, slovenski del Istre, posestev in gozdov se izdado pozneje. Mezde delavcem, zastale zaradi nastopivših razmer, se izplačajo čimprej.« 601 UL Narodne vlade SHS v Ljubljani v št. 5, dne 12. novembra 600 Pomembno pridobiti karto avstrijskih državnih posestev 1918, na strani 10 pravi: »Da se morejo vsi tisti, ki hočejo potovati in gozdov, kje kako? Tudi organizacijska struktura bi bila zelo po ozemlju SHS, legitimirati javnim stražam in oblastvom, ki izdajajo dobrodošla, ki bi pokazala območje, ki ga je pokrivala Ljubljana. Ali okrajna glavarstva, mestni magistrati (Celje, Gorica, Maribor, Ptuj), je organizacijska struktura omejena samo na Kranjsko deželo ali pa oziroma v Ljubljani za policijski okoliš policijsko ravnateljstvo, dotične morda tudi na Primorje? legitimacije.« 306 307 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka mesto Trst z okolico« in »Štajersko in Koroško, če sta ti deželi del države SHS«. št. 2, so združeni v Narodni vladi v Ljubljani, oziroma njenih oddelkih. 602 Pomembno dejstvo, ki ga II. Politična uprava. 602 UL Narodne vlade SHS v Ljubljani št. 11 z dne 21. 11. 1918 III. Samouprava. pravi: 1. Vse avtonomne oblasti in naprave v ozemlju, označenem v točki I., »Naredba celokupne vlade o prehodni upravi v ozemlju Narodne vlade št. 2, so pod vrhovnim vodstvom in nadzorstvom Narodne vlade SHS SHS v Ljubljani. Sporazumno z narodnim vjećem Slovencev, Hrvatov v Ljubljani, oziroma njenih stvarno pristojnih oddelkov. in Srbov kot najvišjim predstaviteljem narodne volje celokupnega 2. Občine in okrajna zastopstva ostanejo, kakor so, v svoji organizaciji naroda Slovencev , Hrvatov in Srbov je Narodna vlada v SHS v in v svojem področju. Ljubljani v svrho prehodne uprave za Kranjsko, Goriško, slovenski del 3. Vsi posli deželnih odborov preidejo na Narodno vlado SHS v Istre, mesto Trst z okolico in za Štajersko in Koroško, kolikor sta te Ljubljani, oziroma na njene stvarno pristojne oddelke. deželi del države SHS, določila, tole: O pritožbah zoper okrajno‑policijske naredbe občinskega odbora I. Občna temeljna določila. županstva razsoja okrajna politična oblast. (Krajevna območja okrajev, 1. Do onega časa, dokler konstituanta naroda SHS ne ukrene drugače, pomembno za določitev upravne pristojnosti na podlagi zemljepisne je Narodno vjeće SHS v Zagrebu najvišji činitelj v državi SHS. Ono opredelitve 'slovenski del Istre') odločuje v vseh vprašanjih, ki so v zvezi s temeljnimi načeli ujedinjenja 4. Za likvidacijo uprave deželnih odborov se ustanove posebne naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov v narodno, svobodno, neodvisno, likvidacijske komisije. na demokratskih načelih urejeno državo SHS in v vseh vprašanjih, ki IV. Šolska uprava. jih zastopniki, odposlani v Narodno vjeće, priznavajo za skupna. V. Pravosodna uprava. 2. Za ono dobo, dokler konstituanta naroda SHS ne določi ustave 1. V Ljubljani se ustanovi za Kranjsko in pa za Štajersko in Koroško države SHS in se ne uveljavi po zmislu te ustave definitivni upravni (točka 1., št. 2) višje deželno sodišče. Koroška okrajna sodišča se, ustroj, se je za Kranjsko, za Goriško, za slovenski del Istre, za mesto vpoštevaje njih zemljepisno ležo in prometne zveze, podrejajo začasno Trst z okolico in za Štajersko in Koroško, kolikor sta te deželi del ali ali deželnemu sodišču v Ljubljani ali okrožnemu sodišču v Mariboru. države SHS, odredila prehodna uprava, ki se pod vrhovnim vodstvom 2. Višje deželno sodišče v Trstu ostane na svojem mestu. (Sodna Narodnega vjeća SHS v Zagrebu osredotočuje v »Narodni vladi SHS oblast potemtakem pokriva celoto tako Istrske kot Goriške dežele kot v Ljubljani«. samega mesta Trst z okolico., op. a.). 3. Narodna vlada SHS v Ljubljani upravlja gori pod št. 2 navedeno 3. Zoper sodbe in druge ukrepe višjih deželnih sodišč in pa deželnih ozemlje v imenu Narodnega vjeća v Zagrebu kot del narodne, in okrožnih sodišč, ki jih ta izdajajo kot sodišča druge stopnje, odslej ni svobodne, neodvisne, na demokratskih načelih urejene države SHS daljnjega pravnega sredstva. ter je v vseh skupnih vprašanjih (točka I., št. 1) vezana na navodila Višja deželna sodišča sodijo dokončno tudi v vseh onih pravnih Narodnega vjeća SHS v Zagrebu. stvareh, v katerih je bilo po dosedanjih določilih pristojno avstrijsko 4. Narodna vlada SHS v Ljubljani je sestavljena iz predsednika in vrhovno in kasacijsko sodišče. poverjenikov. Vsak poverjenik stoji na čelu upravnega oddelka. O medčasno že vloženih, pa še ne rešenih pravnih sredstvih na 5. Narodna vlada SHS v Ljubljani, oziroma njeni oddelki so za vse avstrijsko vrhovno in kasacijsko sodišče odloča višje deželno sodišče ozemlje, navedeno v točki I, št. 2, in za vsa oblastva, vse urade in v Ljubljani. javne organe, kar jih je v tem ozemlju, najvišja upravna oblast in sodna 4. V administrativnih zadevah sta obe višji sodišči (Ljubljana in Trst, op. instanca.Ni odloka ali naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani oziroma a.) podrejeni Narodni vladi SHS v Ljubljani, oddelek za pravosodstvo. njenih oddelkov ali kakršnegakoli drugega oblastva, zoper katerega, 5. Koroško ozemlje se začasno priklopi notarskima zbornicama v oziroma zoper katero bi bila dopustna pritožba ali kako drugo pravno Ljubljani ali v Celju po načelih, označenih v drugem odstavku št. I. sredstvo na instance izvun države SHS. 6. Okoliš odvetniške zbornice v Ljubljani obseza vse ozemlje, 6. Vsi posli bivše c.kr. deželne vlade v Ljubljani kakor tudi posli bivših navedeno v točki i., št. 2. c.kr. namestništev v Trstu in Gradcu in bivše c.kr. deželne vlade v VI. Obrtno nadzorništvo. Celovcu, kolikor se ti posli nanašajo na ozemlje navedeno v točki 1. VII. Finančna uprava. 308 309 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka podaja Naredba celokupne vlade o prehodni upravi 1. Vsa finančna oblastva, vsi finančni uradi, vse finančne blagajne in vsa monopolna podjetja v ozemlju, označenem v točki I, št. 2, so v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani je v tem, da pod vrhovnim vodstvom Narodne vlade SHS v Ljubljani, oddelek za italijanske zasedbene enote veljajo kot začasne, ker finance. ne prejudicirajo končnega poteka državne meje, saj 2. Območje finančnega ravnateljstva v Ljubljani, ki se izpremeni v poverjeništvo za promet v uradnem listu razglaša, finančno deželno ravnateljstvo, obseza vse ozemlje, navedeno v točki I., št. 1. da promet ni mogoč, kakor je poročal prometni Finančnemu deželnemu ravnateljstvu v Ljubljani sta podrejeni finančno oddelek Narodne vlade SHS v Ljubljani (glej UL št. okrajno ravnateljstvo v Mariboru in novo ustanovljeno finančno okrajno 11), ampak je odvisen od političnega položaja, ki se ravnateljstvo v Ljubljani. Koroško ozemlje se priklopi prav tako, kakor menjava vsak dan. Pojasnila dajo postajni uradi.603 je določeno pod točko V., št. 1, glede sodišč, finančnemu okrajnemu Ostaja pa neznanka, kaj je zemljepisno pomenilo ravnateljstvu v Mariboru ali finančnemu okrajnemu ravnateljstvu v Ljubljani. Narodni vladi SHS v Ljubljani, oddelek za promet. 3. Finančno ravnateljstvo v Trstu ostane na svojem mestu. (Fiskalna 2. Za vse proge južne železnice, ki so v ozemlju, navedenem v točki I., oblast potemtakem pokriva celoto tako Istrske kot Goriške dežele št. 2, se ustanovi obratno vodstvo v Ljubljani, ki je podrejeno Narodni kot samega mesta Trst z okolico. Tako kot je bilo oblikovana 'fiskalna vladi SHS v Ljubljani, oddelek za promet. oblast' leta 1947, ki je zajemala tudi Piransko občino, tako bi moralo X. Trgovska in obrtniška zbornica. ostati tudi vnaprej. Delitev občine pomeni tudi nelegitimen poseg v XI. Rudarstvena uprava. fiskalno organizacijo, če se ne sledi 'zakonodajnim procesom' v okviru X I I . M e r o i z k u s t v o. občinske oblasti; op. a.) Meroizkusno nadzorništvo v Trstu se premesti v Ljubljano ter so mu 4. Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani se ustanovi dohodarstveno podrejeni vsi meroizkusni uradi, ki so v ozemlju, navedenem v točki I, višje sodišče za vse ozemlje, navedeno v točki I, št. 2. št. 2. Vrhovno vodstvo meroizkustva spada v območje Narodne vlade 5. Zoper odločbe finančnega ravnateljstva v Trstu in finančnega: SHS v Ljubljani, oddelek za javna dela in obrt. deželnega ravnateljstva v Ljubljani ter zoper sodbe dohodarstvenega XIII. Agrarske operacije. višjega sodišča v Ljubljani v upravnopravnih in kazenskih zadevah ni XIV. Orožništvo. pritožbe. XV. Upravno sodstvo. 6. Dosedaj pri okrajnih glavarstvih obstoječi davčni referat posluje XVI. Uradni list. odslej samostojno in se imenuje „davčno okrajno oblastvo". Zakoni, naredbe in druge uradne objave, ki veljajo za ozemlje, 7. Deželna pridobninska komisija v Ljubljani in prizivna komisija (za navedeno v točki L, št. 2, države SHS, se pravomočno razglašajo po dohodnino) v Ljubljani poslujeta za ozemlje finančnega deželnega Uradnem listu Narodne vlade SHS v Ljubljani. ravnateljstva v Ljubljani. XVII. Končna določila. 8. Kadar davčni urad odmeri pristojbino, gre instančna pot na finančno 1. Vsi danes veljavni zakoni in vse danes veljavne naredbe, kolikor okrajno ravnateljstvo, oziroma na pristojbinski urad v Trstu, ki odločuje ne nasprotujejo tem določilom, ostanejo do preklica ali izpremembe v dokončno. veljavi. 9. Vsi državni davki, vse davščine in pristojbine se plačujejo, sprejemajo 2. Ta določila stopijo v veljavo z dnem razglasitve. in zaračunjajo od dne 1. novembra 1918. dalje v prid države SHS. 3. Izvršitev teh določil se naroča Narodni vladi SHS v Ljubljani.«. 10. Okoliš finančne prokurature v Ljubljani obseza vse ozemlje, 603 UL Narodne vlade SHS v Ljubljani št. 11 z dne 21. 11. 1918 označeno v točki I, št. 2. v Razglasu poverjeništva za promet pravi: »Promet v ozemlje naše VIII. Pošta. države, ki so ga začasno zasedle italijanske čete, za sedaj ni mogoč, IX. Železniška uprava. kakor je poročal prometni oddelek Narodne vlade SHS v Ljubljani 1. Za vse državne železnice, ki so v ozemlju, navedenem v točki I., (glej Uradni list št. 8), ampak je odvisen od političnega položaja, ki se št. 2, se ustanovi železniško ravnateljstvo v Ljubljani, ki je podrejeno menjava vsak dan. Pojasnila dajo postajni uradi.« 310 311 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka slovenski del Istre. Ravno v tem se namreč skrivajo vojvodstva Kranjske.604 Pri tem pa ni jasno, kaj deželni zgodnji začetki opuščanja pristojnosti, ko zemljepisni odbor v upravnem smislu predstavlja. Najbrž gre za pojmi niso dovolj nedvoumni (lex certa). Ta namera deželno vlado in pripadajoče organizacijske enote. biti nenatančen pokaže zasledovanje preozkih Zanimivo pa je, da je ukinjanje deželnih ustanov in kratkoročnih ciljev. Po drugi strani pa si hrvaška njihovih članov izvedeno zgolj in samo za Kranjsko stran dovoli široko interpretacijo 'Istre', kot lahko deželo (vojvodstvo). Za druge dežele pa to ne velja, razberemo iz sklepa št. 2, ki ga je sprejel Hrvaški razen za nekaj izjem, ko gre za odpoklic posameznih zbor 29. oktobra, kjer govori, da novo ustanovljena oseb, ki so se v takratnem času najbrž odrekle država pristopa v skupno narodno suvereno državo podreditvi novi oblasti oziroma so se v času do Slovencev, Hrvatov in Srbov na celotnem etničnem objave Karlovega razglasa preveč kompromitirale s področju tega naroda ne glede na geografske ali simpatiziranjem z nemško Avstrijo. S to uredbo so državne meje. Istrska dežela je namreč 'pripadala' se pristojnosti deželne vlade prenesle na Narodno Karlovemu razglasu, ni pa v ničemer pripadala vlado SHS v Ljubljani in se je hkrati razširilo tudi Ogrski deželi in še manj Kraljestvu Hrvatov in območje njene pristojnosti, ko je z uredbami Slavoncev. Zato bi takšna pripadnost morala biti posegala izven krajevne pristojnosti nekdanje potrjena na ljudskem referendumu, izvedenem deželne vlade. povsem v neslovenskem delu 'Istre' v ljubljanski razlagi. To je, da bi prebivalci južnega dela istrskega 7. Istega dne kot je bila sprejeta naredba, po kateri polotoka imeli možnost odločanja, ali želijo spadati se je razpuščal deželni odbor tedanjega vojvodstva pod Ljubljano ali Zagreb. Prav zaradi sklicevanja na Kranjske, to je kronske dežele, je potekala seja z 'referendumsko moč' so vsi drugi deklarativni ali razpravo med predsedstvom Narodnega sveta in proklamativni poskusi pripadanja celotnega dela Narodne vlade, po kateri je bilo izpostavljeno, »ali naj se Istre pod Zagreb povsem brezpredmetni. oblikuje slovenski parlament oziroma vrhovni organ slovenske narodne oblasti, ki bi mu bila odgovorna Pomemben pa je zadnji stavek v 3. točki poglavja vlada, vendar se ta zamisel ni uveljavila«.605, 606 Tako o Pravosodni upravi, po katerem vse sodne spore 604 UL Narodne vlade SHS v Ljubljani št. 4 z dne 9. 11. 1918, (predmete), vložene na vrhovno in kasacijsko Naredba Narodne vlade SHS v Ljubljani v 1. in 2. točki pravi: sodišče na Dunaju, z naredbo odloča višje deželno »1.) Narodna vlada SHS v Ljubljani je prevzela vrhovno vodstvo in sodišče v Ljubljani. Z uredbo se pravosodna oblast nadzorstvo vseh avtonomnih oblasti in naprav v vsem svojem teritoriju. 2.) Deželni odbor dosedanje vojvodine Kranjske se je razpustil ter so s zaokroži na celotno Primorje. To pa vključuje tudi tem odvezani svojih funkcij deželni glavar in odborniki.« Istrsko deželo. Ljubljana tako z naredbo postane 605 Perovšek, Jurij: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija vrhovno sodišče. o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 152–153. 6. Naredba Narodne vlade SHS v Ljubljani narekuje 606 Doktrina, ki se je v letih vladanja unitarističnih in pozneje razpustitev deželnega odbora dotedanjega komunističnih sil s poudarkom na drugo obdobje izoblikovala, govori o tem, da je bil pri vprašanju vzpostavitve slovenskega parlamenta, 312 313 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka stojimo pred pravno nedorečenostjo, da je hkrati, da so bile pravice v okviru prava infra legem šele ko je vlada ukinjala prejšnjo oblast, tudi posegala s polno konstituitivno potrditvijo zaključenega v razne naredbe, katerih zakonitost je izhajala iz procesa pravilno prenesene v novo upravno obliko. prejšnje oblasti. Seveda so imeli celovite in popolne suverene pravice to početi, ker so bili akterji tega isti 8. Narodna vlada je preko poverjeništva za notranje politični predstavniki. Pri tem so mišljeni predvsem zadeve opredelila »razmerje med okrajnimi Vseslovenska ljudska stranka in njeni večinsko glavarstvi in drugimi javnimi uradi na eni strani in zakonito izvoljeni predstavniki. Nasprotno pa se Narodnim svetom z njegovimi pododbori na drugi poskuša dokazovati, da je nekakšna neobstoječa strani«, saj je poverjeništvo razglasilo, da »vse bivše oblast v Zagrebu, kjer je hkrati potekal tudi c. kr. oblasti, osobito okrajna glavarstva, davčni uradi odcepitveni proces, praeter legem, imela polne itd., ki so se podredile Narodni vladi SHS v Ljubljani suverene pravice vladati tudi nekdanjim avstrijskim […], brez odloga začno zopet poslovati oziroma deželam, čeprav vemo, da je bila 'zagrebška' oblast da poslujejo dalje, kakor so doslej« – s tem pa ima formalno še sestavni del Ogrske. »vsa eksukutiva […] zopet preiti izključno v roke teh 607 Rečemo lahko, oblasti«, kar je konkretno pomenilo, da so se morali takratni čas prisoten spopad klerikalcev in liberalcev v zvezi z notranjimi in večkrat nepomembnimi vprašanji v Narodni vladi in Narodnem svetu »tam, kjer so se javne oblasti podredile Narodni vladi (…) in s tem odvračal njihovo pozornost od zdaleč pomembnejšimi […],narodni sveti, krajevni in pokrajinski odbori608 dogajanji v Narodnem vjeću SHS. Prav ta besedna zveza spopad brezpogojno ogibati vsakega posezanja v uradno med liberalci in klerikalci je nenehno prisotna v slovenskem prostoru, poslovanje, ki mora čimprej priti zopet v normalni ki zamegljuje prave in resnične odnose med političnimi silami v tir«.609 Na tem mestu se odpira najmanj dilema, slovenskem prostoru še danes. Čeprav Perovšek trdi (podrobneje na strani 156–157), da slovenske buržuazne politične vrhove (slovensko na katerih območjih je bila potreba po formiranju politiko) razpad A-O monarhije po njegovem ni iznenadil in, da se s pomočjo narodnih svetov vzporedni sistem ti vrhovi niso znašli pred nujnostjo prevzemanja oblasti, pa ostaja oblasti in kje takšne potrebe ni mogoče zaznati. Če nedorečeno zakaj niso današnji razlagalci državne doktrine tistega časa ustrezno naredili podlago pri določanju obsega območja, ki bi naj katerega pravi naslov je to kraljestvo. pripadal oblikujoči se novi oblasti. Gre za pravno vprašanje nasledstva 608 Svet strank in krajevni in pokrajinski odbori strank. in s tem upravičeno pripadnost dežel Goriške in Istre nastajajoči 609 UL Narodne vlade SHS v Ljubljani št. 2 z dne 6. 11. 1918 osamosvojitveni Sloveniji, če pri tem izvzamemo poseben status Trsta, stran 3, Naredba poverjeništva za notranje zadeve pravi: »Ker si ki ga je sam po sebi določil Karlov razglas. ponekod niso na jasnem kakšno je razmerje med okrajnimi glavarstvi 607 Dejansko gre za območje Kraljevine Hrvatov in Slavoncev, in drugimi javnimi uradi na eni strani in Narodnim svetom z njegovimi ne pa tudi dežele Dalmacije, ki je pripadala avstrijskemu delu pri pododbori na drugi strani razglašam tole: čemer je mišljeno z 'zagrebško oblast' tisto, ki je bila nosilec oblasti v Vse bivše c. kr. oblasti, osobito okrajna glavarstva, davčni uradi itd., prej omenjeni kraljevini, ki je morala po logiki stvari urejati odnose v ki so se podredile Narodni vladi SHS v Ljubljani, so dolžne, da brez osamosvojitvenem smislu z Ogrsko. Nikakor pa z samo ustanovitvijo odloga začno zopet poslovati oziroma poslujejo dalje, kakor doslej. Države Slovencev, Hrvatov in Srbov to še ni de facto problem nove Vsa eksekutiva ima zopet preiti izključno v roke teh oblasti. Tam, kjer so države, ampak je lahko nova država v tem pogledu samo pogajalec se javne oblasti podredile Narodni vladi, se morajo torej narodni sveti, tudi v interesu Kraljevine Hrvatov in Slavoncev. Nikakor pa ni dopustno, krajevni in pokrajinski odbori brezpogojno ogibati vsakega posezanja v da bi država nase prevzela kakršenkoli obseg obveznosti ali pravic uradno poslovanje, ki mora čim prej priti v normalni tir.«. 314 315 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka pogledamo območje Koroške in Štajerske z njunima združila vse posle nekdanje c. kr. (cesarsko-kraljeve, središčema Celovcem in Gradcem na eni strani op. a.) deželne vlade v Ljubljani in Celovcu in tudi in Istre, Dalmacije s središči Ljubljano, Trstom in vse posle nekdanjih c. kr. namestništev v Trstu in Zadrom na drugi strani, vidimo, da ni nujno, da se Gradcu610. Ko naredba govori o prevzemanju in 'severna območja' zaradi nemškega vpliva a priori združevanju vseh poslov nekdanje c. kr. deželne podrejajo Ljubljani, zato je na takšnih območjih začel vlade v Ljubljani in Celovcu in tudi vseh poslov nastajati vzporedni oblastni sistem preko narodnih nekdanjih c. kr. namestništev v Trstu in Gradcu, pa svetov. Ali pa bi bilo oblikovanje vzporednih so z današnjega vidika znana najmanj tri dejstva, ki sistemov značilnost tudi 'južnih območij', kjer je so pomembna za razumevanje upravnega stanja bila prisotnost nemškega vpliva relativno majhna, takratnega časa. Prvič, naredba naslavlja samo zato pa toliko bolj ponekod zaradi italijanskega c. kr. deželno vlado v Ljubljani in Celovcu v okviru vpliva, sploh v večjih priobalnih urbanih območjih. avstrijskega upravnega reda. Drugič, upravno Zato je bolj kakor nestrinjanje z obstoječo oblastjo gledano, med c. kr. deželno vlado v Ljubljani in z oblikovanjem narodnih svetov potrebno raziskati, Celovcu in c. kr. namestništvi v Trstu in Gradcu ni kakšna je bila vloga oblastnih struktur v Zagrebu razlik. Tretjič, c. kr. namestništvo v Trstu je združeno in Zadru, enakovrednih narodni vladi v Ljubljani, območje Trsta in Goriško-Gradiščanske in Istrske katerih vloga je ohranjati kontinuiteto oblasti v dežele. To je predstavljalo samostojno enoto in eno Istrski deželi. Pri tem je zelo pomembno, da je lahko izmed 17 kronskih deželnih območij. v središču opazovanja Narodna vlada SHS v Zadru za Dalmacijo s predpostavko enakovrednosti z 10. Narodna vlada v Ljubljani je preko poverjeništva Narodno vlado v Zagrebu za Hrvaško in Slavonijo. za kmetijstvo razglasila v naredbi o varstvu državnih Nikakor pa ni mogoče enačiti Narodnega sveta in zakladnih gozdov, da so prejšnji državni in v Zagrebu kot najvišjega predstavniškega telesa zakladni gozdovi prešli v njeno last.611 Pomembno Države SHS s pokrajinskimi in deželnimi pravnimi 610 Glej UL Narodne vlade SHS v Ljubljani, št. 11 z dne 21. 11. tvorbami v notranjepolitičnem smislu. Istrska dežela 1918, Naredba celokupne vlade o prehodni upravi v ozemlju Narodne je torej lahko predmet delitve v okviru uti possidetis vlade v SHS v Ljubljani. zgolj znotraj infra legem, samo če nasprotna stran, 611 UL Narodne vlade SHS v Ljubljani št. 10 z dne 20. 11. 1918 tj. Narodna vlada v Zadru ali Zagrebu, dokaže obstoj Naredba poverjeništva za kmetijstvo pravi: pravnega interesa za tisto območje. Povedano »Ker dohajajo pritožbe, se ponovno razglaša: 1) Prejšnji državni in zakladni gozdovi so prešli v last Narodne natančneje, če si posamezna okrajna glavarstva vlade SHS v Ljubljani. izkažejo 'pripadnost' v tistem času ali Zagrebu ali 2) V upravo teh gozdov se nima vtikati nihče, ako ga ni poverilo Zadru. podpisano poverjeništvo. 3) Državni in zakladni gozdovi se ne razdele med kmetovalce, 9. Narodna vlada v Ljubljani je v okviru slovenskega kakor je splošno razširjena vest; ampak ostanejo nerazdeljeni združevanja avstrijskih dežel prevzela in v sebi v upravi Narodne vlade SHS, ki potrebuje velike dohodke za vladne namene; ti bi se morali drugače pokrivati z davki, ki 316 317 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka vprašanje, na katerega je potrebno odgovoriti, je: nad vsemi deželami nekdanjega avstrijskega dela ali so območja državnih gozdov tudi na območju A-O monarhije razen Pokrajinske vlade za Dalmacijo, Istrske dežele, kar bi pomenilo, da je Narodna vlada ki je oblikovala svoje odredbe ipd. Glede na to, da v Ljubljani prevzemala tudi dejansko proklamativno oklic naslavlja Slovence, bi bilo zmotno prepričanje, gospodarsko in ne samo deklarativno politično da pri tem sledi narodni pripadnosti, saj bi s tem oblast nad Istrsko deželo, povsem drugače, kakor določba lahko učinkovala zgolj nad Slovenci, ne je to počela zagrebška oblast s sklepom št. VII (glej pa tudi nad pripadniki drugih narodov, ki so poglavje Izigrana Slovenija v zametkih nastajanja živeli na tistih območjih. Da bi bilo razumevanje z Države Slovencev, Hrvatov in Srbov). uporabo narodnostnega načela neustrezno, govori tudi dejstvo, da uradni predpisi ves čas poudarjajo 11. Zaradi nejasnosti območja delovanja Narodne Narodno vlado in s tem naslavljajo državljane, ne vlade SHS v Ljubljani dne 26. novembra 1918 pa pripadnikov večinskega naroda na območjih, ki slednja izda oklic, kjer poda uradno razlago, da ima so prešla v njeno upravljanje. Sploh zaradi tega, ker neposredno oblast nad Slovenci Narodna vlada v imenovani oklic poziva ljudstvo, naj spoštuje vse Ljubljani in da je stopila na mesto bivše avstrijske oblasti in urade ter se jim pokorava. Na tem mestu ni vlade.612 S tem se izkaže pristojnost ljubljanske vlade odveč pripomniti, da je bil podpisnik dr. Josip vitez bodo zaradi vojnih posledic itak ogromni. pl. Pogačnik kot predsednik in hkrati tudi poverjenik 4) Če bi se razlastila posestva – seveda proti odkupu – ostanejo gozdi javna last narodne vlade SHS in se torej ne razdele; te nove države. kvečjemu se bo ob potrebi kmetovalcem odprodal kakšen Na jugu Avstrije se je ustanovila nova Jugoslavija, ki združuje del teh gozdov. v sebi vse Slovence, Hrvate in Srbe. Najvišjo oblast v tej državi ima 5) Vsako neveljavno ali neupravičeno izrabljanje gozdov je Narodno vjeće v Zagrebu, neposredno oblast nad Slovenci ima tako kakor prej po še vedno veljavnih dosedanjih zakonih in Narodna vlada v Ljubljani. Ta Narodna vlada je stopila na mesto bivše naredbah strogo prepovedano. avstrijske vlade. 6) Vse poklicane oblasti (okrajna glavarstva, županstva in Narodna vlada je proglasila, da ostanejo vsi dosedanji orožniki) se nujno pozivljejo, naj izvršujejo doslej veljavne avstrijski zakoni in vse dosedanje avstrijske naredbe v popolni zakone in naredbe v varstvo imenovanih gozdov, naj veljavi. Enako ostanejo v popolni veljavi vse dosedanje oblasti, ki so: zasledujejo prestopke ter zoper krivce uvajajo predpisano glavarstva, davčni in finančni uradi, vsa sodišča, vsi šolski uradi in postopanje.« občinski uradi kakor tudi orožništvo. Orožništvo kot varnostna straža na 612 UL Narodne vlade SHS v Ljubljani št. 13 z dne 26. 11. 1918 deželi ostane v vseh svojih pravicah, ki so mu določene po orožniškem v Oklicu pravi: zakonu z dne 25. decembra 1894., drž. zak. št. 1 iz 1. 1895. »Ko je avstrijski cesar Karel odstopil in je država prenehala Vsako nepokorščino proti tem uradom in oblastem bo biti, se je začelo med ljudstvom širiti mnenje, da so s tem prenehali vsi kaznovala Narodna vlada po obstoječih zakonih. Vsako posezanje uradi, da so vsi dosedanji zakoni izgubili svojo veljavo in da je ljudstvo v oblast in področje teh uradov pa obseza navadno hudodelstvo po dobilo prostost v vsakem oziru. Vojaki so se vrnili z vojske in mislijo, da kazenskem zakonu. Zato pozivljemo ljudstvo, naj spoštuje vse oblasti je s tem prenehala vsaka njih dolžnost proti domovini. in urade ter se jim pokorava. Z vsakim neredom škodujemo sami sebi To mnenje pa je popolnoma napačno. Res je avstrijska država in delamo sami ovire, da se ne sklene toliko zaželeni mir. razpadla in avstrijskega cesarstva ni več, toda na avstrijskem ozemlju V Ljubljani, dne 25. novembra 1918. so se ustanovile nove države in vsa oblast bivše Avstrije je prešla na Poverjeništvo za narodno obrambo. Dr. Pogačnik s. r.« 318 319 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka oddelka za narodno obrambo, kar nedvomno kaže 13. Narodna vlada v Ljubljani je v sebi združila vse namene zavarovati suverene interese nastajajoče posle dotedanjih deželnih odborov ter avtonomnih samostojne enote v okviru Države Slovencev, oblasti in naprav na območju Koroške, Štajerske, Hrvatov in Srbov. Ker pa je Narodna vlada v Primorske in Kranjske dežele.614, 615 Čeprav se v Ljubljani stopila na mesto bivše avstrijske vlade, to naredbi navaja samo slovenski del Istre na območju pomeni, da je razglasila celotno Primorje za svojo Istrske dežele, pa ostaja nedorečeno in s tem tudi pristojnost. Na mnogih mestih v tem gradivu je še nedokazljivo, kdaj in kako preostanek Istrske mogoče prepoznati krajevno pristojnost 'zvezne' dežele, ki ga tako ne pokriva v narodnostnem avstrijske vlade v okviru nekdanje A-O monarhije, pomenu slovensko prebivalstvo, postane nesporno zato ni potrebe, da bi se na tem mestu vprašanje v pristojnosti Narodne vlade v Zagrebu za območje prenesene pristojnosti posebej obravnavalo. Kraljestva Hrvatov in Slavoncev, če je dežela šele v postopku osamosvajanja izpod Ogrske dežele. 12. Naredba poverjeništva za kmetijstvo podaja dne Morda pa slovenski del Istre ponazarja nekdanji 30. 11. 1918 napotilo, da so gozdovi in domene del Kranjske dežele, če vemo za odsvojeni del take prejšnje avstrijske države in verskega zaklada, kar uredbe, nastale pred 100 leti. Končno se mora bralec je bilo v področju bivšega goriškega ravnateljstva vživeti v kožo takratnih snovalcev pravnih predpisov. gozdov in domen, ki so na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani, prešli v last te vlade. Tako vlada v 14. Samostojnost Slovenije in njena neodvisnost v Ljubljani prevzema v upravljanje lastnino prejšnje okviru pristojnosti Narodne vlade SHS v Ljubljani skupne države, s tem pa tudi pravice in obveznosti. nasproti Narodnega veča v Zagrebu sta bili tako Še bolj določno o namenu priposestvovati tudi najavljeni tudi zaradi naredbe celokupne vlade celotno Istrsko deželo govori drugi odstavek iste SHS v Ljubljani o izplačilu službenih prejemkov naredbe, saj pravi, da se je za upravljanje gozdov slovenskih in tujerodnih uslužbencev v SHS za in domen tudi […] v Istri ustanovilo ravnateljstvo mesec december 1918,616 kakršne sicer poznamo v Ljubljani kot gozdarski oddelek poverjeništva za Uradi gozdarskega ravnateljstva in nadzorstva so začasno kmetijstvo.613 nastanjeni v palači Narodne vlade.« 613 UL Narodne vlade SHS v Ljubljani z Naredbo poverjeništva 614 Glej UL Narodne vlade SHS v Ljubljani št. 11 z dne 21. 11. za kmetijstvo št. 15 z dne 30. 11. 1918 pravi: 1918 in Naredba celokupne vlade o prehodni upravi v ozemlju Narodne »Gozdovi in domene prejšnje avstrijske države in verskega vlade v SHS v Ljubljani. zaklada, kar jih je bilo v področju bivšega goriškega ravnateljstva 615 Čeprav se v uradnem besedilu navaja zgolj pridevniški del gozdov in domen, ki so na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani, so Kranjska, Primorska ipd., se to nanaša na deželo, ki ima s pridevniško prešli v last te vlade. končnico znano svojo lego. To je: Kranjska dežela, Primorska dežela Za upravo teh gozdov in domen na Kranjskem, Goriškem, v ipd. Istri in južnem delu Koroške se je ustanovilo ravnateljstvo v Ljubljani 616 UL Narodne vlade SHS v Ljubljani št. 15 z dne 30. 11. kot gozdarski oddelek poverjeništva za kmetijstvo; za ravnatelja je 1918 stran 29, Naredba celokupne vlade SHS v Ljubljani o izplačilu imenovan višji gozdarski svetnik Josip Rustia. Temu se je obenem službenih prejemkov slovenskih in tujerodnih uslužbencev v SHS poverilo začasno načelništvo deželnega gozdnega nadzorstva. za mesec december 1918 pravi: »Naredba celokupne vlade SHS 320 321 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka pri dualni državni strukturi (zvezna, deželna). Na tej točki se odpirata najmanj dve dilemi. Prva je, ali smemo trditi, da je Narodna vlada v Ljubljani izplačevala samo prejemke za tiste Slovence in tujerodne uslužbence, za katere je menila, da ji na oblastni način 'pripadajo'. Če bomo trdili, da je vlada smela storiti takšen korak, gre za izrazito samovoljo oblasti brez potrebne legitimnosti. Ljudje, ki se jih takšna naredba ni dotaknila, so bili prepuščeni samim sebi, čeprav so skozi davčne obveznosti še vedno izkazovali legitimnost oblasti. Gre za neke vrste izbrisane osebe. Druga dilema pa je, ali se sme trditi, da je vlada morala izplačevati prejemke za vse uslužbence vseh avstrijskih dežel, ki so v oblastnem smislu 'pripadali' Sloveniji,617 če se želi prikazati, da je oblast dokazovala svojo polno samostojnost in zakonitost. Vsekakor je težišče v smeri izplačevanja vsem ne glede na narodnostno pripadnost, če se želi razmere prikazovati znotraj prava, infra legem. v Ljubljani z dne 22. novembra 1918 (Uradni list št. 13 z dne 26. novembra 1918, naredba št. 124) je razveljavljena. Na njeno mesto naj stopi tole besedilo: 1.) Dne 1. decembra 1918 prejme svoje redne plače vse jugoslovansko osebje državnih, državnih železniških in poštnih uradov, ki službuje ali se je prijavijo v nadaljnje službovanje v dotičnih uradih države SHS v območju Narodne vlade v Ljubljani brez ozira na to ali je zaposleno ali ne. 2.) Onim tujerodcem, ki so se po predpisani poti prijavili za trajno ali za prehodno službovanje v državi SHS slovenskega območja, se takisto izplačajo enomesečni normalni prejemki«. 617 Kakšen je odnos med uslužbenci gornje Koroškega in Štajerskega območja nasproti Goriške in Istrske dežele? Gre za dilemo med severnimi in južnimi območji, ki niso pravzaprav nikoli bila zajeta v razmišljanja politikov. 322 323 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka XII Zapisniki Narodne vlade SHS v Ljubljani Uvodoma je potrebno nekaj besed nameniti razmišljanjem o vlogi zapisnikov Narodne vlade SHS v Ljubljani v odnosu do uradnih listov, ki jih je tudi izdajalo isto politično telo. Zapisniki sami po sebi še niso imeli izvršne vloge, ampak so bolj nakazovali razmišljanje vpletenih političnih strank in posameznikov. Nasprotno temu pa so imeli uradni listi in v njih objavljeni ukrepi (naredbe) vlade polno izvršno funkcijo. Zapisnike je uredil in kronološko s komentarji pripravil Peter Ribnikar.618 Komentarji v zapisnikih, ki se nanašajo na Istro ali Primorsko, so navajani po kronološkem vrstnem redu, kolikor je bilo smiselno zaradi razumevanja celotnega dogajanja. Na nekaterih mestih pa tega zaradi prepletanja ni bilo mogoče doseči. 1. Karlov razglas je učinkoval tudi med zaveznicami Avstro-Ogrske, torej centralnimi silami, saj je 3. novembra 1918, ko je cesarska Nemčija še obstajala, nemški poslanik 618 Ribnikar, Peter: Sejni zapisniki narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in deželni vlad za Slovenijo 1918–1921, 1. del: od nov. 1918 do 26. feb. 1919. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1998. 325 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka na Dunaju poročal zunanjemu ministrstvu v Berlin, kako Pokrajinska vlada za Dalmacijo, ki se omenja v enem je ljubljanska narodna vlada odgovorila na direktno izmed poznejših vladnih zapisnikov Narodne vlade SHS telegrafsko prošnjo […] zaradi naših transportov iz Pule. v Ljubljani. Prav tako pa vemo, da naj bi obstajalo tako Sporočila je, da se »glede na razpoložljiva transportna imenovano Kraljestvo Hrvatov in Slavoncev, kar pomeni, sredstva nemške cesarske oficirje in vojaštvo pušča« čez da lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da je Narodna slovensko ozemlje.619 Vidimo, da je za Istro veljalo, da jo hrvatsko-slavonska vlada obstajala prav za navedeno upravlja Narodna vlada v Ljubljani. V nasprotnem primeru območje nekdanjega ogrskega dela A-O monarhije. Hkrati bi odgovor vlade nemškemu poslaniku, če bi menila, da pa časovno kaže na zgodnje razumevanje zemljepisnega posega v pristojnost druge (zvezne) vlade znotraj Države obsega delovanja nove vlade po razpadu A-O monarhije. SHS, ne prišel iz Ljubljane, ampak iz Zagreba. Ker se v Na tem mestu je smiselna pripomba, ki se nanaša na telegrafskem sporočilu navaja tudi, da se vojaštvo pušča večkrat izpostavljeni sklep št. VII,621 da je glede iskanja čez slovensko ozemlje, pomeni, da se je Istra pojmovala zakonite pristojnosti potrebno na celotno problematiko kot del slovenskega ozemlja; torej kot del, ki je pod pogledati v širšem smislu. neposrednim upravljanjem oblasti v Ljubljani. 3. Na podlagi poročanja poverjenika dr. Trillerja glede 2. Pomembno določilo, kjer je prikazan odnos med deželnega odbora in avtonomnih oblasti se sprejme posameznimi narodnimi vladami (Ljubljana, Zagreb, naslednji sklep, da Narodna vlada SHS v Ljubljani prevzame Zadar …) in 'zvezno' vlado v Zagrebu, ki jo je – kot vrhovno vodstvo in nadzorstvo nad vsemi avtonomnimi skupno predstavniško telo – predstavljal Narodni svet oblastmi in napravami v celem njenem teritorialnem (Narodno vjeće) v Zagrebu, je zapisano že v 1. zapisniku območju.622 Več kot očitno je, da je bila na podlagi z dne 1. novembra 1918. Narodna vlada v Ljubljani izraža poročanja dr. Trillerja razširjena pristojnost Narodne zaupanje Narodnemu vjeću v Zagrebu v prepričanju, vlade SHS v Ljubljani nad vsemi avstrijskimi deželami da zavzema Narodno vjeće v Zagrebu napram Narodni razen Dalmacije, saj se je tam oblikovala samostojna vladi v Ljubljani isto stališče, kakor ga zavzema nasproti vlada. Če bi sklepali, da bi smel sklep učinkovati zgolj Narodni hrvatsko-slavonski vladi.620 Že tukaj se postavlja vprašanje krajevnega obsega pristojnosti tako imenovane hrvatsko-slavonske vlade, če vemo, da je obstajala 619 Jurij Perovšek: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: študija 621 Glej podpoglavje Izigrana Slovenija v zametkih nastajanja o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 68–69. 622 Peter Ribnikar, str. 68. Zapisnik št. 4 seje Narodne vlade v 620 Peter Ribnikar, str. 54. Zapisnik št. 1 seje Narodne vlade Ljubljani z dne 4. november 1918 pravi: »Pov. dr. Triller poroča glede v Ljubljani z dne 1. november 1918 pravi: »Narodna vlada SHS deželnega odbora in avtonomnih oblasti ter stavi naslednje predloge v Ljubljani zbrana na današnji seji izreka Narodnemu vjeću svoje (v 1. točki, op. a.): popolno zaupanje v prepričanju, da zavzema Narodno vjeće napram 1. Nar. vlada SHS v Ljubljani prevzame vrhovno vodstvo in naši vladi isto stališče, kakor ga zavzema nasproti narodni hrvatsko‑ nadzorstvo nad vsemi avtonomnimi oblastmi in napravami v celem slavonski vladi«. njenem teritorialnem območju«. 326 327 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka nad Vojvodstvo Kranjske dežele, pa bi postale nične vse Narodne vlade SHS v Ljubljani.626, 627 uredbe in vsi nadzorstveni ter drugi ukrepi v preostalih deželah, vključno z odstavitvami ljudi in prevzemom 7. Po predlogu poverjenika za promet dr. Pestotnika naj bi funkcij tako na koroškem kot tudi na štajerskem območju. tudi uslužbenci državnih železnic dobili isti priboljšek, kot Da pa bi šlo pri razširjanju pristojnosti zgolj po jezikovnem so ga dobili uslužbenci južne železnice.628 Južno železnico narodnostnem načelu, je tukaj drugotnega pomena prav so poimenovali železnico na trasi Dunaj–Trst kot del zaradi poseganja v upravne zadeve deželnih odborov in celotnega železniškega omrežja v avstrijskem delu A-O avtonomnih oblasti. monarhije, ki so ga v Sloveniji predstavljali še ostali odseki prog. 4. Predsednik prebere brzojavni pozdrav nove vlade Bosne in Hercegovine, pri čemer se sklene, da se nova 8. Delokrog deželnega šolskega sveta v Ljubljani se po vlada pozdravi, predlogu zaupnika dr. Šarabona razširi na vse območje 623 kar pomeni, da se Narodna vlada v Ljubljani strinja z njeno ustanovitvijo. Iz vsega do sedaj Narodne vlade SHS v Ljubljani.629 Deželni šolski svet v je mogoče potegniti zaključek, da so bile v takratnem 626 Peter Ribnikar, str. 80. Zapisnik št. 7 seje Narodne vlade v času oblikovane vlade za Slovenijo, Hrvaško in Slavonijo, Ljubljani z dne 6. november 1918 pravi: »Predlogi poverjeništva za Bosno in Hercegovino in Dalmacijo. Oblikovanje vlad se finance:1) Okoliš finančnega ravnateljstva v Ljubljani se začasno razširi nanaša na nekdanje ozemlje A-O monarhije, vključno s na vse ozemlje v območju Nar. vl. SHS v Ljubljani. priključeno Bosno in Hercegovino. 2) Okoliš finančne prokurature v Ljubljani se začasno razširi na vse ozemlje v območju Nar. vl. SHS v Ljubljani 5. Po predlogu poverjenika za kmetijstvo prelata Kalana 3) Finančni prokurator dr. Viktor Pessiak se odstavlja kot se sklene, da se delovanje c. kr. kmetijske družbe raztegne finančni prokurator. Začasno vodstvo fin. Prokurature se poveri dr. na vse ozemlje Narodne vlade SHS v Ljubljani. Hubertu Souvanu. 624, 625 Vsi predlogi se sprejmejo.« 6. Po predlogu poverjeništva za finance se okoliš 627 Raziskati kakšna je bila vloga prokurature in prokuratorja v finančnega ravnateljstva in okoliš finančne prokurature času A‑O ter krajevno območje. v Ljubljani začasno razširi na vse ozemlje v območju 628 Peter Ribnikar, str. 80. Zapisnik št. 7 seje Narodne vlade v Ljubljani z dne 6. november 1918 pravi: »Pov. za promet dr. Pestotnik predlaga: 623 Peter Ribnikar, str. 70. Zapisnik št. 4 seje Narodne vlade v 4) Isti priboljšek kot so ga dobili železničarji južne železnice Ljubljani z dne 4. november 1918. dobe tudi uslužbenci državne železnice. Vsi predlogi se 624 Peter Ribnikar, str. 79. Zapisnik št. 7 seje Narodne vlade v sprejmejo.« Ostale točke se nanašajo na negeografske zadeve Ljubljani z dne 6. november 1918, pravi: »Na predlog pov. za kmetijstvo (op. a.). prelata Kalana se sprejmejo sledeči predlogi: 629 Peter Ribnikar, str. 95. Zapisnik št. 11 seje Narodne vlade 1) Dosedanja c. kr. Kmetijska družba izpremeni naslov in se imenuje v Ljubljani z dne 10. november 1918 pravi: »Zaupnik dr. Šarabon Slovenska kmetijska družba. Svoje delovanje raztegne na vse ozemlje predlaga, naj se razširi delokrog dež. šolskega sveta v Ljubljani na Nar. vl. SHS v Ljubljani«. V ostalih točkah se navajajo še ostale vse ozemlje v območju Nar. vl. SHS v Ljubljani in naj se izpremene negeografske zadeve (op. a.). II. Drž. Gimnazija v Ljubljani v realno gimnazijo. Oba predloga se 625 Raziskati bi bilo smiselno, kakšna je bila vloga kmetijske sprejmeta«. Zaupnik je oseba, ki zastopa poverjenika. Glej zadnji družbe v času A‑O monarhije in njene krajevne pristojnosti. odstavek zapisnika št. 11 z dne 10. november 1918. 328 329 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Ljubljani upravno prevzame vlogo krovne organizacije poverjenika za vprašanja srbsko-hrvaške manjšine v Istrski na celotnem slovenskem ozemlju. S tem se formalno deželi, če upoštevamo njeno statistično zastopanost v izenači organiziranost slovenskih učiteljskih društev630 in avstrijskem delu A-O monarhije. organiziranost šolskega sveta. 10. Predsedniku Pokrajinskega odseka Narodnega 9. V prvotni organizaciji Narodne vlade SHS v Ljubljani sveta v Gorici dr. Podgorniku se izda potrdilo, s katerim ni bilo predvideno poverjeništvo za Istro. Vendar pa se zastopa vlado kot njen poverjenik za Gorico napram na podlagi poznejšega poročila Narodne vlade vzame na vsem okupacijskim silam,633 pri čemer pa je potrebno že znanje, da spadajo vsi istrski okraji pod kompetenco dr. M. na tem mestu dodati, da je Narodno vječe v Zagrebu Laginje631 z dopolnilnim sklepom vlade, da je ta določba podalo pooblastilo Narodni vladi v Ljubljani, da imenuje samo začasna in ne tvori nikakega prejudica za končno dr. Podgornika za zastopnika za Gorico in goriški okraj.634 ureditev.632 To je ključni dokument, da je bil to prvi poskus Ostaja pa vprašanje, kdo je prevzel pristojnosti nad odcepitve Istrske dežele oziroma izločitev njenega dela od preostalimi z italijanske strani okupiranimi območji. To pristojnosti s sedežem v Ljubljani in pripojitvi k Zagrebu. dejansko kaže na dvojnost politike, ki ni bila popolnoma Seveda pa poverjenik za Istro v sklepu vlade ni dobil skladna z interesi Slovenije. Očitno pa je, da je Narodna nobenih jasnih pooblastil, ki bi nasprotno zmanjševala vlada določala različne poverjenike, katerih naloge so krajevno vlogo preostalih poverjenikov za različna bile specifične, in v tem smislu je potrebno razumeti tudi finančno-gospodarska vprašanja na celotnem ozemlju, ki poverjenika Laginjo za Istro. Zagotovo pa ni Narodna vlada vključuje tudi celotno Istrsko deželo. Tej določbi manjka SHS v Ljubljani italijanske zasedbe jemala kot dokončne, precej elementov, da bi jo lahko šteli kot ustrezno v smislu effectivitess, zato jo je mogoče upoštevati še najbolj kot 633 P. Ribnikar, str. 111. Zapisnik št. 16 seje Narodne vlade v Ljubljani z dne 15. november 1918 pravi: »Na prošnjo pokrajinskega 630 Glej uvodno besedilo v podpoglavju Pojavljanje Primorske odseka NS v Gorici se izda njegovemu predsedniku deželnemu dežele, slovenske del Istre in Primorja v uradnih listih Države poslancu dr. Karlu Podgorniku naslednje poverilo datirano z dne 31. Slovencev, Hrvatov in Srbov. 10. 1918, veljavno za dobo dokler ne dobi takega poverila od NV 631 Peter Ribnikar, str. 99. Zapisnik št. 13 seje Narodne vlade v (Narodne vlade Države SHS v Zagrebu, op. a.): Ljubljani z dne 12. november 1918 pravi: »Poročilo NV, da spadajo vsi 'Podpisano predsedstvo Nar. vlade SHS v Ljubljani potrjuje, da je istrski okraji pod kompetenco dr. M. Laginje, ki je prevzel poverjeništvo pokrajinski odsek NS v Gorici in njegov predsednik dr. Podgornik za Istro, se vzame na znanje. Ta določba je le začasna in ne tvori opravičen, zastopati vlado kot njen poverjenik za Gorico tudi napram nikakega prejudica za končno ureditev«. Če poverjeništvo dr. M. vsem okupacijskim oblastmi (civilnim in vojaškim) ter ukreniti vse, kar Laginje primerjamo s poverjeništvom dr. Karla Podgornika za Gorico, se mu zdi potrebno po varstvo interesov tega dela samostojne države potem pridemo do zaključka, da sta oba dobila poverjeništvo pri SHS (Odposlano po lazaristu dr. Zdešarju)'.« Pri tem je mišljeno, da je urejanju razmerij do italijanskih oblasti. Če pa ne naredimo primerjave, veljavnost poverila omejeno na novo poverilo, ki ga bo izdalo Narodno potem se nam vsiljuje zaključna misel, da torej poverjeništvo pomeni vjeće v Zagrebu kot predstavniško telo skupne zunanje politike Države delno strinjanje s posrednim prenosom oblasti preko poverjenika dr. M. Slovencev, Hrvatov in Srbov. Laginje iz Ljubljane na Zagreb vendar pa samo to dejanje vseeno nima 634 Peter Ribnikar, str. 116. Zapisnik št. 18 seje Narodne vlade nobenega vpliva na končno ureditev upravnih razmerij glede Istrske v Ljubljani z dne 18. november 1918 v 1. odstavku med drugim pravi: dežele med Ljubljano in Zagrebom. » … Dalje pooblašča NV (Narodno vjeće, op. a.) Narodno vlado, da 632 Prav tam. imenuje dr. Podgornika za zastopnika za Gorico in goriški okraj…«. 330 331 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka ampak kot samo začasno okupacijsko stanje. na eni strani ter Istre na drugi strani) dvojni pravni red ali pa popolnoma negirati (ukiniti) enega od obeh uveljavljenih 11. Narodna vlada SHS v Ljubljani obravnava pravnih redov in ga nadomestiti drugim. Za to pa vemo, predložitev načrta zakona o prehodni upravi v ozemlju da ni bilo storjeno.636 Iz pripombe bi smeli razumeti, da je Narodne vlade v Ljubljani, ki ga je pripravila upravna bil namen podati priporočilo, da je potrebno upoštevati komisija pod vodstvom dr. viteza Žolgarja in v katerem se pri postavljanju krajevnih pristojnosti okrajev celotno je pripomnilo, da se naj v besedilu ne izpusti popolnoma nekdanjo Istrsko deželo, ker bi le tako dobili celovito Istra, ker deli Istre gravitirajo k Notranjski.635 Tukaj nastopi reformo uprave. To pa pomeni, da se je Ljubljana imela za ključno vprašanje, kaj je mišljeno pod izrazoma popolnoma pristojno, da tudi tam postavi na novo upravno ureditev. Istra in gravitirati. Odgovor na to nam daje vpogled v obseg Istrske dežele, ki ga prikazuje zemljevid odstopa 12. Pomembno pa je mnenje Narodnega veča v Zagrebu, ozemlja Kranjske dežele pri oblikovanju Istrske dežele v da naj uradnike na zasedenem teritoriju plača Narodna letu 1818 (Slika 20). Za območje Notranjske je veljalo, da vlada SHS v Ljubljani sama, ker kot pravi njeno mnenje, se upravno pripada Narodni vladi SHS v Ljubljani. Načrt je tedaj ni umestno spuščati v pogajanja z Italijani, ker živimo pomemben zaradi tega, ker določa krajevno pristojnost z njimi v dobrih odnošajih. Vendar pa se Narodna vlada SHS vseh oddelkov in uradov takratne vlade. S tem je bila v Ljubljani ne zadovolji s takšnim odgovorom in sklene, da nedvoumno nakazana namera, da Istrska dežela v celoti se urgira telefonično pri Narodnem vjeću v Zagrebu glede postane del Slovenije. Bistveni pomen izrazov popolnoma rešitve denarnega vprašanja, ker sicer Narodna vlada SHS Istra in gravitirati bi se pokazal ob študiji upravnih namenov v Ljubljani ne more rešiti tega predloga.637 Dopisovanje Pokrajinske vlade Dalmacije kot de facto dela avstrijskega med Narodno vlado SHS v Ljubljani in Narodnim svetom dela A-O monarhije, ne pa tudi Narodne vlade Hrvaške v Zagrebu pa nam pokaže, da se Narodno veče v Zagrebu in Slavonije, ker je slednja pripadala ogrskemu delu A-O strinja, da se naj celotna obveznost države do državljanov monarhije. Narodna vlada Hrvaške in Slavonije bi morala, izvaja iz Ljubljane na celotnem območju avstrijskih dežel hkrati ko bi določala svojo krajevno pristojnost na podlagi nekdanje A-O monarhije razen Dalmacije, ki tako in tako enostranske osamosvojitve izpod ogrskega dela A-O ni bila pod pristojnostjo Ljubljane iz že znanih razlogov monarhije, vključevati tudi del Istre in bi morala hkrati samostojne Pokrajinske vlade za Dalmacijo. Narodni svet pripoznati za svoje skupno območje (Hrvaške in Slavonije v Zagrebu je z vidika javnega sektorja priznal pristojnost 635 Peter Ribnikar, str. 114. Zapisnik št. 17 seje Narodne vlade 636 Na tej točki gre za domnevo, ki bi jo bilo potrebno šele s v Ljubljani z dne 16. november 1918 pravi: »Upravna komisija pod posebno študijo tudi potrditi. vodstvo dr. viteza Žolgerja je predložila načrt zakona o prehodnji 637 Peter Ribnikar, str. 116. Zapisnik št. 18 seje Narodne vlade v upravi v ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. V načrtu so zarisane Ljubljani z dne 18. november 1918 v 2. odstavku pravi: »Glede plače smernice v okviru katerih naj se izdajo v posameznih oddelkih nadaljnje uradnikov na zasedenem teritoriju je NV mnenja, da naj uradnike plača naredbe. K načrtu se je pripomnilo sledeče: Nar. vlada sama ; ni umestno spuščati se tedaj v pogajanja z Italijani, Pri določitvi območja Narodne vlade SHS v Ljubljani (v prvem ker živimo z njimi v dobrih odnošajih. Nar. vlada sklene, da se urgira odstavku) naj se ne izpusti popolnoma Istra, ker deli Istre gravitirajo telefonično pri NV rešitev denarnega vprašanja, ker sicer Nar. vlada ne k Notranjski.« more rešiti tega predloga (se izvrši).« 332 333 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka (effectivitess) Ljubljane nad celotnim območjem avstrijskih 13. Na zasedanju Narodne vlade SHS v Ljubljani se je vršil dežel. Tako je prišlo na predlog poverjenika dr. Pestotnika razgovor o korakih, ki naj se store, da se informira entento do sklepa Narodne vlade SHS v Ljubljani, da 1. decembra o prodiranju Italijanov v naše ozemlje in o jezikovnih 1918 (1) prejmejo plače vsi slovenski uslužbenci, ki so se razmerah v zasedenem ozemlju Kranjske in Primorske,640, prijavili v službovanje pri Narodni vladi v zasedenem ali 641 kar z drugimi besedami pomeni, da je Narodna vlada nezasedenem ozemlju, brez ozira na to, ali so zaposleni ali menila, da je pristojna nad vsemi deželami nekdanjega ne, in (2) izmed tujerodcev se izplačajo takisto enomesečni avstrijskega dela A-O monarhije razen Dalmacije. Drugače normalni prejemki onim, ki so se prijavili predpisanim si ni mogoče razlagati, zakaj bi vlada izrazila svoje mnenje potom za trajno ali pa mimoidoče službovanje v SHS.638, 639 o korakih glede na zamišljene pristojnosti, kjer v dveh Vpeljan je bil torej ukrep z upravnega vidika vodenja javnih zemljepisnih pojmih združuje vse nekdanje dežele. zadev in ne na podlagi narodne pripadnosti. Tujerodci pomeni ljudi različnih narodnosti, ki so nekdaj službovali 14. Narodna vlada SHS v Ljubljani sprejme sklep, da po celotnem ozemlju A-O monarhije, ki pa so po razpadu stopijo po uvedbi premirja ponovno v veljavo zakon z izgubili smisel ostati v Državi SHS oziroma so glede na dne 16. januarja 1895, državni zakonik št. 21, zakon z dne prejšnjo skupno državo postali tujci, ko se je skupna 18. julija 1905 in državni zakonik št. 125, ki se nanašajo država razdelila na množico popolnoma samostojnih na omejevanje nedeljskega in prazničnega počitka v mednarodnopravnih subjektov s samostojno notranjo in obrtnem obratovanju s pojasnilom, da vse zakonite zunanjo politiko. 640 P. Ribnikar, str. 123. Zapisnik 20. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 21. novembra pravi: »Vršil se je razgovor o korakih, ki 638 Peter Ribnikar, str. 127. Zapisnik št. 21 seje Narodne vlade naj se store, da informiramo entento (dejansko gre za antantne sile, v Ljubljani z dne 22. november 1918 v 6. odstavku poglavja Dalje op. a.) o prodiranju Italijanov v naše ozemlje in o jezikovnih razmerah služečim podčastnikom pravi: »Na predlog pov. dr. Pestotnika se v zasedenem ozemlju Kranjske in Primorske. Od dr. Korošca je Nar. sklene: vlada čisto odrezana. Sklene se dvojno: 1) V teh dneh je pričakovati, 1) 1. decembra prejmejo plače vsi slovenski uslužbenci, da se bo vračala angleška misija z majorjem George Crosfieldom ki so se prijavili v službovanje pri Nar. vladi SHS v zasedenem in skozi Ljubljano domov. Naprosi se čehoslovaška vlada v Pragi, da naj nezasedenem ozemlju, brez ozira na to, ali so zaposleni ali ne. sporoči, kdaj dojde ta misija v Ljubljano. Člani vlade jo bodo informirali 2) Izmed tujerodcev se izplačajo takisto enomesečni normalni o naših željah in prosili za posredovanje pri dotičnih vladah. 2) Pošlje prejemki onim, ki so se prijavi predpisanim potom za trajno ali pa se do 2. decembra, ko pride Masaryk v Prago k njemu kot odposlanec mimoidoče službovanje v SHS. prof. dr. Lončar. Masaryk je oseben prijatelj Wilsonov in bo pri njem 3) …«. posredoval. (Bi bilo dr. Lončarja v tem smislu obvestiti. (Št. 167)« Poglavje Dalje služečim uradnikom bi lahko bilo zavajajoče, če bi 641 Omemba Kranjske in Primorske se kot smo do sedaj ugotovili predpostavljali, da je naredba naslavljala samo vojaške podčastnike, nanaša na upravni pojem Kranjske dežele in Primorske dežele, ki je ampak je naslavljala vse javne uslužbence, saj se v zapisniku št. 25 združevala Trst z zaledjem, Goriško in Istrsko deželo iz časov A‑O popravijo samo narodnostni pojm (glej naslednjo opombo). monarhije. Da se omenjajo samo dve izmed vseh dežel (ne pa tudi 639 Peter Ribnikar, str. 143. V zapisniku št. 25 z dne 28. Koroško in Štajersko), je potrebno gledati na zadevo z vidika prodiranja novembra 1918 se namesto … prejmejo plače vsi slovenski uslužbenci Italijanov. Kranjska dežela je kot geografski in upravni pojem pomenil … nadomesti z besedilom … prejme svoje plače vse jugoslovansko enako, medtem ko Primorska dežela pa zaobsega več upravnih dežel osobje državnih, državnoželezniških in poštnih uradov… katerim je skupno, da njihova lega leži »pri morju«. 334 335 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka določbe o uravnavi nedeljskega in prazniškega počitka v obrtnem obratovanju in na podlagi teh zakonov izdane naredbe stopijo zopet v veljavo.642, 643 Ponovno uveljavljanje državnega zakonika pomeni, da v civilni sferi Ljubljana prevzema vlogo nosilca 'javnega reda in miru' na celotnem ozemlju avstrijskega dela A-O monarhije. Čeprav se uredbe nanašajo na 'počitek' obrtnikov, pa se je potrebno zavedati, da so s fronte prihajali vojaki v različnih časih in je bilo zanje moteče, če niso imeli na voljo vsakdanjih storitev. Po drugi strani pa so bili vojaki iz različnih okolij in navade niso bile povsod enake. Tudi to je bilo s stališča vojske neustrezno in moteče. 642 Peter Ribnikar, str. 145. Zapisnik št. 25 seje Narodne vlade v Ljubljani z dne 28. november 1918. 643 Peter Ribnikar, str. 145. V zapisniku št. 25 se prenesejo pristojnosti o mladoletnikih iz prejšnjega deželnega nivoja na poverjeništvo za socijalno skrb. Vsebina ostane enaka zamenja se zgolj vloga upravnih entitet in s tem tudi njihova krajevna pristojnost. 336 337 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka XIII Sodobna misel o arbitraži, ideje za nadaljnje raziskovanje in sklepna beseda Ob branju gradiva so se bralcu najbrž pojavljala vprašanja, kakšne pa so po izdani arbitražni odločbi današnje alternativne interpretacije pravnih dogodkov in dejstev, kot so zapisana v tem gradivu, in bi morala po mnenju drugih avtorjev prav tako vplivati na drugačno arbitražno odločitev – v korist Slovenije. V tem poglavju bomo tako poskušali izpostaviti preostalo kritiko arbitražne odločitve. Zato se hkrati postavlja vprašanje, koliko je takšna kritika skladna s pogledi avtorja. Že na tem mestu je potrebno povedati, da se pozdravlja vsakršna kritika, ki lahko izboljša današnjo slabo domišljeno rešitev. Vsaka kritika, ki je dobronamerna in v korist Slovenije, namreč lahko izboljša doktrino pravične meje. Žal je potrebno ugotoviti, da razen gradiva Jelinčič-Lenarčič644 in avtorjevega dela Pravična razmejitev med Slovenijo in Hrvaško na območju Svobodnega tržaškega ozemlja leta 2020 od izdaje 644 Ker sta avtorja dva, Zmago Jelinčič Plemeniti in Andrej Lenarčič, in sta, kot navajata, h knjigi enakovredno prispevala, prvi pravičniški del in drugi zgodovinskopravni del, ne da bi bili v knjigi razvidni prispevki enega in drugega, bi delali krivico, če bi navajali zgolj prvega, ne pa tudi drugega. Glej Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. 9. 339 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka arbitražne odločbe do danes ni bilo izdanih drugih tiskanih dejstvo je, da je Hrvaška, če želi zagotavljati svojo gradiv oz. vsaj avtorju niso znana. Zato je potrebno že na državnost, kontinuiteto in mednarodno kredibilnost v tem mestu ugotoviti izredno šibkost celotne doktrine, po daljšem časovnem obdobju, posegala v mednarodni kateri naj bi se po načelih mednarodnega prava vzpostavila pravni red z okupacijo sosednjih držav. Zato je to dejanje meja med državama. zagotovo potrebno šteti kot dokaz, čemur bo namenjenih naslednjih nekaj stavkov. Ker je knjiga avtorjev Jelinčiča in Lenarčiča prišla v roke avtorju pričujočega dela relativno pozno, ko je bila večina Slika 21 – Izkazana agresija hrvaške države645 gradiva že pripravljenega, in tudi sicer je bila celotna zasnova gradiva zamišljena kot pogled v preteklost, se je zato avtorju zdelo primerno, da je kritiko, torej današnji – poarbitražni – vpogled v preteklost, umestil v zadnje poglavje. Pričujoča knjiga je namenjena predvsem usodi Istrske dežele, zato se tudi kritika knjige Jelinčiča in Lenarčiča osredotoča predvsem na to območje. Druge krajevne pravnozgodovinske okoliščine se omenjajo in obravnavajo predvsem v širšem pomenu in brez njih celotna problematika ne bi bila dovolj nazorno predstavljena. Avtor se ne čuti poklicanega, da bi s knjigo zatrjeval svojo nezmotljivost, vendar nekaterih dejstev, ki še niso neizpodbitni dokaz, ni mogoče zatrjevati brez kritične presoje. Prav zato se mu je zdelo smiselno osvetliti Besedila na znamki »NEZ. DRŽ. HRVATSKA« s posvetilom določene teze iz knjige avtorjev Jelinčiča in Lenarčiča. hrvaški vojski nikakor ni mogoče izenačiti s pojmom Želena, če hočemo tudi idealizirana rešitev ni hkrati zavezniških sil, ki so v tistem času bile skoraj npr. že pred tudi z dokazi podkrepljena dejanska rešitev. Zato je bilo vrati Trsta, čeprav sta obe deželi imeli status okupacijskih smiselno kritično ovrednotiti omenjeno knjigo, ki je, kot sil. Zakaj ne? Čeprav govorimo v obeh primerih o vojaških rečeno, edina na knjižnih policah. okupacijskih silah, je med njima bistvena razlika. Poštna znamka ima poleg praktičnega pomena pri pošiljanju Avtorja Jelinčič in Lenarčič prikažeta znamko (Slika 21), pisem tudi simbolni pomen. Predstavlja namreč vlogo posvečeno hrvaški vojski, ki jo je izdala hrvaška ustaška države v vsakdanjem pomenu, in če gre za okupirana država 9. januarja 1945, na kateri so s pojasnilom v tem ozemlja, pomeni, da je namen oblasti, da slednja preidejo poglavju podane meje, ko je Hrvaška v takratnem času, gre za obdobje druge svetovne vojne na tleh Jugoslavije, 645 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. okupirala sosednje države oziroma pokrajine. Nesporno 8. 340 341 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka pod hrvaško jurisdikcijo oziroma da je začela Hrvaška na prispevala k hitrejšemu koncu vojne, so hkrati pripomogla teh ozemljih izvajati po de facto tudi de iure oblast brez k zmanjšanju odgovornosti za povzročitev druge svetovne pravne osnove. V tem primeru brez dvoma govorimo vojne. Obratno pa so zgoraj omenjena dejanja hrvaške o ozemeljskih težnjah po sosednjih državah. Ne glede države povzročila dodatno agresijo, za katero pa ni bila na to, da je to čas vojne, to pomeni dodatno rušenje izpostavljana tudi odgovornost. mednarodne ureditve. Nasprotno pa so se zavezniške sile vzdržale poseganja v upravne in medsebojno potrjene Temeljna spotika oziroma kritika arbitražni odločitvi v delu državne meje. Prav tako ni bil njihov namen spreminjati Jelinčiča in Lenarčiča izhaja iz dejstva, da naj Hrvaška pred notranji upravnih zadev. Če že, je bil namen izključno letom 1918 ne bi imela atributov državnosti. Po njunem vojaške narave brez dolgoročnih namer. Prav tako so prepričanju se s Kraljestvom Srbije in Črne gore združujejo vojaške sile prehajale meje izključno zaradi vojaških samo »pokrajine SHS«.646, 647 Navedba pokrajin v ravni razlogov, a to še ni pomenilo kršenja mednarodnega reda. države Srbije v množini postavlja vprašanje, koga so Zaradi vsega povedanega, kot vidimo, ni brez pomena predstavniki v Beogradu dejansko zastopali, če pa se je na izpostaviti dejanje hrvaških oblasti. Morda bo bralec na tej ravni z omenjeno dejansko združevala samo Kranjska primeru, ki se dotika zavezniških sil, oporekal zapisanemu, dežela. Pri tem se omejimo samo na dežele A-O monarhije. a to še ne pomeni tudi 'uzakonitve' novih meja brez Črna gora je bila pred prvo svetovno vojna samostojna mirovnih pogajanj. Pa ne iz razloga, da bi zmanjševali tvorba. Upoštevajoč tajno Londonsko pogodbo iz pomen atributov, ki določajo hrvaško samostojnost in 646 Ker je teza temeljna za razumevanje celotnega procesa njeno državnost – kot želita prikazati avtorja z naslovom državotvornosti pri nastanku Države Srbov, Hrvatov in Slovencev, je pomembno njuno tezo podati v izvirni obliki, kot sledi. Iz tega namreč poglavja Mokre sanje Hrvatov o lastni državi –, ampak da izhajajo določeni sklepi in zaključki. Hkrati pa potrditvi kontinuitete bi pokazali, da v mednarodnem okolju agresija do drugih državnosti sledi obveznost prevzemanja odgovornosti in posledic ne more delovati brez posledic, četudi v vojnih razmerah. v mednarodnih odnosih. Njuna teza je v zadnji alineji na strani 16. Na tem mestu je potrebno izpostaviti dejstvo, navedeno v Navedeno besedilo je tukaj prikazano v poševnem tisku v nadaljevanju Pariški mirovni pogodbi, da je bila odgovornost fašistične v ločenem odstavku z namenom izognitve napačnim razlagam celotnega besedila. Italije za povzročitev druge svetovne vojne zmanjšana, »… – prestolonaslednik Aleksander v odgovoru na adreso Hrvata, dr. ker so demokratične sile septembra 1943 pomagale Anteja Pavelića, podpredsednika Narodnega sveta SHS 1. 12. 1018 odstraniti Mussolinijevo oblast in s tem omogočile v Beogradu pove, da se s Kraljevino Srbijo in Črno goro ne združuje hitrejše in učinkovitejše napredovanje zavezniških sil za Država SHS, marveč »pokrajine SHS« (D. Lončar, 1921), kajti le njene slovenske 'dežele' so bile na ravni države Srbije, ki se s subjekti brez dokončni zlom nacizma. Ker moramo partizansko gibanje državnih atributov ni mogla združevati, lahko jih je le okupirala, čemur prav tako šteti med podobne prispevke, saj je bila njihova pritrjuje madžarsko zgodovinopisje: '1918 je kraljevina Srbija okupirala vloga izriniti nacizem in fašizem, pa to še pomeni, da madžarski pokrajini Hrvatsko in Slavonijo' (Palffy, 1995). Zato je bil se lahko hrvaška država enostavno izogne kakršnikoli za ta del nove države potreben poseben Trianonski sporazum. « (Glej odgovornosti. Še toliko bolj, ker je opisano dejanje Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. 16). potrjevalo temelje državnosti. Pozitivna dejanja, ki so 647 Glej tudi stran 33 s podobno interpretacijo, da je Jugoslavija nastala iz Kraljevine Srbije in slovenskih dežel. 342 343 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka leta 1915, je celotni del Primorja mednarodnopravno tudi njeni pogoji. S tem pa bo ob združitvi izkazovala tudi upravičeno okupirala Italija. Severni del Štajerske, lastno državnost. Kontradiktornost se izkaže v tem, da vključno z deželnim središčem, se je že pred tem odločil naj bi veljalo za Kraljestvo Hrvatov in Slavoncev izključno za Avstrijo, prav tako koroški severni del. Če bi pri tem prisvojitveno načelo, medtem ko naj bi veljalo za Primorje strogo sledili nareku Palffyja, ki ga navajata avtorja, da je izključno združitveno dejanje. enostavno Srbija okupirala madžarski pokrajini Hrvatsko in Slavonijo, Če okupacija ni povezana z državnostjo, je smiselno 648 bi to vnaprej pomenilo, da okupirani deli ne morejo uveljavljati pravice združevanja. Strogo gledano, upoštevati Bernatzika, da Kraljestvo Hrvaška in Slavonija okupacija sama po sebi nasprotuje združevanju kot ni bilo brez atributov državnosti, ker se je pri osnovanju temeljni pravici državnosti, kajti razlogi za okupacijo ne Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev lahko le tako morejo biti enaki razlogom za združitev. Tako bi tudi pri združilo z ostalimi. slovenskih primerih, npr. v Primorju, morali ravnati enako. Vsekakor pa je potrebno pritrditi avtorjema Jelinčiču in Če torej sledimo logiki, Lenarčiču, da je zgodovinsko državnost Slovenija imela že davno pred nastankom TUL.649, 650 Seveda pa se prinesena • da okupirana dežela, ne da bi bilo potrebno državnost v katerokoli 'zvezno obliko' ne ukine, ampak utemeljiti okoliščine njene okupacije, ne nasprotuje se po 2. členu Konvencije iz Montevidea na zvezni ravni namenom poznejše združitve in upošteva status samostojne osebe v mednarodnem okolju. Posamezni zvezni deli celote so ob združitvi torej • da okupirana dežela z znanimi okoliščinami svoje prenesli na zvezo svoje državne atribute za urejanje okupacije navkljub temu dejanju ne nasprotuje, odnosov v mednarodnem okolju. Zato je v tem pogledu avtorjema iz nekakšne bojazni nepotrebno izpostavljati, bi to pomenilo, da si je Italija s končnim rezultatom da državnost slovenskih dežel ni bila nikoli z nobenim Rapalske pogodbe prisvojila Primorje, ne da bi bila aktom ukinjena.651 potrebna kakršnakoli pravna utemeljenost, kakor da bi imeli opravek z na novo odkritimi območji. Tako okupirano Avtorja Jelinčič in Lenarčič kritizirata uporabo uti possidetis območje nima praktično nobenih oblik državnosti, zato (iuris) zaradi napačne uporabe pri reševanju mejnega tudi niso pomembni razlogi, ki bi utemeljevali okupacijsko spora. Uporabljeno načelo naj bi bilo za urejanje posledic in poznejše prisvojitveno dejanje. Potemtakem imata vojaškega spopada in odmerjanja zmagovalcu ozemlje, avtorja prav in ne moremo govoriti o združitvi dveh ki ga v trenutku končanih spopadov zaseda.652 Hkrati pa pravnih subjektivitet, vendar je zadeva kontradiktorna 649 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali sama po sebi, ker je Ogrska imela državnost, katere Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. sestavni del je bilo Kraljestvo Hrvatov in Slavoncev, prav 16. tako pa tudi Primorje. Po drugi točki pa se bo okupirana 650 Gre za Temeljno ustavno listino, na podlagi katere se je Slovenija osamosvojila iz skupne Jugoslavije. dežela združevala samo pod pogoji, ko bodo upoštevani 651 Prav tam. 648 Prav tam. 652 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali 344 345 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka njegov pomen interpretirata precej drugače s trditvijo, prispevala atribute državnosti, hkrati pa se je začel izvajati da vendar ni spora, da gre za izvajanje dejanske, polne, avstrijski pravni red in je bil v uveljavi do razpada A-O samoupravne oblasti,653 ki torej izhaja iz suverenih pravic monarhije. Ker so bili v Istrski deželi ob njenem nastanku dežele ne glede na to, ali so bile te prenesene na zvezno prisotni tudi atributi Beneške republike, so ti prenehali raven in od tam izvajajo na nekem območju, ali pa se njihova obstajati, ko se je omenjeni del združil s kranjskim delom. vloga udejanja neposredno v svojem okolju. Prav ta drugi del manjka in je ključen pri razumevanju latinskega izraza. Avtorja Jelinčič in Lenarčič vpeljeta termin Tukaj opisano dejanje priključitve z latinskim izrazom je 'psevdodržavnost' in ga podrobneje pojasnita le, da so po naravnost osupljivo podobno zgoraj opisanim okoliščinam ustavi 1974 psevdodržavnost pridobile republike Hrvaška, okupacije in njenim posledicam. To bi načeloma držalo, če BiH in Makedonija – a s tem, da niso pridobile pravice do ne bi bilo ozemlje Primorja pripojeno Jugoslaviji po Pariški razdružitve, marveč izključno do sporazumne odcepitve.655 mirovni pogodbi. Zato ne moremo govoriti o okupaciji V tej razlagi sta najmanj dve nedorečenosti. Prvič, zvezna in združitvi hkrati, kot je bilo pojasnjeno že v zgornjem ustava je vedno kompromis med različnimi enotami (npr. odstavku, brez navajanja okoliščin. Zato je potrebno na tem Vidovdanska ustava, avstrijski kompromis 1867 itd.). mestu pritrditi avtorjema, da »republiškega« upravljanja Torej, če je Slovenija vstopila že kot polnopravna članica, po »jugoslovanskem pooblastilu« ni mogoče uporabiti je drugim ustava prav tako pripoznala enake pravice. kot izgovor za prilaščanje državnopravnih ingerenc. Drugič, Dalmacija je vstopila v Državo Srbov, Hrvatov 654 To stališče bi bilo uporabno, če bi šlo za na novo odkrita in Slovencev z enakimi pravicami kot slovenske dežele, ozemlja, kjer 'guverner' nad temi ozemlji, ki po zemljepisni četudi je šlo za njeno neskladnost med de facto in de iure logiki spadajo pod njegovo pristojnost, izvaja upravljanje med avstrijskim in ogrskim delom A-O monarhije. Več v imenu kralja. Pri prehajanju med A-O monarhijo in Italijo o tem v predhodnih poglavjih. Ker pa je bil z Dalmacijo oziroma Beneško republiko je Primorje vseskozi vsebovalo združen hrvaški nedalmatinski del, to pomeni, da je slednji atribute državnosti. Pri iskanju atributov državnosti pa nas pridobil dalmatinske atribute državnosti enako kot zgoraj to pripelje na izhodišče, v obdobje začetka 19. stoletja, ko omenjeni beneški del v primeru Istrske dežele s pomočjo je Kranjska dežela odstopila del lastnega ozemlja in je s Kranjske dežele. tem na Istrsko deželo prenesla tudi lastno samostojnost, Avtorja Jelinčič in Lenarčič pravita, da bi morali tudi da se je z beneškim delom oblikovala. Na celotnem z referendumom zagotoviti, da bo imel arbitražni območju novonastale dežele se je uveljavil enoten pravni tribunal na mizi argument: meje in celovitost slovenskih red po vzoru ostalih avstrijskih dežel. Kranjska dežela je dežel iz razloga, ker naj bi bil temeljni problem manko državotvornega ravnanja slovenske politike.656 Če pustimo Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. 17. 655 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali 653 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. 18. 29. 656 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali 654 Prav tam. Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. 346 347 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka ob strani politiko, pa je nedorečeno, kako objektivno pa ni nič prej kot 8. 10. 1991. Enako je tudi po hrvaški zagovarjati celovitost Istrske dežele, če vemo, da je interpretaciji njenega osamosvojitvenega procesa. Zato z današnjega gledišča s pomočjo kranjskih državnih je zaradi tega in prav zaradi tega vojaška zasedba južnih atributov skupaj z združenim beneškim delom oblikovala predelov od reke Dragonje v piranski občini popolnoma novo državno obliko. Če kranjski del nesporno pripada zakonito dejanje, ker samostojna Hrvaška v tistem času Sloveniji, pa bi pri preostalem delu težko uveljavljali zgolj še ni obstajala. Dejanje slovenskih oblasti je navajano pravico po mednarodnem pravu. Zato je pot morda tudi zgolj primeroma in ne kot izključni zgodovinski dokaz v podobnem referendumu, kot je bil izveden za južni del upravičenosti za tisto obmejno območje. Povedano ne Koroške. Do te dileme se avtorja v nadaljevanju, kot bomo pritrjuje avtorjema, podaja pa časovno razumevanje videli, tudi jasno opredelita. istega problema ob vedenju, da v mednarodnem pravu ni vnaprejšnjega razsodnika, še posebej pri mejnih sporih. Avtorja Jelinčič in Lenarčič trdita, da so samo legitimni Ob zavedanju, da je Hrvaška – prav tako kot Slovenija dediči SFRJ stranka v postopku določanja poteka državne – imela atribute državnosti, je okupacija nepotrebno meje med Slovenijo in SFRJ, ker je slednja razpadla.657 Ta dejanje, ker je šele 'mirovna' pogodba tista, ki dokončno trditev pomeni, da sta lahko po njuni dosedanji razlagi razmeji pristojnosti obeh držav nad spornim ozemljem. V dediča Srbija in Črna gora, čeprav na Slovenijo ne mejita pomenu de iure je nepomembno drugače kot z dokazi neposredno. Takšen pogled, ki vmesnemu ozemlju iz že uveljavljati pravni interes. zgoraj naštetih razlogov odreka pravico biti stranka v postopku, ob znanih dejstvih ne prispeva k rešitvi mejnega Obravnavana knjiga navaja Badinterjevo komisijo in njeno vprašanja. V tem pogledu je tudi, sicer ne zelo podrobno, mnenje, da »republiške meje postanejo meddržavne«, pojasnjeno, zakaj RH po podpisanem in uveljavljenem pri čemer omenja (nanaša se na mnenje komisije, op. a.) Sporazumu o arbitraži v 5. členu ni stranka v postopku, RH, BiH, Makedonijo in Srbijo, ne pa Slovenije.659, 660 Kot saj je nastala (razglasila svojo osamosvojitev) šele 8. prvo se zastavlja vprašanje. zakaj ni izrecno navedena oktobra 1991, več kot tri mesece po datumu, določenem Črna gora, saj je pred 1. 12. 1918 že imela državne v Sporazumu.658 Navedeni datum je lahko v prid Sloveniji, meje oziroma so njene državne meje z združitvijo pred ko gre za njena dejanja v času med 25. 6. 1991 in 8. 10 1. 12. 1918 postale notranje meje skladno s Konvencijo 1991, ker je v tem vmesnem času bila po Sporazumu v Montevideu. V primerih RH, BiH in Makedonije pa je edini pravni subjekt. Učinek Sporazuma namreč v primeru potrebno biti previden, ker ne gre toliko za vprašanje, Hrvaške začne veljati šele z njeno samostojnostjo, to kako močan je status meje kot takšne, ampak z upravnega 20. vidika za vprašanje, ali obstajajo znotraj 'državnega' 657 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali 659 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. 25. 27. 658 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali 660 Gre za nekdanji republiki Republika Hrvaška in Bosna Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. in Hercegovina v okviru skupne socialistične federativne republike 26. Jugoslavije. 348 349 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka območja glede na delitev med upravljavskimi enotami svoje (seveda »v soglasju«) spreminjali upravni organi,662 (občina, pokrajina/republika, država) različne vrste meja. je dejstvo samo po sebi, saj izhaja iz suverenih pravic To ima za posledico, da unitarne države ne poznajo razpolaganja z lastnim območjem. Povedano pa nikakor pokrajinskih/republiških mej, a še ne pomeni, da ne ni dovolj, da se dokazuje obstoj novih upravnih meja, če obstaja delitveni ključ (občina, pokrajina/republika), po segajo prvotne v čase pred nastankom »ustave«. Tega katerem se neko območje razmejuje. Zato se je v takšnih dejstva o obstoju prvotnih upravnih meja pravniki ne primerih potrebno posluževati posrednih dokazov, ki morejo zaobiti s sklicevanjem na enaka merila ustavnega bi utemeljevali razmejitev. Gre torej bolj za tehnično odločanja v novi državi. V tem pogledu je slovenski vprašanje ključa delitve. Pri tem je bistvenega pomena, da primer drugačen od drugih in je vloga Slovenije v času je popolnoma in nesporno znana upravičenost do nekega pridruževanja 1. 12. 1918 samosvoja. območja, četudi se pristojnosti prekrivajo. Šele v takšnih primerih je naloga sodišča, da določi razdelitev na podlagi Posebej je zanimiva teza avtorjev, da Avstrijsko cesarstvo ni objektivne uporabe delitvenega ključa. Če pogledamo v bilo država, ampak dinastični konstrukt, da so se habsburški leto 1914, naletimo na tri paradokse: RH brez Dalmacije je dinasti, ki so bili »samo« vojvode oziroma nadvojvode del unitarnega ogrskega državnega dela A-O monarhije. dežel, ki so nastale na območju nekdanje slovenske Z Dalmacijo postane zgodba še bolj zanimiva. BiH je v Karantanije, kljub ukinitvi Svetega rimskega cesarstva skupnem upravljanju A-O monarhije, torej ni del zgolj lahko še naprej kitili s cesarskim naslovom.663 Če Avstrijsko avstrijskega ali ogrskega upravljavskega kolača, pač pa cesarstvo ni bilo država, kako so se lahko sprejemale dejansko ostanek nekdanjega Otomanskega cesarstva, mednarodne obveznosti, npr. Campoformijski mir iz leta ujetega na eni strani z A-O monarhijo in na drugi strani 1797 kot eden od zgodnejših mednarodnih sporazumov? s Srbijo in Črno goro. Makedonija je rezultat podobnih Ne glede na to, da je Konvencija iz Montevidea nastala okoliščin. Zato so bile na novo ustvarjene republiške skoraj 150 let pozneje, pa se je ohranila enakovrednost meje edine logične pri oblikovanju novonastalih držav. s preteklimi pravnimi procesi. Omenjena pogodba je Gre za proces, da se iz upravljavskih enot oblikujejo novi dobila samo enotni zapis v pomenu, da zveza držav velja mednarodnopravni subjekti hkrati z določitvami državnih za samostojno osebo. Z nazivom vojvode je vodja ohranil meja, izhajajoč iz republiških pristojnosti. Tako je tudi v pravico neposredno upravljati z določenimi deželami, tem pogledu smiselno interpretirati, da je celoten proces ne pa z vsemi. Tako je za vladane dežele predstavljal skladen s citiranimi določili socialistične »ustave« SFRJ 'prvega med enakimi'. Podobno sta bili oblikovani državi in da evidentiran praktično izvajanje ne pušča nobenega Karantanija oziroma poznejše Sveto rimsko cesarstvo, ki je dvoma. bilo do ukinitve drugače razprostranjeno kakor poznejše 661 Da pa so bile republiške meje znotraj SFRJ administrativne, upravne razmejitve, ki so jih lahko po Avstrijsko cesarstvo. V tem srednjeevropskem prostoru so 662 Prav tam. 661 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali 663 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. 28. 35. 350 351 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka bile torej prisotne zveze držav v različnih oblikah, katerih po reki Dragonji, se z enako vnemo sme tudi Slovenija sestavni del pa so bile tudi slovenske dežele. Cesarski sklicevati na obstoj državne meje slovenske dežele nazivi so bili bolj odraz formalnosti protokolarnih nazivov Kranjske z Ogrsko (njenim teritorijem Hrvaško)665 in zato, (najvišji suveren zveze držav) med različnimi poimenovanji če pustimo netočnost glede državnih atributov Hrvaške, dežel (poknežena grofija, vojvodstvo ali kraljestvo), katere ni bilo sence dvoma o obstoju in veljavnosti zgodovinskih je cesar navzven zastopal. Zato ne gre za nekakšno 'kitenje' meja med 'Hrvaško' (pravno: Kraljevino Ogrsko), Štajersko z vladarskimi nazivi, ko ni imel nobenih neposrednih in Kranjsko, ki so po obdobju mirovanja znotraj kraljevine upravljavskih pravic nad posameznimi okraji znotraj Jugoslavije brez zapletov postale meddržavne meje.666 posameznih dežel. V vsaki evropski državi takratnega časa Čeprav ne pojasnita posebej, za kakšne zaplete gre, pa sta je vladar navzven predstavljal suverena ne glede na naziv. morda imela v mislih vrnitev Primorja k Sloveniji, kar vnese Kako potem protokolarno predstavljati suverena A-O dodatno dimenzijo razumevanja v celoten mejni proces. monarhije pri srečanju s kraljem Velike Britanije, če pa je obstajalo Kraljestvo Češke? V časopisu Slovenec je bila 15. maja 1941 objavljena novica (Slika 22), da je neodvisna hrvaška država mogla Z avtorjema se je potrebno strinjati, da je datum nastanka v svoji polni suverenosti skleniti svojo prvo mednarodno samostojne države Hrvaške 8. 10. 1991, vendar se je pogodbo.667 To je dokaz, da se je, četudi kratek čas, imela Dalmacija osamosvojila po drugačnem osamosvojitvenem za subjekt mednarodnega prava. Če v mednarodnih procesu kot slovenske dežele, zato bi se težko strinjali s krogih država ni bila vsesplošno priznana in uživala ugleda tezo, da bi zaradi tega morala Hrvaška priznati obstoječe ter postala polnopravna članica mednarodne skupnosti, meddržavne meje s slovenskimi deželami,664 ko pa, pa to ne zmanjša njenega pomena za odgovornost v gledano strogo na procese, je npr. ključni datum za mednarodnem okolju. Seveda pa Neodvisna država Dalmacijo 29. 10. 1918, medtem ko se Slovenija večinoma Hrvaška ni bila popolnoma mednarodno priznana, saj naslanja na datum 31. 10. 1918, ko je bila ustanovljena so njeno samostojnost potrdile Nemčija, Italija, Slovaška, Narodna vlada SHS za Slovenijo. Že iz tega ni mogoče Madžarska, Romunija, Japonska, Španija, Nacionalna sklepati, da bi v mednarodnem pomenu niti Slovenija niti Kitajska, Finska, Danska in Mandžurija,668, 669 Seveda so Hrvaška kadarkoli izgubili dejansko mednarodnopravno subjektiviteto, ko bi prehajali iz ene zveze v drugo ali ko 665 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award bi izvajali osamosvojitveni proces. Zato tudi priznavanje ali Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. 63. obstoječih upravnih meja nima neposredne povezave s 666 Prav tam. hitrostjo izvajanja združitvenih ali razdruževalnih procesov. 667 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. Če se Hrvaška sklicuje na tako imenovani politkomisarski 69. sporazum iz leta 1944, po katerem naj bi meja potekala 668 Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem 664 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006, str. 203. Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. 669 Vir, ki omenja mednarodno priznanje NDH, je iz leta 2006, 63. zato bi glede na vsebino tega poglavja ne sodilo tukaj, ampak drugje 352 353 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka omenjene države po koncu vojne preklicale že dana nekdanje Dravske banovine in Hrvaške obojestransko priznanja in se je tako restavriral prejšnji mednarodni razveljavljen, pa je vseeno zgovoren in kaže, da takrat ni red. Če je obdobje druge svetovne vojne izgubilo bilo zgodovinskih okoliščin, kakršne želi Hrvaška vsiljevati mednarodnopravni pomen, so torej tudi Ilirske province danes. izgubile kontinuiteto mednarodnega pravnega reda. Tudi v tem primeru se je namreč restavriral prejšnji Slika 22 – Samostojnost za časa NDH673 mednarodnopravni red. To na mednarodni ravni pomeni, da se je uveljavljalo načelo ex tunc, in če se je načelo uveljavilo na mednarodni ravni, pomeni, da je njegov pomen univerzalen, razen kadar se po vojni sklenejo drugačni dogovori. Koliko je sploh smiselno izpostavljati in podrobneje analizirati Operativno cono Jadransko primorje,670 po kateri so Nemci zasedli šest nekdanjih italijanskih provinc iz druge svetovne vojne, in sicer Ljubljano, Gorico, Trst, Reko (s Kvarnerjem), Pulj (za celotno Istro) in Videm?671 Že res, da je Pavelić že naslednji dan po kapitulaciji Italije, to je 9. septembra 1943, na hrvaškem radiu razglasil, da se Istra priključuje k Neodvisni državi Hrvaški, kar pa se je v naslednjih dneh izjalovilo.672 Vendar pa, eno so politične ambicije, morda drugo pa kruta realnost v danih vojaških razmerah, ko ni bilo smiselno, da bi se posegalo v obstoječ civilnopravni red na lokalni ravni. Če ne upoštevamo slednjega, pa je manko pravičnosti infra legem še vedno prevelik, da bi smeli uzakonjati takšno mednarodnopravno stanje. Danes poznamo celo serijo diktatur, tudi Jugoslavijo, pa to ne Avtorja pravita, da ima podpisani razglas »Ujedinjenje« pomeni, da sprejeti mednarodni akti ne bi veljali. Če je bil bistveni značilnosti,674 in sicer da se (1) deklaratorno ob koncu vojne dvostranski sporazum o meji na območju »združuje« ljudstva, etnije (Slovence, Hrvate, Srbe in ne v gradivu. Ker pa je v tem poglavju govor o samostojnosti NDH, je tudi primerno, da se vprašanje potrditve samostojnosti NDH nahaja na tem državnopravnih subjektov in (2) da je hinavsko podtaknjeno mestu. 673 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali 670 Glej poglavje Kapitulacija Italije v Kunej, Franc: Zamolčana Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. Istra, Kaj nam je bilo Slovencem do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 69 2006, str. 171–179. 674 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali 671 Prav tam. Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. 672 Prav tam. 79. 354 355 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka »zagrebško« dikcijo, da se »ujedinjuju Država Slovenaca, je bil storjen kompromis, po katerem naj bi se oblikovala Hrvata i Srba i Kraljevina Srbija« spremenil v »se ujedinjuju svobodna cona Reka podobno kot Trst iz razloga, ker ZEMLJE države Slovenaca, Hrvata i Srba sa Kraljevinom je madžarski kapital podobno kot nemški želel dobiti Srbijom«.675 Dvoumnost izvira iz tega, ker se bi po neposreden vpliv v pomorskih interesih. Gre za odločitve zagrebškem razumevanju oblikovala dvojna Jugoslavija znotraj ekonomskih pogojev in okoliščin. V tem pomenu po vzoru A-O monarhije, če bi regent privolil v takšno je potrebno avtorjema pritrditi, čeprav njun opis ni dovolj formulacijo. Vemo pa, da je bila ravno asimetričnost eden podroben. Tudi pri navedbi, da gre za »prej kranjsko« od bistvenih problemov upravljanja v A-O monarhiji, kar območje, jima je potrebno pritrditi, vendar v pomenu je v dobršni meri pripeljalo do njenega razpada. Hkrati prenešenih kranjskih pravic ob oblikovanju Istrske dežele. priključitveni deli sami zase pred priključitvijo niso bili Pravica dostopa do odprtega morja za Kranjsko deželo mednarodnopravno priznani v njenih mejah. Dvojnost niti z oblikovanjem Istrske dežele niti z oblikovanjem nove monarhije bi pomenila asimetrično držo do že nekakšne svobodne ekonomske cone ni bila torej z priključene Črne gore, ki je bila priznana kot država že ničimer okrnjena. To toliko bolj, ker Kranjska dežela, kot pred prvo svetovno vojno. Glede na deklaratorno izjavo je že bilo izpostavljeno, ni bila poraženka, ki bi morala regenta bi izjava namesto prej navedenega besedila lahko privoliti v zmanjšanje svojih suverenih pravic po koncu vsebovala enostavno navedbo, da se združujejo Slovenci, Napoleonovih vojn. Hrvati in Srbi z območja nekdanje A-O monarhije. Če bi bilo tako, pa bi naleteli na problem, da bi bilo v takšnem Zagotovo pa je potrebno pritrditi avtorjema, ko prikažeta besedilu pridruženo ljudstvo obravnavano kot dokaj zemljevid (Slika 23), po katerem bi se moralo ljudstvo brezpravno, ob čemer bi bilo treba tudi upoštevati, da so odločati, ali se želi odcepiti in pripadati Republiki Hrvaški. posamezni deli tega ljudstva prihajali z območij z različno Zato bi se moralo o tem izvesti referendum. Vprašanje je, stopnjo samostojnosti oziroma atributov državnosti. ali ne bi morala biti izhodiščna meja postavljena na reko In morda ne čisto za konec bi zagrebška različica hkrati Mirno, da bi zadostili osnovnemu pogoju, po katerem je pomenila njeno mednarodno priznanje, podobno kot je Istrska dežela nastala po odločitvi Kranjske dežele. Zato bilo Kraljestvo Srbija priznano izključno od A-O monarhije, bi moral biti ta del izvzet. Ob tem je smiselno mimogrede s katero pa se je zapletlo v vojno, ki je pripeljala do razpada pripomniti, da izobešanja hrvaške zastave v Pulju na A-O monarhije. vojaških ladjah mornarice A-O monarhije v času, ko se je oblikovala Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ni mogoče Avtorja napačno oziroma vsaj pomanjkljivo podajata pojmovati za ustrezno izveden referendum. dejstva, po katerih naj bi suveren Franc Jožef svoje interese v Budimpešti podkrepil tako, da je primorsko Reko (prej kranjsko) prepustil kot svobodno pristanišče (podobno kot Trst) neposredno Budimpešti.676 Že res, da 675 Prav tam. 676 Prav tam. 356 357 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Slika 23 – Referendum v Istrski deželi677 vodenje Ogrske. Za konec pregleda knjige je zanimiv zemljevid (Slika 24), kjer se lepo pokaže namera hrvaške strani, da spremeni dejstva, po katerih določenega dokaza ni mogoče upoštevati. Gre enostavno za ponarejanje zgodovinskih dejstev. Zemljevid naj bi prikazoval parcelacijo Hrvaške za časa Josipa II. v letu 1785, pri čemer pa zmotno navaja, da gre pri vzhodnem delu istrskega polotoka za »Avstrijsko Istro«, namesto da bi pravilno navajal Kranjsko deželo. Očitna laž se ponavlja na različnih mestih hrvaškega zgodovinopisja. Avstrija je bila takrat in tudi pozneje zveza dežel, zato je popolnoma neustrezno prikazovati Veliko netočnost sta si avtorja privoščila z navedbo, Istro kot nekakšno avstrijsko deželo, če pa je bila dejansko v kateri se naslanjata na članek, objavljen v Slovencu »kranjska«. Korektnost se zagotovi tako, da se ali uporablja 18. junija 1907, da je občasno kateri od poslancev iz za prikazovanje sosednjega državnega območja ime v hrvaškega dela nedeljive Ogrske kaj zakokodakal v pomenu celote (torej Avstrija brez navajanja dežel) ali pa budimpenštanskem parlamentu, a so ga – kot se vidi v pomenu navajanja dežel (upravnih enot), vendar pa v iz članka – takoj po glavi. tem primeru ni dopustno na zgodovinskih zemljevidih 678 Duh, ki veje iz navedenega članka, govori o političnem spopadu unitarističnih in uporabljati imena »Avstrija«. avtonomnih idej v budimpeštanskem parlamentu. To je legitimno znotraj vsake večnacionalne države. Hkrati pa je potrebno upoštevati ustavnopravne norme, ki jih je opredelil Bernatzik. Opaziti pa je, da sta tudi ona nasedla komunistični doktrini iz časov jugoslovanskega socialističnega zgodovinopisja, po kateri je bil celoten politični prostor A-O popolnoma brez pravic, čeprav so, na primer hrvaško-srbski politični krogi sooblikovali koalicijo, ki je leta 1903 z madžarsko opozicijo prevzela 677 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. 89. 678 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. 115. 358 359 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Slika 24 – Napačen zemljevid Kranjske Istre iz leta 1785679 Kakšne zaključke bi lahko podali za konec? Kljub določenim netočnostim in pomanjkljivostim • predvsem pri obravnavi dogodkov ob 1. decembru 1918 in • premajhni dokumentiranosti, da je bila vloga Ljubljane dovolj vplivna, da bi se morala meja risati v Kvarnerskem zalivu in nikakor ne v Piranskem zalivu, je potrebno podati pozitivno mnenje glede zaključka, da je arbitražna odločitev za Slovenijo zelo slab kompromis, po katerem je potrebno pritrditi avtorjema, da gre za odločitev, ki na splošno meji na izdajo. Vsekakor bi bilo priporočljivo, ko bi se pravnozgodovinska stroka ukvarjala s posameznimi odseki celotne meje, ki jo je potrebno s Hrvaško urediti mirnodobno. Gre za precej kompleksno problematiko, ki jo je težko kritično obelodaniti na celovit način v kratkem času. Ko se danes oziramo v preteklost, poskušamo najti odgovor na vprašanje: • kdaj ali kje je začetek današnjih pravno neutemeljenih dejstev hrvaške strani s skoraj popolno prisvojitvijo Istrske dežele, da se danes soočamo z minimaliziranim problemom npr. podvojene sodne pristojnosti na območju Piranske občine iz leta 1947, dvojnim katastrom na območju na južni strani Dragonje in • ali bi lahko trdili, da so v vmesnem času nastajale ponavljajoče prakse in s katere strani, 679 Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali da bi jih lahko danes označili kot nezakonite Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Tomišelj 2018, str. 115. (contra legem)? 360 361 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Dognanja nas brez dvoma pripeljejo do zaključka, da o upravičenosti Istrske dežele, da je v sestavi Slovenije, je začetek v prelomnem letu 1918. Od takrat dalje saj je bila omenjena dežela v državnih okvirih ena izmed je hrvaška stran več kot stoletje dolgo povzročala avstrijskih dežel. dejanja, ki nikakor ne morejo pripeljati do stanja zakonitosti (infra legem), kakršnega poznamo danes v Priznati pa je potrebno, da tudi današnje zgodovinopisje luči arbitražne odločitve. ne pomaga razčiščevati dilem iz preteklosti. Pri tem ne bodimo preveč kritični do hrvaških zgodovinopiscev. Mnogo okoliščin pa tudi potrjuje tezo, da bi morali dokazi Tudi na slovenski strani namreč obstaja izumljanje novih in dejstva neposredno določati drugačno interpretacijo krajevnih imen. Ni samo Krizman tisti, ki 'razpotegne' meje, kakor jo je začrtal arbitražni tribunal. Predvsem so območje Istre do Triglava in pri tem povzroči dodatne pomembna nekatera nova dejstva, ki določajo okoliščine dileme zaradi očitnega izkrivljanja zgodovinske resnice. nastajanja Rapalske mirovne pogodbe, pa jih tribunal Tudi drugi, vključno z omenjenim 'izumijo' tako imenovano ni zajel. Še bolj kot dejanske so pomembne formalne Hrvaško Primorje, pri čemer vemo, da takšno upravno pristojnosti ključnih zgodovinskih oseb in združenj. območje ni nikoli obstajalo. Takšne netočnosti vzbudijo Prav na formalne pristojnosti se prevečkrat pozablja. So pri bralcu občutek zmedenosti. Ali pa je morda to tudi ključnega pomena za logično razlago pravnozgodovinskih namen? Ali pa se poskuša s takšnim pristopom ustvarjati dogodkov, ki so pripeljali v nepravično stanje, kakršnega vtis, da je imelo omenjeno območje enak obseg pravic kot poznamo danes. Primorje, katerega pravno zgodovino poznamo, imamo v mislih, da ne povzame izvorno hrvaškega termina Na začetku iskanja 'pozabljenih temeljev' smo s precej (Hrvaško primorje) in ga v tako pomembnem delu – kot optimizma pričakovali, da bo raziskava po preiskavi je Priročnik za strokovno obdelavo arhivskega gradiva številnih virov brez kakršnegakoli dvoma utemeljila pravosodnih organov – krajevno opredeli, s čimer odpravi brezpogojno upravno državotvornost Slovenije nad morebitne dvome pri razumevanju, na katero območje celotno Istrsko deželo. Sedaj, po več kot štirih letih od prvih se nanaša določen predpis. Tako pa se v omenjenem zapisanih besed, pa se je nekako izoblikovalo mnenje, da priročniku navaja, da je bil po propadu Ilirskih provinc leta bi to zahtevalo mnogo preveč časa, in ne nazadnje tudi, da 1814 uveden Primorski gubernij, ki je obsegal mesto Trst viri ta trenutek enostavno še niso znani. Zato sem že skozi z okolico, istrsko, reško in goriško okrožje. Z ustanovitvijo prebiranje virov podal predloge za nadaljnje delo. Predlogi Kraljevine Ilirije leta 1816 je območje obsegalo dva gredo v smer utemeljevanja upravno-sodne pristojnosti gubernija: kranjskega in koroškega s sedežem v Ljubljani deželnih središč (Ljubljan, Trsta, Celovca in Gradca) nad in tržaškega s sedežem v Trstu, ki se je še naprej imenoval različnimi strukturami družbe, kot so npr. gozdarstvo Primorje (do leta 1822) in je obsegal tudi civilno Hrvaško in posesti, železniška infrastruktura ipd. Gre za upravna s Kvarnerskimi otoki.680 Kot vidimo, imamo na hrvaški središča, v katerih je Slovenija sooblikovala deželno in lokalno samoupravo. Organiziranost teh državnih struktur 680 Priročnik za strokovno obdelavo arhivskega gradiva znotraj A-O monarhije bi podala dodatne utemeljitve pravosodnih organov od srede 18. stoletja do leta 1991. Del 1, Izbor zakonov in predpisov. Uredil Brane Kozina, avtorji Marjeta Adamič … 362 363 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka zgodovinski strani Hrvaško primorje in na slovenski strani Civilno Hrvaško. Dejansko pa gre za isto območje, ki bi ga skupaj ustrezneje opisno opredelili, da imamo opravka z današnjim hrvaškim obalnim območjem z zaledjem med Reko in Zadrom s pripadajočimi otoki. Severno oziroma XI severozahodno se nahaja nekdanje Primorje in južneje dežela Dalmacija. S takšnim opredeljevanjem bi odpravili Kratki povzetki življenjepisov vsakršen dvom glede krajevne lege nekega upravnega ključnih oseb, ki se omenjajo pojma, na katerega se nanašajo pravni predpisi. v gradivu in so pomembni za Če je Slovenija vstopila v prvo svetovno vojno z določeno razumevanje njihove takratne vloge formalno samostojnostjo, ne glede na morebitno (ne) strinjanje z dejanskim načinom upravljanja z lastnim območjem, in je bila v avstrijskem delu vzpostavljena slovenskih politikov naj bi se italijanski strani »vrnilo« samo dualna oblastna struktura (državna in deželna), pa je ozemlje, ki ji je bilo odvzeto pred dobrimi stotimi leti. izstopila iz mirovnega procesa po koncu prve svetovne Tudi takrat so Evropo pretresale vojne zaradi Napoleona. vojne kot del unitaristične centralistično vodene skupnosti. Vemo pa, da je Rapalska meja ne samo odvzela celotno Državnost Slovenije se je torej 'utopila' v težnjah po Istrsko deželo takratni Sloveniji, ampak tudi del Kranjske enotnem ustroju države. dežele zgolj in samo zato, da je Dalmacija ostala v okviru SHS. Kranjska dežela in Slovenija kot njena državotvorna Glede na to, da se v UL narodne vlade SHS v Ljubljani naslednica bi tako morala imeti mnogo več pravic pri na mnogih mestih pojavlja termin »slovenski del Istre«, delitvi Istrske dežele, kot jih izkazuje arbitražni postopek, smemo trditi, da Istre – kakršno poznamo danes – nikoli ki se do tega pogleda na zgodovinske dogodke sploh ne ne bi bilo, če ne bi Kranjska dežela v mirnodobnem času opredeli. Vzrok tej veliki površnosti arbitražnega tribunala odstopila dela svojega ozemlja za njen nastanek. Gre za je, da takšne teze v dandanašnjih pravnozgodovinskih območje združitve nekdanjega zahodnega dela polotoka razpravah niso ravno pogoste. Istre, ki je pripadal Beneški republiki, in vzhodnega dela, ki je pripadal Kranjski deželi. Ker so bili slovenski politiki Za konec si bomo sposodili spoznanje Dolinarja, da soočeni s prodiranjem italijanskih sil proti Ljubljani, »kdor hic et nunc681 bega enotno narodno voljo z deli so z uzakonitvijo pojma »slovenski del Istre« želeli jugoslovanskega federalizma ali konfederalizma, opravlja zavarovati vsaj tisti del, ki je pripadal dotakratni tlako za tujca. To so Slovencu vsi Neslovenci«.682 Kranjski deželi. Po njihovem prepričanju navedeno območje ne bi smelo biti predmet pogajanj z italijansko stranjo zaradi Londonske pogodbe iz leta 1915. Po mnenju 681 Lat. Tu in zdaj. 682 Dolinar, France: Odsotnost slovenske državne misli v et al. Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, 1997, str. 11‑12. prevratu 1918, Buenos Aires 1971, str. 47. 365 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Polec pravi, da je bil dr. Josip Mal ravnatelj Deželnega muzeja v Ljubljani in je bil zato še kako verodostojna oseba pri nastajanju zbornika razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine leta 1928 iz obdobja konce A-O monarhije do sprejetja Vidovdanske ustave. Stjepan Radić, hrvaški pravnik in politik, ustanovitelj Hrvaške ljudske kmečke stranke, zagovornik federalizma v kraljestvu Jugoslavija ter žrtev atentata leta 1928 v Beogradu. Ante Trumbić, hrvaški pravnik in politik, ki je bil skupaj s takratnim srbskim premierom Nikolo Pašićem glavni pobudnik za nastanek Jugoslavije, zunanji minister in zagovornik federalizma v kraljestvu Jugoslavija ter glavni pogajalec mirovne konference v Versaillesu, ki se je zavzemal, da Dalmacija ni odstopljena Italiji skladno z Londonsko pogodbo 1915. Alan John Percival Taylor pripada mlajši generaciji vidnih angleških zgodovinarjev, študiral je v Oxfordu in na Dunaju, bil predavatelj (assistant lecturer) v Manchestru in v Oxfordu univerzitetni predavatelj. Anton Korošec, v času A-O monarhije deželni poslanec v Štajerskem deželnem zboru, vplivni član VLS in predsednik Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter poznejši vidni politik kraljestva Jugoslavije. Ivan Šušteršič, vplivni član in predsednik VLS in zadnji deželni glavar Kranjske dežele, ki se je do zadnjega oklepal misli o preoblikovanju dualistične monarhije v trialistično monarhijo med nemško govorečimi Avstrijci, Ogri in 'južnoslovanskimi' narodi. V okviru VLS je bil pobudnik o uveljavitvi splošne, enake in neposredne volilne pravice v Kranjski deželi leta 1902, ki pa jo je koalicija Napredne 366 367 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Dodatek A dežele leta 1883 in prvi ban leta 1920 Banovine Hrvaške in Slavonije. Pristaš Stranke prava. Zakaj je to pomembno? Karlov manifest v angleščini Da vemo za ekspanzionistične tendence v Istrski deželi, od kod izvirajo in kako so v ključnih trenutkih zlorabili njim zaupano politično vodenje. Matko Laginja je na podlagi državnih volitev predstavljal slovensko stran v državnem zboru, saj je v avstrijskem delu A-O monarhije deloval kot predstavnik manjšine. Odstopil je l. 1921 s federalistično izjavo v ustavodajni skupščini. narodne stranke – v kateri je bil tudi Ivan Tavčar – z Svetozar Pribićević, na Hrvaškem rojeni Srb, v začetku nemškimi poslanci veleposestniki zavrnila. zagovornik unitarizma in centralizma, pozneje je razočaran 683 nad velikosrbskim hegeminizmom postal zagovornik Otokar Rybar, pravnik, politik in diplomat,684 potomec federalizma in republikanizma. češkega inženirja in matere Slovenke. Na tem mestu je zanimivo spoznanje, ki ga navaja Dolinar, nanaša pa se na Otokarja Rybarja, da se je povzpel do trditve, da je njemu »konačno svejedno«, da on »može biti i Srbin«. Ribarjevo izjavo Dolinar komentira, da je tako mogel »izjavljati« sin češkega priseljenca med Slovence, ne pa potomci starih slovenskih rodov.685 Tako ni v migrantskem pogledu in v hkratnem zanikovanju lastnega rodu nič novega. Fran Šuklje, profesor zgodovine, vplivni član VLS in deželni glavar v Kranjski deželi (vir: Momčilo Zečević, Na zgodovinski prelomnici, Maribor: Založba obzorja Maribor, 1986, str. 175). Matko Laginja, Hrvat, poslanec deželnega zbora Istrske 683 Strgar, Rok: Dr. Ivan Šušteršič proti grofu Jožefu Antonu Barbu‑Waxensteinu, Dvoboj, ki ga ni bilo. Zbornik Janka Pleterskega, str. 203–211. 684 Vir: Rybář, Otokar (1865–1927) – Slovenska biografija (slovenska‑biografija.si). 685 Dolinar, France: Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918, Buenos Aires 1971, str. 37. 368 369 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Brought to the attention of Imperial and Royal Governor Dodatek B Bleyleben in the Archdukedom of Austria below the Emms on 17 October 1918 in Vienna: His Imperial and Royal Karlov manifest v slovenščini Apostolic Majesty has deigned to issue the following royal proclamation: To my faithful Austrian people! Since I ascended the throne, I have constantly strived to achieve the peace so desired by all my people, and to show the people of Austria the ways in which they can develop the power of their national identity to their benefit its people, be accorded a special status. and successfully exploit it for their spiritual and economic welfare, unimpaired by barriers and frictions. The terrible This reorganisation, which will in no way affect the integrity struggles of the world war have thus far restricted the of the countries of the Holy Crown of Hungary, will work for peace. Bravery and loyalty – the willingness guarantee the independence of each individual national to make sacrifices in bearing need and hardship, have state; it will, however, also effectively protect common maintained the glory of the Fatherland at this difficult interests and bring them to bear wherever community time. The victims of war sacrificed their lives to secure for is a necessity of life in the individual state. Of particular us the honourable peace on the threshold of which, with importance will be the union of all forces for a just and God's help, we stand today. rightful solution of the great tasks resulting from the repercussions of the war. Now we must without hesitation begin to rebuild the Fatherland on the basis of its natural and hitherto most Until this transformation is fully and legally achieved, the reliable principles. In doing do, the wishes of the Austrian existing institutions will remain in force and unchanged people must be carefully reconciled and brought to in order to safeguard common interests. My government fruition. I am determined to undertake this work with is charged with doing all it can to prepare without delay the free collaboration of my people in the spirit of those for the reconstruction of Austria. I call on the people, on principles, which the allied monarchs have adopted in whose self-determination the new Kingdom will be based, their offer of peace. Austria must, in accordance with the to cooperate in the great task through National Councils, will of its people, become a federal state, in which every which – formed from the ranks of Imperial Assembly nationality shall form its own national territory in its own deputies of every nation - must assert the interests of the settlement zone. This does not in any way presuppose people towards each other and toward my government. the unification of the Polish territories of Austria with the So may our Fatherland, consolidated by the harmony of independent Polish states. The city of Trieste together the nations that surround it, emerge from the storms of with its territories shall, in accordance with the wishes of war as a federation of free people. The blessing of the 370 371 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Almighty be on our work, so that the great work of peace Dodatek C that we construct may mean happiness for all my people. Originalno besedilo Vienna, 16 October 1918 Karl m.p. »Ausgleich« v nemščini Hussarek m.p. Obveščeno od cesarskega in kraljevega guvernerja Bleylebna v nadvojvodini Avstriji pod Emmsom dne 17. oktobra 1918 na Dunaju. Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko veličanstvo je izvolilo izdati naslednjo kraljevo razglasitev: Mojemu zvestemu avstrijskemu ljudstvu! Odkar sem se povzpel na prestol, sem si nenehno prizadeval doseči mir, ki si ga želi vse moje ljudstvo, in avstrijskemu ljudstvu pokazati načine, kako lahko razvijejo moč svoje nacionalne identitete v svojo korist in jo uspešno izkoristijo za svoje duhovno in gospodarsko blaginjo, ki je ne ovirajo ovire in trenja. Strašni boji svetovne vojne so doslej omejevali delo za mir. Pogum in zvestoba – pripravljenost na žrtvovanje v stiski in stiska sta v tem težkem času ohranila slavo domovine. Žrtve vojne so darovale svoja življenja, da bi nam zagotovili časten mir, na pragu katerega z božjo pomočjo danes stojimo. Zdaj moramo brez obotavljanja začeti obnavljati domovino na njenih naravnih in doslej najbolj zanesljivih načelih. Pri tem je treba skrbno uskladiti želje avstrijskega ljudstva in jih uresničiti. Odločen sem, da se tega dela lotim ob svobodnem sodelovanju svojega ljudstva v duhu tistih načel, ki so jih zavezniški monarhi sprejeli v svoji mirovni 372 373 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka ponudbi. Avstrija mora po volji svojega ljudstva postati Hussarek m.p. zvezna država, v kateri bo vsaka narodnost tvorila svoje nacionalno ozemlje v svojem poselitvenem območju. XIII. Der ungarisch-kroatische „Ausgleich" To nikakor ne predpostavlja združitve poljskih ozemelj Avstrije z neodvisnimi poljskimi državami. Mesto Trst skupaj s svojimi ozemlji dobi v skladu z željami prebivalcev Das ungarische Ministerium war am 17. Februar poseben status. 1867 ernannt worden (S. 319) und mit ihm und dem Ta reorganizacija, ki nikakor ne bo vplivala na ungarischen Reichstag wurden die Ausgleichsgesetze celovitost držav svete madžarske krone, bo zagotovila (108–123) ohne Zustimmung des kroatischen Landtages neodvisnost vsake posamezne nacionalne države; bo pa vereinbart und publiziert. Im Jahre 1867 zeigte sich tudi učinkovito varovala skupne interese in jih uveljavljala der kroatische Landtag, auf Grundlage des vom König povsod tam, kjer je skupnost življenjska nuja v posamezni sanktionierten kroatischen GA. XLII von 1861 (S. 310), državi. Zlasti pomembna bo združitev vseh sil za pravično welcher feierlich die Unabhängigkeit Kroatiens von rešitev velikih nalog, ki so posledica vojne. Ungarn verkündete, nicht geneigt, in die vom ungarischen Ministerium verlangte engere Union zu willigen. Da Dokler to preoblikovanje ne bo v celoti in zakonito entschloß sich das neue ungarische Ministerium, eine doseženo, bodo obstoječe institucije ostale v veljavi in neue Wahlordnung zu oktroieren und den Rest besorgte nespremenjene zaradi varovanja skupnih interesov. Moja ein neu ernannter Banus. Der neu gewählte kroatische vlada je zadolžena, da stori vse, kar lahko, da se brez Landtag hatte eine der ungarischen Regierung genehme odlašanja pripravi na obnovo Avstrije. Pozivam ljudi, na Majorität. Die nationale Opposition, deren Vertreter auf katerih samoodločbi bo temeljilo novo kraljestvo, da 13 Mitglieder zusammengeschrumpft waren, verließ sodelujejo pri veliki nalogi prek narodnih svetov, ki morajo mit einer gegen die Rechtmäßigkeit der Wahlordnung – sestavljeni iz vrst poslancev cesarske skupščine vsakega gerichteten „Deklaration“ den Landtag. Seither wird die naroda – uveljavljati interese ljudi do drug drugega in do Rechtmäßigkeit des alsbald abgeschlossenen Ausgleiches moje vlade. 181 von der „Rechtspartei“ bestritten. Der Landtag wurde am 9. Jänner 1868 eröffnet und wählte eine „Regni-kolar'' Tako naj naša domovina, utrjena s sožitjem – Deputation, welche mit einer ebensolchen Deputation narodov, ki jo obdajajo, izstopi iz vojnih viharjev kot zveza des ungarischen Reichstages zusammentrat und das svobodnih ljudi. Blagoslov Vsemogočnega naj bo pri Verhältnis zu Ungarn beriet. Man einigte sich über ein našem delu, tako da bo veliko delo miru, ki ga zgradimo, Operat, welches von beiden Legislativen beschlossen und lahko pomenilo srečo za vse moje ljudstvo. von der Krone sanktioniert wurde. So kam der ungarisch-kroatische „Ausgleich'' zu stände durch den ungar. GA. Dunaj, 16. oktober 1918 XXX vom Jahre 1868 und den identischen kroatischen Karl m.p. GA. 1 vom Jahre 1868. Folgendes ist die Übersetzung des 374 375 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka ungarischen Gesetzes. eine und dieselbe Staatsgemeinschaft sowohl gegenüber den übrigen unter der Herrschaft Sr. Majestät stehenden Ländern, wie gegenüber anderen Ländern. 181 Ungarischer Gesetzartikel XXX vom Jahre 1868, § 2. Aus dieser Staatsgemeinschaft und betreffend die Inartikulierung des Übereinkommens über Zusammengehörigkeit ergibt sich, das der König von den Ausgleich der zwischen Ungarn einerseits, Kroatien, Ungarn und von Kroatien, Slawonien und Dalmatien mit Slawonien und Dalmatien andrerseits in der Schwebe einer und der-selben Krone und mit einer und derselben gewesenen staatsrechtlichen Fragen. Krönungshandlung gekrönt wird und das für sämtliche Nachdem zwischen dem Reichstage Ungarns einerseits und unter der Krone des hl. Stephan stehenden Länder auf dem dem Landtage Kroatiens, Slawoniens686 und Dalmatiens687 gemeinsamen Reichstage dieser Länder ein gemeinsames andrerseits über die Ausgleichung der zwischen ihnen in Krönungsdiplom festgestellt und ausgestellt wird. der Schwebe gewesenen staats-rechtlichen Fragen durch Das Original des Krönungsdiploms ist indessen neben gemeinsame Feststellung ein Übereinkommen zu stände dem ungarischen Text auch in kroatischer Sprache gekommen ist, wird dieses Übereinkommen, nachdem zu redigieren, an Kroatien, Slawonien und Dalmatien dasselbe auch durch Se. kaiserliche und Apostolische hinauszugeben und in demselben sind auch die Integrität königliche Majestät genehmigt, bekräftigt und sanktioniert und die Landesverfassung Kroatiens, Slawoniens und worden ist, als gemeinsames Grundgesetz Ungarns und Dalmatiens zu sichern. Kroatiens, Slawoniens und Dalmatiens hie mit inartikuliert wie folgt: Das Krönungsdiplom vom Jahre 1867 wird nachträglich auch im kroatischen Originaltext ausgestellt und ehestens „Nachdem Kroatien und Slawonien sowohl rechtlich als dem Landtage von Kroatien, Slawonien und Dalmatien tatsächlich seit Jahrhunderten zur Krone des hl. Stephan über-sendet. gehört haben und es auch in der Pragmatischen Sanktion ausgesprochen ist, das die Länder der ungarischen Krone § 3. Aus der oben erwähnten unteilbaren Staatsgemeinschaft voneinander untrennbar sind688, so haben auf dieser folgt weiter, das bezüglich aller Angelegenheiten, welche Grundlage einerseits Ungarn, andrerseits Kroatien und zwischen sämtlichen Ländern der ungarischen Krone und Slawonien in Bezug auf die Ausgleichung der zwischen den übrigen Ländern Sr. Majestät gemeinsam sind oder ihnen obschwebenden staatsrechtlichen Fragen das im gemeinsamen Einvernehmen erledigt werden, Ungarn folgende Übereinkommen geschlossen: und Kroatien, Slawonien und Dalmatien eine und dieselbe gesetzliche Vertretung und Gesetzgebung, sowie, was § 1. Ungarn und Kroatien, Slawonien und Dalmatien bilden die Vollzugsgewalt betrifft, eine gemeinsame Regierung 686 Unter „Slawonien" versteht man die drei Komitate Szerem, besitzen müssen. Poszega und Veröcze. Die übrigen fünf Komitate bilden Kroatien. 687 Über Dalmatien siehe Exkurs II. 688 Siehe oben S. 12, 35. 376 377 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka § 4. Kroatien, Slawonien und Dalmatien689 erkennen Kosten des Hofhaltes. den GA. XII des ungarischen Reichstages vom Jahre 1867 (119), welcher die zwischen den Ländern der hl. § 7. Eine gemeinsame Angelegenheit ist ferner die Stephanskrone und den übrigen Ländern Sr. Majestät Rekrutenbewilligung, die Gesetzgebung über das bestehenden gemeinsamen, oder die nicht gemeinsamen, Wehrsystem und die Wehrpflicht, die Verfügung aber im gemeinsamen Einvernehmen zu erledigenden über die Bequartierung und Verpflegung des Heeres. Angelegenheiten und die Art ihrer Verwaltung bestimmt, Diesbezüglich wird jedoch in Betreff Kroatiens, Slawoniens desgleichen die auf Grund dieses Gesetzes bereits zu und Dalmatiens bestimmt: stände gekommenen Vereinbarungen, insbesondere a) Von dem gemeinsam zu bewilligenden Kontingent wird die GA. XIV, XV und XVI vom Jahre 1867 als gültig der auf Kroatien, Slawonien und Dalmatien entfallende und verbindlich an, jedoch unter der ausdrücklichen Teil nach dem Verhältnisse der Gesamtbevölkerung Bedingung, das in Zukunft ähnliche Grundgesetze und festgestellt: hiebei versteht es sich von selbst, das, falls Vereinbarungen nur unter der gesetzlichen Zustimmung das bisherige Wehrsystem umgestaltet wird, die Normen Kroatiens, Slawoniens und Dalmatiens zu stände kommen des zu erlassenden neuen Systems auch auf Kroatien, können. Slawonien und Dalmatien Anwendung finden werden; Das in diesem Paragraphen erwähnte Grundgesetz, b) die auf Kroatien, Slawonien und Dalmatien entfallenden sowie die angeführten Gesetzartikel werden nachträglich Rekruten werden in die Regimenter dieser Länder auch in kroatischem Originaltext ausgestellt und behufs eingereiht; Promulgierung ehestens dem kroatisch-slawonisch- dalmatinischen Landtage übersendet. c) bei der Einreihung wird Bedacht darauf genommen werden, für welche Waffengattung sich die Rekruten § 5. Außer jenen Gegenständen, welche zwischen den am besten eignen, und die Rekruten des Küstenlandes Ländern der St. Stephanskrone und den übrigen Ländern werden vorwiegend in die Marine eingeteilt. Sr. Majestät gemeinsam sind oder einverständlich erledigt werden sollen, gibt es auch noch andere Angelegenheiten, § 8. Gemeinsam ist für Ungarn und Kroatien, Slawonien welche Ungarn und Kroatien, Slawonien und Dalmatien und Dalmatien sowohl hinsichtlich der Gesetzgebung, gemeinsam interessieren und hinsichtlich welcher für als der Verwaltung in der unten umschriebenen Art alle Länder der ungarischen Krone die Gemeinsamkeit das Finanzwesen. Demgemäß gehören die Feststellung der Gesetzgebung und Regierung durch dieses des gesamten Steuersystems, die Bewilligung der Übereinkommen als notwendig erkannt wird. direkten und indirekten Steuern, sowohl hinsichtlich der Steuergattungen, als der Steuersätze, desgleichen § 6. Eine solche gemeinsame Angelegenheit aller Länder die Auswerfung, Manipulation und Eintreibung der der St. Stephanskrone ist vor allem die Bewilligung der Steuern, die Einführung neuer Steuern, die Bewilligung 689 Tatsächlich hat der Dalmatinische Landtag in dieser Sache des gemeinsamen Voranschlages, sowie die Prüfung gar nicht mit verhandelt. 378 379 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka der Schlußrechnungen über den gemeinsamen Auf- des Handels, des Zoll-, Telegraphen-, Post-, Eisenbahn-wand, die Aufnahme neuer Staatsschulden690 oder wesens, der Häfen, der Schiffahrt und jener Straßen und die Konvertierung bereits bestehender Schulden, die Flüsse, welche Ungarn und Kroatien, Slawonien und Verwaltung, Umgestaltung, Belastung oder der Verkauf Dalmatien gemeinsam interessieren. von unbeweglichem Staatseigentum, die Verfügung über die Monopole und die Regalien (jura regalia majora) und § 10. In Bezug auf die Regelung des Gewerberechtes mit überhaupt alle Verfügungen, welche sich auf eine allen unter Einschluß des Hausierhandels, desgleichen hinsichtlich der St. Stephanskrone stehenden Ländern gemeinsame der Vereine, welche nicht öffentlich Erwerb treiben, Finanzangelegenheit beziehen, vor den allen Ländern der bezüglich des Paßsystems, der Fremdenpolizei, der St. Stephanskrone gemeinsamen Reichstag; in Bezug auf Staatsbürgerschaft und der Einbürgerung ist die den Verkauf der kroatisch-slawonischen Staatsgüter Gesetzgebung zwar gemeinsam, aber in Bezug auf diese 691 gilt dies mit der Einschränkung, das hierüber auch der Landtag Angelegenheiten wird die Exekutive in Kroatien, Slawonien von Kroatien, Slawonien und Dalmatien zu hören ist und und Dalmatien vorbehalten. das ohne dessen Zustimmung ein solcher Verkauf nicht § 11. Kroatien, Slawonien und Dalmatien erkennen an, das stattfinden darf. Hinsichtlich aller dieser Angelegenheiten sie zu jenen Auslagen, welche einerseits die zwischen den erstreckt sich die gemeinsame Finanzverwaltung, welche Ländern der ungarischen Krone und den anderen Ländern durch den dem gemeinsamen Reichstag verantwortlichen Sr. Majestät als gemeinsam anerkannten, andrerseits die königlich ungarischen Finanzminister geübt wird, auch zwischen allen Ländern der ungarischen Krone selbst oben auf Kroatien, Slawonien und Dalmatien. als gemeinsam bezeichneten Angelegenheiten erfordern, § 9. Gemeinsame Angelegenheiten aller Länder der im Verhältnisse ihrer Steuerfähigkeit beizutragen ungarischen Krone sind das Geld – das Metallgeld – verpflichtet sind. und das Banknotenwesen, ferner die Feststellung des § 12. Dieses Verhältnis ist nach denselben Daten, auf Münzsystems und des allgemeinen Münzfußes, die Prüfung deren Grundlage das Beitragsverhältnis der Länder der und Genehmigung der Handels- und Staatsverträge, ungarischen Krone zu den Kosten der gemeinsamen welche die Länder der St. Stephanskrone gleichmäßig Angelegenheiten gegenüber den übrigen Ländern Sr. betreffen, die Bestimmungen über Banken, Kredit- und Majestät auf zehn Jahre festgesetzt wurde, für die gleiche Versicherungsanstalten, Privilegien, Maß und Gewicht, Zeit Marken- und Musterschutz, Punzierung, literarisches und künstlerisches Eigentum, das See-, Handels-, Wechsel-für Ungarn …………………………………..93,5 592 201 Prozent, und Bergrecht und im allgemeinen die Angelegenheiten für Kroatien und Slawonien aber …….…….6,4 407 799„ 692. 690 Die Schulden, welche der „gemeinsame“ (§§ 33, 34) § 13. Nachdem jedoch das gesamte Reineinkommen Reichstag kontrahiert, binden daher auch Kroatien. 691 Unter welchen auch die Staatsforste begriffen sind, § 2, 692 Diese Proportion ist seither wiederholt geändert worden. GÄ. XXXIV: 1873. Siehe den folgenden GA. X vom Jahre 1906, 182. 380 381 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Kroatiens und Slawoniens jene Summe, welche nach oder Regierung dieser Nebenländer es verlangen wird.] dem im vorigen Paragraphen enthaltenen Schlüssel der Steuerraft auf diese Länder aus den Ausgaben für § 17. [55 % sämtlicher Einnahmen Kroatiens und Slawoniens die gemeinsamen Angelegenheiten entfallen würde, werden zur Deckung der gemeinsamen Ausgaben an den derzeit nur so zu decken vermöchten, wenn dieselben gemeinsamen Staatsschatz abgeführt.]693 auch den größeren Teil der für ihre innere Verwaltung § 18. Von jenen Einnahmen, welche nach den §§ 16 und erforderlichen Summe abliefern würden, willigt Ungarn 17 zwischen dem Erfordernisse für die innere Verwaltung mit Rücksicht auf die Erneuerung des brüderlichen Kroatiens und Slawoniens und zwischen den gemeinsamen Verhältnisses, welches seit Jahrhunderten zwischen ihm Ausgaben zu teilen sind, werden ausgenommen: und Kroatien und Slawonien bestand, bereitwillig ein, das von dem Einkommen Kroatiens und Slawoniens vor allem a) die Wein- und Fleischverzehrungssteuern, welche in eine bestimmte Summe, die von Zeit zu Zeit durch ein Kroatien und Slawonien nach der bisherigen Übung auch Übereinkommen für die Kosten der inneren Verwaltung künftig zur Deckung der Gemeindeausgaben verwendet dieser Länder festgesetzt wird, in Abzug gebracht werde, werden können; und das die nach Bedeckung des Erfordernisses der b) auf Grund des GA. XII vom Jahre 1867 die Einnahmen inneren Verwaltung verbliebene Summe für die durch die aus dem Grenzzoll.694 gemeinsamen Angelegenheiten erforderten Ausgaben verwendet werde. § 19. Sollte das Verwaltungsgebiet Kroatiens und Slawoniens durch tatsächliche Reinkorporierung § 14. Auf Grund des in den vorigen Paragraphen Dalmatiens oder durch die administrative Vereinigung der entwickelten Prinzips ist einerseits zwischen Ungarn, Militärgrenze vergrößert werden, so werden die Einkünfte andrerseits zwischen Kroatien und Slawonien die folgende der mit Kroatien-Slawonien vereinigten Gebiete gleichfalls finanzielle Vereinbarung zu stände gekommen: nach dem in den §§ 16 und 17 festgestellten Schlüssel § 15. [Das Erfordernis der inneren Verwaltung Kroatiens zwischen dem Erfordernisse der kroatisch-slawonischen und Slawoniens wird für jene zehn Jahre, während welcher inneren Verwaltung und jenem für die gemeinsamen die zwischen den Ländern der ungarischen Krone und den Angelegenheiten geteilt werden. übrigen Ländern Sr. Majestät besteigende Vereinbarung ____________________________________________________________ dauert, mit 2,200.000 Gulden festgesetzt.] Das Erfordernis der inneren Verwaltung Kroatiens- § 16. [Diese Summe wird vor allem mit 45 % der direkten Slawoniens wird vom 1. Jänner 1873 an für jene Zeit, und indirekten Steuern und anderen öffentlichen Einkünften Kroatiens und Slawoniens gedeckt, das ist, 693 Durch § 3 des GA. XXXIV: 1873 wurden die §§ 15, 16, 17, aus den gesamten Einnahmen jener Länder werden so 25 und 26 des GA. XXX: 1868 außer Kraft gesetzt und durch folgende viel Prozente jener kroatisch-slawonischen Landes- und Bestimmung ersetzt: Bernatzik, Österr. Verfassungsgesetze. 694 Auch diese Bestimmungen gelten jetzt nicht mehr, sondern Munizipalkasse ausgefolgt, für welche die Gesetzgebung sind ersetzt durch § 5 des GA. X von 1906 (182), S. 738. 382 383 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka während welcher das zwischen Ländern der ungarischen § 21. [Der Grundentlastungszuschlag wird jedoch bis zur Krone und den übrigen Königreichen und Ländern vollständigen Löschung der Grundsteuerentlastungsschuld Seiner Majestät über das Beitragsverhältnis zu den hinsichtlich Kroatiens-Slawoniens auch ferner durch die Kosten der gemeinsamen Angelegenheiten geschlossene Grundentlastungsdirektion dieser Länder verwaltet, und Übereinkommen (164–166) dauert, vor allem durch 45 % von der Finanzdirektion in die Kasse dieser Direktion der direkten und indirekten Steuern und andere öffentliche ausgefolgt. Die gemeinsame Bürgschaft der Länder der Einkünfte Kroatiens und Slawoniens gedeckt, das ist, ungarischen Krone für diese Grundentlastungsschuld aus den reinen öffentlichen Einnahmen dieser Länder bleibt auch künftig aufrecht, und die zu diesem Zwecke werden so viele Prozente jener kroatisch-slawonischen erforderliche Hilfe wird nach der bisherigen Art und Landes- oder Munizipalkasse ausgefolgt, für welche die Gepflogenheit aus dem gemeinsamen Staatsschatze Gesetzgebung oder Regierung dieser Nebenländer es vorgeschossen.]695 verlangen wird. § 22. Der königlich ungarische Finanzminister übt 55 % der gesamten Einnahmen Kroatiens und Slawoniens in Kroatien-Slawonien hinsichtlich der direkten und werden zur Deckung der gemeinsamen Ausgaben an den indirekten Steuern, der Gefälle, Stempel, Taxen, Gebühren gemeinsamen Staatsschatz abgeführt. und Staatsgüter durch die von ihm zu ernennende Agramer Finanzdirektion die Exekutive. Die 45 % des gesamten Einkommens Kroatiens und Slawoniens werden so berechnet, das von den gesamten 695 § 21 erhielt durch GA. XXVII vom Jahre 1891 folgende direkten und indirekten Steuern Kroatiens und Slawoniens, Fassung: dem Einkommen der in Kroatien und Slawonien liegenden Der jährliche Bedarf für Amortisation, Verzinsung und Staatsgüter und anderen öffentlichen Einkünften nur jene Verwaltung der kroatisch‑slawonischen Grundentlastungs‑ Ausgaben abgezogen werden, welche mit der Auswerfung schuld ist bis zur gänzlichen Tilgung dieser Schuld aus und Eintreibung der Steuern – worin die Kosten der den Einnahmen der vereinigten direkten Steuern und Grundentlastungszuschlägen Kroatiens und Slawoniens gemeinsamen Finanzverwaltung nicht inbegriffen sind – , zu decken und die diesem Bedarf entsprechenden mit der Verwaltung der Staatsgüter, mit der Einbringung Summen sind an die Kasse der kroatisch‑slawonischen und unmittelbaren Manipulation der indirekten Steuern, Grundentlastungsdirektion auszufolgen. Diese Bestimmung der Gefälle und der übrigen öffentlichen Einkünfte hat auch schon bei der mit Kroatien‑Slawonien für 1890 zu pflegenden Abrechnung in Anwendung zu kommen. verbunden sind.9 Über die bis 31. Dezember 1899 aus dem Erträgnisse ____________________________________________________________ der kroatisch‑slawonischen Grundentlastungszuschläge aufgelaufenen Überschüsse, deren Betrag im gemeinsamen § 20. Der gegenwärtig bestehende Landeszuschlag wird Einvernehmen mit 2,660.000 Gulden festgesetzt wurde, verfügt im Sinne der Alinea 1 und 2 des § 5 des GA. LIV vom^ sowohl in Ungarn als in Kroatien-Slawonien zu den Jahre 1880 ein besonderes Gesetz. Staatssteuern geschlagen. Die gemeinsame Garantie der Länder der ungarischen Krone für diese Grundentlastungsschuld bleibt aufrecht bestehen. 384 385 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka § 23. Jene Abteilungen der Agramer Landesrechnungsder Steuerkraft übersteigen, so steht der Überschuß behörde, welche die zum autonomen Wirkungskreise Kroatien und Slawonien zur- Verfügung, ohne das Kroatiens und Slawoniens gehörigen Angelegenheiten Kroatien und Slawonien verpflichtet wären, jene Summen, behandeln, unterstehen in jeder Beziehung der mit welchen sie in den vorangegangenen Jahren in Bezug Verfügung der erwähnten Länder. Die von den erwähnten auf die gemeinsamen Ausgaben zurückgeblieben sind, Rechnungsabteilungen geführten Schlußrechnungen sind nachträglich zu decken. indessen dem gemeinsamen Finanzminister zu dem Behufe mitzuteilen, damit die finanziellen Daten aller Länder der § 28. Über die Einkünfte Kroatiens und Slawoniens wird ungarischen Krone vollständig zusammengestellt werden die Abrechnung auf Grund der in den obigen Paragraphen können. enthaltenen Prinzipien verfaßt und gleichzeitig mit den Schlußrechnungen der gesamten Länder der ungarischen § 24. Die selbständige Landesregierung und die Juris-Krone der gemeinsamen Gesetzgebung der Länder der diktionen Kroatien-Slawoniens unterstützen bei der ungarischen Krone unterbreitet. Sicherung und Eintreibung der Staatseinkünfte mit voller Bereitwilligkeit die Organe des gemeinsamen Die hier geprüfte Abrechnung wird zur Kenntnisnahme Finanzministers und erfüllen pünktlich die gesetzlichen auch dem Landtage von Kroatien und Slawonien mitgeteilt Verordnungen des dem gemeinsamen Reichstage werden.697 verantwortlichen Finanzministers. § 29. Die Führung besonderer Ausweise über die § 25. [Sollten in einzelnen Jahren die 45 «/o der gesamten Einkünfte Kroatiens und Slawoniens kann erst nach dem Einkünfte das oben (§ 15) festgestellte Erfordernis der Zustandekommen der Vereinbarung, und zwar vom 1. inneren Verwaltung Kroatien-Slawoniens nicht zu decken Jänner 1869 ab, bewirkt werden. Bis das Übereinkommen vermögen, so schießt Ungarn den Ausfall vor.] von den beiden Gesetzgebungen angenommen und von Sr. Majestät sanktioniert wird, ist der Vorschlag für 1867 § 26. [Belaufen sich dagegen die erwähnten 45 % auf eine in Bezug auf Kroatien und Slawonien bei Anweisung der größere Summe, als welche für die Bedürfnisse der inneren Kosten der inneren Verwaltung maßgebend. Verwaltung Kroatien-Slawoniens durch Vereinbarung festgestellt wurde, so wird der Überschuß zur Deckung § 30. Von den bis einschließlich Ende 1867 verbliebenen der gemeinsamen Auslagen verwendet.] und eintreibbaren Steuerrückständen Kroatiens und 696 Slawoniens werden 63 Prozent für die Bedürfnisse der § 27. Sollten jedoch die Einkünfte Kroatiens und genannten Länder verwendet, 37 Prozent dagegen Slawoniens jenen Teil der gemeinsamen Ausgaben, gebühren dem gemeinsamen Staatsschatze. welcher nach dem im § 12 enthaltenen Schlüssel der Steuerkraft auf sie entfallen würde, infolge der Zunahme § 31. Hinsichtlich jener Angelegenheiten, welche zwischen den Ländern der ungarischen Krone und den übrigen 696 Die §§ 25 und 26 wurden durch § 3 GÄ. XXXIV 1873 außer Kraft gesetzt. 697 Siehe § 6 GÄ. XL: 1889, 182. 386 387 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Ländern Sr. Majestät gemeinsam sind, sowie hinsichtlich § 34. Kroatien, Slawonien und Dalmatien wählen ihre jener, die in den obigen Paragraphen für die Länder der Abgeordneten in den gemeinsamen Reichstag aus der ungarischen Krone selbst als gemeinsam bezeichnet Mitte ihres eigenen Landtages, und zwar für jenen ganzen wurden, steht das Gesetzgebungsrecht dem alljährlich Zeitraum, auf welchen sich das Mandat des gemeinsamen nach Pest einzuberufenden gemeinsamen Reichstage der Abgeordnetenhauses erstreckt. gesamten Länder der ungarischen Krone zu. Für den Fall, als der kroatisch-slawonisch-dalmatinische § 32. [Auf diesem gemeinsamen Reichstage werden Kroatien Landtag in der Zwischenzeit aufgelöst werden sollte, und Slawonien im Verhältnis zur Zahl ihrer Einwohner bleiben die Abgeordneten Kroatiens, Slawoniens und durch 29 Abgeordnete vertreten. Die Stadt Fiume und Dalmatiens insolange Mitglieder des gemeinsamen der Küstenlandsdistrikt sind mit Rücksicht auf den im § 66 Reichstages, bis der neuerlich einberufene erwähnten Grund hierbei nicht inbegriffen. Sollte sich mit kroatisch-slawonisch-dalmatinische Landtag neue der Zeit die Zahl der ungarischen Abgeordneten ändern, Abgeordnete wählt.699 so wird die Zahl der Abgeordneten Kroatien-Slawoniens unter Beibehaltung des Verhältnisses der Bevölkerung § 35. Die Abgeordneten Kroatiens, Slawoniens und nach denselben Prinzipien festgestellt, welche bei Dalmatiens üben ihr Recht der persönlichen Äußerung und Bestimmung der Zahl der ungarischen Abgeordneten in Abstimmung bei Verhandlung jener Angelegenheiten, Anwendung kommen.] welche in den obigen Paragraphen als gemeinsam erklärt wurden, gleichfalls selbständig, ohne Instruktion, § 33. [Wenn die Bevölkerung Kroatien-Slawoniens, sei es genau so wie die übrigen Mitglieder des gemeinsamen durch die administrative Vereinigung der Militärgrenze, Reichstages. sei es durch die Reinkorporierung Dalmatiens, sich vermehren sollte, so wird die Zahl der Abgeordneten § 36. [Kroatien, Slawonien und Dalmatien entsenden auch der genannten Nebenländer gleichfalls im Verhältnis zur der Bevölkerung. Hiebei sind die Stadt Fiume und der Vermehrung der Bevölkerung erhöht werden.]698 Küstenlandsbezirk im Hinblick auf den im § G6 des GA. XXX vom Jahre 1868 angeführten Grund nicht inbegriffen. 698 Durch GA. XV vom Jahre 1881 wurden die §§ 32 und 33 außer Sollte durch ein späteres Gesetz die Zahl der Mitglieder Kraft gesetzt und an ihre Stelle ist § 2 des genannten Gesetzartikels des Abgeordnetenhauses des gemeinsamen ungarischen getreten, welcher lautet: Reichstages im allgemeinen eine Änderung erfahren, so § 2, Die Zahl der von Kroatien‑Slawonien in das wird sich die oben erwähnte Zahl der kroatisch‑slawonischen Abgeordnetenhaus des gemeinsamen ungarischen Mitglieder des ungarischen Abgeordnetenhauses in dem‑ Reichstages zu entsendenden Abgeordneten wird für die selben Verhältnisse ändern, in welchem die durch das Zukunft, und zwar von jenem Zeitpunkte angefangen, neue Gesetz festzustellende Zahl sämtlicher Mitglieder des in welchem die Bevölkerung der Militärgrenze nach der Abgeordnetenhauses zu der gegenwärtigen Zahl sämtlicher administrativen Vereinigung der Militärgrenze mit den Mitglieder desselben Abgeordnetenhauses stehen wird. erwähnten Nebenländern bereits tatsächlichen Anteil 699 Zusatz nach § 4, GA. XXXIV: 1873: In dem erwähnten Falle am Verfassungsleben nehmen wird, mit der festen Zahl ist der Landtag Kroatiens, Slawoniens und Dalmatiens binnen drei von 40 festgesetzt, ohne Rücksicht auf das Verhältnis Monaten, von der Auflösung an gerechnet, einzuberufen. 388 389 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka in das Oberhaus des gemeinsamen Reichstages aus ihrer Reichstag aus den Abgeordneten Kroatiens, Slawoniens Mitte zwei Abgeordnete.]700 und Dalmatiens so viele Mitglieder in die ungarische Delegation gewählt, als nach jenem Schlüssel auf sie § 37. Die Magnaten, sowie jene weltlichen und kirchlichen entfallen , nach welchem die genannten Nebenländer im Würdenträger Kroatiens, Slawoniens und Dalmatiens, gemeinsamen Reichstage vertreten werden.]701 welche vor 1848 im Oberhause des ungarischen Reichstages Sitz und Stimme besaßen, werden auch § 41. Demgemäß wird festgesetzt, das aus den künftighin mit gleichem Rechte Mitglieder des Oberhauses Abgeordneten Kroatien-Slawoniens seitens des des gemeinsamen Reichstages sein, insolange dieses Abgeordnetenhauses vier und seitens des Oberhauses ein Haus nicht auf anderen Grundlagen organisiert wird. Mitglied in die Delegation gewählt werden. § 38. Die gemeinsamen Angelegenheiten werden, soweit § 42. [Sollte die Zahl der Abgeordneten des kroatisch-es möglich ist, auf dem gemeinsamen Reichstag zuerst slawonisch- dalmatinischen Landtags infolge der im § und hintereinander verhandelt; auf jeden Fall wird darauf 33 erwähnten Gebietsausdehnung zunehmen, so wird Rücksicht genommen werden, das den Abgeordneten in entsprechendem Verhältnis die Zahl jener Mitglieder Kroatiens, Slawoniens und Dalmatiens zur Erledigung ihrer vermehrt werden, welche aus den Abgeordneten inneren Angelegenheiten auf ihrem eigenen Landtage Kroatiens, Slawoniens und Dalmatiens in die Delegation jährlich wenigstens drei Monate Zeit gelassen werden. gewählt werden.]702 § 39. Die gesamten Kosten des gemeinsamen Reichstages § 43. Bezüglich aller jener Angelegenheiten, welche und sohin auch die Diäten und Quartiergelder der im GA. XII vom Jahre 1867 und in dem gegenwärtigen Abgeordneten von Kroatien, Slawonien und Dalmatien Übereinkommen für alle Länder der ungarischen Krone sind aus der gemeinsamen Staatskasse zu decken. als gemeinsam erklärt sind, mit Ausnahme der im § 10 enthaltenen Angelegenheiten, übt die in Budapest § 40. [Nachdem der gemeinsame Reichstag der Länder residierende Zentralregierung die vollziehende Gewalt der ungarischen Krone einen Teil seiner Agenden, nämlich durch ihre eigenen Organe auch in Kroatien, Slawonien die Feststellung des Voranschlages für die als aus der und Dalmatien. pragmatischen Sanktion fließend erkannten gemeinsamen Angelegenheiten durch eine aus seiner Mitte entsendete § 44. Aus dem Gesichtspunkte der Vertretung der Delegation übt, so werden von dem gemeinsamen Interessen Kroatiens, Slawoniens und Dalmatiens wird für diese Länder bei der in Budapest residierenden 700 § 36 wurde aufgehoben durch GA. XV vom Jahre 1881; an Zentralregierung ein besonderer kroatisch-slawonisch-dessen Stelle ist § 3 des eben genannten Gesetzartikels getreten, welcher lautet: dalmatinischer Minister ohne Portefeuille ernannt. Dieser Von dem im § 2 des gegenwärtigen Gesetzes bezeichneten Zeitpunkte Minister ist stimmberechtigtes Mitglied des gemeinsamen angefangen, entsenden Kroatien und Slawonien in das Oberhaus des gemeinsamen Reichstages drei Abgeordnete aus der Mitte ihres 701 § 40 wurde aufgehoben durch GA. XV vom Jahre 1881. Landtages. 702 § 42 wurde aufgehoben durch GA. XV vorn Jahre 1881. 390 391 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Ministerrates und dem gemeinsamen Reichstage diesem Übereinkommen nicht dem gemeinsamen verantwortlich. Ebenderselbe bildet die Verbindung Reichstage und der Zentralregierung vorbehalten sind, zwischen Sr. Majestät und der Landesregierung Kroatiens, steht Kroatien, Slawonien und Dalmatien sowohl im Slawoniens und Dalmatiens.703 Bereiche der Gesetzgebung, als der Exekutive die volle Autonomie zu. § 45. Die Zentralregierung ist bestrebt, auf dem Territorium Kroatiens, Slawoniens und Dalmatiens im Einvernehmen § 48. Die Autonomie Kroatiens, Slawoniens und Dalmatiens mit der besonderen Regierung dieser Länder vorzugehen; erstreckt sich demgemäß sowohl in legislativer als da sie jedoch für ihr Vorgehen dem gemeinsamen administrativer Beziehung auf die Verwaltungs-, Religions-Reichstage, in welchem auch Kroatien, Slawonien und und Unterrichtsangelegenheiten dieser Länder, sowie auf Dalmatien vertreten sind, verantwortlich ist, so müssen die Justiz, worunter, mit Ausnahme der Seegerichtsbarkeit, ihre Anordnungen seitens der kroatisch-slawonisch und auch die Rechtspflege in jeder Instanz zu verstehen ist. dalmatinischen Landesregierung und den Jurisdiktionen unterstützt, ja, insoweit die Zentralregierung keine § 49. Hinsichtlich der Forderungen der Religions- und eigenen Organe besitzen sollte, durch jene unmittelbar Schulfonds werden, was die Vergangenheit betrifft, vollstreckt werden. die Schulden im Wege gegenseitiger Abrechnung ausgeglichen.704 § 46. Auf Verlangen Kroatiens-Slawoniens und Dalmatiens wird diesen Ländern zugesichert, das die Zentralregierung § 50. An der Spitze der autonomen Landesregierung steht sowohl die kroatisch-slawonischen Abteilungen der in Kroatien, Slawonien und Dalmatien der Banus, welcher Zentralämter, als ihre auf dem Gebiete der genannten dem kroatisch-slawonisch-dalmatinischen Landtage Länder wirkenden Organe mit Rücksicht auf die verantwortlich ist. erforderliche Fachbildung, soweit es nur möglich, aus der § 51. Den Banus von Kroatien, Slawonien und Dalmatien kroatisch-slawonisch-dalmatinischen Landesangehörigen ernennt Se. kaiserliche und apostolisch königliche Majestät ernennt. über Vorschlag und unter Gegenzeichnung des königlich § 47. Hinsichtlich aller jener Gegenstände, welche in ungarischen gemeinsamen Ministerpräsidenten. § 52. [Die bürgerliche Würde des Banus wird jedoch für 703 Zusatz nach §5, GA. XXXIV: 1873: In dieser Eigenschaft unterbreitet er unverändert und ohne die Zukunft von der militärischen getrennt, und es wird Verzug die Vorträge des Banus an Se. Majestät; und nur in dem als Regel aufgestellt, das künftighin eine Militärperson auf Falle, wenn vom Gesichtspunkte der durch GA. XXX vom Jahre 1868 die bürgerlichen Angelegenheiten Kroatiens, Slawoniens festgesetzten staatlichen Gemeinschaft oder Interessengemeinschaft Zweifel auftauchen sollten, unterbreitet er, falls diese Zweifel nach 704 Zusatz nach §6, GA. XXXIV: 1873: Anhörung des Banus nicht beseitigt werden könnten, gleichzeitig, Nach erfolgter gegenseitiger Abrechnung wird der Kroatien aber abgesondert Sr. Majestät seine eigenen darauf bezüglichen und Slawonien betreffende Teil aus den gemeinsam Bemerkungen, bezie. hungsweise jene der gemeinsamen ungarischen verwalteten Fonds ausgeschieden und der autonomen Regierung. Regierung der genannten Länder ausgefolgt. 392 393 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka und Dalmatiens keinen Einfluß üben dürfe.]705 § 59. Es wird ferner erklärt, das die Abgeordneten Kroatien-Slawoniens als die Abgeordneten einer ein besonderes § 53. [Der Banus in seiner bürgerlichen Stellung führt auch Territorium besitzenden politischen Nation707 und eines künftig den Titel „Banus von Kroatien, Slawonien und Landes, das in seinen inneren Angelegenheiten eine Dalmatien" und genießt alle Vorrechte und Würden des eigene Gesetzgebung und Regierung besitzt, sowohl im Banalamtes, welche mit seiner neuen Stellung vereinbar gemeinsamen Reichstage als in dessen Delegation auch sind. Demgemäß bleibt er auch in Zukunft Mitglied des die kroatische Sprache gebrauchen dürfen. Oberhauses des gemeinsamen Reichstages.]706 § 60. Die für Kroatien-Slawonien und Dalmatien durch § 54. Die künftige Organisation der autonomen die gemeinsame Gesetzgebung geschaffenen Gesetze Landesregierung wird auf Vorschlag des Banus und sind auch in einem von Sr. Majestät unterschriebenen mit Ah. Genehmigung Sr. kaiserlichen und apostolisch kroatischen Original texte auszufertigen und dem königlichen Majestät der kroatisch-slawonische und Landtage der bezeichneten Länder zu übersenden. dalmatinische Landtag feststellen. § 61. Kroatien, Slawonien und Dalmatien können § 55. Nach Sanktionierung dieses Übereinkommens wird innerhalb ihrer Grenzen in ihren inneren Angelegenheiten die kroatisch-slawonische Hofkanzlei sofort aufgelöst. ihre eigenen vereinigten Landesfarben und ihr Wappen § 56. Auf dem ganzen Gebiete Kroatien-Slawoniens ist die benützen, das letztere jedoch gedeckt von der St. kroatische Sprache die Sprache sowohl der Gesetzgebung Stephanskrone. als der Verwaltung und Gerichtspflege. § 62. Das Emblem der gemeinsamen Angelegenheiten § 57. Innerhalb der Grenzen Kroatien-Slawoniens wird der Länder der ungarischen Krone bilden die vereinigten auch für die Organe der gemeinsamen Regierung die Wappen Ungarns und Kroatiens, Slawoniens und kroatische Sprache als Amtssprache bestimmt. Dalmatiens. § 58. Kroatisch-slawonische Unterbreitungen und § 63. Zur Zeit der Verhandlung gemeinsamer Eingaben aus Kroatien-Slawonien sind auch von der Angelegenheiten ist auf dem Gebäude, in welchem der gemeinsamen Regierung anzunehmen und der Bescheid gemeinsame Reichstag der Länder der ungarischen Krone auf dieselben ist in derselben Sprache zu erteilen. abgehalten wird, neben der ungarischen Fahne auch die vereinigte kroatisch-slawonisch-dalmatinische Fahne 705 § 52 wurde nach §7, GA. XXXIV: 1873 durch folgende Norm aufzuziehen. ersetzt: Der Banus darf keinen militärischen Wirkungskreis besitzen. 706 § 53 wurde durch §8, GA. XXXIV: 1873, aufgehoben und 707 Man beachte die kunstvolle Unklarheit dieses Ausdruckes. durch folgende Bestimmung ersetzt: Als Gegensatz sind zu denken die rumänische, deutsche, ruthenische, Der Banus führt auch künftighin den Titel „Banus von slowakische „Nationalität“, welche keine „politische Nation“ bilden, und Kroatien, Slawonien und Dalmatien“ und bleibt Mitglied des die im Ungarischen Nationalitätengesetz vom 6. Dezember 1868 der Oberhauses des gemeinsamen Reichstages. ungarischem, „Nation“ gegenübergestellt sind. 394 395 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka § 64. Auf den Münzen, welche die Länder der legislativen und Verwaltungsverhältnisse im Wege von ungarischen Krone prägen werden, ist in den königlichen Deputationsverhandlungen zwischen dem ungarischen Titel auch der Titel „König von Kroatien, Slawonien und Reichstage, dem Landtage von Kroatien, Slawonien und Dalmatien" aufzunehmen. Dalmatien sowie der Stadt Fiume im gemeinsamen Ein- vernehmen ein Übereinkommen zu treffen sein wird.712 § 65. Ungarn erkennt die territoriale Integrität der Länder Kroatien und Slawonien an und macht sich anheischig708 2. Das Agramer Komitat mit den Städten Agram und deren Ergänzung zu fördern. Insbesondere wird es auch Karlstadt sowie dem freien Bezirk von Turmezö. künftig darauf dringen, das jener Teil der Militär-grenze, 3. Das Warasdiner Komitat mit der Stadt Warasdin. welcher zu Kroatien-Slawonien gehört, und die in der Militärgrenze befindlichen Militärgemeinden mit diesen 4. Das Kreutzer Komitat mit der Stadt Kreutz. Ländern sowohl in legislativer als in administrativer und 5. Das Pozseganer Komitat mit der Stadt Pozsega. jurisdiktioneller Beziehung vereinigt werden709 und so wie 6. Das Veröczer Komitat mit der Stadt Veröcze. Ungarn auch bisher bei zahlreichen Anlässen in dieser Angelegenheit reklamiert hat, so wird es auch künftig 7. Das Syrmier Komitat. kraft des Rechtes der heiligen ungarischen Krone die Reinkorporierung Dalmatiens fordern und es wird dessen 8. Das Belovarer Komitat.713 Vereinigung mit Kroatien fordern. Über die Bedingungen Ferner die folgenden Grenzregimenter: dieser Reinkorporierung ist indessen auch Dalmatien zu hören. 1. das Likkaner, 710 2. das Ottocsaner, § 66. Im Sinne des vorigen Paragraphen werden als zum Gebiete Kroatiens, Slawoniens und Dalmatiens gehörig 3. das Oguliner, anerkannt: 4. das Sluiner, 1. Jenes Gebiet, welches gegenwärtig samt der Stadt 5. das erste Banalregiment, und dem Bezirke Buccari zum Fiumaner Komitate gehört, mit Ausnahme der Stadt und des Bezirkes Fiume. Stadt, 6. das zweite Banalregiment,714 Hafen und Bezirk Fiume bilden einen besonderen der 9. das Gradiscaner, ungarischen Krone angegliederten Körper (separatum 10. das Brooder, sacrae regni coronae adnexum corpus),711 über dessen besondere Autonomie und die darauf bezüglichen 11. das Peterwardeiner; endlich das gegenwärtige Dalmatien. 708 Oder „wird sich verwenden". 709 Diese Vereinbarung ist 1871 zu stände gekommen. 165. 712 Vgl. Exkurs IV. 710 Vgl. Exkurs II. 713 Punkt 8 hinzugefügt durch § 9, GA. XXXIV: 1873. 711 Vgl. Exkurs IV. 714 Punkt 7 und 8 entfallen nach § 8, GA. XXXIV: 1873. 396 397 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka § 67 Bis die in' dem vorigen Paragraphen umschriebene Exkurse zu 181. territoriale Integrität Kroatiens, Slawoniens und Dalmatiens wieder hergestellt wird, willigt Ungarn ein, das die I. Die §§ 2 bis 4 der vorstehenden Vereinbarung anerkennen, Zollämter in Semlin, Mitrovitza, Racsa, Klenak und Jakova das Rechtsverhältnis zwischen Österreich und Ungarn, aus der gegenwärtigen unmittelbaren administrativen ohne Zustimmung Kroatiens 1867 rechtswidrigerweise Einteilung ausgeschieden und als Anerkennung des geregelt wurde (siehe oben S.272, 276, 277), das diese territorialen Verbandes der Agramer Finanzdirektion Regelung der Zustimmung Kroatiens bedurft hätte, das untergeordnet werden. dieselbe hiemit nachträglich erteilt wird und das daher auch jede Änderung dieses Verhältnisses in Zukunft an § 68. Nach Sanktionierung dieses Übereinkommens treten die Zustimmung Kroatiens gebunden ist. Hiemit ist zu jene Gesetze und bestehenden Beschlüsse, welche mit den zwei Rechtsubjekten, welche die Vereinbarung von demselben in Widerspruch streben, außer Gültigkeit. 1867 getroffen zaben, noch ein drittes getreten. Man möchte glauben, das zu dieser Novation auch Österreich § 69. Dagegen werden alle jene verfassungsmäßigen hätte seine Zustimmung geben müssen. Das ist aber nicht Rechte und Grundgesetze, deren Genuß und Schutz geschehen. sich in der Vergangenheit gleichmäßig auf Ungarn und Kroatien-Slawonien erstreckt hat, und welche diesem II. In den §§ 65 und 66 wird ausdrücklich Dalmatien als Übereinkommen nicht widersprechen, auch künftig als ein Teil Kroatiens und damit „das Recht der heiligen gemeinsame Rechte und Grundgesetze der Länder der ungarischen Krone'' auf dieses Land anerkannt. In der Tat ungarischen Krone betrachtet. ist in diesem Sinn in der Einleitung, sowie in einer ganzen Reihe von Paragraphen715, sowie in zahlreichen späteren § 70. Dieses Übereinkommen wird nach der ah. U7igarischen und kroatischen Gesetzen von Kroatien, Sanktion als gemeinsames Grundgesetz Ungarns und Slawonien und Dalmatien als einer Einheit die Rede und Kroatiens, Slawoniens und Dalmatiens in die besonderen der Landtag, die Landesregierung, die Landesgerichte Gesetzbücher dieser Länder inartikuliert. Zugleich wird heißen offiziell „kroatisch-slawonisch-dalmatinisch'\ bestimmt, das dieses Übereinkommen keinen Gegenstand Andererseits ist Dalmatien in der österreichischen der besonderen Gesetzgebungen der paktierenden Verfassung als Teil und Land Österreichs anerkannt und Länder bilden kann, und das eine Abänderung nur auf ist im diesseitigen Reichsrat vertreten. Infolgedessen gibt dieselbe Weise erfolgen kann, wie es zu stände gekommen es neben dem österreichischen Landeschef Dalmatiens, ist, unter Zustimmung aller jener Faktoren, welche es welcher das Land regiert, einen ungarischen, den »Banus« beschlossen haben. welcher in Dalmatien aber in Wahrheit nichts zu sagen hat, und im kroatisch-slawonisch-dalmatinischen Landtag sitzt, im Widerspruch zu seinem offiziellen Titel, nicht ein 715 Anderwärts, z. B. in den §§11, 35, 39, 40, 44, 60, 68, 70 ist wiederum nur von Kroatien und Slawonien die Rede. 398 399 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka einziger Abgeordneter aus Dalmatien. Es ist schwer, sich Ungarn, wie es in der Vereinbarung 181 festgestellt wurde, in dieser Wirrnis zurecht zu finden. Es scheint also, als ob ist außerordentlich bestritten. Die ungarischen Autoren in den zitierten §§ 65 und 66 derselbe Monarch, der als erklären Kroatien ausnahmslos als eine „autonome Herrscher der im Reichsrate vertretenen Königreiche und Provinz'' und stützen sich dabei hauptsächlich darauf, das Länder, ein Gesetz oder einen Regierungsakt in Betreffs Kroatien kein eigenes Staatsbürgerrecht besitze (§ 10), das Dalmatiens erläßt, diese letzteren als König von Ungarn sein Statthalter oder Banus auf Vorschlag des ungarischen für rechtswidrig, weil mit dem ungarischen Staatsrecht Ministerpräsidenten ernannt werde, das der „Minister für und dem „Rechte der heiligen ungarischen Krone'' im Kroatien" ein ungarischer, dem ungarischen Parlament Widerspruch stehend erklärt. Das ist aber eine Absurdität. verantwortlicher Minister sei (§ 44), das Kroatien zwar Zwei Staatsrechte können nicht auf demselben Territorium als eine „politische Nation" (§ 59), nicht aber als Staat gelten, in Dalmatien ebensowenig wie in Böhmen oder bezeichnet werde, das vielmehr von ihm im § 1 gesagt sei, Bosnien oder sonst irgendwo in der Welt. Es kann nicht es stehe mit Ungarn in einer „Staatsgemeinschaft" , das etwas rechtmäßig und rechtswidrig zugleich sein. Wenn es ferner im völkerrechtlichen Verkehr kein Rechtssubjekt man häufig sagen hört716, Dalmatien » gehöre de facto zu sei, endlich, das Kroatien weder ein eigenes Heer, noch Österreich, de iure zu Ungarn'', so ist dies ein Widerspruch eigene Finanzen habe. in sich selbst. Die rein „faktische" Herrschaft ist überhaupt kein Rechtsbegriff. „De facto" und „gehören" sind zwei Diese Umstände genügen aber nicht, um Kroatien seinen sich ausschließende Begriffe. Es gibt nur ein „gehören“ de staatlichen Charakter zu nehmen. Die Staatsbürgerschaft iure. ist nicht maßgebend718 (Preußen hat bis heute keine einheitliche Staatsbürgerschaft). Die Ausdrücke „politische Man muß daher die oben erwähnten Äußerungen des Nation“, „Staatsgemeinschaft“ u. dgl. beweisen in ihrer vorliegenden Gesetzes und Vertrages unjuristisch, das absichtlichen Unklarheit gar nichts; aus anderen Umständen Wort „Recht" als „Recht im moralischen Sinne" auffassen. aber ergibt sich, das man Kroatien den staatlichen Der König von Ungarn nennt sich also König von Charakter nicht absprechen kann. Besonders maßgebend Dalmatien in dem gleichen Sinn, in welchem er sich König ist unter anderem die Verantwortlichkeit seines Banus von Jerusalem, von Serbien, Bulgarien usw. nennt.717 vor dem kroatischen Landtag, die Gleichwertigkeit der kroatischen Landesgesetz mit den ungarischen und ihre Die praktische Bedeutung dieser Nomenklatur ist nur die, Kontrasignierung durch den Banus, die Gleichstellung daß Kroatien aus nationalen Gründen den Wunsch hegte, der drei Staaten Österreich, Ungarn und Kroatien im § 4, mit Dalmatien vereinigt zu werden und das Ungarn sich endlich und hauptsächlich der Umstand, das nach § 70 „anheischig machte' (§ 65) dieses Streben zu befördern. das Verhältnis Kroatiens zu Ungarn ohne Zustimmung III. Die rechtliche Natur des Verhältnisses Kroatiens zu Kroatiens nicht geändert werden kann. Ungarn hat in diesem entscheidenden Punkte keine Kompetenzhoheit. 716 Siehe hiezu Anhang IV, 207 c. Und diese Anordnung der §§ 4, und 70 ist um so 717 Dieselbe Bedeutung hat sein Titel „König von Rama", d. i. Bosnien. Siehe die Bemerkungen zu 200 d. 718 Es besteht eben dort eine »Landesangehörigkeit«. 400 401 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka wichtiger, als der § 69 des ung. GA. XII vom Jahre 1867 Abhängigkeit von Agram bis 1868. Obwohl der § 66 (119) noch das Gegenteil besagt hatte. Denn dort hieß ausdrücklich verlangt, das über das staatsrechtliche es, daß die Beziehungen zu Kroatien durch ungarisches Verhältnis Fiumes ein Vertrag zwischen der Stadt, Kroatien Gesetz einseitig „festgesetzt'' werden sollen. Man und Ungarn erforderlich sei und ein solcher, obgleich konnte diese Anordnung aber nicht aufrecht halten. Die wiederholt versucht, nie zu stände kam, wurde die Stadt Vereinbarung 181 ist ein internationaler Vertrag. Kroatien doch auf Grund eines ah. Reskripts vom 28. Juli 1870 ist allerdings kein selbständiger, kein vollständiger Staat. von den ungarischen Behörden in Besitz genommen, Das Verhältnis beider Staaten ist daher als eine inäquale ein „Gouverneur'' für Fiume ernannt und alle kroatischen (oder hinkende) engere Real-Union zu bezeichnen, Ämter daraus entfernt. In diesem Zustand blieb die Sache welche nicht bloß ein Bundesverhältnis enthält, sondern bis heute. Das kroatische Wahlgesetz vom 3. Jänner 1883 zu einem zusammengesetzten Staate ausgestaltet ist. räumt zwar der Stadt das Recht ein, zwei Abgeordnete in Ähnlich ist das Verhältnis Finnlands zu Rußland, Islands den kroatischen Landtag zu entsenden, aber davon wurde zu Dänemark, ähnlich ist gewesen das Verhältnis Polens nie Gebrauch gemacht. Die Bevölkeru7ig selbst ist weder zu Rußland bis 1830, Schleswig-Holsteins zu Dänemark kroatisch noch ungarisch, sondern italienisch. bis 1864, Finnlands zu Schweden bis 1809, Norwegens zu Dänemark bis 1814. Ähnlich war auch das englische 182. Gesetzartikel X vom Jahre 1906, „Homerule"– Projekt für Irland beschaffen, welches über die Inartikulierung des zwischen Ungarn und Gladstone im Jahre 1886 dem ungarisch-kroatischen Kroatien-Slawonien-Dalmatien zu stände gekommenen Staatsrecht nachgebildet hatte. Das Projekt wurde zwar finanziellen Übereinkommens. im englischen Unterhaus angenommen, fiel aber im Oberhaus. Nachdem die Dauer des im GA. XL vom Jahre 1889 enthaltenen finanziellen Übereinkommens, sowie die Zeit, IV. Fiume719 wurde durch Reskript Maria Theresias vom 5. für welche die GA. XLII vom Jahre 1897, V vom Jahre 1899, September 1776 von Innerösterreich, und zwar von der XLVII vom Jahre 1899, XXXII vom Jahre 1900, XXIX vom Jahre Triester Verwaltu7ig abgetrennt und zunächst Kroatien, 1901 und XXV vom Jahre 1902 dieses Übereinkommen dann aber mit einem Reskript vom Jahre 1779 Ungarn provisorisch verlängert haben, abgelaufen ist, ist einerseits zugeschlagen, dabei aber als ein „separatum corpus'' zwischen dem ungarischen Reichstag und andrerseits usw. (wie im § 66 wörtlich aus dem Reskript wiederholt zwischen dem Landtag von Kroatien-Slawonien und wird) erklärt. So blieb es ungarisch bis 1809, kam dann an Dalmatien auf die im § 70 des GA. XXX vom Jahre 1868 Frankreich, dann 1815 zurück an Ungarn, wurde 1848 von bestimmte Art unter gemeinsamer Feststellung ein den Kroaten wieder besetzt und verblieb in administrativer neues finanzielles Übereinkommen getroffen worden. Dieses Übereinkommen wird, von Sr. kaiserlichen und 719 Fiume war wie Triest von altersher im Besitz von „Ständen" apostolisch königlichen Majestät genehmigt, bekräftigt (die unter anderem auch die pragmatische Sanktion annahmen, vgl. oben S. 22) und wurde zugleich mit Triest 1725 zum Freihafen und sanktioniert, hiemit als gemeinsames Grundgesetz gemacht. Ungarns und Kroatien- Slawoniens und Dalmatiens 402 403 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka inartikuliert, wie folgt: § 3. Da jedoch die im GA. XXX vom Jahre 1868 hervorgehobenen Rücksichten auch jetzt noch § 1. Alle Forderungen, bzw. Schulden, welche seitens fortbestehen, willigt Ungarn abermals bereitwilligst ein, Ungarns gegen Kroatien-Slawonien, oder seitens das von den Einkünften Kroatien-Slawoniens vor allem Kroatien-Slawoniens gegenüber Ungarn hinsichtlich der ein bestimmter Teil, welcher für die Verwaltungsauslagen Vergangenheit – das Jahr 1903 mitinbegriffen – bis zum dieser Länder in diesem Übereinkommen für dessen letzten Tag des Dezember 1903 unter welchem Titel immer Dauer festgestellt wird, in Abzug gebracht, und die nach bestanden haben, sind als gegenseitig ausgeglichen zu Deckung des Erfordernisses für die innere Verwaltung betrachten, so das aus der Zeit vor dem 1. Jänner 1904, verbleibende Summe für die durch die gemeinsamen zwischen Ungarn und Kroatien-Slawonien keine welchen Angelegenheiten beanspruchten Auslagen verwendet Namen immer tragende Forderung, bzw. Schuld besteht. werde. § 2. Gemäß dem im § 11 des GA. XXX vom Jahre 1868 § 4. Auf Grund der in den früheren Paragraphen seitens Kroatien-Slawoniens und Dalmatiens anerkannten entwickelten Prinzipien ist einerseits zwischen Ungarn, Bernatzik, Österr. Verfassungsgesetze. andrerseits zwischen Kroatien-Slawonien das folgende Prinzip, das diese Länder zu jenen Auslagen, welche die finanzielle Übereinkommen zu stände gekommen: einerseits zwischen den Ländern der ungarischen Krone § 5. Das Erfordernis der inneren Verwaltung Kroatien-und den übrigen Ländern Sr. Majestät als gemeinsam Slawoniens wird vom 1. Jänner 1904 bis Ende 1913 aus dem anerkannten, andrerseits die in dem zitierten GA. XXX vom weiter unten festzustellenden Teil der reinen öffentlichen Jahre 1868 als sämtlichen Ländern der ungarischen Krone Einkünfte Kroatien-Slawoniens, soweit diese nicht unter gemeinsam bezeichneten Angelegenheiten erfordern, im die Bestimmungen des § 6 des gegenwärtigen Gesetzes Verhältnisse ihrer Steuerfähigkeit beizutragen verpflichtet fallen, gedeckt, bzw. es wird der unten festzustellende sind, wird dieses Verhältnis der Steuerfähigkeit nach Teil der reinen öffentlichen Einkünfte dieser Länder jener dem Verhältnisse der einerseits in Ungarn, andrerseits kroatisch-slowenischen Landes- oder Munizipalkasse in Kroatien-Slawonien während der Jahre 1893 bis 1902 ausgefolgt, welche die Gesetzgebung oder Regierung der aus den direkten Steuern (ohne die Militärtax- und die Nebenländer bezeichnen wird. Transportsteuer), den Stempel- und Rechtsgebühren, endlich dem Tabak- und Salzgefälle ein- geflossenen Der übrige Teil der reinen öffentlichen Einkünfte Kroatien-Bruttoeinnahmen für die Zeit vom 1. Jänner 1904 bis Ende Slawoniens wird an den gemeinsamen Staatsschatz 1913: zur Deckung des quotenmäßigen Beitrages zu den gemeinsamen Auslagen abgeführt (§§ 12 und 27 des GA. für Ungarn mit ………………………………………..91'873 XXX vom Jahre 1868). Prozent, „Kroatien-Slawonien aber mit ………..…… 8,127„ festgesetzt. Bei Berechnung der reinen öffentlichen Einkünfte Kroatien-Slawoniens ist ein Unterschied zu machen: 404 405 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka 1. Zwischen jenen Einkommensquellen, hinsichtlich Dodatek D welcher die aus diesen Quellen entspringenden gesamten öffentlichen Einkünfte Kroatien-Slawoniens als solche Originalno besedilo zweifellos festzustellen sind; »Odškodnina« v slovenščini 2. und zwischen jenen Einkommensquellen, hinsichtlich welcher die aus diesen Quellen entspringenden öffentlichen Einkünfte Kroatien-Slawoniens als solche nicht zweifellos festzustellen sind. Das reine öffentliche Einkommen Kroatien-Slawoniens, das den unter Punkt 1 fallenden Einkommensquellen Verwaltung dieser Einnahmen verbundenen Ausgaben entspringt, wird derart berechnet, das von den hier in – die Kosten der gemeinsamen Finanzleitung nicht in-Betracht kommenden gesamten direkten und indirekten begriffen – in Abzug gebracht und von dem sich so er- Steuern Kroatien-Slawoniens, aus dem Ertrag der in gebenden Jahresreinertrag der Länder der ungarischen Kroatien-Slawonien liegenden Staatsgüter und aus Krone dem Verhältnis der Steuerfähigkeit entsprechend anderen öffentlichen Einkünften, soweit diese nicht unter 8–127 Prozent in Rechnung gestellt werden als das aus die Bestimmungen des § 6 des gegenwärtigen Gesetzes diesen Einkommens- quellen stammende Einkommen fallen, nur jene Ausgaben in Abzug gebracht werden, Kroatien-Slawoniens. welche mit der Auswerfung und Eintreibung der Steuern – die Kosten der gemeinsamen Finanzleitung werden hier 44 Prozent der auf obige Art festzustellenden gesamten nicht inbegriffen – mit der Verwaltung der Staatsgüter reinen öffentlichen Einkünfte Kroatien-Slawoniens und der Herstellung und unmittelbaren Manipulation der bilden jenen Teil, welcher nach den Bestimmungen übrigen öffentlichen Einkünfte verbunden sind. des ersten Absatzes dieses Paragraphen für die Bedeckung des Erfordernisses der inneren Verwaltung Die öffentlichen Einkünfte Kroatien-Slawoniens, welche Kroatien-Slawoniens zu verwenden ist, jedoch mit der den unter Punkt 2 fallenden Einkommensquellen Beschränkung, das die 44 prozentige Quote der unter entspringen, insbesondere aus der auf dem GA. XX Punkt 2 fallenden reinen Einkünfte nicht jene Summe vom Jahre 1875 beruhenden Transporteuer, aus der überschreiten darf, die sich ergeben würde, wenn sich gesamten gegenwärtig bestehenden Verzehrungs- und die Einkünfte seit 1905 von Jahr zu Jahr um 5 Prozent Gelränkesteuer, weiters aus dem Lottogefälle, sowie des Einkommens des vorangegangenen Jahres gehoben aus den etwa in Zukunft sich ergebenden, unter die hätten. Der diese letztere Summe übersteigende Teil Einnahmsquellen des Punktes 2 fallenden Einkünfte ist, wenn das Reineinkommen aus den auf dem Gebiete werden derart berechnet, das von den gesamten unter Kroatien-Slawoniens liegenden Staatswäldern unter das diesen Titeln erzielten Brutto-Einnahmen der Länder der im Jahre 1902 erzielte Reineinkommen sinken würde, ungarischen Krone die mit der Erzielung und unmittelbaren oder wenn ein aus einer unter den Punkt 1 fallendes 406 407 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Einkommen durch eine gesetzliche Verfügung ganz gewidmete Einnahme, den Gegenstand der Teilung nicht aufhören, oder eine solche Modifikation erleiden würde, bilden kann. das es unter das im Jahre 1902 erzielte Einkommen Die übrigen Paragraphen werden hier fortgelassen. sinken würde, ohne das der Aus- fall durch gesetzliche Verfügungen, die auf eine andere unter Punkt 1 fallende Einnahmsquelle abzielen, ersetzt würde, in erster Linie zum Ersatz dieser Ausfälle zu verwenden. Die derart nicht in Anspruch genommene Summe aber ist samt 56 Prozent der nach obigen Bestimmungen berechneten Reineinkünfte Kroatien-Slawoniens an den gemeinsamen Staatsschatz abzuführen. § 6. § 18 des GA. XXX vom Jahre 1868 wird derart abgeändert, das von jenen Einkünften, die nach § 5 des gegenwärtigen Gesetzes zwischen dem Erfordernis der inneren Verwaltung Kroatien-Slawoniens und den Auslagen für die gemeinsamen Angelegenheiten zu teilen sind, ausgenommen werden: a) Die Einnahmen aus den Grenzzöllen, welche auch weiterhin zur Deckung der Auslagen für die zwischen den Ländern der ungarischen Krone und den übrigen Ländern Sr. Majestät als gemeinsam anerkannten Angelegenheiten zu verrechnen sind; b) die Wein- und Fleischverzehrungssteuern, die in Kroatien-Slawonien auch weiterhin zur Deckung der Gemeindeausgaben verwendet werden können; c) die von der katholischen Bevölkerung des Belovárer Komitates bezahlte Pfarrgebühr, die gleichfalls zur Deckung der autonomen Auslagen Kroatien-Slawoniens verwendet werden kann; d) die auf den GA. XXVII vom Jahre 1880 beruhende Militärtaxe, welche als eine einem besonderen Zwecke 408 409 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Madžarsko ministrstvo je bilo imenovano 17. februarja članici krone sv. Štefana, sta državi pod madžarsko 1867, izravnalni zakoni (108–123) z njim in madžarskim krono postali neločljivi druga od druge.722 Na tej podlagi parlamentom so bili dogovorjeni in objavljeni brez sta Madžarska na eni strani ter Hrvaška in Slavonija na soglasja hrvaškega sabora. Leta 1867 je nastal hrvaški zbor drugi strani sklenili naslednji sporazum glede poravnave na podlagi hrvaškega člena zakona, ki ga je odobril kralj. ustavnih vprašanj, ki so bila odprta med njimi: Pred tem je bila leta 1861 slovesno razglašena neodvisnost Hrvaške od Ogrske in ni bil naklonjen privolitvi v tesnejšo Člen 1. Ogrska in Hrvaška, Slavonija in Dalmacija tvorijo zvezo, ki jo je zahtevalo madžarsko ministrstvo. Nato se je eno in isto državno skupnost pod oblastjo njegovega novo madžarsko ministrstvo odločilo izdati nov volilni red, veličanstva. ostalo pa je opravil novoimenovani ban. Novoizvoljeni Člen 2. Iz te državne skupnosti in skupnosti izhaja, da je hrvaški zbor je imel večino, ki je bila sprejemljiva za kralj Ogrske in Hrvaške, Slavonije in Dalmacije okronan z madžarsko vlado. Nacionalna opozicija, ki je štela 13 eno in isto krono in z enim in istim kronanjem in da je za poslancev, je državni parlament zapustila z "izjavo", vse pod krono sv. Štefana. Skupna potrditev za kronanje usmerjeno proti zakonitosti volilnega zakonika. Od tedaj se določi in izda na skupnem zboru teh držav. je o zakonitosti kmalu sklenjene poravnave 181 temu oporekala »desna stranka«. Hrvaški državni zbor je prvič Izvirnik potrditve kronanja naj bi se poleg madžarskega zasedal 9. januarja 1868 in izvolil poslanstvo, ki se je sestalo besedila uredil še v hrvaškem jeziku, izročil Hrvaški, z madžarskim parlamentom. Dosežen je bil dogovor o Slavoniji in Dalmaciji, zagotovil pa naj bi tudi celovitost in operaciji, za katero sta se odločila oba zakonodajalca in ustavo Hrvaške, Slavonije in Dalmacije. jo je odobril kralj leta 1868. Sledil je prevod madžarskega Potrditev kronanja iz leta 1867 bo izdana tudi za nazaj v zakona. izvirnem hrvaškem besedilu in bo najhitreje poslana na 181 Po tem, ko je bil dosežen dogovor o reševanju zbor Hrvaške, Slavonije in Dalmacije. državnopravnih vprašanj med madžarskim zborom na Člen 3. Iz zgoraj omenjene nedeljive državne skupnosti eni strani in zborom Hrvaške, Slavonije in Dalmacije na izhaja, da glede vseh zadev, ki so skupne ali se obravnavajo drugi strani, je ta sporazum enako odobraval tudi cesar in sporazumno med vsemi državami ogrske krone in drugimi cerkvene oblasti. državami njegovega veličanstva, Madžarsko in Hrvaško, Sporazum je bil potrjen kot skupna ustava Madžarske in Slavonijo in Dalmacijo velja eno in isto pravno zastopstvo Hrvaške, Slavonije720 in Dalmacije721 ter je s tem izražen v in zakonodaja, pa tudi enotna izvršilna pooblastila. naslednjih točkah: Člen 4. Hrvaška, Slavonija in Dalmacija723 priznavajo »Po tem, ko sta Hrvaška in Slavonija postali enakopravni XII. člen zakona madžarskega zbora iz leta 1867 (119), ki je potekal med državami svete Štefanove krone in drugimi 720 "Slavonija" pomeni tri županije Srem, Požega in Virovitica, preostalih pet županij pa je Hrvaška. 722 Glej stran 12, 35 zgoraj. 721 O Dalmaciji glej pojasnilo II. 723 Pravzaprav se dalmatinski zbor o tej zadevi niti ni pogajal. 410 411 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka državami, ki med seboj določijo skupne ali neskupne in Dalmacijo; zadeve, ki jih je treba obravnavati sporazumno, in naravo njihove uprave ter dogovore, ki so že sklenjeni na podlagi b) naborniki iz Hrvaške, Slavonije in Dalmacije so vključeni tega zakona, zlasti člen zakona XIV, XV in XVI iz leta 1867, v polke teh držav; naprej kot veljavne in zavezujoče, vendar pod izrecnim c) pri razvrščanju se bo upoštevala vrsta orožja, za katero pogojem, da lahko podobni temeljni zakoni in sporazumi so naborniki najbolj primerni, naborniki obalne države pa v prihodnosti nastanejo le s pravnim soglasjem Hrvaške, bodo v glavnem razporejeni v mornarico. Slavonije in Dalmacije. Člen 8. Finančni sistem je glede zakonodaje V tem odstavku omenjeni temeljni zakon, kot tudi skupen za Madžarsko in Hrvaško, Slavonijo in Dalmacijo. navedeni členi zakona, bodo naknadno izdani tudi v Temu primerni so določitev celotnega davčnega sistema, izvirnem hrvaškem besedilu in bodo čim prej poslani v odobritev neposrednih in posrednih davkov, tako glede razglasitev Hrvaško-slavonsko-dalmatinskemu zboru. davčnih kategorij kot davčnih stopenj, tudi deložacije, Člen 5. Poleg tistih zadev, ki so skupne med manipulacije in pobiranja davkov, uvedba novih davkov, državami krone svetega Štefana in drugimi državami odobritev skupnega predračuna kot tudi pregled končnih svetega veličanstva in jih je treba obravnavati sporazumno, računov za skupne izdatke, prevzem novih državnih obstajajo tudi druge zadeve, ki so skupnega interesa za dolgov724 ali pretvorba obstoječih dolgov, upravljanje, Madžarsko in Hrvaško, Slavonijo in Dalmacijo ter glede prestrukturiranje, obremenitev ali prodaja nepremičnega katerih je za vse države ogrske krone s tem sporazumom državnega premoženja, odsvojitev monopolov in regalije priznana skupnost zakonodaje in vlade. (srednjeveško jura regalia majora,725 lat: jus regaliae, jus regale, jus deportus) in nasploh vse dispozicije, ki se Člen 6. Tako je skupna skrb vseh držav predstavnic nanašajo na finančno zadevo, skupno vsem državam svete krone predvsem odobritev stroškov sodišča. pod krono svetega Štefana, pred zborom, ki je skupen vsem državam krone svetega Štefana. V zvezi s prodajo Člen 7. Druge pogoste zadeve so odobritev hrvaško-slavonskega državnega premoženja726 velja to z nabornikov, zakonodaja o vojaškem sistemu in obveznem omejitvijo, da je o tem obveščen tudi državni zbor Hrvaške, služenju vojaškega roka ter ureditev nastanitve in prehrane za vojsko. V zvezi s tem pa Hrvaška, Slavonija in Dalmacija 724 Dolgovi, ki jih je sklenil »skupni« (§§ 33, 34) državni zbor, navajajo: torej zavezujejo tudi Hrvaško. 725 Srednjeveški pravni izraz, ki je označeval pravice, ki so a) od kontingenta, ki ga je treba skupno odobriti, se pripadale izključno kralju bodisi kot bistvene za njegovo samostojnosti delež, dodeljen Hrvaški, Slavoniji in Dalmaciji, določi (jura majora, jura essentialia), kot je kraljeva oblast, ali naključne (jura glede na delež celotnega prebivalstva: samoumevno je, minora, jura incidentalia), kot so pravice lova, ribolova in rudarjenja. Uzakonjeno so bile regalije bistvene za uveljavljanje suverene oblasti da če se prejšnji obrambni sistem prestrukturira, bodo krone svetega Štefana. norme novega sistema veljale tudi za Hrvaško, Slavonijo 726 Pod katero so vključeni državni gozdovi, člen 2, XXXIV. člen zakona: 1873. 412 413 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Slavonije in Dalmacije in da do takšne prodaje ne sme priti madžarske krone k stroškom skupnih zadev drugim brez njihove privolitve. V zvezi z vsemi temi zadevami se državam njegovega veličanstva določeno na deset let, za skupno finančno upravljanje, ki ga izvaja kraljevi madžarski isto obdobje; finančni minister, pristojen za skupni državni zbor, razširi tudi na Hrvaško, Slavonijo in Dalmacijo. za Madžarsko …………….. 93,5592201 odstotka, Člen 9. Skupne zadeve vseh držav madžarske za Hrvaško in Slavonijo …… 6,4407799 odstotka.727 krone so denar – kovinski denar – in bankovci, poleg tega Člen 13. Ker pa lahko skupni neto dohodek Hrvaške določitev sistema kovancev in splošnega tečaja kovancev, in Slavonije trenutno pokrije samo vsoto, ki bi se po ključu pregled in odobritev trgovinskih in državnih pogodb, obdavčitve v teh državah iz izdatkov za skupne zadeve ki zadevajo države Štefanove krone, enako določbe o namenila tem državam, četudi pokrijejo tudi večji del bankah, kreditih in zavarovalnicah, privilegijih, merah in vsote, potrebne za njihovo notranjo upravo, se Madžarska utežeh, zaščiti blagovnih znamk in modelov, označevanju, z namenom obnovitve stoletja trajajočega bratskega literarnem in umetniškem premoženju, pomorskem, odnosa med njo, Hrvaško in Slavonijo rada strinja, da se gospodarskem, menjalnem in rudarskem pravu in nasploh, določena količina dohodka Hrvaške in Slavonije, občasno trgovinske in carinske zadeve – telegraf, pošta, železnice, določena s sporazumom za stroške notranje uprave pristanišča, ladijski promet ter tiste ceste in reke, ki so v teh držav, uporabi za stroške, ki so namenjeni skupnim skupnem interesu za Madžarsko in Hrvaško, Slavonijo in zadevam. Dalmacijo. Člen 14. Na podlagi načela, razvitega v prejšnjih Člen 10. Glede ureditve gospodarskega prava, odstavkih, je sklenjen naslednji finančni sporazum med vključno s krošnjarsko dejavnostjo, enako za društva, Madžarsko na eni strani ter Hrvaško in Slavonijo na drugi ki ne izvajajo javnih nakupov, glede sistema potnih strani: listov, policije za tujce, državljanstva in naturalizacije je zakonodaja skupna, vendar je obravnavanje teh zadev Člen 15. [Zahteva notranje uprave Hrvaške in Slavonije je rezervirano za izvršilno oblast na Hrvaškem, v Slavoniji in določena na 2.200.000 goldinarjev za deset let, v katerih Dalmaciji. velja sporazum med državami madžarske krone in države Hrvaške in Slavonije, ki prisegajo njegovemu veličanstvu.] Člen 11. Hrvaška, Slavonija in Dalmacija priznavajo, da so za tiste stroške, ki so po eni strani priznani za skupne Člen 16. [Ta vsota se v glavnem krije s 45 % neposrednih in med državami ogrske krone in drugimi državami, po drugi posrednih davkov ter drugih javnih dohodkov Hrvaške in strani pa tiste med vsemi državami pod madžarsko krono Slavonije, to je od skupnih dohodkov teh držav hrvaško-dolžni prispevati sorazmerno s svojo davčno sposobnostjo. slavonske državne in občinske blagajne. Plačalo se bo, kolikor bo zahtevala zakonodaja ali vlada teh sosednjih Člen 12. To razmerje temelji na istih datumih, na podlagi katerih je bilo razmerje prispevka držav 727 Delež se je od takrat večkrat spremenil. Glej X. člen zakona iz 1906, 182. 414 415 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka držav.] se bo v glavnem pokrival s 45 % neposrednih in posrednih davkov ter drugih javnih dohodkov Hrvaške in Slavonije, Člen 17. [55 % vseh dohodkov Hrvaške in Slavonije torej iz čistega javnega dohodka te države oz. občinskih se prenese v skupno blagajno za kritje skupnih stroškov728]. blagajn, za katero je napisana zakonodaja, ali pa bo to Člen 18. Naslednje postavke dohodka, ki se po zahtevala vlada teh sosednjih držav. 16. in 17. členu delijo med zahtevami za notranjo upravo 55 % vseh prihodkov Hrvaške in Slavonije se nakaže v Hrvaške in Slavonije ter med skupne stroške, so izključene: skupno blagajno za kritje skupnih stroškov. a) dajatev na porabo vina in mesa, ki se na Hrvaškem in v 45 % celotnega dohodka Hrvaške in Slavonije se izračuna Slavoniji po dosedanji praksi lahko v prihodnje uporablja tako, da se od skupnih neposrednih in posrednih davkov tudi za pokrivanje komunalnih stroškov; Hrvaške in Slavonije, dohodka državnega premoženja b) na podlagi GS. XII iz 1867 prihodek od mejnih carin.729 na Hrvaškem in v Slavoniji ter drugih javnih dohodkov odštejejo samo izdatki, ki so nastali z deložacijo in Člen 19. Če bi se upravno območje Hrvaške in pobiranjem davkov – kar ne vključuje stroškov skupnih Slavonije povečalo z dejansko priključitvijo Dalmacije730 financ, povezanih z upravljanjem državnega premoženja ali z upravnim poenotenjem vojaške meje, bo dohodek –, s pobiranjem in neposredno manipulacijo posrednih območij, združenih s Hrvaško-Slavonijo, razdeljen po davkov, diferencialov in drugih javnih prihodkov. ključu, določenem v 16. in 17. členu, med zahtevami hrvaško-slavonske notranje uprave in tistimi za skupne ____________________________________________________________ zadeve. Člen 20. Državnim davkom na Madžarskem in v ____________________________________________________________ Hrvaški ter Slavoniji se prišteje trenutno obstoječa državna dajatev. Zahteva notranje uprave Hrvaške-Slavonije bo začela veljati od 1. januarja 1873 za obdobje, v katerem je Člen 21. Dobitek osnovne olajšave pa bo še naprej sklenjena pogodba med državami ogrske krone in drugimi upravljal direktorat za temeljne olajšave teh držav, dokler kraljestvi in državami njegovega veličanstva o razmerju ne bo v celoti izbrisan dolg za davčno olajšavo za Hrvaško-prispevka na stroške skupnih zadev (164–166). Prispevek Slavonijo in bo prenesen na blagajno od direktorata za finance. Skupno poroštvo držav madžarske krone 728 S členom 3 XXXIV. člena zakona iz leta 1873 15., 16., 17., za ta osnovni olajševalni dolg bo ostalo v veljavi tudi v 25. in 26. XXX. člen zakona. Ukinjena leta 1868 in nadomeščena z prihodnje, pomoč, ki je potrebna za ta namen, pa se bo naslednjo določbo, glej Bernatzik, Avstrijski ustavni zakoni. izplačala iz skupne blagajne v skladu s prejšnjim načinom 729 Tudi te določbe ne veljajo več, ampak jih je nadomestil 5. razdelek X. člena zakona iz 1906 (182), str.738. in običajem.731 730 V ustanovitvenem smislu ( constructive occupacion) je 731 Oddelek 21 je pridobil XXVII. člen zakona iz 1891 naslednja Dalmacija spadala pod ogrsko oblast, vendar pa je bila s stališča različica: efektivne oblasti ( effective occupacion) še vedno del Avstrije. Letne potrebe po amortizaciji, obrestih in upravljanju hrvaško‑ 416 417 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Člen 22. Kraljevi madžarski finančni minister izvaja izgubo. izvršilno oblast v Hrvaški-Slavoniji glede neposrednih in posrednih davkov, diferencialov, znamk, davkov, taks in Člen 26. Če je po drugi strani omenjenih 45 % večja državnih dobrin preko Uprave za kmetijske finance, ki jo vsota, kot je bila dogovorjena za potrebe notranje uprave imenuje on. Hrvaške-Slavonije, se presežek porabi za kritje skupnih stroškov.732 Člen 23. Oddelki v službi državnega računovodstva Agram, ki obravnavajo zadeve, ki spadajo v avtonomno Člen 27. Če pa bi dohodek Hrvaške in Slavonije področje delovanja Hrvaške in Slavonije, so v vseh zaradi povečanja davčne moči presegel tisti del skupnih pogledih predmet razpolaganja s sredstvi omenjenih izdatkov, ki bi jima bil pripisan po ključu davčne moči iz držav. Končne računovodske izkaze, ki jih izdelajo prej 12. člena, je presežek na voljo Hrvaški in Slavoniji, ne da omenjeni računovodski oddelki, pa je treba posredovati bi bila Hrvaška in Slavonija dolžni za nazaj kriti zneske, s skupnemu finančnemu ministru, da se lahko v celoti katerimi sta v preteklih letih zaostajali v zvezi s skupnimi sestavijo finančni podatki vseh držav madžarske krone. izdatki. Člen 24. Samostojna državna vlada in zakonodaja Člen 28. Računi dohodkov Hrvaške in Slavonije Hrvaške-Slavonije podpirata organe skupnega finančnega so sestavljeni na podlagi načel iz zgornjih odstavkov in ministra s polno pripravljenostjo pri zagotavljanju in predloženi hkrati z zaključnimi računi vseh držav ogrske pobiranju državnih dohodkov in pravočasno izpolnjujeta krone k skupni zakonodaji držav ogrske krone. zakonske odredbe finančnega ministra, pristojnega za Tu pregledani računi bodo v vednost posredovani tudi skupni zbor. državnim zborom Hrvaške in Slavonije733. Člen 25. Če v posameznih letih 45 % celotnega Člen 29. Hranjenje posebnih potrdil o dohodkih dohodka ne morejo pokriti zgoraj določene zahteve Hrvaške in Slavonije se lahko izvaja šele po sklenitvi notranje uprave Hrvaške-Slavonije (člen 15), ima Ogrska pogodbe, in sicer od 1. januarja 1869 dalje. Dokler slavonskega dolga, ki se pri osnovnih olajšavah krijejo iz prihodkov konvencije ne bosta sprejela zakonodajalca in odobrilo iz združenih neposrednih davkov in osnovnih olajšav Hrvaške in njegovo veličanstvo, bo prevladal predlog za leto 1867 Slavonije do popolnega poplačila tega dolga ter zneskov, ki ustrezajo v zvezi s Hrvaško in Slavonijo, ki težijo v smeri notranjih za te potrebe, je treba plačati v hrvaško‑slavonsko blagajno za spremljanje slavonske osnovne pomoči JE POPRAVEK USTREZEN?. upravnih stroškov. To določbo je treba uporabiti tudi za račune, ki se bodo vodili pri Hrvaški‑ Člen 30. Od zaostalih davkov Hrvaške in Slavonije, Slavoniji za leto 1890. Presežek, ki je nastal do 31. decembra 1899 od izkupička hrvaško‑slavonskih temeljnih dajatev, katerega znesek je bil ki so bili do vključno konca leta 1867 še izterljivi, se sporazumno določen na 2.660.000 goldinarjev, se razpolaga v smislu 63 odstotkov porabi za potrebe omenjene države, 37 1. in 2. alineje 5. člena LIV. člena zakona iz leta 1880 kot?? poseben zakon. 732 Člena 25 in 26 sta bila nadomeščena s členom 3 v XXXIV. Skupno jamstvo držav madžarske krone za to osnovno členu zakona in leta 1873 razveljavljena ??. obveznost olajšave ostaja v veljavi. 733 Glej člen 6 XL. člena zakona iz 1889, 182. 418 419 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka odstotkov pa pripada v skupno blagajno. Člen 34. Hrvaška, Slavonija in Dalmacija volijo svoje poslance v skupni zbor izmed svojih deželnih zborov Člen 31. Glede tistih zadev, ki so skupne med za celotno obdobje skupne poslanske zbornice. državami madžarske krone in drugimi državami njegovega veličanstva, kot tudi glede tistih, ki so v zgornjih odstavkih V primeru, da bi medtem razpustili hrvaško-slavonsko-za države madžarske krone navedene kot skupne, se dalmatinski državni sabor, bodo predstavniki Hrvaške, zakonodajna pravica vsako leto potrdi na skupnih zborih Slavonije in Dalmacije ostali člani skupnega zbora, dokler vseh dežel ogrske krone. novo sklicani hrvaško-slavonsko-dalmatinski deželni zbor ne izvoli novih članov.735 Člen 32. [Na tem skupnem zasedanju Hrvaško in Slavonijo zastopa 29 poslancev, sorazmerno s številom Člen 35. Delegati Hrvaške, Slavonije in Dalmacije njihovih prebivalcev. Mesto Reka in obalno območje uveljavljajo svojo pravico do osebnega izražanja in nista vključena glede na razlog, omenjen v členu 66. Če glasovanja pri pogajanjih o tistih zadevah, ki so bile skupaj se bo število madžarskih poslancev sčasoma spremenilo, razglašene v zgornjih odstavkih, tudi samostojno, tako kot se bo število hrvaško-slovanskih poslancev določilo ob drugi člani skupnega zbora. ohranjanju deleža prebivalstva po enakih načelih, ki se uporabljajo za določanje števila madžarskih poslancev.] Člen 36. [Hrvaška, Slavonija in Dalmacija prav tako pošljejo dva poslanca iz svoje sredine v zgornji dom Člen 33. [Če bi se prebivalstvo Hrvaške-Slavonije skupnega zbora.736] povečalo, bodisi z upravno združitvijo vojaške meje ali s priključitvijo Dalmacije, se bo sorazmerno povečalo število Člen 37. Magnati737 pa tudi tisti posvetni in cerkveni poslancev iz imenovanih sosednjih držav. dostojanstveniki Hrvaške, Slavonije in Dalmacije, ki so 734] imeli pred letom 1848 sedež in glas v zgornjem domu 734 Avtor pravi, da sta bila po XV. členu zakona iz leta 1881 madžarskega zbora, bodo še naprej člani zgornjega doma člena 32 in 33 razveljavljena in je na njihovo mesto prišel 2. člen z enakimi pravicami. omenjenega člena zakona, ki se glasi: Člen 2. Število poslancev, ki jih bo Hrvaška‑Slavonija delegirala v Člen 38. O skupnih zadevah se člani pogajajo na poslansko zbornico skupnega madžarskega zbora, se bo štelo od skupnem zasedanju; vsekakor bo poskrbljeno, da imajo trenutka, ko je prebivalstvo vojaške meje po administrativni združitvi predstavniki Hrvaške, Slavonije in Dalmacije najmanj tri vojaške meje z omenjeno sosednjo državo že dejansko TAKO??. Udeležba v ustavnem življenju je določena na fiksno število 40 ne glede 735 Dodatek v skladu s členom 4, XXXIV. člena zakona iz leta na delež prebivalstva, s tem, da mesto Reka in primorsko okrožje glede 1873: V omenjenem primeru naj se v treh mesecih po razpustitvi skliče na določbe člena 6 XXX. člena zakona iz leta 1868 nista vključena. Če zbor Hrvaške, Slavonije in Dalmacije. se bo s poznejšim zakonom število članov poslanske zbornice skupne 736 36. člen je razveljavil XV. člen zakona iz 1881; na njegovo madžarske zbornice na splošno spremenilo, se bo omenjeno število mesto je prišel 3. člen omenjenega člena zakona, ki se glasi: hrvaško‑slavonskih članov madžarske poslanske zbornice spremenilo Od datuma, določenega v 2. členu tega zakona, bosta Hrvaška in v enakih razmerjih kot z novim zakonom določeno število vseh članov Slavonija v zgornji dom skupnega zbora poslala tri poslance iz središča poslanske zbornice, ki se določi tako, da bo povezano na sedanje svojega zbora. število vseh članov iste poslanske zbornice. 737 Magnati pomeni plemiči. 420 421 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka mesece letno, da svoje notranje zadeve obravnavajo v Člen 44. Z vidika zastopanja interesov Hrvaške, svojem deželnem zboru. Slavonije in Dalmacije za te države imenuje centralna vlada s prebivališčem v Budimpešti posebnega hrvaško- Člen 39. Celotni stroški skupnega zasedanja in s -slavonsko--dalmatinskega ministra brez resorja. Minister tem tudi prehrane in prenočišča za predstavnike Hrvaške, je član skupnega sveta ministrov in je odgovoren skupnem Slavonije in Dalmacije se krijejo iz skupne državne zboru. Prav to tvori povezavo med svetim veličanstvom in blagajne. deželno vlado Hrvaške, Slavonije in Dalmacije.740 Člen 40. [Skupni zbor držav madžarske krone Člen 45. Osrednja vlada si prizadeva delovati izvaja del svojih dnevnih redov, in sicer določitev na ozemlju Hrvaške, Slavonije in Dalmacije v soglasju proračuna za skupne zadeve, za katere delegacija, poslana s posebno vlado teh držav. Ker pa je za svoj postopek iz njegove sredine, priznava, da izhajajo iz pragmatične odgovorna skupnemu zboru, v katerem so zastopane tudi sankcije. Skupni zbor s predstavniki Hrvaške, Slavonije Hrvaška, Slavonija in Dalmacija, morajo njene odredbe in Dalmacije dobi toliko članov, izvoljenih v madžarsko podpirati hrvaško-slavonska in dalmatinska deželna vlada. delegacijo, kolikor jim je dodeljeno po ključu, po katerem so imenovane sosednje države zastopane v skupnem Člen 46. Na zahtevo Hrvaško-Slavonske in zboru.738] Dalmacije se tem državam zagotavlja, da bo centralna vlada tako hrvaško-slavonskim oddelkom centralnih Člen 41. V skladu s tem je določeno, da bo štiri uradov kot njihovim organom, ki delujejo na ozemlju predstavnike Hrvaške-Slavonije v delegacijo izvolil navedenih držav, zagotovila ustrezno potrebno predstavniški dom, enega pa lordski dom. specialistično usposabljanje, za kar bo po možnosti tako Člen 42. [Če bi se zaradi ozemeljske širitve iz 33. imenovala hrvaško-slavonsko-dalmatinske državljane. člena povečalo število poslancev hrvaško-slavonsko- Člen 47. V zvezi z vsemi tistimi zadevami, ki v tej dalmatinskega državnega sabora, se število tistih članov, konvenciji niso rezervirane za skupni zbor in osrednjo ki so bili izvoljeni v delegacijo izmed članov Hrvaške, vlado, so Hrvaška, Slavonija in Dalmacija upravičene do Slavonije in Dalmacije, tudi ustrezno poveča.739] popolne samostojnosti tako na področju zakonodaje kot Člen 43. V zvezi z vsemi zadevami, ki jih obravnava tudi izvršne oblasti. XII. člen zakona iz leta 1867 in v tej konvenciji in za skupne Člen 48. Samostojnost Hrvaške, Slavonije in zadeve vseh držav madžarske krone, z izjemo zadev iz 10. Dalmacije se torej tako v zakonodajnem kot upravnem člena, izvaja centralna vlada s prebivališčem v Budimpešti izvršilno oblast prek svojih organov tudi na Hrvaškem, v 740 Dodatek po členu 5, XXXIV. člen zakona iz leta 1873: Slavoniji in Dalmaciji. V tej funkciji preda ban izjavo svetemu veličanstvu, in le če bi se z vidika XXX. člena zakona, izdanega leta 1868, pojavili dvomi in če teh dvomov ne bi bilo mogoče odpraviti po zaslišanju bana, se hkrati, 738 40. člen je razveljavil XV. člen zakona leta 1881. vendar ločeno, predloži njegovemu veličanstvu pripombe relativne 739 42. člen je razveljavil XV. člen zakona pred letom 1881. večine skupne madžarske vlade v zvezi s tem. 422 423 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka smislu razširja na upravne, verske in izobraževalne zadeve Člen 54. Bodoča organizacija avtonomne deželne teh držav in tudi na sodstvo, razen pomorske jurisdikcije. vlade bo temeljila na predlogu bana, z odobritvijo cesarskega in apostolskega kraljevega veličanstva Člen 49. Glede terjatev verskega in šolskega hrvaško-slavonskega in dalmatinskega zbora. sklada se v preteklosti dolgovi poravnavajo z medsebojno poravnavo.741 Člen 55. Po tem, ko je ta konvencija sankcionirana, se nemudoma razpusti hrvaško-slavonska dvorna Člen 50. Na vrhu avtonomne državne oblasti na odvetniška pisarna. Hrvaškem, v Slavoniji in Dalmaciji je ban, ki je odgovoren za hrvaško-slavonsko-dalmatinski deželni zbor. Člen 56. Na celotnem ozemlju Hrvaške-Slavonije je hrvaščina jezik zakonodaje ter upravne in sodne uprave. Člen 51. Bana Hrvaške, Slavonije in Dalmacije se imenuje v imenu cesarskega in apostolskega kraljevega Člen 57. V mejah Hrvaške-Slavonije je hrvaški jezik veličanstva na predlog kraljevega madžarskega skupnega določen kot uradni jezik organov skupne vlade. predsednika vlade. Člen 58. Tudi hrvaško-slavonske vloge in stališča Člen 52. [Civilno dostojanstvo bana bo za Hrvaške-Slavonije sprejme skupna vlada in sklep o njih prihodnost ločeno od njegovega vojaškega dostojanstva izda v istem jeziku. in praviloma je določeno, da v prihodnje vojaška oseba ne sme vplivati na civilne zadeve Hrvaške, Slavonije in Člen 59. Nadalje se izjavlja, da so predstavniki Dalmacije. Hrvaške-Slavonije kot predstavniki političnega naroda744 s 742] posebnim ozemljem in državo, ki ima svojo zakonodajo in Člen 53. [Ban v svojem civilnem položaju še vlado v svojih notranjih zadevah, kakor v skupnem zboru naprej nosi naziv "ban Hrvaške, Slavonije in Dalmacije" in v njegovi delegaciji. Zato je dovoljena uporaba hrvaškega uživa vse privilegije in dostojanstva banske službe, ki so jezika. združljivi z njegovim novim položajem. V skladu s tem bo ostal član lordskega doma skupnega zbora. Člen 60. Zakoni, ustvarjeni za Hrvaško-Slavonijo in 743] Dalmacijo, v skladu s skupno zakonodajo se naj sestavijo 741 Dodatek po členu 6, XXXIV. člen zakona iz leta 1873: tudi v izvirnem hrvaškem besedilu, ki ga podpiše njegovo Po medsebojni poravnavi bo del, ki se nanaša na Hrvaško in Slavonijo, veličanstvo in pošlje v zbor imenovanih držav. izločen iz skladov, ki se upravljajo skupaj, in predan avtonomni vladi navedenih držav. Člen 61. Hrvaška, Slavonija in Dalmacija lahko v 742 Člen 52 je postal po členu 7, XXXIV. člen zakona iz leta 1873 ter se je nadomestil z naslednjim pravilom: doma skupnega zbora. Ban nima vojaškega območja delovanja. 744 Upoštevajte umetelno nejasnost tega izraza. Kot kontrast je 743 Člen 53 je bil zamenjan s členom 8, XXXIV. člena zakona iz treba obravnavati romunsko, nemško, rusinsko, slovaško "narodnost", leta 1873, razveljavljen in nadomeščen TAKO?? z naslednjo določbo: ki ne tvori "političnega naroda" in ki se primerja z madžarskim ?? Prepoved bo še naprej vsebovala nosila naslov »ban Hrvaške, "narodom" v madžarskem zakonu o narodnostih z dne 6. decembra Slavonije in Dalmacije" in ostaja član KDO OSTAJA?? zgornjega 1868. 424 425 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka svojih notranjih zadevah znotraj svojih meja uporabljajo tvorijo posebno enoto, ki je povezana z madžarsko krono svoje združene narodne barve in svoj grb, ki pa je prekrit (separatum sacrae regni coronae adnexrum corpus).748,749 s Štefanovo krono. in se bodo glede njene posebne samostojnosti ter s tem povezanih zakonodajnih in upravnih odnosov z Člen 62. Znak skupnih zadev držav madžarske deputacijskimi pogajanji med madžarskim zborom, krone so združeni grbi Madžarske in Hrvaške, Slavonije in zborom Hrvaške, Slavonije in Dalmacije ter mestom Reka morali sporazumno dogovoriti.750 Dalmacije. 2. Zagrebško okrožje z mestoma Zagreb in Karlovec ter Člen 63. V času pogajanj o skupnih zadevah svobodno okrožje Turopolje. naj se na stavbi, v kateri poteka skupni zbor držav madžarske krone, poleg madžarske izobesi še združena 3. Varaždinsko okrožje z mestom Varaždin. hrvaško-slavonsko-dalmatinska zastava. 4. Koprivniško-križevsko okrožje z mestom Križevci. Člen 64. Na novcih, ki jih bodo kovale države 5. Županija Slavonska-Požega z mestom Požega. ogrske krone, mora biti v kraljevskem naslovu vključen 6. Virovitiško-podravska županija z mestom Virovitica. tudi naslov »kralj Hrvaške, Slavonije in Dalmacije«. 7. Okrožje Vukovar. Člen 65. Madžarska priznava ozemeljsko celovitost držav Hrvaške in Slavonije in trdi. 8. Belovarska županija.751 745 da spodbuja njihovo dokončanje. Zlasti bo še naprej nujno, da se del vojaške Poleg tega naslednji obmejni polki: meje, ki pripada Hrvaški-Slavoniji, in vojaške skupnosti, ki se nahajajo na vojaški meji, združijo s preostalimi državami 1. Liški, v zakonodajnem, upravnem in sodnem razmerju.746 Kot 2. Otoški, se je Ogrska v tej zadevi večkrat pritoževala, bo zato še 3. Ogulinski, naprej zahtevala ponovno vključitev Dalmacije na podlagi pravic svete ogrske krone ter bo zahtevala njeno združitev 4. Slunjski, s Hrvaško. O pogojih za to priključitev je potrebno 5. Prvi banatski polk, prisluhniti tudi Dalmaciji.747 6. Drugi banatski polk,752 Člen 66. V smislu prejšnjega odstavka se k ozemlju Hrvaške, Slavonije in Dalmacije priznavajo: 7. Varaždinsko-Križevski, 1. Območje, ki je skupaj z mestom in okrožjem Bakar 748 Glej poglavje IV. trenutno del Primorsko-goranskega okrožja z izjemo 749 Slov: ločeno telo, pridruženo sveti kraljevski kroni. mesta in okrožja Reka. Mesto, pristanišče in okrožje Reka 750 Glej poglavje IV. 745 Ali pa "se bo uporabil". 751 Člen 8 je dodan členu 9, XXXIV. člena zakona iz leta 1873. 746 Sporazum je bil sklenjen leta 1871 (165). 752 Člena 7 in 8 se ne uporabljata v skladu s členom 8 XXXIV. 747 Glej poglavje II. člena zakona iz leta 1873. 426 427 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka 8. Varaždinsko-Gjurgjevaški, privolitve Hrvaške leta 1867 in da je ta uredba zahtevala 9. Gradiški, soglasje Hrvaške. S tem je odobreno enako tudi za nazaj in je zato vsaka sprememba tega razmerja v prihodnosti 10. Brodski, vezana na soglasje Hrvaške. Poleg dveh pravnih subjektov, 11. Petrovaraždinski; končno sedanja Dalmacija. ki sta sklenila pogodbo leta 1867, je zdaj vstopil še tretji. Potemtakem bi k tej inovaciji morala privoliti tudi Avstrija, Člen 67. Dokler se ozemeljska celovitost Hrvaške, vendar se to ni zgodilo. Slavonije in Dalmacije, kot je opisana v prejšnjem odstavku, ne povrne, Madžarska soglaša, da se carinski uradi v Slunju, II. V členih 65 in 66 je Dalmacija izrecno priznana kot Mitrovici, Raši, Klenaku in Jakovi odstranijo iz trenutne del Hrvaške in s tem »pravica svete ogrske krone« do te neposredne upravne delitve. Teritorialno združenje je dežele. Dejansko se v tem smislu v uvodu pa tudi v celi podrejeno Finančnemu direktoratu v Zagrebu. vrsti odstavkov753 ter tudi v številnih kasnejših madžarskih in hrvaških zakonih Hrvaške, Slavonije in Dalmacije kot Člen 68. Po tem, ko je ta konvencija sankcionirana, enote in državnega zbora, državne vlade, državnih sodišč, postanejo neveljavni tisti zakoni in obstoječe resolucije, ki uradno imenujejo »Hrvaška-Slavonija-Dalmacija«. Po so v nasprotju z njo. drugi strani pa je Dalmacija v avstrijski ustavi priznana Člen 69. Po drugi strani pa bodo vse tiste ustavne kot del in država Avstrije in je zastopana na tej strani pravice in temeljni zakoni, katerih uživanje in varstvo je državnega zbora. Posledično je poleg avstrijskega vodje v preteklosti veljalo enako za Madžarsko in Hrvaško-Dalmacije, ki vlada državi in ne sedi v hrvaško-slavonsko-Slavonijo, in ki niso v nasprotju s to konvencijo, še naprej dalmatinskem državnem zboru, tudi Madžar, »ban«, ki v veljali za skupne pravice in temeljili na zakonih držav Dalmaciji pravzaprav nima kaj povedati, in je v nasprotju s ogrske krone. svojim uradnim nazivom kot en sam poslanec iz Dalmacije. Težko je najti pot skozi to zmedo. Zdi se, kot da je v Člen 70. Ta konvencija je sklenjena kot skupna citiranem členu 65 in 66 monarh, ki kot vladar kraljestev ustava Madžarske in Hrvaške, Slavonije in Dalmacije in in držav, zastopanih v cesarskem (avstrijskem, dodal D. N.) ni formulirana v posebnih zakonikih teh držav. Hkrati je svetu, izda zakon ali akt vlade v zvezi z Dalmacijo in je za določeno, da ta konvencija ne more biti predmet posebne slednjo kot kralj Ogrske nezakonit, ker so z madžarskim zakonodaje držav pogodbenic in da se sprememba lahko ustavnim pravom in »pravicami svete madžarske krone« izvede le na enak način, kot je nastala, s soglasjem vseh nezakonito razglašeni. Ampak to je absurd. Dve državni vpletenih dejavnikov. pravici ne moreta veljati na istem ozemlju, v Dalmaciji nič bolj kot na Češkem ali v Bosni ali kjerkoli drugje na svetu. Pojasnila na 181 Ne more biti hkrati nekaj zakonitega in nezakonitega. Kot I. Zgornji sporazum priznava, da je bilo pravno razmerje med Avstrijo in Madžarsko nezakonito urejeno brez 753 Drugod, npr. B. v členih 11, 35, 39, 40, 44, 60, 68, 70, sta 428 429 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka je pogosto slišati.754 da Dalmacija »de facto pripada Avstriji, ne dokazujejo ničesar. Iz drugih okoliščin pa izhaja, da po de iure pa Madžarski«, je to v resnici protislovje. Hrvaški ni mogoče zanikati, da je država. Posebej odločilni so med drugim odgovornost njenega bana pred hrvaškim Omenjene navedbe tega zakona in pogodbe je zato deželnim zborom, enakovrednost hrvaškega državnega treba razlagati v nepravnem smislu, besedo "zakon" pa prava z madžarskim in njun podpis, enakopravnost treh kot "pravo v moralnem smislu". Ogrski kralj se imenuje držav Avstrije, Madžarske in Hrvaške v členu 4, končno in kralj Dalmacije v enakem pomenu, kot se imenuje kralj predvsem dejstvo, da po členu 70 razmerja med Hrvaško Jeruzalema, Srbije, Bolgarije itd.,755 in Madžarsko ni mogoče spremeniti brez privolitve Praktični pomen te nomenklature je le v tem, da se je Hrvaške. Madžarska nima samostojnosti nad to ključno Hrvaška iz narodnih razlogov želela združiti z Dalmacijo in točko. In ta ureditev 4. in 70. člena je toliko pomembnejša da se je Ogrska »sama odločila« (člen 65) za spodbujanje od člena 69 madžarske GS. XII leta 1867 (119), ki govori tega prizadevanja. nasprotno. Tam je bilo rečeno, da naj bi odnose s Hrvaško enostransko »popravila« madžarska zakonodaja, toda III. Pravna narava razmerja Hrvaške z Madžarsko, kot je te ureditve ni bilo mogoče ohraniti. Sporazum 181 je navedeno v Sporazumu 181, je izjemno sporna. Madžarski mednarodna pogodba, vendar Hrvaška ni samostojna, ni avtorji Hrvaško brez izjeme razglašajo za »avtonomno popolna država. Odnos med državama torej lahko opišemo pokrajino« in se zanašajo predvsem na dejstvo, da Hrvaška kot neustrezen (ali šepajoč), s tesnejšo realno zvezo, ki nima lastnih državljanskih pravic (člen 10), ki jih njen ne vsebuje le zveznega razmerja, ampak je oblikovana v guverner oziroma ban imenuje na predlog madžarskega sestavljeno državo. Odnos med Finsko in Rusijo, Islandijo predsednika vlade, ki je "minister za Hrvaško", madžarski in Dansko je bil podoben, odnos med Poljsko in Rusijo minister, pristojen za madžarski parlament (člen 44), za do leta 1830, Schleswig-Holstein z Dansko do leta 1864, katerega je Hrvaška opisana kot "politični narod" (člen Finsko s Švedsko do leta 1809, Norveško z Dansko do leta 59), vendar ne kot država, kar je bilo prej rečeno v 1. 1814. Podoben je bil angleškemu »notranjemu pravilu« – členu, da stoji skupaj z Madžarsko v "skupnosti držav", ki naročenemu projektu za Irsko, pri katerem se je Gladstone ni pravni subjekt v mednarodnem pravu, na koncu pa še, zgledoval po madžarsko-hrvaškem ustavnem zakonu iz da Hrvaška nima niti svoje vojske niti lastnih financ. leta 1886. Projekt je bil sprejet v angleškem spodnjem Vendar te okoliščine ne zadostujejo, da bi Hrvaški odvzeli domu, vendar je padel v vodo v zgornjem domu. državni značaj. Državljanstvo ni odločilno756 (Prusija še ni IV. Reka757 je bila ločena od Notranje Avstrije z reskriptom imela enotnega državljanstva). Izrazi »politični narod«, Marije Terezije z dne 5. septembra 1776 od Tržaške »skupnost držav« in podobno v svoji namerni dvoumnosti pogodbe in sprva dodana Hrvaški, nato pa z reskriptom iz leta 1779 Madžarski, vendar se kot »ločeni del« itd. 754 Glej Prilogo IV, 207c. 755 Enak pomen ima tudi njegov naslov "kralj Rame", torej 757 Tako kot Trst je bila tudi Reka dolgo v lasti »posestev« (ki so 2024 Bosne. Glej opombe na 200d. med drugim sprejela tudi pragmatično sankcijo, gl. str. 22 zgoraj) in je 756 Tam je "nacionalno državljanstvo". hkrati s Trstom leta 1725 postala prosto pristanišče. 430 431 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka dobesedno ponovi iz reskripta v člen 66. Tako je ostala pod katerimkoli naslovom in se štejejo za medsebojno v Madžarski do leta 1809, nato prišla pod Francijo, nato uravnotežene, tako da od časa pred 1. januarjem 1904 leta 1815 nazaj pod Madžarsko, leta 1848 so jo ponovno med Ogrsko in -Hrvaško-Slavonijo ni nobene trditve ali zasedli Hrvati in je ostala v upravni odvisnosti od Agrama krivde, ki bi nosila kakršnokoli naslov. do leta 1868. Čeprav člen 66 izrecno zahteva, da se upošteva pogodba o ustavnem razmerju med mestom Člen 2. V skladu s členom 11 GS. XXX iz leta 1868 od Reka, Hrvaško in Madžarsko, je bilo mesto vendarle na Hrvaške-Slavonije in Dalmacije priznani avstrijski ustavni podlagi »ah. Reskripte« z dne 28. julija 1870 prevzeto zakoni. od madžarskih oblasti, "guverner", imenovan za Reko, Načelo je, da države plačajo za tiste stroške, ki jih je na iz Reke pa odstranjene vse hrvaške službe. Zadeva je v eni strani med državami madžarske krone in drugimi tem stanju ostala do danes. Hrvaški volilni zakon z dne 3. državami sveto veličanstvo priznalo za skupne, na drugi januarja 1883 daje mestu pravico, da pošlje dva člana v strani pa morajo za tiste v citirani GA. XXX iz leta 1868, vse hrvaški državni zbor, vendar to ni bilo nikoli uporabljeno. države madžarske krone prispevati v sorazmerju s svojo Samo prebivalstvo ni niti hrvaško niti madžarsko, ampak obdavčljivostjo, kjer bo stopnja obdavčljivosti temeljila italijansko. na okoliščinah na eni strani na Madžarskem, na drugi Pojasnila na 182. člen X zakona iz leta 1906 o neartikulaciji strani na Hrvaškem-Slavoniji v letih od 1893 do 1902 od finančnega sporazuma med Madžarsko in Hrvaško-neposrednih davkov (brez vojaške in transportne takse), Slavonijo-Dalmacijo. polkov in odvetniških pristojbin ter končnega bruto dohodka, vključenega v tobačno-solni gradient, določeni Po poteku GA. XL iz leta 1889, vsebovano v finančni za obdobje od 1. januarja 1904 do konca leta 1913: pogodbi, pa tudi čas, za katerega je GA. XLII iz leta 1897, iz leta 1899, XLVII iz leta 1899, XXXII iz leta 1900, XXIX iz leta za Madžarsko z ………………………………………. 91,873 odstotka, 1901 in XXV iz leta 1902, so začasno razširili to konvencijo Hrvaška-Slavonija, vendar fiksno z ……………… 8,127''. na eni strani med madžarskim zborom in na drugi strani državnim zborom Hrvaške-Slavonije in Dalmacije, V Člen 3. Ker pa GA. XXX iz leta 1868 še obstajajo, se členu 70 GS. XXX iz leta 1868 je bil na podlagi skupne Madžarska znova dobrovoljno strinja, da se od dohodkov odločitve dosežen nov finančni dogovor. Ta konvencija, Hrvaške-Slavonije odšteje predvsem določen del, ki je v ki jo je odobrilo in potrdilo sveto cesarsko in apostolsko tem sporazumu določen za upravne stroške teh držav za kraljevo veličanstvo, je s tem razglašena kot skupna ustava njegovo trajanje, preostali znesek po izpolnjevanju zahtev Madžarske in Hrvaške-Slavonije in Dalmacije, kot sledi: notranje uprave pa se porabi za stroške, ki nastanejo pri skupnih zadevah. Člen 1. Vse terjatve ali dolgovi, ki so na strani Madžarske proti Hrvaški-Slavoniji ali na strani Hrvaške-Slavonije Člen 4. Na podlagi načel, razvitih v prejšnjih odstavkih, je proti Madžarski glede preteklosti – vključno z letom 1903 bil med Madžarsko na eni strani in Hrvaško-Slavonijo na –, so vedno obstajali do zadnjega dne decembra 1903 drugi strani dosežen naslednji finančni sporazum: 432 433 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Člen 5. Zahteva notranje uprave Hrvaške-Slavonije je tisti izdatki, ki so povezani s pobiranjem davkov in z pokrita od 1. januarja 1904 do konca leta 1913 s prej upravljanjem državnega premoženja ter proizvodnjo in določenim delom čistega javnega dohodka Hrvaške-neposredno manipulacijo ter z drugimi javnimi prihodki, Slavonije, če ta ne spada pod št. določbe člena 6 veljavnega pri čemer stroški skupnega finančnega knjigovodstva zakona, oziroma del čistega javnega dohodka teh držav, tukaj niso vključeni. ki bo določen v nadaljevanju, bo vplačan v hrvaško-slovensko Javni dohodek Hrvaške-Slavonije, ki izhaja iz virov 758 državno ali občinsko blagajno, ki bo določena z zakonodajo ali vladami sosednjih držav. dohodka iz točke 2, zlasti iz GS. XX od prometnega davka iz leta 1875, od celotnega trenutno obstoječega davka na Preostali del čistega javnega dohodka Hrvaške-porabo in pijačo, od loterijskega gradienta kot tudi od Slavonije se prenese v skupno državno blagajno za kritje bodočih prihodkov, ki spadajo v vire dohodka po 2. točki, sorazmernega prispevka k skupnim izdatkom (člen 12 in se izračuna tako, da se od skupnega zneska pod temi 27 GS. XXX iz leta 1868). naslovi v primeru bruto dohodka držav madžarske krone odštejejo izdatki, povezani z ustvarjanjem in neposrednim Pri izračunu čistega javnega dohodka Hrvaške-Slavonije je upravljanjem tega dohodka – brez stroškov skupnega treba narediti razliko: finančnega upravljanja – in iz tega izhajajoči letni čisti 1. med tistimi viri dohodka, za katere se lahko kot tak dohodek držav madžarske krone v razmerju 8,127 določi skupni javni dohodek Hrvaške-Slavonije, ki izhaja odstotka se obračunava kot hrvaško-slavonski dohodek iz teh virov; iz teh virov dohodka. 2. in med tistimi viri dohodka, za katere javnega dohodka 44 odstotkov celotnega čistega javnega dohodka Hrvaške-Hrvaške-Slavonije, ki izhaja iz teh virov, ni mogoče brez Slavonije, ki se določi na zgornji način, predstavlja tisti del, dvoma določiti kot takega. ki se po določbi prvega odstavka tega odstavka uporablja za pokrivanje potreb notranje uprave Hrvaške-Slavonija, Čisti javni dohodek Hrvaške-Slavonije, ki izhaja iz virov vendar z omejitvijo, da 44 odstotkov čistega dohodka dohodka iz točke 1, se izračuna tako, da se od skupnih iz točke 2 ne sme presegati zneska, ki bi nastal, če bi se neposrednih in posrednih davkov Hrvaške-Slavonije od dohodek iz leta v leto povečeval za 5 odstotkov dohodka dohodka državnih dobrin, ki se nahajajo na Hrvaškem, prejšnjega leta od leta 1905. Del, ki presega ta zadnji znesek, Slavoniji, in od drugih javnih dohodkov, če ne spadajo je, če bi neto dohodek iz državnih gozdov, ki se nahajajo pod določbe 6. člena veljavnega zakona, odštejejo samo na ozemlju - Hrvaške-Slavonije, padel pod neto dohodek, dosežen leta 1902, ali če bi dohodek iz točke 1 popolnoma 758 Očitno je zakonodaja predvidevala izravnavo med Hrvaško‑ prenehal z zakonsko odredbo ali bi le-ta utrpela takšno Slavonijo na eni strani avstrijski slovensko govorečimi deželami na drugi strani. Zaradi izraza sosednje države je lahko mišljeno spremembo, da bi padla pod dohodek, dosežen leta 1902, predvsem Istrsko ali Kranjsko deželo. Torej so se že takrat začele čutiti ne da bi se izguba nadomestila z zakonskimi določbami, prisvojitvene težnje s hrvaške strani. Do te skupne hrvaško‑slovenske namenjenimi drugemu viru dohodka iz točke 1, predvsem državne ali občinske blagajne pa po vsej verjetnosti ni nikoli prišlo. 434 435 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka za nadomestitev uporabe teh izgub. Tako neizkoriščena Uporabljena literatura in viri vsota, vključno s 56 odstotki čistega dohodka Hrvaške-Slavonije, izračunanega po zgornjih določbah, pa se nakaže v skupno državno blagajno. Bernatzik, Edmund: Die österreichsen Verfassungsgesetze. 6. člen 18. XXX. člena zakona iz leta 1868 se spremeni Dunaj: Mansche k. u. k. Hof-Verlags und Universitats-tako, da se iz dohodka izloči naslednji dohodek, ki se po 5. Buchhandlung, 1911. odstavku tega zakona deli med zahtevo notranje uprave Hrvaške-Slavonije in izdatke za skupne zadeve: Bogataj, Lovro: Uprava v Sloveniji od prevrata 1918 do izvršitve Vidovdanske ustave. V: Zbornik razprav iz a) dohodek od mejnih carin, ki se še naprej zaračunavajo kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. za kritje stroškov za zadeve, priznane kot skupno priznane Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana, 1928. med državami madžarske krone in drugimi državami njegovega veličanstva; Bogdanov, Vaso: Historija političkih stranaka u Hrvatskoj. Novinarsko izdavačko podužeče, Zagreb, 1958. b) davke na porabo vina in mesa, ki se lahko še naprej uporabljajo v Hrvaški-Slavoniji za kritje občinskih stroškov; Brejc, Janko: Od prevrata do ustave. V: Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. c) župnijsko pristojbino, ki jo plača katoliško prebivalstvo Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana, 1928. Belovárske županije, ki se lahko uporablja tudi za kritje avtonomnih stroškov Hrvaške-Slavonije; Chronista, Sontiacus: Slovenci v Italiji. V: Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. d) na XXVII. člena zakona vojaški davek na podlagi letnice Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana, 1928. 1880, ki kot dohodek, namenjen posebnemu namenu, ne more biti predmet delitve. Čulinović, Ferdo: Državnopravni razvitak Jugoslavije. Školska knjiga, Zagreb, 1963. Preostali odstavki so tukaj izpuščeni. Dolinar, France: Odsotnost slovenske državne misli v prevratu 1918. Založba Sij Buenos Aires, 1971. Fister, Peter: Arhitektura slovenskih protiturških taborov. Doktorska disertacija. Slovenska matica, Ljubljana, 1974. Građa o stvaranju jugoslavenske države (1. I.–20. XII. 1918). Priredila dr. Dragoslav Janković in dr. Bogdan Krizman, serija III – Građa, Beograd, 1964. 436 437 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Granda, Stane: Mala zgodovina Slovenije. Celjska Lenarčič, Andrej: Zapravljena nebesa pod Triglavom. Mohorjeva družba, Celje, 2008. Ljubljana: samozaložba, 2013. Hohnjec, Josip: O ustavi naše države. V: Zbornik razprav Natlačen, Marko: Oblastne samouprave v Sloveniji. V: iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana 1928. zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana 1928. Jelinčič, Zmago Plemeniti in Lenarčič, Andrej: Final Award ali Final Reward za Hrvate. Založba Alpemedia, d.o.o., Navodnik, Danijel: Pravična razmejitev med Slovenijo in Tomišelj 2018. Hrvaško na območju Svobodnega tržaškega ozemlja. Celje: samozaložba, 2020. Jerič, Josip: Slovenci v Italiji. V: Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Perovšek, Jurij: Slovenska osamosvojitev v letu 1918: Leonova družba, Ljubljana 1928. študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, 1. izd. Ljubljana: Modrijan, 1998. Kranjec, Silvo: Slovenci na poti v Jugoslavijo. Spominski zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Petrič, Ernest: Pravica do samoodločbe. Sociološka Uredil: dr. Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. in politološka Knjižnica 16. Maribor: Založba obzorja Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana 1939. Maribor, 1984. Krizman, Bogdan: Jadransko pitanje pred Pariškom Pivec, Melita: Kronološki pregled glavnih dogodkov. V: mirovnom konferencijom Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana (1919–1920). Riječka revija, štev. 10, leto 1966, posebna 1928. izdaja. Polec, Janko: Kraljestvo Ilirija, Prispevek k zgodovini razvoja Krizman, Bogdan: Raspad Austro-Ugarske i stvaranje javnega prava v slovenskih deželah. Ljubljana, 1925. jugoslavenske države. Školska knjiga, Zagreb 1977. Priročnik za strokovno obdelavo arhivskega gradiva Krnel-Umek, Duša: Dokumenti o Slovencih ob Jadranu pravosodnih organov od srede 18. stoletja do leta 1991. od leta 1797 do leta 2009. Pokrajinski arhiv Koper, Koper, Del 1, Izbor zakonov in predpisov. Uredil Brane Kozina, 2009. avtorji Marjeta Adamič … et al. Arhiv Republike Slovenije, Kunej, Franc: Zamolčana Istra, Kaj nam je bilo Slovencem Ljubljana, 1997. do sedaj prikrito? Debora, Ljubljana, 2006. Ribnikar, Peter: Sejni zapisniki narodne vlade Slovencev, Lederer I.: Jugoslavia at the Paris Peace Conference. New Hrvatov in Srbov v Ljubljani in deželni vlad za Slovenijo Heaven-London 1963. 1918–1921, 1. del: od nov. 1918 do 26. feb. 1919. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1998. 438 439 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Ribnikar, Peter: Arhivi, letnik 26, leto 2003, št. 1, str. 119– Trstenjak, Dragotin: Uprava v Sloveniji. Spominski zbornik 128. Arhivi Republike Slovenije. Slovenije: Ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije. Uredil: dr. Jože Lavrič, dr. Josip Mal, dr. France Stele. Jugoslovanska Rybar, Otokar (psevdonim Adriaticus): Jadransko pitanje. tiskarna, Ljubljana, 1939. Izdavačka knjižara, Beograd, 1925. Verbinc, Franc: Slovar tujk. Cankarjeva založba, Ljubljana, Scruton, Roger: Zablode, prevare, hujskaštva : misleci 1997, 12. izdaja. nove levice. Ljubljana: Založba Družina, 2019. Viktor, Andrejka: Razvoj vojaštva in vojaški dogodki od Slavič, Matija: Državni prevrat v Mariborski oblasti. V: prevrata do danes. V: Slovenci v desetletju 1918–1928, Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in politične Ljubljana, 1928. zgodovine. Uredil dr. Josip Mal. Leonova družba, Ljubljana, 1928. Zečević, Momčilo: Na zgodovinski prelomnici. Maribor: Založba obzorja Maribor, 1986. Srkulj, Stjepan: Hrvatska povijest u devetnaest karata. Hrvatski izdavalački bibliografski zavod, Zagreb, 1937. Strgar, Rok: Dr. Ivan Šušteršič proti grofu Jožefu Antonu Barbu-Waxensteinu, Dvoboj, ki ga ni bilo. Zbornik Janka Pleterskega, str. 203–211. Šišić, Ferdo: Jadransko pitanje na konferenciji mira u Parizu; Zbirka akata i dokumenata; Zbral in izdal Ferdo Šišić. Izvanredno izdanje Matice Hrvatske, Zagreb 1920 Škrk, M. Pojem virov v mednarodnem pravu. Zbornik znanstvenih razprav; Vol. XLV, 147–161. Taylor, Alan John Percivale: Habsburška monarhija 1809– 1918. Zgodovina avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske, Ljubljana, 1956. Taylor, Alan John Percivale: The Habsburg Monarchy 1809–1918. A History of the Austrian Empire and Austria-Hungary, Hamish London. 440 441 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Osnovni pojmi in uporabljeni latinski izrazi prve svetovne vojne. Pobudo za njen nastanek so dale štiri stranke iz Banske Hrvaške (Starčevićeva stranka prava, Pojmi Hrvaška ljudska kmečka stranka, Srbska ljudska radikalna stranka in Socialdemokratska stranka), ki so 24. septembra 1918 po dvajsetdnevnih pogajanjih razglasili združitev Narodna vlada SHS v Ljubljani v okviru Države Slovencev, z Narodno organizacijo Srbov in Slovencev v Dalmaciji, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena 31. oktobra 1918 in ustanovljeno v Splitu 2. julija 1918, z Narodno organizacijo je delovala do 1. decembra 1918. Srbov, Hrvatov in Slovencev za Hrvaško primorje in Istro, ustanovljeno na Sušaku 14. julija 1918, in s Slovenskim Narodno veče v Zagrebu (srbhrv. Narodno vjeće v ljudskim svetom, ustanovljenim v Ljubljani 16. avgusta Zagrebu) Države Slovencev, Hrvatov in Srbov je obstajala 1918. Predstavniki teh političnih organizacij so se 5. od 29. oktobra 1918 do združitve s Kraljevino Srbijo 1. oktobra 1918 sestali v Zagrebu in ustanovili Narodni svet decembra 1918. Slovencev, Hrvatov in Srbov ter pri tem sestavili Poslovnik. Narodna vlada Hrvaške-Slavonije v Zagrebu v okviru Srbohrvati je bil izraz, ki se je uporabljal v poznem 19. in Države Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena začetku 20. stoletja za vse govorce srbohrvaškega jezika, 29. oktobra 1918 in je delovala do 1. decembra 1918. vključno z današnjimi Srbi, Hrvati, Bošnjaki in Črnogorci. Temelji na teoriji, da obstoj skupnega srbohrvaškega Pokrajinska vlada za Dalmacijo (srbhrv. Zemaljska vlada za jezika nujno pomeni obstoj skupnega "srbohrvaškega" Dalmaciju) v okviru Države Slovencev, Hrvatov in Srbov naroda. Izraz srbohrvati so uporabljali številni domači in je bila ustanovljena 29. oktobra 1918 in je delovala do 1. tuji znanstveniki, kot so William H. Shepherd, Jovan Cvijić decembra 1918. in drugi. Skupina hrvaških in srbskih intelektualcev, zbrana Kraljevina Hrvaška in Slavonija (madž. Horvát-okoli hrvaškega pisatelja in politika Milana Marjanovića, je Szlavónorság, nemš. Königreich Kroatien und Slawonien) verjela v srbohrvaško skupnost kot enotno južnoslovansko je bila samostojna kraljevina v okviru ogrskega dela A-O ljudstvo. Uporabljal se je tudi v statistiki. Statistični podatki monarhije. Njeno uradno ime je bilo Troedina Kraljevina o narodnosti avstrijskega dela monarhije (takratne Istrske Hrvaške, Slavonije in Dalmacije ali neuradno Troedina. dežele) vse prebivalce po njihovem jeziku uvrščajo Nastala je 1868 s pogodbo z Ogrsko, po kateri sta Hrvaška med »srbo-hrvate«, Slovence, Italijane ali Nemce. Na in Slavonija opredeljeni kot politični subjekt z zasebnim Madžarskem, ki ji pripada Kraljestvo Hrvatov in Slavoncev pripadajočim ozemljem, ki je vstopila v ogrsko državno ter Dalmacija, so Srbi in Hrvati v statistiki navedeni kot skupnost. ločeni narodi. V Kraljestvu Hrvatov in Slavoncev je po pogodbi tako imenovani »Odškodnina« na različnih Narodni sveti so bile politične organizacije brez neposrednih področjih uprave uradovalni jezik hrvaščina. Zvezni vzvodov oblasti, ki so nastale na južnoslovanskih območjih predpisi sprejeti v Budimpešti, ki se nanašajo tudi na nekdanje A-O monarhije pred njenim razpadom ob koncu območje Kraljestva Hrvatov in Slavoncev ter Dalmacije, se 442 443 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka prav tako pripravijo v hrvaščini. Latinski izrazi contra legem – »proti zakonu« de facto – »dejanska oblast« de iure – »oblast po zakonu« effectivitess – »dejanja države za uveljavljanje lastninske pravice« ex ante – »pogled v prihodnost« ex factis ius oritur – »obstoj dejstev določa pravičnost« ex post – »pogled v preteklost« ex tunc – »od samega začetka« ex nunc – »od sedaj naprej« hic et nunc – »tu in zdaj« infra legen – »znotraj zakona« iniuria – »poseg v pravice drugega« insignia – »simbol« jura regalis (jura majora, jura essentialia), (jura minora), (jura accidentalia) – "vladarske pravice kot predstavnika oblasti in osebne vladarske pravice" kasacija – »razveljaviti« [nlat. cassatio iz cassare ovreči, razveljaviti] razveljavitev listin, sodbe, odredb ipd. po višjih organih, ker so podrejeni kršili zakone ali predpise lex certa – »razumljiv zakon« praeter legem – »zunaj zakona« 444 445 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka uti possidetis – »prednost dejanski oblasti« Spremna beseda tacit – »tihi pristanek« voluntas populi suprema lex – »volja ljudstva je zakon« Knjiga Danijela Navodnika v elektronski obliki Pozabljeni temelji arbitražnega postopka prinaša nove podatke in razlage, na katere bi se morala opirati Slovenija pri vprašanju meje s Hrvaško. Izhodišče za pogajanja bi vsekakor moral biti Karlov razglas – manifest z dne 16. 10. 1918, po katerem so dežele v tedanji Avstro-Ogrski monarhiji postale neodvisne »nacionalne države«. Čeprav so imeli Italijani svojo državo od leta 1866, Nemci od l. 1871, Madžari pa avtonomijo od l. 1867, so vsi v prvi svetovni vojni videli priložnost za širjenje ozemeljskih zahtev, poleg njih pa tudi Hrvati v novo nastajajoči jugoslovanski državi, kar je vplivalo na postavljanje novih državnih meja. Avtor se je ob analizi zgodovinske literature, ki obravnava razpad Avstro-Ogrske monarhije in ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, lotil predvsem pravnih vidikov nastajanja nove države, saj so na podlagi mednarodnih pravnih predpisov sosednje države zasedale slovensko ozemlje. Posebej je izpostavil ravnanje takratne slovenske vlade v Ljubljani, ki ni zaznala pomena tega vprašanja in zato tudi ni znala ustrezno ukrepati pri ohranitvi ozemeljske celovitosti takratnih dežel, ki so bile jasno zapisane v političnem programu Zedinjene Slovenije leta 1848 in so imele po Karlovem razglasu tudi značaj »nacionalne države«. Državnost Slovenije je tako izgubljalo večje ali manjše dele državnega in narodnega ozemlja po prvi in po drugi svetovni vojni ter tudi v miru z arbitražno odločbo leta 2017. Ker pa Hrvaška država te odločbe iz leta 2017 ne priznava, je vprašanje meje še vedno odprto. 446 447 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Avtorjeva analiza dogajanja po prvi svetovni vojni izhaja iz Dualna ureditev ustavne monarhije Avstro-Ogrske je še dejstva, da smo imeli Slovenci državnost že v času Avstro-dodatno oteževala uresničevanje programa nove države, Ogrske monarhije in da je nova državnost nadomestila še zlasti zaradi statusa Kraljestva Hrvaške in Slavonije ter prejšnjo, pa najsibo to leta 1918, 1945 ali 1991. Ključna za Dalmacije, ki so bile pod Ogrsko. Glede na tak status so določanje meje s Hrvaško sta leto 1918 in Karlov razglas, imele samo slovenske dežele nesporno državne temelje ki ga je v dodatku tudi objavil v angleškem in slovenskem v novo nastajajoči jugoslovanski državi. Avtor zato jeziku. Po primerjavi tajne Londonske pogodbe iz leta podrobneje analizira ustanovitev nove države v Zagrebu z 1915 in, kot jo avtor imenuje, »politkomisarjeve zgodbe« vidika mednarodne pravne veljavnosti in s tem vprašanjem iz leta 1944 ugotavlja, da ne moreta biti veljavni, ker se povezano postavljanje oblasti v Istri, kar je temeljnega pogodbe o mejah ne sklepajo med vojno in s tem slednja pomena pri današnjem določanju meje s Hrvaško. ne more biti merodajna pri določanju današnje meje s Hrvaško. Ob tem podrobneje analizira, kakšen vpliv bi ali je imelo na mednarodni in notranji pravni red Wilsonovo stališče Glede na to, da se Avstriji priznava ustanovitev države o samoodločbi narodov na Pariški mirovni konferenci leta 30. oktobra 1918, je potrebno enako priznati ustanovitev 1919 v razmerju do tedanjih državnih ureditev posameznih Narodne vlade za Slovenijo 29. oktobra 1918. Avtor dežel in držav. podrobno razlaga pomena besed proglasitev, s tujko proklamacija, in razglasitev, s tujko deklaracija, ter z Avtor zato v nadaljevanju odpira vprašanje Pokrajinske več vidikov opredeli pomen, ki ga je imela ustanovitev vlade za Dalmacijo in pristojnosti, ki sta jih imela nad Narodne vlade v Sloveniji ob razglasitvi Države Slovencev, deželo tako avstrijski kot ogrski del monarhije, in navaja, Hrvatov in Srbov, pri čemer ugotavlja, da literatura da ni samo po sebi umevno, da je Dalmacija pripadla neupravičeno izkazuje večjo veljavnost Hrvaškega zbora Hrvaški, ki je bila pod ogrskim delom, ampak bi lahko v Zagrebu kakor slovenske Narodne vlade v Ljubljani. Pri pripadla tudi avstrijskemu delu slovenskih dežel. Avtor takih ocenah so pomembne tudi razlage slovenskih in zato podrobneje analizira razmerja med madžarskimi in hrvaških zgodovinarjev, zato avtor kritično presoja njihove hrvaškimi pristojnostmi, ki so bile navedene v izravnalnem trditve v literaturi in poudarja, da je pri tem potrebno ločiti zakonu – »Odškodnini« leta 1867. »oblikovanje vlade« od postopkov ustanavljanja države. V utemeljitev, da ni samo po sebi umevno, da je Dalmacija Pri nastajanju nove Države Slovencev, Hrvatov in Srbov pripadla Hrvaški, je potrebno navesti še nekaj starejših je potrebno upoštevati, da so se združevali trije narodi z virov. Cerkvena Dežela Slovenija (Provincia Sclavoniae sancti različnimi jeziki, kulturami in religijami, kar se je odražalo Seraphini) se je tako imenovala, dokler je niso preimenovali v tudi v programih političnih strank na Slovenskem pred prvo Deželo Dalmacijo (Provincia Dalmatiae Sancti Hieronimy) na svetovno vojno: klerikalne, liberalne in socialdemokratske, cerkvenem generalnem kapitlju v Kölnu leta 1393. Leta 1776 pri čemer avtor ugotavlja, da so samo socialni demokrati so Reko ločili od Primorja in je prešla pod Ogrsko, pred videli nevarnost za slovenstvo v stapljanju jezikov in kultur. tem pa je bila del Notranje Avstrije s sedežem v Gradcu, ki so jo leta 1790 sestavljale dežele Kranjska, Koroška in 448 449 Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Pozabljeni temelji arbitražnega postopka Štajerska, Goriška-Gradiščanska in Trst, ki je imel svojo Izguba narodnega ozemlja, pa najsibo to v vojni ali v upravo. Dunajski dvor je v Trstu leta 1748 ustanovil miru, ne prispeva k današnjemu mednarodnemu ugledu Cesarsko-kraljevo trgovsko nadzorništvo za Primorje v Slovenije in njenemu položaju, še zlasti pri uveljavljanju Trstu, ki je delovalo do leta 1776. Pristojno je bilo za Oglej, narodnih in državnih interesov v pogajanjih s sosedi in Trst, Reko, Bakar, Kraljevico, Senj in Karlobag. Cesarsko-v okviru Evropske unije, zato je toliko bolj pomembno kraljeva vlada za Primorje v Trstu / Cesareo regio governo poznavanje zgodovinskih dejstev in interesov, ki so jih per il Litorale in Trieste pa je delovala od l. 1754 do l. izkazovale vse štiri naše sosede v preteklem času in jih 1813. Prvotno je bila pristojna za Oglej, Trst, Reko, Bakar, tudi danes. Delo, ki ga je opravil Danijel Navodnik, je zato Kraljevico, Senj in Karlobag. Dalmacija je bila del Ilirskih dežel pomembno in aktualno, pa čeprav ga je napisal nekdo, s sedežem v Ljubljani od leta 1809 do 1813. ki ni iz zgodovinskih vrst, ker je nepristransko obravnaval ponavljajoča se nezakonita ravnanja hrvaške strani skozi Pri tem seveda niso nepomembne dosedanje razlage stoletno obdobje. virov tako slovenskih kot hrvaških zgodovinarjev, zato je avtor prikazal, kako se dežela Primorje in njen sestavni Dr. Duša Krnel Umek del Istra obravnavata v zapisnikih in Uradnih listih Narodne vlade SHS v Ljubljani od 29. oktobra 1918, ko je bila ustanovljena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, pa do združitve s Kraljestvom Srbije v Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev / Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca 1. decembra 1918. Iz zapisnikov in Uradnih listov Narodne vlade SHS v Ljubljani je razvidno, na katerih področjih je izvajala upravne in sodne pristojnosti v deželi Primorje in posebej v Istri. Slovenske dežele so stopile v tri zveze – najprej v Ljubljani, nato v Zagrebu in nazadnje v Beogradu. Čeprav so imele dežele visoko stopnjo samostojnosti in dolgo zgodovinsko tradicijo državnosti, so bile v novi zvezi z Zagrebom in Beogradom postavljene v podrejeni položaj. Slovenija je bila po avtorjevih besedah »izigrana«, kar se je zgodilo najprej z vključevanjem Istre v zakonodajo Hrvaške-Slavonije-Dalmacije, potem pa še z izgubo velikega dela slovenskega narodnega ozemlja, ki je pripadlo Italiji, Avstriji in Madžarski, pri čemer so Hrvati izgubili le neznaten del ozemlja. 450 451 Avtor: Danijel Navodnik Izdano v samozaložbi v elektronski obliki Kraj, leto: Celje, 2024 Lektorirala: Andreja Blažič Klemenc Grafična obdelava: Tina Petek Document Outline _Hlk164330910 _Hlk164330830 _Hlk164332427 _Ref119502620 _Ref70934503 _Ref86756743 _Ref70935983 _Ref119502763 _Ref162344049 _Ref71628093 _Ref119502839 _Ref162342793 _Ref70675357 _Ref90892858 _Ref119502879 _Ref62732986 _Ref127787604 _Ref162342969 _Ref127787412 _Ref162342990 _Ref63327768 _Ref63332641 _Ref63329872 _Ref119503065 _Ref162343070 _Ref63934618 _Ref85632948 _Ref63336076 _Ref71280477 _Ref98755832 _Ref119503110 _Ref147402955 _Ref147402943 _Ref68258931 _Ref172279929 _Ref86757225 _Ref172280140 _Ref148350744 _Ref162338691 _Ref172278824 _Ref71120244 _Ref119503802 _Ref162353689 _Ref173416766 _Ref126658298 _Ref162343388 _Ref126056636 _Ref162343541 _Ref162007838 _Ref162353955 _Ref131425373 _Ref162005326 _Ref68255758 _Ref156472199 _Ref156470939 _Ref156470932 _Ref156471445 _Ref156474910 _Hlk164331941 _Hlk166151761 _Hlk166151734 Povzetek Predgovor UVOD Upravna ureditev Avstro-Ogrske monarhije do konca prve svetovne vojne Avstro-Ogrska monarhija in njen konec Karlov razglas Zasedba Slovenske krajine oziroma madžarsko Totšaga in poznejše upravne spremembe med deželami Vpliv Londonske pogodbe iz leta 1915 na odstop slovenskih ozemelj Hrvaški v letu 1944 Vpliv Karlovega razglasa na državotvornost avstrijskih dežel Politične sile v slovenskih deželah in širše Ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu in njena mednarodnopravna legitimnost ter zgodovinska ozadja Plebiscitarna odločitev v luči infra legem in praeter legem Doslednost hrvaške politike … Potek upravnih mej in njihova upravičenost brez obstoja Rapalske pogodbe Pokrajinska vlada za Dalmacijo Razvoj mednarodnega prava v prvi polovici 20. stoletja Od prevrata in okupacije do slovenske države? Formalna protipravnost (iniuria) Uradni listi Narodne vlade SHS v Ljubljani Zapisniki Narodne vlade SHS v Ljubljani Sodobna misel o arbitraži, ideje za nadaljnje raziskovanje in sklepna beseda Kratki povzetki življenjepisov ključnih oseb, ki se omenjajo v gradivu in so pomembni za razumevanje njihove takratne vloge Karlov manifest v angleščini Karlov manifest v slovenščini Originalno besedilo »Ausgleich« v nemščini Originalno besedilo »Odškodnina« v slovenščini