45. štev. Sovo mesto, 5. novembra 1901>. XXV. letnik. DOLENJSK E NOVIC Izhajajo vsak petek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Cena jim je s poštnino vred za. ceJo leto niiprtij 3 K NarO(";nina za Nemčijo, Boano in dmge evropske države znaša 3'50 K. za Ameriko pa 4'50 K. Dopise sprejema uredništvo, naroiinino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mcHtu. Gospodarstvo. Prvo pretakanje vina. Glede pretakanja vina aa mnenja med našimi vinogradniki in med veàÈaki »e različna. Nekateri 8c> za tu, tia se mora vino po trikrat na leto pretočiti in sicer ob določenem l'iasu, drugi so zopet tega mnenja, da je pogosto pretakanje nepotrebno in da zadostuje enkratno, k veejem dvakratno pretakanje. Imamo pa tudi se mnogo takih gospodarjev, ki smatrajo vsako pretakanje za nepotrebno m za škodljivo. Vino se mora na droželi razvijati, tega mntnja so ti gospodarji. Da je tako nazi-ranje popolnoma napačno in da imamo že dosti žalostnih i?-knsenj s takim ravnanjem, je znana istina in je res ob-Žiluvati, da te izkušnje niso našili vinogradnikov se zadosti izniodriie. 'J'ndi lansko leto je mnogim vinogradnikom vino zavrelo, ker ga niso o pravem času pretočili. Skoda pa, ki smo jo v teku let že imeli pri našem vinu ravno vsled tega, ker se je pretakanje zanemarjalo, je naravnost ogromna. Vino se mora pretakati ! tem ni nobenega dvoma. Kedaj in kolikokrat ga je pa treba pretočiti, to ee ravna po lastnosti!) in po naravi vina in po letini ali z drugimi besedami rečeno, po raznih okolnostih, ki vplivajo na razvoj vina. 'J\> je pribito, da postane vino, ako se pravočasno pretoči, boljšega okusa, bolj čisto in bolj stanovitno, skratka, da se hitreje razvije do svoje popolnosti. Važno jii pa tudi vprašanje, kedaj naj se prvič pretoči. Za letos svetujemo, da se vino čimpreje pretoči. Vino Í2 čisto zdravega, skrbno odbranega grozdja se lahko pretoči pred liožičem. Sicer se pa priporoča, da pretakamo P« končanem glavnem kipenju, takoj ko se glavna gošča ^8ede na dno. Nič ne stori, če se tudi se ni vino tako očistilo kakor bi bilo želeti ! Mnenje, da bo tako zgodnjo pretakanje vina kaj škodovalo, da se bo nadaljno čiščenje "stavilo in da bo vino počasneje zorilo, ni utemeljeno. Zgodi se to izjemoma, če pride tako zgodaj pretočeno vino ^ mrzlo klet, kjer manjka pogojev za nadaljno pokipe-^aiije vina. Sicer pa ne! Saj se tudi vino prodano kakemu gostilničarju in pretočeno po končanem glavnem '^'penju lepo čisti, ako le pride v dobro klet. Pri pretakanju je paziti, da pride vino v obilno dotiko z zrakom, mn zrak pomaga, da se prej očisti in bolje razvije. l*'>bro je, da se nastavi na pipo še kako cedilce, da se eiirek kolikor mogoče razprši in z zrakom pomeša. Važno J*^ pri tem pa tudi vprašanje, ali naj se sod, v katerega pretakamo, kaj zakadi z žveplom ali ne. (Je je vino iz ^'iftto zdravega grozdja in se nam v kozarcu, če ga pustimo nekaj dni, nič ne skali in ne izpremeni v barvi, potem ''' treba posode žveplati, v nasprotnem sincaju se pa to deb nujno priporoča. Izvoz vina v — Galicijo. Pred nekaj leti, ko je naie vinarstvo po obnovitvi do te stopnje dospelo, da smo začeli na izvoz vina misliti, šinila nam je misel, spraviti pridelek v denar izven dežele. Ravno takrat čitali smo v „Dolenjskih Novicah" napomin, izvažati nHBO_ kapljico v'manj ali popolnoma ne-vinorodne dežele, na Češko in tudi v Galicijo, Pisatelj teh vrstic je takrat že dolgo bivajoč izvan svoje domovine v Galiciji dvomil, da se nam zamore posrečiti z našim vinskim pridelkom tu na javno stopiti — ozir kakovosti našega nekdajnega vina. Lansko leto imel je priliko doma bivajoč domačo kapljico poskusiti in prišel je do gotovega prepričjinja, da jo zamoremo z lahko vestjo na Lvovski trg postaviti — in da se zamorem(i nadejati prav povoljnega uspeba. Velik korak storjen je že v oziru izvoza vina na Češko. Dokaz temu lepo zanimanje in lepa ocenitev našega pridelka povodom prireditve razstave v Pragi. Vzrok tej prireditvi in začetku v Pragi je že od nekdaj ukoreninjena narodna simpatija mej Slovenci in (^ehi in pa ravno še tudi srečni slučaj, da je naš najuglednejši vinski strokovnjak, kateremu gre velika zasluga pre-obnovitve našega vinogradarstvo — (îtli. Njtmu so dobro znane tamkajšne razmere, on nam je tain pot ugladil in spravil našo dobro misel v najlepši tir. Zakaj naj pa v tem oziru prezlrajmo poskus izvoza vina v — Galicijo — recimo v Krakovo in se posebno v stolico Lvov, Poskušali smo tam srečo — poskušajmo jo i tu ! — saj ne morem trditi, da brat Poljak in Uusin ne seže rad po časiei izborne pristne vinske kapljice, — Gotovo ne! Pripeljite jo toraj tukaj in dajte jo skusiti tudi tu — saj nimate strahu — da bi nam tu delala nečast! Ozrite se na brate Dalmatince in Hercegovce, kateri 80 tu upeljali svojo izborno vinsko kapljxo — njih vinotoči 80 vedno polni našili tu bivajočili narodnih slo-vanskili bratov. Fot — katero gre ta pridelek fu, je še veliko vecýa — kakor iz kranjske dežele. Letos prilično obiska hercegovskega vinotoča z mojim tu bivajočim tovarišem domačinom, slišal sem pri čaši izborne „Žilavke" na citrah spremljane domače narodne pesmi (Kje so moje rožice, Po jezeru itd.) iz ust štajerskega Slovenija. Menim, da bi bilo se lepše, če bi v bn-dočnosti slučajno prilika nanesla, da bi se tu v Lvovu razlegala slovenska pesem pri kranjski kaplici v kranjskem vinotoču ! Najprvo treba nam bode seznaniti tukajsni narod z našim pridelkom s pismeno reklamo. lîroiurica ,,Kranska viiui" pisana v češčtni v zelo poljudni in tako^ mičnl besedi, katera je v toliko tisućih izvodov šla na Češko, naj tudi tu ne zamudi poti v Gu- licijako deželo! Prestavljena je že v poljski jedk in čakamo le — »ia tli izide. Kadar b.) to sEorieno — pošljite tu strokovnjaka, da se seznani s tukajšnjimi razmerami in da ugladi pot vioslîi razstavi — katero bi potem gotovo tudi tukaj trebilo prirediti. Bržcai sedaj, ko snujete vinarske zadruge, lie pozabite Galicije! Znana starodavna gostoljubnost Poljakov nam jamči — da bo vas sprejem v Lvovu ravno tako veličasten kakor letos v zlati Pragi! C-1 D-c, Shod kmečke zveze za novomeški okraj v Stopičah, dne 21. vinotoka. Današnji shod kmečke zveze za novomeški okraj se je izvrstno obuesel. Lahko se reče, da je bii to dober odgovor na shod, ki so ga. tiidi iil)oralc! danes skiicali v Metliko. Zbralo se je takoj po kršianskeiii iiauku po staroslovenski navadi pod lipo pred cerkvijo vsepolno nažih mož, re(tek. V ta namen so morajo nekoliko spromo-niti naše šolo. Pouk na ponav^alidh .šolab so mora urediti tako, da se bo oziral zlasti na izobrazbo v kmečkem gos lodinjstvu. Uvesti se morajo tudi gospodinjske šole, kjer se bo( o dekleta učile kuhanja, i»erutninarstva in vrtnarstva. Tudi gospodarjem je g. poslanec povedal veliko zanimivega. Šola na Grmu, ki nam je tako blizu, dozdaj ni itila za nas; bila jo le za sinove bogatih kmetov, ki so jo lahko celo leto obiskovali. i)dslej mora biti drugače: uvedli bodo na nji zimske tečaje, da jo bodo mogli obiskovati tudi sinovi navadnega kmeta, ki imajo le pozimi zato potrebni čas. Dozdaj so poučevali na Grmu le bolj vinarstvo, živinorejo pa .10 zaneniurjali. Tû pa ni bilo prav, kajti živinoreja tlaje zaue.sijivejše dohofike ticgo vinarstvo. Zato mora biti naloga grinske šolo, da ne pospešuje samo vifiarstva, atnpak tudi živinorejo in mlekur.stvo, 'l'o in še mnogo druïega je povedal g. profesor; za sklep pa je .še opomnil vse ]>osluSiilce, naj zaupajo svojim poslancem in naj ostanejo, kot .so l)ili dozdaj vedno, tudi še nadalje zvesti somišljeniki slovenske ljudske stranko. Zahvaljuje so jim, da so to stranko vedno podpirali s tako močnim gliisovanjem. Naj bodo tudi še nadalje edini in složni, kajti le v združenju je lepša bodočnost dolenjskega kmeta! Tem besedam so vsi udeležniki navdušeno pritrjevali z živijo klici gospodu poslaticu. Nato jo spregovoril še g, .\[)è nekoliko o načrtu deželne zavarovalnice za živino in zoper nezgodo, ki bo tudi silno koristna naprava. Dozdaj smo namreč navezani lo tia tuje zavarovalnico in jim dajemo dobiček, ko je vendar bolje, da ta ostane doma! Sho[| zaključi domači g. župnik ter se zahvali g. profesorju za i)oročilo, kar sprejmejo uileležniki na znanje z navdušenimi živio-klici gos|)odom [)oslanc0m slovensko ljudsko stranko! Ta shod jo ijokazai, kako je tukajšnje ljudstvo prohujeuO in kako živo so zanima za napredek v političnem in gosjwdarskem oziru. Zato smo pa tudi hvaležni g. poslancu za poročilo in nimamo drugo želje nego to: lil! še vpci in vidike Ijikili shodov! Politični pregled. Državni zhoi- je imel dne 29. oktobra svojo zadnjo sejo. V njej se je o)»ravTiavalo o nujnem predlogu zaradi draginjo živil. Izvoljen je odsek članov, kateri naj proučuje zadevo in na-svetujc sredstva proti draginji. Odsek za socijalno zavarovanje se proglasi za stalen, ki naj zlioruje tudi ob niorel)itnem oiigo-denji drž, zbora. — Poslanec dr. Hočevar in tov. predlagajo di'ž. jiodporo po toči po.škodovanim posestnikom v šcntjernejski okolici. Poslanec Iio.škar in tov. predlagajo zgradbo železnice Pnrkla-Ptuj-Brežice. Posl. 1'išek in tov."pa predlagajo, naj država prispeva k troškom za ljudsko šolo. — Kedaj bo prihodnja seja, sC ne ve, ker je položaj vsled nemških zahtev zelo napet. Dr. Sylvester je predlagal, naj se nemščina nj»eljc kot edini razpravní jezik v drž. zboru, kar očividno izziva Slovane. „Slovanska .ied-nota" postopa jako i)revidno; ni začela kar s hrupno obstrukcijo, kar Nemci želé, da hi se parlament razgnal in potem vladalo a tj 14, fiJednota" gre za tem, da .se odstrani ta Slovanom lako krivična vlada. Ki-aiijskii. Za kranjske vodovode in ceste. V deželnem odboru je poročal deželni glavar pl. Suklje o svoji intervenciji v poljedelskem ministrstvu glede nesrečnega odloka, s katerim se je (^rekla podpora kranjskim vodovodom. Izvedel je, da se jo to liRodilo le pomototna vsled ne|)revidiiosti nekega podtajniku ob nenavzočnosti odločilnih uradnikov. Deželni odl>or je skleidj danes oltóimo spomenico na ministrskega predsednika, v kateri zahteva od državo še mnogo izdatnejšo podporo, ne le za vodovode, ampak tudi za ceste. Deželni odlior fiozivlja ministrskega predsednika, da so sestavi komisija, obstoječa iz zastopnikov ministrstev za jioljedelstvo, za javna dela, za vojno, za trgovino in (inance ter iz zastopnikov deželnega odbora: pl. Šukljota i" dr. Lampeta, ki naj izdela načrt za oljširno državno akcijo z» kranjsko ceste in vodovode. Tnisiia revizija zii belokranjsko /(deziiiru se lio. kot so ])oroča iz zanesljivega vira, vr.šiia .še letos, da so prihodnjo leto gotovo prične z zgrailbo. Goriško. Izid deželnozborskih volitev v skupini slovenske?« veleposestva dne HO, okt. izvoljeni so liberalni kandidatje Anton Klančič, Matija Kutar in dr. Franko. Prva dva sta dobila po gla.Hov, zadnji pa 68 gla.sov. Na.ši kandidatje so dohili in sicer Zuechiati 52, župnik Grča h'ž in Holko 51 glasov. Čudno je, da je bilo. oddanih 111 gla.sovnic, dočimjo bilo volilcev le 110. Češki narodni svei «l'sarjii, Češki narodni svet jc cesarjevi kabinetni pisarni posjal sledečo brzojavko: Vašo cesarsko iu kraljevsko Veličanstvo! Če,ški narodni svet kot zastopnik vseg» češkega naroda, kar ga jircbiva v deželah avstrijske monarhije, prosi Njegovo Veličanstvo, naj !d postav, sklenjenih od 4 kro-novin, no sankcioniral, ker to postave kruto žalijo čast češkega naroda in zlasti onih Čehov, ki bivajo v prestolnici Va-šega Veličanstva, ki je prestolnica celo državo in vseh narodov. Ti sklepi pomcnjajo nevarno kršenje državnih temeljnih postav. Z globoko žalostjo pa nas napolnjuje, da se je našel ndnistrski predsednik, ki je Vašemu Veličanstvu tako postave predložil v potrjeiye. 2a Ccški iinmlni svft: ťodlipiiy. — Cesar je Bjirťjťí (Iťiiiisiji čeških iiiitiistrov, iiiinistm njjaku Žttt'.ka îii potjeiiolskť^a iiiitiistra Bi'afa, jima poilclil (losiojaTiNtvo tujticfja svetiiištra iii obciieiii vkljiib brzojavnemu [iroU'Htu čcíkef,''» nacionaim-ťn svetu od Hienmtha ItrLiilloženini postavam takozvanih nemških kroiiovin, tičočim se «varstva titiinštva", ]>(nielil sankcijo. Mesto češkoga ministra rojaka jo ostalo nezasedeno, poljetlelsko ministrstvo pa jo podeljeno sekcijskemu šcfn Poppu. V 1'i'itni jo bilo H. nov^ir,^ veliko zborovanje vseh CeSkih poslancev s Ocške, Moravo in ňlezije, da zavzamejo stališče z ozirom na sakcijonirune zakone po nemških deželah. Ni verjetno, (ia bi se omofîot-ilo delovanje češkega rlo^želnega zbora. l'oljski klub l]Ot;o jiosredovati v jirid Čehom, a žal, da tijirav Poljaki prevoč podpirajo nemško i>revlado. Na (iiSkeiii bi bila skoro izlirnhnila revolucija. tJastiiiki 80 zahtevali, da morajo krajevi princi izstopiti iz vojske, kar se je tudi zffodilo. .Med častniki sta dve strsiji. Pristaši polkovnika /iorbiisii 80 za miren )>rcobrat; pristaši majorja Symbrakalisa pa zahtevajo odstop sedanjo vlade in tudi kraljevo rodifiiie. A tinii v mornarici je upor pod vodstvom častnika Tybaidosa. Prišlo je do boja, v katerem so še zmagali vladni pristaši. Polkovnik Zorlias iiria največjo zaslujio, da jo iiiiiišil ujior. Velevlasti baje nameravajo poslati svoje ladije v Pirej. Najnovcj,^a jioročila trdijo, da so vsi mornariški častniki naznanili izstop iz Vojaške zveze. S tem je pa razpnr z vojsko na suhem in na niorju (i(>tov, lliiski car so je vrnil v Livado in je baje zelo zadovoljen 8 svojim obiskom na Italijanskuiii. Ttidi carica ae jtoda v Italijo, kjer jej je kra^ ponudil poseben grad za bivanje. Aht^siiiski kralj Menelik jo smrtnonovarno bolan. Prestolonaslednik mu jo že maziijen za naslednika. Zabavi in pouku. Profesor dr. Josip Marinko. irjalj«.) niatiiiko — (Itihnvnik. Dovršeni gininazijci so prijiravljajo na duhovski stan v semeniščih, ki so tako uravnana, da ae oh jednem skrbi za um in srce. Bogoslovna učilišča s posebnim profesorskim zborom nudijo vedo in bistrijo um, semeniško preilatojništvo vodi pa vzgojo srca onih, ki bodo morali vzgajati nebrojno duš za večno srečo. Abiturijent Marinko jio vzglodtio preživelih letih zorne mladosti ni bil Herosiav na razpotju j)omišljajoč, ali naj krene na desno ali levo. Svoj poklic si je že davno izbral. Zato je 7. Veselim srceiti jeseni leta 18(;9 prestopil prag onega velikega doma za stolnico ljubljansko, ki nosi nad vrati napis: Virtuti et Musis (čednosti in vednosti), — Hila jo takrat «prav ona 'loba, ko so raztti uplivi dijake odvracovali od bogoslovnih studij. V porodu je bilo !iil ad oslo voustvo, ki je zaneslo b ptujih vaeiicili.šč liberalizem tudi v našo domovino. Po letu ISTO je divjal hud boj mod Mlado- in Staroslovenci. Do.ilej edina »narodna stranka", ki je zastojiala iatinite zahteve in jiotrebo Slovenskega ljudstva v verskem, narodnem iti gospodarskem obziru, ae je razcepila, kar je jioscbno slabo nplivalo na razne volitve. <>^)istinil ae je izrek: Čo so koljeta dva — tretji do-bičiik ima. Ta tretji je bil Nemec — stojiajoč za Dožinanoviini trraliljarai. — 'J'ndi tilii zidovi scinenlžki niso ostali ncdotakneni od tega zunanjega valovanja, liiealno nadahueiiih hogoslovcov 8e je nekaj nagibalo na novo strujo inenec, da je tej res pri srcu hitrejši napredek našega naroda — žal da so so v poznojei» delovanju prepričali o nasprotnem; — a večina jo ostaJa na strani Owta Jileiweissa, ki jo konsekventno zastopal prava načela za razvoj na.šega vornejia naroda. Bogoslovec Marinko je spadal med slednje — kajti že takrat je po svojih zaselmih studijali l'ri.šel do zaključka, da jo liberalizem naperjen zoper katoliško eerkov — in .skrajno nevaren ter poguben za slovenski narod. 'JVniu svojemu jirepričanju je ostal zvest do sedaj — in ves poznejši razvoj na Slovenskem ga jo potrdil v njegovem prejtri-«uiju. iz tega se razlaga labko marsikatero postojianje Marin-kovo v poznejšem javnem (ielovanju. — iiogoslovci so že imeli pisani domači list ,.SJovenska Ijipa", î^i pa jo v isii tiobi riekaiiia hiral. U]»rav letnik Marinkov jo ■mel več tovarišev, ki so se zopet zavzeli zaiy tor ga poživili. Hogoslovec Marinko je bil eden glavnih sotrudtiikov. Proiesor Mnrn pa je vodil tudi govorniško vaje. ki so marsikalerc^'a bogoslovca izurile za poznojševra fiovornika. A vse to je postransko — glavna stvar je bogoslovna izobrazba in Hve-čeiiiški duh. Ho^ naiiarjeni so se vedno pecali tudi z drugimi prednjeti in med te spada bogoslov .Maritiko — čeiiar obzorje so jo zmiraj boii širilo, kolikor globlje bc je vtajiijal v razne predmete. — i'rišel je čas, da se njegovi vzirlediii marljivosti izkaže priznanje. Kot tretjoletnik jo bil dne julija IřJTil posvečen v mašnika in v ponos in radost »vojili rojakov Dobrov-čanov zapel sv. novo mašo. Slavnostni govornik riiit je tiil iziiorni hoinilet kanonik .1, Volč. Bila je ro oti jednem njoirova zadnja pridiga. Naslednjo leto v jeseni jio vseskozi z odličnim usjichom izvršenih študijah ga tedanji knezoškof dr. Wiilmar pošlje v du.sno pastirstvo na IJolonjsko v Kostanjevico, kjer jo mladi kapelan dobil vzglednoga župnika Lesjaka, katerega je Marinko ohranil v hvaležnem spominu, kar t>omo šo pozueje omenjali. Mej teiri so je 1. IříTó na ljubljanskem škotijskenj sedožu izvršila važna spremcnifia. Oslabeli višji pastir škof Jarnej je resigniral ter se jiodal v i»okoj v svoje rojstno inesto Kranj. Naslednik pa mu je bil imenovan stolni protêt dr, Ivuii /llatoust Fogačar Ta je kot studijski ravnatelj i" načelnik profosorskeira zbora od javnih skn.šenj i>oznal vso bogoslovce. Sku.šal je v.^ta-kemii nadarjeneinii mlademu..duhovniku odkazati njegoviiu «možnostim primeren ilelokrog. Uprav letnik .Marinkov je zelo čislal. Kot prva dva svoja tajnika in kapelatia si jo izbral .Maiinkova sošolca oba dolenjska rojaka, že pokojnega Žigo Bohinec in .«ie-danjega stolnega župnika kanonika Josipa Erkerja. A pozabil t)i lyijunega vrednega druga — kapelana Mannkota v KositanjevicJ. Knez-vladika dr. 1'ogačar ga je odločil za še višjo izobrazbo. To svojo nakano idsmeiio naznani mlademu kapelanu, kateri se jo ])a že popoliioma uživcl v pastirovanje, tako da ni nic kaj z veseljem sprejel škofovffra jiisma. A slednjič se je mial in prišel v Ijjubljano kot škofijski tajnik in kapelan s jiOBebuim nalogom, da .'itudira dalje 1er napravi doktorat. Nerad zapusti priljubýeno Kostanjevico, kjer je deloval od 1. Iy73 do IHTfi nekako tri leta, ter se preseli v Ljubljano. Ob jednem jm je vmes opravljal službo uprav takrat nstanovi)enejra beneiicija v Prenki. Poleg tega studira višje bogoslovje, bodi na vseučilišče v Gradec delat rigoroze (stroge izpite) in postane meseca marca IBHO za svoj god doktor bogoslovja. Mej profesorji, ki so ^^a izprase-vali jo bil tudi naš slovenski rojak, učenjak dr. Stanonik. Knez-vladika jo bil zadovo^en, da se ni motil nad mladim kapelanom. Kako bla^^odejno je tudi mladi doktor ob dani priliki uplival na knezoškofa, se zdaj šo odteguje javnosti. Ker ni bilo primernega mesta prazneči», pošlje nadpastir mladega doktorja na obširno župnijo gorenjsko v ('orklje, kjer najde izvrstnega žnpnika duh. svetnika Ant. Golobiča. Tn ostane do I. 1881, ko ga pokliče škof zopet v Ljubljano k iiiestni fari pri sv. Petru, želeč ga imeti bližej sebe. Kaj>Ian Marinko je bil v svojih paetirstvenib opravilih po-strežljiv in natančen. Šola, s])0V0dnica, leca so najvažniša to-riši':« duhovnikovega stika z ljudstvom. Kot izboren govornik je znal s svojimi jedrnatimi in času primernimi govori jiozomost svojih jiosln.salcov tako vzdržati, da bi ga bili radi še dalje poslušali. V šoli je spoznal marsikaterega dečka bistro »lavico, zavzel ae je zanj, da bo ga poslali v nadaljuo išolanje. V družiti, ki jo njemu prijala, bil jo često i dovtipen ter jo je znal vzdržati v najboljšem razpoloženju. Rad jo bii mej prijatelji in znanci, katerih število jo v.sled njegovih službenih krajev zmirom rastlo — kateri so mu pa tudi zvesti ostali, ko so se ločili, a jim jo dr, Marinko s svojimi poznejšimi na]>ravami v iilatror JJo-lenjske dal tudi priložnost izkazovati dela usmiljenja. Povsod, kjer je kafilanoval dr. Marinko je triladim in starim ostal v najboljšem s|JomÍnu, neradi so se ločili od njega, a tudi on jo dobro ljudstvo vzljubil ter se moj njim srečnejša čutil. Pa.sti-rovanje mu je tako ugajalo, da si ni želel kaj druzetra. A prišlo jo drugače. (Dalje jimle) Paradaj zarji. Hj)j»al Iidn Steklign. (Dalje.) Vu k Avguštin P a ra d a j z a r je bil veliki stotnik senjski od 1. 1(J27 do lt;35. Takrat so Vlahi prodirali vse blize Senju, in I'aradajzar je bil kot stotnik prisiljen braniti pravico Senjanov, Ker so Vlahi pasli, šumo sekali in pašnike orali jirek niejo, je dal stotnik Paradajzar Ser^janom pravo, da smejo vsako živinče, ki f^a vlove na svojem zemljišču, ziise pridržati. 'J'a o^las je izdan v hrvasliem jeziku, kar nam služi za dokaz, da so tudi Paradajřiarji zoaJi in lûsali i)rayilno hrvaščino. Vnk Au-jiustin Paradajzar se je zavzel tudi za Senjane, da ao dobili dohodke od vseh luk v Vinodolu, katere je do 1. 16ii9. pobiral Nikolaj Frankopan, a istcíía leta je določila komisija, pri kateri je sodeloval tudi Vuk Augustin Paradajzar, da se šume od Sta-re^^a fçraùa in Jablanca ne aniejo prodajati Benečanom za se»;o, češ, da so iume cesarsko. Škoda, da se te zajtovedi niso držali Setgaiii, pa je zato Primorje ostalo tako ^olo. Henrik Parada jzar je bil 1. poveronik v Setiju. Kot tak je podpisan v listiui, katero jo izdal Vuk Frankojjan 1. 1633., ko je določil pravice in dolžnosti starih Ogulincev in novih naseljencev v okolici o^'ulinski. Ivot upravite^ kranjski se navaja Henrik Para-dajzar v poročilu Vtika Fraitkopana takrat že generala karlov-.škefia (Uî2(î do l(i52j o uporu O^ulincev, da je Henrik popisal točao pravice O^ulincev slobodnih in neslobodnih, in da se zdaj po krivici btiuijo. Henrik Paradajzar je umrl^ v Ljubljani 1. 1635. Kurtolť Paradajzar je služil v Žumberku kot veliki stotnik od 1, 1630 do lfi-17. Tega leta je tudi umrl. Rudolf Paradajzar je znamenit po svojem delovanju na Krajini in po tem, ker je položil tcmeij bogastvu Paradajzarjcv, nakupivSi mnogo posestev na Hrvaškem in Kranjskem. Na Krajini je gospodaril prav samovoljno, kar vidimo iz poročila, ki so ga poslali povcreniki Petra in Nikolaja Zrinjskcga cesa-ja Ferdinandu IL iz Varaždina 1. IfiS.I. V tem poročilu ae našteva škoda, kar je je storil Paradajzar s svojimi ljudmi po posestvih Zrinjskega in pa dogovor o povrnitvi škode. Paradajzarju je bilo ob eneni strogo zapovedano, da na bodočih pohodih drži v redu svoje ljudi in da ne dela nikjer škodo s svojo vojsko. Ko so se 1. l(i4(J iznović pobunili Ogulinci radi določenih mej, je poslal Vuk Frankopan posebno komisijo, da naredi red med uporniki. Rudolf Paradajzar je tolmačil v hrvaškem jeziku vse odloke izdane v tem pogledu od višjih oblasti ter zahteval od Oguiiacev, da se pomirijo. Uspeh je le deloma, ker se je udal Ic en del upornikov, druge pa je moral na pokornost prisiliti sam general Vnk Frankopan. Rudolf Paradajzar se jc pri neki priložnosti z Vlahi zelo pobil. Ko ga je poslal Vuk Frankopan v Slunj s hrano in da tam jioseka nekaj lesa za zgrade, ga napadejo VHahi Koreničani. Ker je bil Paradajzar že poprej zvedel o tej nakani Koreničanov, se je dobro pripravil za napad. Ko so Vlahi to spazili, so pobegnili hitro na Turško. Rudolf Paradajzar je bil poklican 1. 1635. kot stotnik Uskokov, da pomore zadu.šiti kmečki upor, ki se je bil takrat razširil po celem Kranjskem in Štajerskem, kar smo že omenili. Najhuje je bilo okoli iírškega, Rudolf Paradajzar je hitro razbil do tisoč zbranih kmetov ter jjotem s svojimi Uskoki neusmiljeno gospodaril po krški dohni. Ni se zaprinašalo nikomur, vse je bilo popletijeno in pokončano, da je bila groza za doželo. Ob istem času so zatrle druge čete upore na Goretyskem, Notraqj-skem in na Štajerskem. Rudolf Paradajzar jo silno hrejjonel po premoženju ter si ga je tudi kot žumberški veliki stotnik stekel. Rad bi bil tudi hrva.ški vlastelin, pa je zato kupil prav po ceni graščino Belaj blizu Karlovca. Prodal mu jo grad Pavel Tomašié 1. 1638. za 800 goldinarjev in za onega lepega konja. V kupnem pismu jo bilo določeno, da ostanejo v gradu samem grajski stražarji To-mašići. Toda s to določbo se niso mogli okoristiti, kajti za Belaj ni bila tlovoljona straža na krajiške stroške, a Paradajzarji so bili poznati sebičneži, ki so prežali vedno le na to, kako bi so mogli sami okoristiti s krajiško službo, a ne da bi jim prizadela kakšnih stroškov. Po Rudolfovi smrti je dobil Bclaj njegov sin Ivan Ernest Paradajzar. Kasneje je postal Bclaj državno ilobro. Rudolf Paradajzar je nakupil pa tudi na Kranjskem več posestev. Pred vsem je omeniti í^ogancev, katero je kupil od .Štefana Gu-sica. Polog grada je najprej sezidal lepo ka[)elico v čast sv. Trojici, a kmalu potem s svojo soprogo IJorotejo rojeno Halerico pa preccj veliko cerkev sv. Roka na bližiyeru hribu zaradi kugo, ki je I. 16á5. po novomeški okolici morila ^udi. Cerkev je bila posvečena 1.1760. Poganci so ostali še naprej v posesti Paradaj-zarjev, kakor bomo videli. Ivan Ernest Paradajzar je služil na Krajini že leta 1653. kot stotnik v Pounju, a 1. 166.5. je postal veliki stotnik v Žumberku, kjer jo služil do 1. 1687, Bil je vrstnik Ivana Josipa Herbersteina, kariov.škega genorala, s katerim je zajedno zatiral zrinjskofrankopanski rod, ko se je leta uprl tedanji premoči Nemcev na Hrvaškem. Zanimivo je poročilo, ki ga je poslal Ivan Ernest Paradajzar o tem uporu meseca marca I. 1670. Engelbertu Tnr-jaškeinu, tedanjemu deželnemu glavarju kraiyskemu. Prosi ga, da mu pošlje pomoči čim prej za trdnjave, katere bi mogli Turki kot zavezniki Petra Zrinjskega najtasti in mimo njih lahko prodreti na Kranjsko. Ker je položaj na HrvaÀkein sitno resen, naj zapové deželni glavar nadpolkovnikii Puchembergu, da so poda nemudoma s svojo četo, ki je Stola do 500 mož, iz Ljubljane proti Zagrebu. Seveda so je radi tega pazilo tudi na. kranjsko-hrvaški moji na vsak pokret. Vendar pa jo opreznost Herbersteinova )omogla največ, da se jo izjalovil sicer dobro pripravljeni upor. n potem ao je začela osveta. To ]>rÍložno3t je jmrabil zaso Ivan Ernest Paradajzar ter jřomagal pleniti Herbersteinu po raznih posestvih zrinjskofrankopanskega roda. Tako je s svojo četo zavzel in poplenil graščino Ozalj Še !>oprej, nego jo prispel tjekaj Heri)erstein 4. aprila 1. 1670. Vos ]»len je oilnesel na to Paradajzar s seboj v KaHovoc. Ko je bil grad Ribnik izza smrti Petra Zrinjskega po komisiji zapleryen, jo že prosil zanj Ivan Ernest Paradajzar, da mu ga izroče za dolg, ki ga jo naredil pri njem P. Zrii^jski. Da jo dobil to posestvo, bi se bila prostii'ala njegova oblast z obeh strani Kolpo okoli Metlike, ker so l»ili Paradajzarji že takrat tudi gosiiodarji Mehovskega gradu. Toda to se nI zgodilo, ker je bil ta grad določen za vdovo iz Nikolaja Zri^pskega, za Zofijo lidbl in njenega sina Adai.na. Tudi iz grada Bosiljeva je odnesel Paradajzar velik plen. Še huje pa je gospodaril 8 svojimi četami po Primorju, p08cl)n0 v Bakru, kjer je bil postavtjen za poveronika. iz avstrijske dvorske komore je izšlo 29. aprila i. 1670. poročilo, kako hudo postopa poslani poveronik Paradajzar, v Novem, Bakru in Grobniku in kako se tnidi, da bi spravil to krajo pod ogersko oblast. Do 50 000 goldinarjev vredno sol razprodaje pod nič, a posestva franko-panska pod Trsatom si prisvaja zase s silo. Komora prosi CC; sarja, da pošlje tjekaj predsednika komore Ditrichsteina, ki naj bi urodil tamošryo odnošaje ter vsa po.sG8tva priključil avstrijski komori, kar se je že poprej zgodilo z Reko in Trstom. Radi tega nasilja je bil pozvan Ivan Ernest Paradajzar pred sodnijo v Gradec, kjer se je po dolgotrajnih razpravah deloma opravdal, deloma pa povrnil zaplenjeno blago. Povoreništvo v Primorju p» je vendarle izgubil; le v Žumberku je ostal .še zapovednik. (Kuueu pride.) —<>--O-- Dopisi. l'fećnii. Zgradba nove župne cerkve. — Betonski obok. Prav kočljivo delo zidarsko jo obokanjo, pa tudi nevarno, ito-sebno Se pri cerkvah, ki imajo jedno samo, j»a široko ladjo. No-trarrja širjava našo nove cerkve mori lii metrov. Za njo bo moral biti visok obok, da ne 1)0 razganjal ladijnih zidov, zato bo p^ tudi zelo težak. Pri gotskih cerkvah ])omagajo to težo nositi stebri, ki so vtočeni v vnanje cerkvene stene in so vsled svojo obsežnosti vspei^ajo kvisko ali zunaj eerkvc kot močne oporo, ali znotraj kot poglavitni nositelji obokov. Takih krepkih, vitkih stebrov ima na.ša cerkev znotraj po pet na vsaki strani. Po na* črtu naj bi bili, kakor dandanes navadno, cerkveni oboki vsi i« opeke in apnene malte pri naši cerkvi. Ti oboki so mo dostikrat na tihem poskrbeli, dasiravno smo imeli prav veščo in skušeuo zidarske podjetnike, ti pa so imeli tudi postavnega vriega stavbenika, ki je vso zgradbo vodil, kajti tozadevna stavbena postava je ostra in ne dovoljuje tudi še tako izkušenemu koncesij, zidarskemu mojstru visoke cerkvene zgradbo graditi, ampak zahteva pravega avtorîziranega stavbenika za njo. — Prodno smo začeli obokati, smo se o tem delu večkrat [joavotovali s podjetnikii a stavbenikom in s ces. tehnikom in smo i)rišli do zaključka, da napravimo v cerkvi vse oboke iz betona. Pa zakaj V Zato ki^r je bet. obok memo zidarskega jedno tretjino lažji, saj je tudi mnogo drobnejl, na višku jo debel 10 cm, nizdoli so nekaj do-beli, in postane precej močan v dnu, kjer so vklejm v stono in stebre s pribijižno mero do 45 cm. Vkljub temu jo pa zelo ino; čan, to svedoči rgegov aostav. Iz tramovja in desk so naredi zatij nekak lesen model, nartj se napravi železna mreža iz železnih jjalic nad 1 cm debelih (pa nad (i ui dolgih), kojo ključavničar na vskrižjih z močnim dratom zvezo. Na to inrtižo se nasipa beton (ma.sa s čistega ostroga peska in svežega portlarid-cementa, vgašena z vodo in dobro zmešana), mreža se pri tem delu polagoma prizdiguje, da mehek beton spodlezo na i)olovico, tako da ]»rido železna mreža v sredo betonske plasti, katera so vrlo dobro zl»ije, zgosti, potem vtrdi, da . . . okamni. Važno jo pri tem dolu, da ni provročo in presuho vreme, sicer so beton prehitro posu.ši pa napoka, najbo(j mu prija vlažen zrak, hladno deževno vreme, tako so počasi pa dobro strdi. Pri nas s'»® 4.'i, àtCT. d(>í.?:njnske novice, 3/S9 obokali laiiijo leta 1907 meseca novembra, prosbitorij pa 1908 meseca aiirila in smo imeli !»rav us^odno dasiravno neprijazno deževno vreme. 'l'ak železno kamniti obok je res raočao za se, pa tudi vso stavbo v vrhu skup drži s kamnito silo. Tudi voda deževnica ali snežnica mii kaj ne âkodujo ako príiie v slabem vremenu posebno /iinaki cas nanj, v par dneh je spet suh, k veůjemu naredi kak madež, na ometu; naj ao premoči zidan ohok, ne bo sub loto in dan. V umetniškem oziru je ravno tako lop ko zidan, seveda so mora ravno tako ometati in snažiti, kakor vsak sirov zid. To delo nas jo stalo lo.ooo kron, izvršila jo je tvrdka Seravnlli tt Pontello iz Jjjnbijane vrlo dobro, dražji je betonski ohok kakor iiidan; nam pa, ki smo dali podjetniku les in pesek, tudi frramoz za primerno ceno ni prišel ravno preveć draří, posebni» še, ker ima dandanes zidarsko gradivo apno, pesek, opeka in delo visoko cene. Iz Slopič. Poi^-reb g. Janeza Penca iz Úrmošiqic. Kakor BO „Dol. Novice" poročale, je nenadoma umrl dne 22. oktjb, t. 1. ÍÍOS]». Janez 1'enca, bivši mnofïoletni župan občine Smihel-i^piče, posestnik, strojar in i,'03tilničar na karlovški državni cesti v Čr-mošnjicali. liaiijki pod imenom „Žan" jo bil obče znan in čislan po vsem Dolenjskem zaradi svojo ]ioštone, blaširnoi;a posestva ter pri^ubljenc in dtibro obiskovane ffostilne. ki nudi zlasti Novomeščanom ob ne-deljali in praxnikib prijeten izlet, kjer se dobro in po ceni jé in pije. Vest o njQ^íovi liitri smrti, posebno i>a se, ker je svet raz-trobii neresnično ^iovorico, ki se je hitro razširila po vsej novomeški okolici in že obili obiski, ko so f^a šli njeri železniškem ministrstvu, da začno ob jednem graditi belokranjsko in našo Itogatec-Bre-žice ali Krško transverzalno železnico do Novega mesta, in ])otem .šo na dalje od iStraže do morja. — Vsi dotični kraji ob Krki, koder hi imela t.a žideznica teči, se naj za to pobrigajo, ter svojo državne in deželno zastopnike g. poslance opozorijo, da naj pomagajo v to, da se čim jirej začno graditi ta proga, ki bo nam vsem pripomogla k ugodnim žejezničnim zvezam. Sv. Križ ]» i Kostanjovic-i. Že je en mesec minol, kar deluje pri nas novi organist gosp. JJragotin Fuks, ki je oljenem občinski tajnik. Svojo organistovsko službo opravlja zelo navdušeno. Želimo, da ostane dolgo časa v Sv. Križu, da bode tudi pri nas tako lepo orglanje in petje, kot se spodobi za cerkev. — kaj pa je z našim cerkovnikom? Kakor prejšnji organist, ima tudi naš cerkovnik svojega sina pri križevskem Kokolu. In ta cerkovnikov sin-Sokol je tisti, ki dela največ nemira ponoči, ki najbolj največkrat „čuka" nad našimi vrlitni Orli. Ako cerkovnik ne bode bo^ strahoval svojega razuzdanega sina, bo moral, kakor tudi prejšiýi organist odstojdti! Taki, ki imajo sinove pri protiverskein dru.štvu, kakoršen je Sokol, niso za cer-kveno^slnžbo! Št, »iiiiort, Miadeniški shod v Št. Kuprtu je jako lepo uspel, liilo je navzočih krog 500 oseb med njimi 17 Orlov v uniformah. Na .shodu so govorili: nadiičitelj mokronoški g. Jv. Pirnat, ki je bil tudi predsednik shoda, gg. ka]Oana Štrajhar in Žitnik, zvezni načelnik br. V. Jeločnik, revizor Sohiiff in odsekov podpredsednik br. Jv. Odlttzek. Navzoči so z velikim zaninjanjem sledili govorom in jim jiritrjevali. Ugovarjati je hotel le agent in optik KngcU, toda na poziv predsednika, naj so oglasi k besedi, skočilo mu je liberalno srce v hlače in fiohrisal jo je urnih krač v veliko veselje navzočih. Ta možiceti, ki je očital gosp. kaplanu Strajharju, da je govoril nekdaj na prižnici v prid kranjski hranilnici — kar pa on najbrž niti slišal ni — jja v svoji liberalni narodni zavednosti (?';•) prav rad katero blekne v nemški „šprahi". Da je bilo tudi nekoliko žvižganja in vriskanja za vogli, to tudi ni nič novega in zato se nam tudi ni nič čudno zdelo. Ako nasprotniki mislijo, da nas s tem draěijo, se jako motijo, ker njih zabavljanje je nam le v veselje in jiotrdilo, da smo na pravi poti. Mi se lyih graje ne bojimo, bojimo pa so njihove hvalo. Povemo jim jm tudi, da bode Orel razj>rostiral svoja krila nad šentrnpertsko dolino, naj bodo to komu všeč ali ne. Xa njih razlaj,^anjo zapovedi o so nc oziramo, ampak krepko ae bodemo bojevali proti vašim puhlim, svobodoniiseinim naukom. 'L iianii Bng i iravde glns, To je frajjur. áíit za iia»! , Na zdarl (0(rla,site se večkrat iz lepo «entrupertsko doline 1 Urodn.) IJuhlJiuia. Mladeniški tečaj hode v Ljultljani od 7. do 20. novembra, Jrna izobraževalen in telovadskn-tehničcn namen. Predavalo se bo: I. Narodno jioapodarstvo. 2. Temeti socijalne vedo. 3. Kazvoj katoliškega frilianja med Slovenci 4. 1'raktično tielo v naših društvih in odsekih. 5. Socialna hijrijetiii in pomen telovadbe za telo in duha; disciplina in zdravljenje voije. fj. Gojitev umetnosti in IcpoOutja sploh v naših društvih. — Občni zbor „Orla"* bo al. novembru. Za sklep bo javna telovadba in veselica. Oglašenih jo že okrog I8(J fantov. Dolenj,>3ki mladeniči vdeložite so! (ii-atlce. Slov. kat, akad. društvo „Zarju" v Gradcu si jc izvolilo na svojetn prvem občnem zlwru dne Siit. oktobra 1909 za zimski tečaj 19i)i)/lO. sledeči odbor: Predsednik tov, stud. med, Ljudevit Kramberger, podpredsednik tov. cand. iur. Ivan Brozovič, tajnik tov. stud. iur. Janko Koser, blagajnik tov. cand. iur. Miko Obermann. knjižničar tov, stud, iur, Janez Leskovoc, içosp. tov. stud. iur, Anton Kodre, odb. nam. tov. caad. iur. Ivo Čeanik. DomaČe novice. Osebno vosti, G. Alojzij 1'odboj, c. kr. davkar v Ilirski Bistrici, jc i>rťmeSčen vsled lastne jHWnjo na enako službo v svoj rojstni kraj Uihnica. — G, Ivan Sever, kajielau v Ziiiiem-berku pride^ v l'rečno. — Za župnika v Tržič, na mesto preč, g-, kanonika Spendal, je prezentiran č, g, Jos. Potokar, stolni vikar. Vojaško vesti. — Go.sp. Ciril Dolenc iz tukajšnjo čislane rodl>ine g. ravnatelja Dolenca jo imenovan c, kr, stotnikom v do-mohramskeni pešpolku Lvov št. 19. — Istotako je v Novem mestu dobro znani gospod c. kr, žandarinerijski nadjioročnik gor-igeavstrijskega žandarmerijskega oddelka St, 8 Oskar Vidic, sin tuk, g. poštnega oskriinika imenovan c. kr. žand. ritmojstrom, — Cenjenim rojakom srčne čestitke. J. S, Z. Načelstvo „Jugoslovanske Strokovne Zveze" jo imelo okt. svojo II. sejo. Sklenilo se je sledeče: 1. Delo se razdeli odsekom. Knjigovodstvo in gospodarstvo ima v najkrajšem času urediti gospodarski odsek, v katerem so strokovnjaki, ktyi-govodje, ki bodo imeli nalogo, da urede vzorno knjigovodstvo z najstrožjo kontrolo. V gosjiodarski odsek so odposlani tudi člani nadzorstva zato. da bodo imeli vedno najnatančnejši vpogled v celo društveno gospodarstvo. Kakor hitro ."îo uredi knjig-ovodstvo, prične J. S. Z, na zuuaj delovati. Opozarjamo vse prijateljo J, S. Z., naj se takoj pripravijo na najobširnejšo agitacijo, '2. Pravo-varstveni odsek ima nalogo, da se peča s pravnim svetom članicam in članom J. S, Z, Naročilo so mu jo, da takoj pripravi pravila za skupine J. S, Z, Ni bilo šc organizacije, ki hi takoj izpočetka bila v položaju, da razpolaga glede pravovarstva a strokovnjaki. V pravovarstvonem odseku so trije zdravniki, trijo juristi in več delavcev in delavk. V nezgodnih zadevah, v zadevah bratovskih skladnic, glede na delavsko in službeno razmerje bodo imeli člani in članice J, S, Z. ugodnosti, ki jih ne nudijo kmalu niti staro delavske organizacijo. Naloga agitačnega organiza-cijskef^a odseki! je, da se peča izključno z agitacijsko-organizacijskimi zadevami. Po dogovorih prii>ravljavnega odbora jo ugo-tov^ieno, d« se ustanove okrožja za Štajersko (sedež Maribor), Koroško (sedež Celovec), Goriško (sedež Gorica), Istro in Trst (sedež Tr.st). Tudi v Dalmaciji so tistanovi pozneje okrožje. Kranjsko so razdeli v več okrožij. V iiajkraj,šem času bodo ustanovni sliodi pokrajinskih okrožij, O razdelitvi Kranjske v okrožja so kmalu detifiitivno sklejia. Ustanovitev okrožij, plačivnlc, sku]»in, predavanja, poučni shodi, ureditev in vodstvo ])odrobnc in agitacije v velikom, je dolžnost agitačno-organizacijskega odseka. Vseslovenski delavski shod slovenskih krščansko-socialnih delavskih in nestrankarskih strokovnih društev skliče izvrševalni odl>or slovenskega krščansko-.socialnega delavstva v dogovoru z J, S. Z, v nedeljo, dne novembra v Ljubljani, ,.Union", Natančni spored so so naznani. Vse našo delavske in tudi drugo organizacije imj prične takoj z agitacijo za IV, vseslovenski delavski shod! Načelstvo J. H. Z. Iz liohiice usmiljciiili hratdv v Kandiji. - Vsevkup je bilo meseca oktobra sprejetih 117 l)oInikov. Izmed njih je 86 odšlo ozdravljenih, zboljšanih, 8 ni našlo zdravja, ker ga zanje sploh več ni l)ilo dobiti, umrio jih je 5, Za mesec november je ostalo pod oskrbo 86 oseb. Velika večina se ozdravi ali saj popravi, nekatero pa ])obere smrt, ker je ozdravljenje žc zamujono ali pa po,ikodbe tako velike, da je edina rešitev — grob. -Marsikdo prido v bolnico samo umret. -- I.) V bolnici je Rifelj Anton, Ul let stari hlapček preč, g, župnika iz Trebol-nega. I'rišel je pod voz in si zlomil desno nogo visoko v megnu. Počuti se že itrecej boljše iti bo v kratkem domov jio,Hl;ui. 2.) Modic Franc, 21 let star fant iz Stopič, jo v tepežii v neki gostilni pri St. Petru dne '24. okt, dobil več ran na glavi. Obrača se mu na boljo in bo v teku 14 dni zdrav in cel, Ziina)»rej naj 1)0 trezen, miren in pameten, da ne bo v drugič hujše niih'tol. -:t.) Papež Janez iz Jliiij, 70 let star moï ima silno oteklo, takozvano slonovo'' nogo, da jo je strah pogloduti. Človeka s tako hil)0 in to starostjo «zdraviti bi mogel lo zdravnik, ki zna čudeže delati. ^ 4.) LtnrI jo v bolnici miiioii teden Perné Jim'Z iz Peč, fara St. .Itirje pri Grosupljem, 60 let star oženjen posestnik, za rakom v želodcu. Bil je le nekaj dni v bolnici in hotel zopet domov iti. Žena jc jtrišla ponj in po dogovoru z možem šla voza iskat. Alej tem se mož, vos napravljen za na pot, vležo na posteljo in umrje. Dvakrat se mu je ulila kri. Ko se žena vrne z vozom, najrie v svojo nepopisno žalost ljubega moža — mrtvega. K pogreliii so prišli vsi otroci in solz jo teklo brc/, števila. — .fi.) Ijah Jožef, 28 let star, posestnik, oče ])ctcr0 otrok, iz Malega Vidma, fara St. Lovrenc, umrl dne 24. okt. Samo 8 ur je bival v bolnici. Mliid iskren jtuioc — plemonjiik ae je od zadaj vanj zaletel, ga vrgel kvišku in mii jiretrl vrat in hrbet, i'okojmn jo bil mož dne 27. okt. Družina do.šla na pogreb, je po pravici v milem joku in zdihovanju dala duška svoji srčni bridkosti zaradi zgube očetove. - 6.) 27, oktobra so pripeljali pohab^ienca J'Yanceta Mazelle, 21 let starega, iz vasi Dranbank, kočevske župnijo Poljanica, Pri iiapravljanju drv v gozdu ga je podrlo drevo. Zlomljeno iitia desno nogo, 7.) Zailnje dni so bili sprejeti trije fantje, ki so se udeležili pijače, nazadnje ])a tepeža HI. okt. ; JJva iz Ždinje vasi: iMurgelj l-'lorijan, 24 let stai' hlajiec in Jane Kranc, posestnikov sin, Obedva sra Idla z nožem na hrbtu zabodena in opikana, eden ima nevarne rane.— 8.) Jeraj Janez, 30 let star je pa v gostilni v Velikem gabru zašel v tepežno zabavo in odnesel rano po hrbUi. V bolnici mu ni bilo obstanka, zapustil jo je prostovoljno. — Eno tolažbo jift nesejo vsi domov, ki jim je v bolnici smrt odvzela soroiinika ali znanca, to namreč, da umrje vsak lepo pripravljen in jmivo-časno previden. Gosp. duhovni svetnik Šalehar je v tem ozira nad vse točen in natančen. Čast in hvala mul Mewiiiii liniuihiiciL v Novi'in mestu. V mesecu oktobru 1909 je 209 strank vložilo 260.124 K 05 h, 215 strank vzdignilo K 24 h. — 10 strankam se je izplačalo hipotečnih jřosojil 25.020 K, 361 menic se je eskomptovalo za 142.b(i;i K. Stanje vlog 3,551.652 K 8fi h. Denarni promet 61 ;3.470 K h. Vseh strank bilo jo 1239. * Gospodarske drobtine. — šolski sklep na (jrnui. V potek dne 29, oktobra jc nadzoroval glavno skušnjo učencev jwročevalee zavoda gosj). grof Harbo. V soboto oktobra je bil sklep šole po s|)orodu, ki smo ga zadnjič navedli. V nedeljo ;U. oktobra je obiskal zavod dež. glavar c. kr. dvorni svetnik R pl. Šuklje, ki si je ogledal letošnje naprave ra zavodu. — — Viiieltia giioJMii za jesensko gnojenje še niso došla v Novo mesto za naročnike pri novomeški podružnici. Sporočiti jim hočemo po prvi priliki, ko jih dobimo, da so na kolodvoru čim ]>rcj razvzamejo. — (Jorjuiisko košfiiiic.e. Zaradi teh košenic, ki so se ponudile v zakup kmetijski jiodružnici novomeški s tem namenom, da se napravi na njih planina za mlado goved, so vrši ,šo eno posvetovanje v nedeljo 14. novembra 1.1. pri županu J. Zurcu v Kandiji in sicer ob 10, dopoludne. Vabljeni so vsi interesenti, iln so udeleže zborovanja. — Ne piiščajnio jiniziiili njiv iieobdrltinili. Pri nas jo navada, da puste čez zimo jirazne njive ležati, namesto da bi jih preorali in pustili v surovih brazdah. Posebno ajdišča, koruzišča it(i, ostanejo čez zimo neobdelana. To ni prav! Če čas količkaj dopušča, naj se vse prazne njive preorjejo in sjiraše. S tem si prihranimo mnogo dola za spomlad. Glavno pa je, da se zemlja zrahlja in bolj «avzame zimske vlage. Tudi je taka zemlia bolj rodovitna za jirihoflnje leto kakor če leži čez zimo neobdelana- —^ Knietijslti jtosli se čim daljo težjo dohe. Vse gre !io svetu, kar čuti količkaj moči v sebi. Kmetski fantje gredo raje p^ tujemu zasluzku v tovarne iu drugo deželo kakor da bi ostali 45. stev. dolp:njhkk novice. .-iRl doma, v (ioinaiii liezwii in iiri tiomanli Ijiideli. Zlasti večji posestniki <)l»('utijo t» |)omiii|ji{atye paslov, ker so navezani nanje. Piiistarni, na [lol oncmojili ljudje, ki jih dni;í0ii no morejo več mtnti. ti so ojilašMjo za slniho pri večjih [lo.-iostnikih. V takih raKttiorah m^i ni nič ćiulnc;,'!!. ila Jire tu in r-ani gospodarstvo rakovo |iot Niii l)oljo so ne Jîoiii jm tudi vsoni dniffiin posestni kom, ki so navciitini iia delo [»a.sbv, ker jim je ravno tako težko dohiti dol)ro posle kakor večjim positstnikom. — AH Id se ne dalo s primeiTii) o r a n in « i j o tudi to vprašanje kako rešiti ? — Htvar jo vredna razndš\jevanja! Kaj ko hi sc jtrî župan.itvih vpeljalo posredovalnico, ki hi bile v zvcïii i okrajnimi in z dc-i^ciltio [losredovaiiiico':' — l'osoisko vprašanje zasluži vso pozornost in zato stavimo to v)irdšanje vsern našim interesentom, ki se zanimajo za ziioljšat^je poselskih razmer. l'osiimezne ohèitie so ravno tako i»rizaileto zaratii pomanjkanja poslov kakor cela dežela, zato naj so pri občinah začne z lielom' -- NiMiavatliio (losli [»aše in zeitMie ki'iiifi imamo letos po naših travnikih in njivah. Ker siuo priiiclili malo setia in oiave, je nujno želeti, da se letošnja jesenska paša pa tudi zelena košnja (io zadnjo !)ilko izkoristi, v kar |>otrcl)ujemo ngod-nej^a vremena in doljfo jeseni. .Viarsikdo ima še krmo, ki bi se dala sušiti, lo žalihotr, da mm manjka vremena za to. — ToljediOski 1.('řaji. i'o raznih krajih dežele namerava iiriroditi deželni odbor kranjski to zimo razne eno-do tridnevne !>()ljedolsko tečaje. One korporacije in občino, katere žele, da bi 81Î v njih okrožju tak poljedolaki tečaj vršil, obrnejo naj se tozadevno na iležehii odboi' najkasneje do iit). novembra t. 1. Na prošnje, ki bi došle jiozneje, ho namreč ne ho več mo^'-oče ozirati, ker bo še konœm novembra ])0scl)na v to postavljena komisija o prircilitvaii dofinitivuo sklepala. ^ Kli4ai'ski tečaj. V primeru z drnj^imi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, jo našo kletarstvo še tiii jako nizki stopiiýi. ÍJíiradi tefía je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinojrradniki poprimejo bo^-šo^^a kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drutračc nemo^'oče, a pridelki dniiiih vinorodnih dežol uspe.šno konkurirati. Kaj pomaira gospodarju — vi-nojîradtiikn še tako le[)0 firozdje, ko no zna iz njej^a pripraviti tako ])ijačo, kakoršaa ,se dandanes po »vetu zabtovaV liavnotako je tudi za kleUirje, vinske trgovce in jjfostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnei^a ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtno kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najjinusnoj.ša pijača! Da imajo ukaieljni priliko se v iimnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi C. kr. vinarski nadzornik li. Skalický pri državni vzorni kleti v Hudolfovcm tekom tekočo zime več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se niisd kateref^a teh tečajev udeležiti, zglusi naj se takoj |iri C, kr. vinarskem nadzorstvu v liudoiiovom Ker je število Vdeležencev za vsak tečaj omejeno, treba so je, komur je na stvari ležeče, čem i>roj zglasiti. Vsak, kiior bode v tečaj sprejet, ho o tem, potom posebnega vabila, vsaj en teden jirod pričetkom tečaja obveščen. C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko. Ameriški novičar. = Novi avstrijski koiiznUt v Denver, Tolo., ktercmu na čelu jo vrl Hrvat Jurij vitez Grivičić, podkonzul jm naš rojak Josip Goričar, jo pričel poslovati s 1. dnom oktobra. Konzulat obsega državo: Colorado, Montana, Idaho, Wyoming in lítali, ter teritorije; Now Mexico in Arizona. Uojaki, bivajoči v imenovanih državah, kteri imajo kaj opraviti glede vojaških »adev, to je ojtroščenje orožnih vaj in preglednih zborovanj; dalje alio imajo kako pooblastilo poslati v staro domovino, se naj obračajo na ta konzulat in pi.sejo lahko |)0 domače, to jo slovensko in hrvatsko. Ualje, ako so v kakem nido- ali premogo-kopu ali v tovarnah Zfiodi kaka nesreča in jo tej krivo ravnateljstvo ali vodstvo podjetja, naj se tudi obrnejo na ta konzulat, da jim izposlujo po vestni preiskavi tudi odškodnino. To je velike važnosti, ker dostikrat se zgodi, da bogata podjetja s pomočjo kakega moSotarja, ki so dela prijatelja po.ško<Íovancii, siromaka odslovo z malo svotico; tno.íotar dobi večji del nego poškodovanec, l>odjotnik so v pest smeje, ko jo telesno zdravje ali cBlo živ-lienjo krepkega moža delavca uporabil za svojo koristi. = Sondi Itiii'tonvilie, III. Nemila smrt nam jo jiobrala iz našo srede rojaka Kranja 1'rah, iz Št. Jerneja na IJolcnjskem. iiaiijki je prišel pred par tedni sem iz Jolieta ter jo tu nena- doma obolel."Ker je bil brez vseh sredstev in ttifii ud nobenega društva, oddali so ga rojaki v ttikaj.šnjo revno hišo (Poorhouse), kjer je bil itar litii, oil kjer ga je rešila smrt.. Smešnice. (V iroNliliii.l Gost: „Vi gostilničar, jaz že čakam, več ko pol ure na mojo prešičjo glavo I" — Gostilničar pomenljivo pogleda in reče gostu; „Oprostite, sem mislil, da jo že imate.-(NezaiiiMiosLf A.: „Zakiij se pa Ti s svojo ženo nič ne zastoi»i.šV*' B.; „Pomisli, kako naj se zaslojiim z itjoV Ona trdi svoje, ker nima prav; jaz pa trdim svoje, ker imam prav!-' ( Dolťiijska iiiranka.) „Kedaj je amerikanska vdova kravca 't* — „Kedar jirido njen svak s kravami |»o njo v gostilno in jo potem pijano domov pelja," (Tolnik v liolelii.) Potnik k (toburici; ^.Slišite g08))0tiična, ali imate morda stenice v iJOstetjiV — Sobarica začudeno: „IJa, kjo i^a bodo, če no v postelji?!" — Loterijske številke. GRADEC, ao. oktobru -17 ;)8 42 (i O vremenu za mesec november. V prvi polovici meseca oktol)ra sem imel nekoliko smole z vremenskim prerokovanjem. Vkljub visoko stoječemu barometru liilo jo vedno bolj deževno in ne|»rijetno. Druga polovica oktobra in prvo dni novemltra do danes se mi jo bolj posrečilo. Po mojem mnenju ostane do 7, spremenljivo vreme, iiotem pa jiride na vrsto nokaj jasnih in mrzlih dni do okolu 14., na kar bode začelo gospodariti oblačno, neprijetno, deževno in bržkone tudi .sneženo vreme, ki bo trajaio do okolu 21. nov. — Seveda }>o grdem vremenu zopet lepo, sicer ]ia mraz lio okolu iil. Na to pa dobinjo zoi>et mehko, oblačno, deloma burno in sneženo vrome do konca meseca. Kritična dneva sta 13, nov. tretje vrste, 27. nov. pa prve vrsto. Ta dan je tudi lunin mrk, ki pa pri nas no bode viden, ker so prične ob 8. uri lU minut dojtohine in se konča ob 11. uri 44 minut prcdpoldne. H. Darovi za novo župno cerkev v Prečni. U. Nikulftj jiL (iiilinuusiljnl ïiU, pretT. iliib. kvhLuIIí Mili Baie SW eu tftbeniiikfslj), PleekiiTÎÈ .Intieí JO, Pavlin M«r., linti. 10. jtred. jç. Bt. TrSkan 10, ('lampa Jaties 10, i. (ilihtiHt 10, preč. k. župuib Andrej Znman Nuimeu, ilnh. M. Mramiir It. 3, KuĚijař A). 1.. Mura ^Urt. 2, Glijob Km. 1. It-K.ireii I), (ílolieiQik Aul 2, preS. k. xupník I. (ílubeloik 3, Bevc Ivau 1. Jauu 'M'. 1, Sumrak Mai.. 20. Somrak Mar, 1 6C, B»a. l'etn» d. D. 8. Bao. 1'etro d. A, 3, Ban Aut, 1. Lužar Reia 4. Mar. KapÁ -i, Aiit, Xeža Maver ï, StefaciiĚ Jaiiei, Metl. 2, Mill. Verûek l'IO, Verúek Jau. I JO, Mart, àaii 10, «mrke Fr. 1, Riíiiuaii Iv, 2, Dira Alojíij 1, Kuafelc Iv. 1, Žebljar 1. Možina Fr, 1, l. VtutRr Iv, 2, KoSir Am 1, Jaro Ir. I, KoSile .Tau. 1, Gulot» Aut. 1, Mramur Fr. 1, Vetćek Iv. 2, Lenarćiu Mart. 1, [irBČ, g. Ant, Lecjak, žup. 10, Čebelar B7. Aiitimu a, Tomažiů Fr. 1, Lampii Fr. 1. Bug blajfOKiuvi vsel Tržne cene v Novem mestu. Imenovanje Hektl. p V lastueni domu v Kandiji si»rejeiiia hranilne vloge od vaaco}?a, če jc rgcn ud ali ne, ter obrestuje po 3 O "Wi na leto brez odbitka rentncga davka, katerejia sama iz svojefi'11 [liaiinjc. í^í-* m* Ht if K!' ^ ZAHVALA. Ztk nnagobiojiie ili>kaze ar^tie^a soňntja povodom Hinrti DiiKega uepoxAbue^a učeta in atrica, i^uspoda Janeza Penca, iposcstiiika^ strojarja itd. r ('I'limsjijirali :d ea veličaHtiiu in obi'uo sfiTematvo k veiineniu počitku iirckamo pred tbfin preč, k, iloroafintia /u[iniku Porenti in gg. linhoTnikouj, veltbl. g. žaputm Zumi, za spremstvo in krssai venec, č. p«v8liemii zbuni za ginljiTO petje, p, n. Kf^. žiipauDtu in goBtiluičwjera, Eospem in (juspodora iz'Nu-veji^a titedU, p. n. gtf. on Kitikotn iz Ceruvua in vxein dni-giia udeležencem po^Teba naSti najitskrenejiiu zahvalo, ČEIMOŠNJICE, tins li&.oktobra 1909. (■240) Žalujoči ostali. Prihodnjo sredo t. j. 10. novembra 1909 se bo v Mirni peči v župnišču potom prodajalo i>oljsko orodje, do 200 ccntov acna in otave, nekaj ovsa in koruze in dragih stvari, Učenec v nedeljo popoludne (7. nov.) se bode na dražbi opremljena za prodajalno in zraven spadajoče poacatvo na Zajčjem vrhu h. št. i), (i!42j Frodojolno In shiadišče v najem ter gostilno na račun Vintapju v Straži. ťg3B-a-3) Nova enonadstropna hiša na prodaj v Novem mestu, — Več se izve hišna štev, (>0 nlica za šolaitii. PT! Stavbeno podjetje ZnidQPčič 2 Stepončič Gorica, ulica Mat ioli filijalko \i Kandiji pri Novem mestu 8C priporoča si. o)»čÍtislvu in dnijritn kor]»orBcijutii za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih dei. fVevzema nailznrstvo iti izdelovanje načrtov ter statičnih računov. Za o))ila naročila so toplo pri])oročata (no-o-ir, ZnidiiPÈiÈ I StepaitĚlÉ. se takoj sprejme v trjfovino s Špecerijskim blagom ia železnino, ki je dovršil vsaj judsko solo jn je star 14 let. Trjrovina z mešanim blagom Fran« (Juštiti v Metliki. (24l3-lj Hi g» ■ g* M ■ Kupuje pšenico, orehe in 11 # II If I vse druge deželne pridelke A U ■■ W I Š po najvišji ceni vsaki dan (ÍÍ04 0-I5) Jakob Faučič v HuiloH'ovent* se 04Í(la -H z novim letotii v vStraži št. 28 „Pri po.;ti". — Katančneji poffoji so zvedo pri Pozor! Slovenslio podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priftoroča dn<^ I l.febr. 1909 na novo otvorjena velika maniifaktnrna trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Soiivanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. {fiO 43-3«) Iirlajacel.i m i^lninik Urltin Horvat. OdKovtrni ueduik A. Žlogar, TiBk J. Kratic nist.