j Izhaja vsak četrtek
Izredna naročnina do 31. decembra:
Italija.........................L 250
Inozemstvo.......................... 3‘—
Posamezni izvod 20 cent, zastareli izvodi po 40 cent — Uredništvo in uprav* ništvo: Trst via Maiolica 10-12.	Telefon 1142. — Oglasi:	Za vsak mm viso-
čine ene^ione v širokosti 63 mm:	finančni oglasi 1 L,	osmrtnice,	zahvale,
poslanice, vabila 80 cent, trgovski	in	obrtniški oglasi 60 cent	— Plača se	vnaprej.
Leto II. - Štev. 21.
DELO
Glasilo Komunistične stranke Italije
Viale
Dr. Henrik 'I :io 8
uma
688 n
Dolžnos človečanst viaie 24 A,iaKei0 » danjo nari	Bs	0Guno i
neha biti proletariat osvuPiPv«*^ _________________________•
valcev in, da postane osvobodijelj sebe in svoje bodočnosti.
I
Trst, četrtak, 15. decembra 1921.
Nefčonsko Irshn je osvobojena
Živela sovjetska republika Irskih delavcev In kmetov!
Mali irski narod, ki živi na otoku v!delnih stavk, ki so dosegle svoj vrhu-mejah angleškega kraljestva, je do- nec s splošno stavko v letu 1920. Ta segel, po sto in stoletni težki borbi, j poslednja doba irskega revolucionar-svojo narodno svobodo. Kakšna in | nega gibanja je skoro do pičice po-kolikšna bo narodna svoboda in na-jdobna dobi ruskega ljudstva v letu
rodna neodvisnost tega malega irskega^ ljudstva, ki je preživelo dolga stoletja v gospodarskem in političnem robstvu angleškega imperializma, ni še znano. Vedar se je komunistični poslanec sodrug Graziadei pridružil manifestaciji, ki jo je priredila italijanska poslanska zbornica doseženi neodvisnosti irskega naroda z vs-klikom:	Meščanska	Irska	je osvobo-
jena: živela sovjetska republika irskih delavcev in kmetov. Te besede, s katerimi je pozdravil sodrug Graziadei doseženo priznanje irske narodne neodvisnosti, nam povedo dokaj jasno stališče ki ga zavzema komunislic na stranka napram narodnim bojem in narodnemu vprašanju. Omenjeni pozdrav komunističnega poslanca doseženi irski narodni neodvisnosti izvira iz globokega komunističnega prepričanja. ki trdi, da vsakršna in kakršna koli si bodi rešitev narodnega vprašanja, pusti odprta vrata na daljnemu boju proletariata, ki gre za tem, da izvojuje popolno svobodo in popolno neodvisnost vsem proizvajajočim slojem človeške družbe. Komunisti ne priznajo in ne morejo priznati, da bi dosežena narodna neodvisnost zaključila proces razvoja, ki stremi za tem, da ustvari človeku podlago za največjo svobodo, ki je mogoča v družabnem življenju. Zato smemo trditi opravičeno, da ni razun komunistov nobene politične in socialne struje, ki bi ocenila pravilno vso važnost dosežene narodne neodvisnosti katerega si bodi ljudstva in, ki bi razumela globok pomen take pridobitve. Komunisti so v položaju, da ocenijo pravilno in, da razumejo pomen take pridobitve baš zato ker so komunisti, ker so intemacionalisti. zato ker niso nacionalisti, zato, ker se ne omejijo na tem, da bi razpravljali o narodni neodvisnosti kot o samostojnem problemu, marveč vedo, da je narodno vprašanje del splošne-
1905, V tej dobi je nastalo po vsej Irski kar spontano vse polno proletarskih revolucionarnih organizacij koje so imele docela protizakoniti značaj in so hotele izročiti vso oblast že ustanovljenim delavskim in kmetskim sovjetom. V tej dobi so tudi delavci razrušili vse meščanske revolucionarne organizacije, se ločili od meščanskih revolucionarcev, raztrgali irske narodne trobojnice in razobesili rdeče zastave.
To gibanje irskega proletariata ni imelo nobenega hipnega uspeha radi strogega nastopa angleške vlade. Pokazal sc je pa vpliv proletariata v irskem revolucionarnem gibanju. Temu proletarskemu gibanju se ima •zahvaliti irska buržuazija, da je vendarle dosegla dolgo zaželjeno narodno neodvisnost. Angleški kapitalizem je dal narodno svobodo zato, da uduši z njo močno proletarsko revolucionarno gibanje. Irski proletariat je sprejel tudi le to svobodo ne kot cilj svojih bojev marveč kot etapo na poti, ki jo mora prehoditi do konca Irski proletariat, ki je bil kljub, vsemu močno združen z vsem narodnim revolucionarnim gibanjem proti angleški tiraniji je danes, tudi on, zapuščen od irskih narodnjakov in od vse irske inteligence. Irsko meščanstvo je doseglo svoje osvobojenje, zato bo čisto naravno postalo konservativno in protirevolucionarno. Proletariat, ki se je boril do včeraj proti angleškim, se mora pričeti boriti od danes proti irskim izkoriščevalcem, ki ne bodo nič boljši kot so bili angleški. Za irski proletariat ni še prišla ura počitka, nima še pravice, da bi slavil svoje zmage. On se mora boriti naprej. In mi ne dvomimo, da postane iz sedanje osvobojene Irske v kratki dobi ne meščanska marveč prava proletarska sovjetska republika.
Na svetu pa ni le ena Irska. Vse povsod žive še neodvisni narodi. Vse
ga socialnega vprašanje, vedo, da boj povsod ima še meščanstvo neosvobo mogoče pravilno in pravično rešiti vsa jenih narodov 'priložnost, da izrablja narodnostna vprašanja le z rešitvijo splošnega socialnega vprašanja, vendar verjamejo, da je vsaka pomnoži-tev svobode korak naprej, ki postavi
narodni čut proletariata v svoje namene. Prokletstvo, ki leži od pamti-veka nad proletariatom hoče, da se bori ta najprej za svobodo svojih bo-
šeie
nas raje postrele, kakor da bi šli mi še katerikrat na vojno, ne za enega ne druzega. Zdaj pa je bilo dovolj! Oficirji so se tako razljutili, da so nas začeli zmerjati, pljuvati v obraz, tepsti s puškinimi kopiti. Nič niso gledali; , bili so nas kamor je prišlo, in obenem so se izrazili:	ubil sem
svojega očeta, ubijem tudi tebe, in žali bog, tako je tudi bilo. Ko smo videli, kaj nam preti smo se drug druzega prijeli za komolce; ali rabljeva premoč je bila takšna, da so nas odtrgali in po enega nas odpeljali, da se upišemo kot dobrovoljci. Vsakega poedinca sta dva stražnika držala vsaki za eno roko, tretji pa je udrihal od zadej s puškinim kopitom. Za vsakim udarcem je sledilo vprašanje: ali hočeš biti dobrovoljec? spet u-darci, da se je zlila kri z nosa, ust in ušes. V ozadju dvorišča je bil mali prostor, podoben svinjskemu hlevu, kateri je služil za zapor. V tem zaporu je bilo vedno polno naših nedolžnih ljudi, samo radi tega, ker niso hoteli biti dobrovoljci. Cele dneve so bili tepeni, kamnjani, vsaki dan je v teh mukah veliko njih umrlo. Te so ponoči na tajnem spravili v Crno morje. Oh, ko bi moglo to morje povedati, koliko jih tam spi večno spanje.
Večkrat smo se uprli in se steni hoteli osvoboditi. Ali zmiraj je tem uporom sledil bajonet. Tako se je 5. novembra 1916 pobunila četa Slovencev. Hitro so prišli rablji iz kadra in nas naskočili z bajoneti ter zaklali 17 ljudi, ostale pa do nazega oropali.
Na tisoče jih je zbežalo ponoči in dalo posla ruski policiji, ki nas je spet pripeljala v oni Jugoslovanski dobrovoljni korpus, katerega smo mi nazivali «klavnico». — Značilno je za nas to, da so bili med rablji tudi Slovenci iz Julijske Benečije, ki so pri zadnjih volitvah agitirali za lipovo vejico, to se pravi za beli teror.
Zastonj čakaš slovenska mati tvojega sina, žena moža, nedolžni otročiči svojega očeta. Veliko vas ne bo pričakalo, ker oni spe v Črnem morju v Odesi.
Ob priliki se še povrnem.	,?L*
Ta članek o prvih znamenjih jugoslovanskega belega tžrorja je poslal neki priprosti delavec, ki pripomnja, da potrdi resničnost svojega poročila tudi s pričami, ako je treba. Dogodki v Odesi pa so dobro znani vsem bivšim ruskim vojnim ujetnikom, ki so živeli v senci srbskih bajonetov in tudi vsem onim, ki se zanje zanimajo. Nekateri častniki Jugoslovanskega prostovoljnega zbora so pričetkom 1919. 1. prinesli v Ljubljano cele kupe dokumentov in arhivov o teh in nadaljnih aferah z jugoslovanskimi dobrovoljci v Rusiji. Dokumente so predali Dravski divizijski oblasti v preiskavo. Divizijska oblast je čel arhiv poslala seveda v Beograd. Še danes se ne ve, ako so bili dokumenti pregledani. Slovensko časopisje, kateremu afera z dobrovoljci ni bila neznana, je bilo takrat — kakor je še danes — tiho kakor miš. Ni hotelo motiti slavnostnega zvonjenja narodnemu ujedinjenju.
Gorenji članek dokazuje zopet, da sega naša beseda v dušo delavskega naroda. Hočemo tudi, da sc nas dobro razume.
O jugoslovanskem belem terorju pišemo s stališča, da je treba najprej pobiti lastno meščanstvo. —- Razlika med jugoslovantkim in italijanskim belim terorjem (slednji je našemu ljudstvu znan iz vsakdanjih ikzušenj) je ta, da stoji jugoslov. beli teror na nižji razvojni stopnji in je konservativnejši, bolj grob; italijanski pa je razvitejši, rafiniranejši. Komunisti pobijajo oba terorja. Toda zadnjega z drugačnim, modernejšim o rožjem kakor prvega. Nasproti belemu terorju meščanstva postavljajo pravo revolucionarno moč proletariata; ne pa morda brezuspešno moledovanje in klicanje po pomoči od zgoraj. Z eno besedo:	Slovenski	delavski	narod	mora
znati, da najboljša obramba pred belim terorjem in edina garancija za njegovo osvoboditev izpod enega in drugega jarma je edino puška na ramenih de lavca.
i rut prepotili« M«
brezobzirno na dnevni red višje pro-, dočih izkoriščevalcev in šeie potem bleme kojih rešitev ni mogoče prepre- j za Svojo svobodo, za svoje pravice, čiti s tem. da ge jih uklene v verige, j Proletariat je osvobodil že marsika-v meje dosežene svobode.	jtero Irsko. Svojo veliko Irsko pa si
Razmere, ki so vladale na Irskem mora osvoboditi sam. Povsod se zah-so v vseli ozirih podobne razmeram, j leva od proletariata naj žrtvuje svoje ki vladalo med narodi, koji so gospo-Razredne interese narodnim intere-darsko in politično usužnjcni velikim i som.. Meščanstvo je s pomočjo ir.teli-imperialističnim interesom. Irsko < gence razvilo narodni čut do najvišje ljudstvo je bilo podvrženo težkemu i stopnje in ga razširilo med vse sioje gospodarskemu, političnemu in kul-i prebivalstva. In ta narodni čut, ki ni turnemu robstvu od strani angleških j prirojen marveč je pridobljen tekom veleposestnikov in imperialistov. Ni ! življenja, je danes ovjra proletariata, torej nič čudnega ako je to po večini | Zaradi tega narodnega čuta pozablja
proletarsko ljudstvo v mnogih slučajih in v mnogih ozirih združilo razredni boj z narodnostnim bojem. V svojem angleškem izkoriščevalcu je videl irski puoletariat svojega razrednega in narodnostnega sovražnika. Zato se je družil s svojim irskim meščanstvom in malomeščanstvom v boju proti krutemu angleškemu gospodarju. Vendar je imel boj irskega ljudstva proti angleški tiraniji bolj
naroden kot razreden značaj. Šele v poslednjih letih so skušali organizi-! najvišje stopnje in, da rani delavci in koloni dati temu boju‘sedanjo narodno zavest
proletariat prepogostoma na čui m na smisel človečansiva in na svoje interese, na zahteve svoje svobode, svojega življenja. Zaradi tega narodnega čuta je postal proletariat premnogo-krat graditelj in opora svoji hzaporov, svojih verig. V doseženi narodni svobodi priznamo razvoj stremljenja po najvišji svobodi človeka. Toda dolžnost proletariata je, da misli na svojo Irsko, ki je velika kakor celi svet, da razvije čut in smisel človečanstva do e in, da nadomesti razredno
bolj razreden značaj. V tem boju so v zadnjih letih delavci in koloni večkrat vrgli stran zeleno - belo -pomarančasto trikcloro irskih narodnih revolucionarcev in jo nadomestili z rdečo zastavo. V letih od 1918—1920 so organizirali irski delavci več splošnih in
zavestjo. Naj neha biti osvobojevalec svojih bodočih izkoriščevalcev in naj postane osvoboditelj sebe in svoje Irske^ Ker le tedaj bo prišla tudi zanj ura počitka in ura velikega slavi j a. Irske bodo izginile kadar bo zmagal proletariat.
Rojstvo m tererl« Jugoslavije
V par številkah našega lista Delo imo čitali o belem terorju v Jugoslaviji. Marsikateremu se zdi to jako tudno, oziroma naravnost neverjet-io. Meni, piscu teh vrstic, pa ni nič tudno, ker sem videl na lastne oči Ye pri rojstvu Jugoslavije, da je bil j teli teror nje boter.
Pravi beli teror se je začel leta 916 v mesecu novembru v velikem nestu Odesa v Rusiji. Vsem je dobro mano, da je v tej nesrečni vojni bilo na tisoče naših ljudi v vojnem ujetništvu v Rusiji. Med temi je bilo tudi mnogo onih Rybareve in Vilfanove ideje, ki so neprchoma prosili rusko carsko vlado za ustanovitev Jugoslovanskega dobrovoljnega korpusa, v čemer so bili tudi uslišani. Imeli so dovoljeno, da lahko agitirajo pri vojnih ujetnikih za vstop v omenjeni korpus. Ko s te mniso imeli sreče so podplačali ruske vojne ujetnike, da smejo mobilizirati vse Jugoslovane v omenjeni korpus in da stem korpusom udarijo na Dobrudžo. In tako se je tudi zgodilo Prve dni meseca novembra 1916 leta se je ta mobilizacija začela.
Iz raznih krajev Rusije so prišli transporti z Jugoslovanskimi vojnimi ujetniki naravnost v Odeso, Prihajal je vlak za vlakom. Med onimi nesrečneži sem bil tudi. jaz.
Ko pridemo v Odeso tras že čakajo na kolodvoru stari dobrovoljci z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti. Zgledali so kakor pravi rablji. Peljejo nas naravnost v neko pokvarjeno tovarno za vrvi. katera je služila za kader jugoslovenskega korpusa. Ko pridemo na dvorišče omenjene tovarne, nas uvrstijo in takoj pride več onih dobrovoljnih oficirjev z nekim pisarjem, da začnejo upisavati nas v omenjeni korpus.
Ker pa mi nismo hoteli o tem nič slišati in smo se izrazili da «eden cesar, drugi kralj, da ni vredno, da se jidemo več borit, ne za enega in ne za druzega*, so se oficirji odstranili in mi smo mislili, da smo rešeni. Ali I čez četrt ure so se vrnili s patruljo rabljev — z nabitimi puškami. Oficirji so nas začeli nagovarjati naj vstopimo sami, dš jim ne bo treba rabiti sile. Mi nisyio hoteli zopet njč i slišali o tem in sfto sc izrekli da naj
Kada čovek počne misleti čemu je na ovome svetu, nemože sam da veruje, da ne živi za sebe več za nekoga drugoga. On sam to uvidjava, kad počne da promatra svoj život, Na primer, kad razmisli o svom življenju od kada se rodio pa do dana« što li je priborio. On onoga prvoga dana što je došao na ovaj svet več je pao u tudje ruke, u ruke buržoazi-je (gospode) koja več mladome počne da siše nejaku krv. Cim navrši šestu godinu šilju ga stariji u školu da ne ostane «glup i nevaljan». Oni šu ga onamo dobrom nakanom poslali, ali ga upisal; u crne knjige i djavlu mu «dušu» prodali, jer ga učitelji po dr-žavnome nalogu naučili pisanju i čita-nju ali mu usto u glavu utuvili toliko drugih stvari, tako da če on kasnije zaboraviti i oca i majku i druge siro-mahe i na «njihovu» zapoved uperiti pušku u njihove grudi, u grudi one, što uzdišu pod teretom briga i nevolja sirotinjskih i proklinju one što su «gore» i što zapovedaju imajuči svega u obilju. Učitelji i pop naučili ga, kako valja da se pokorava oblastima, kako valja da voli onu zemlju, koja ga rodila, a koja njegova nije, pa da i život za nju žrtvuje. I on ova-ko odgojen mirne duše odaziva se pozivu i polazi na stavnju, a zatim u rat, da kolje i ubija, one što mn niški nisu skrivili i koje ne poznaje, a siromaši i bednici su kao i on.
Ovo se dogodilo i meni. Užasni glasovi dodjoše na 25 julija 1914. Buknuo rat sa Srbijom. Mobilizacija. Svi pod oružje da branimo «našu domovinu». Još i danas gledam u mislima svojim ona j dan odlaska: žene plaču, majke grle sinove i pružaju im ruke na ra-stanku. Vlak dolazi. Plač i krika na sve strane i mi odlazimo kao da i-demo na pirovanje. Nejasna nam bila budučnost, a ipak .... Ko zna što nas tamo čeka, pa da zaboraviš na sve udari u pevanje. Ali došao i dan, kad je pojedinac počeo misleti kamo je došao i čemu je ovdje? Da brani domovinu i kralja? Pa zar on i ima što svoje zemlje i ko mu je oti-mao? Pa najviše je zemlje imao go-spodin. Pa i rat nije za svih jednak. Videsmo da nekoji sede desetak ki-lometara otragr., a vele da su u ratu, dok mi gladujemo i trpimo zimu če-kajuči, dali če torne da konac dodje. Prodjoše 3 i 4 godine, a još traje taj život. Začusmo vesti da je u Rusiji buknuo prevrat (revolucija radnika i seljaka, pobunili se protiv gospode i oteli im vlast iz ruku. Dodje sutra naredba da krenemo iz Bukovine u Odesu. Dodjosmo u taj grad što leži blizu črnoga mora. Pred par se dana ondc bila bitka medju »našima« i boljševicima (pobunjenim radnicima i seljacima). Naša divizija postavlja straže, šilje patrulje po gradu, čuje se hitac ovdje onde. Buka u mestu, j
Onda još nišam razumevao što su! to boljševiki ni dali su to uopče ljudi, jer o njima nam govorili samo zlo i grozote pripovedali. Nekoga dana sretnem nekoga Rusa i on me upita:->>Pani čto robuješ u nas, idji ida domu. Nač vi tu, job vašu dušu inat'!« Meni se to čudnovato učini,
što mi reče ovaj ruski vojnik. I još mi reče, kako oni traže Slobodu. Ubrzo razumeh, kako naš »viši« teraju, da se borimo protiv onih što vojuju za oslobodjenje sviju siro-maha.
Drugoga desetoga polom auslrijske vojske i države. Javiše nam, a mi svi veseli. Nalazili smo se u Tiraspolu blizu Besarabije. Uto se brže volje pojavi neki časnik u našem bataljonu i poče da kupi sve Slovence, Hrvate i Srbe. Govorio je, kako če nam on pripremiti vlak za povratak u domovinu, pa čemo svi zajedno poči. Jed-noga dana proglase, da če biti sutra-dan jugoslavenska sv. misa i da če se krstiti nas juguslavenskim pukom br. 1 «Nanos». Sakupili se mi u jed nome vrtu u gradu i zagledamo gde se viju jugoslavenske zastave a pod njima nas čeka »vešečasni gospodin« kurat koji započne da govori: »Bra-čo, danas hoču da proslavim prvu sv. misu pod našim zastavama. Več nismo vojska austrijska nego jedna brača, to jest Srbi, Hrvati i Slovenci,« Istupio tu pred nas i podpukov-nik Živkovič, pa nas pozdravio kao braču, obečavajuči nam, te čemo skoro doma. Rekao je još, kako ga veseli, što mnogi od nas postaviše trobojke na kape, koje če biti ugod-nije i lepše. I meni se sve to pričini i smešno i glupo. Nakon par dana hteo. je da podjemo protiv boljševi-ka. O, tek onda video sam zapravo što kane oni s nama da rade, pa o-stavismo i časnika i puk i pobego-smo od njih put domovine ne htejuči boriti se protiv siromašnoga naroda, što se oslobodjao od svojih tlačitelja, gospode.
Radniče, sad pogledaj njihovu slobodu što nam je daju i vidi, kako hoče da izrabe našu jakost. Zaveli bi opet ratova, samo da unište proletariat, beskučne, da iserpe radnika. Eto i naši vodji socialistički zapustiše nas, ali mi idemo uvek jednim ciljem: do slobode, ali ima i trpljenja dok ne dostignemo naših prava i jedna-kosti.
Dakle, radnici i seljaci, bacite se u naše komunističke vrste, koje če oboriti kapitalističke, gosposke sile. Očekujemo onaj dan Revolucije, koja če biti jedini spas radnika. Dodjite pod ervene zastave naše, pokažite, da ste pravi prevratnici, pa da, i žrtvujete makar i svoj život za buduču slobodu radnoga naroda. Živela so-vetska republika!
Mladi komunist iz Bregi.
Iz stranke
Ajdovščina
Med ajdovskim delavstvom imamo posebne razmere.
Ajdovska predilnica stoji sredi polja, ki je do skrajne možnosti parcelirano, a poleg tega še malo moderno obdelano.
Delavstvo te predilnice se rekrutira po svoji ogromni večini iz onega kmetiča, ki sta ga nedostatek zemlje in iz njega izvirajoče uboštvo pognala v tvornico, da si v nji zasluži oni del potreb, ki mu jih ne more pokriti njegovo premajhno zemljišče. Zemlje ima doma preveč, da bi mogel umreti, ali da bi se popolnoma odtrgal od nje in odšel v svet s trebuhom za kruhom in premalo, da bi ga preživljala. Ajdovski tvorniški delavec je torej pol kmet pol delavec. Najbolje ga o-značimo, ako navedem sledeči slučaj:
Ko je minolo spomlad stala ajdovska predilnica nekoliko tednov, je odposlalo ajdovsko delavstvo k ravnateljstvu de-putacijo, ki mu je izjavila, da je pripravljeno delati tudi samo za polovično pla čo, samo če »zalaufa« tvornico.
Velika večina ajdovskega delavstva ne stanuje v Ajdovščini, ampak izven Ajdovščine po vaseh, cesto po eno do dve uri oddaljeno. Ono nima občutka moči mase, solidarnosti, ampak občutek, ki ga ustvarja razdeljeno in razdrobljeno U. Predlogi in volitev delegatov življenje vasi, partikularizem, osebno se-'za narodni kongres.
Deželni kongres
Za 25. in 26. decembra sklicujejo osrednji odbori Tfsta, Istre in Goriške Furlanije III. kongres julijske mladine.
Ustanovljene mladinske sekcije morajo do 20. decembra poslati imena delegatov osrednjemu odboru Zveze komunistične mladine v Trstu. (Delavska zbornica).
DNEVNI RED:
1. Volitev predsedništva.
2. Overovljenje pooblastil.
3. Mednarodno gibanje.
4. Narodno gibanje.
5. Naloge mladine.
6. Nova organizacija julijske mladine.
7. Tisk in propaganda.
8. Dijaško in kulturno gibanje.
9. Deško in žensko gibanje.
' 10. Odbor za prevode in za zvezo z inozimstvom.
in
bičnost. Ajdovsko delavstvo ne pozna ne velikih zborovanj delavske mase. niti je imelo kdaj kako delavsko šolo, diskuzije ali kaj podobnega. Kako omorfno maso predstavlja ajdovsko delavstvo, nam najlepše kaže sledeče dejstvo: Komunistična stranka se je mnogo trudila, da organizira v Ajdovščini svojo sekcijo, a se ji to ni posrečilo, če prav je bila poverjena ta naloga najvplivnejšim našim sodru-gorn. V Vipavi in v Dobravljah, kjer ni prav nikake industrije, ima stranka svoje sekcije, a v Ajdovščini, kjer gara nad 1000 proletarcev izkoriščevalnemu kapitalizmu, se do sedaj ni mogla osnovati naša politična organizacija.
Pred vojno je bila Ajdovščina polje Mandičevih jakovazgorovnih turnirjev. To je tisti dr. Mandič, na kateregv je gledalo naše mestno delavstvo vedno samo kakor na komedianta. To je tisti dr. Mandič, ki je utonil v morju najbolj ogabnega verižništva, radi česar se ne upa več v svojo domovino, niti v Jugoslavijo. In nikjer ni imel ta izredno plitvi frazer tolikega vspeha kakor ravno v Ajdovščini.
Takoj po vojni smo pač imeli v Ajdovščini tudi sekcijo Socialistične stranke, toda ta sekcija je eksistirala samo na papirju. Vodil je ni ajdovski tvorniški proletariat, ampak Vodili so jo stari mojstri, veterani stare nemške socialne demokracije,-ki je bila socialistična samo po svojih frazah. Ti mojstri, ki danes ne samo da niso več proletarci, ampak tudi prestari, da bi razumeli naše moderno proletarsko gibanje, so izdali politično nešolani ajdovski proletariat o prvi ugodni priliki — kar je seveda popolnoma logično. Ti stari korporativisti šo tako daleč od proletarske revolucije, kakor zemlja od solnca in zato jim ne moremo niti najrrtanje zameriti, ako so* volili skoro vsi z lipovo vejico, ali se kažejo drugači uslužljivi ajdovski buržuaziji. P o livomiškem kongresu se ni pokazala med' 1000 ajdovskih proletarcev niti ena sama mlada sila, ki bi bila sposobna, da predvodi tamošnje delavstvo.
Taki predvoditelji bi morali vznikniti
Vsem sodrugom!
Z današnjo številko pričenja Delo izhajati v četrtek zjutraj, tako da bo list že pred nedeljo na deželi. S tem je predvsem ugodeno našim naročnikom in prijateljem na deželi in odpravljen en nedostatek, ki je oviral uspešno razširjanje lista na deželi. Radi tega izide list danes samo na dveh straneh.
Dopisnike in sotrudnlke prosimo, da nam pošljejo svoje dopise in rokopise najkasneje do vsakega pondeljka zjutraj.
vilo skupaj živečih delavcev. Toda ajdovsko mlajše delavstvo je popolnoma v rokah ajdovske buržuazije. Dve sredstvi ima ajdovska buržuazija, da jih zamami mlade proletarske možgane. Dramatični krožek, ki daja dramatične predstave z enim edinim kriterijem, namreč: da je vse dobro, kar le draži trebušno mreno k smehu — in pa pevski zbor učitelja Fajglja. Ajdovski fantje delajo stafažo ajdovski buržuaziji pri njenih neokusnih predstavah in prepevajo »Morje adrian-ško«, a se pri tem ne zavedajo, da jim ajdovska buržuazija s tem vliva v možgane svojo mentaliteto in vse ono historično govno, ki jemlje proletarcem vpogled v njihovo neveselo sedanjost in jih dela reakcionarcnc za proletarsko bodočnost. Oni ne vidijo, da s temi plitvimi predstavami in sentimentalnimi pesmimi izdajajo svoj lastni razred. Oni ne vidijo, da jih ravno te predstave in te pesmi niapravljalo za ponižne hlapce gospode, ki jih prireja in ajdovske predilnice.
Tako je našel velik trenutek ajdovsko delavsko maso, če prav številno, zelo majhno. Ona ne zna še presojati danes dogodkov in pojavov, ki se vrše in nastajajo okrog nje. Toda naša krivda ne bo, če bo ajdovsko delavstvo izpregledalo in uvidelo svoj pravi položaj, ko bo prepozno*.
Mi smo storili svojo dolžnost!
In ajdovsko delavstvo bo izpregledalo in kmalu. Ne zato, ker smo mi v teh dveh člankih analizirali njegovo pravo situacijo. Niso članki, ne knjige, ki delajo ljudi modre, ampak palica! Ko bo ajdovsko delavstvo občutilo na svojem hrbtu kapitalistično palico mizerje, ki mu jo neizogibno pripravlja domača in fabriška kapitalistična buržuazija, tedaj bo utihnilo »Morje adriansko« in zaorila bo «Internacionala», Ali ajdovsko delavstvo čaka prvo kapitalistične palice mi-zerije.
Ob zaključku ga opozorimo samo še na sledeče dejstvo iz skorajšnje pro-šlosti:
Med idrijsko delavstvo je bila odposlala letošnjo spomlad primorska kleri-kalno-nacionalistična gospoda svojega agenta, kateremu se je bilo posrečilo, da pod krinko nacionalističnega komunizma razbije tamošnje naše organizacije in popolnoma zmeša idrijsko delavstvo, Mi smo tedaj bili povedali idrijsker mu proletariatu svoje mnenje, a ko smo videli, da nas ne uboga, smo ga pustili na ipiru. Te dni je idrijsko delavstvo zopet organiziralo svojo politično sekcijo in želi da vstopi zopet v našo internacionalno organizacijo. Agent je dobil zaslužka v uredništvu «Edinosti» in i-drijski proletariat bridko šolo. Toda našel je samega sebe.
In tudi ajdovski proletariat bo končno našel samega sebe!
12. Slučajnosti.
PRAVILA ZA UDELEŽBO NA KONGRESU.
Vsakih 10 članov ima pravico do enega delegata. IZ VSAKEGA KRAJA, KJER NI ŠE MLADINSKE SEKCIJE , PAČ PA ITALIJANSKI ALI SLOVENSKI KULTURNI KROŽEK (Ljudski oder) KOMUNISTIČNA SEKCIJA ODRASLIH itd. MORA TA ORGANIZACIJA NA SVOJE STROŠKE POSLATI ENEGA MLADINSKEGA DELEGATA NA TA KONGRES.
Kjer ni komunističnih proletarskih organizacij, naj zbere mladina med sabo potreben denarni znesek in naj posije svojega zastopnika na kongres. Kongresa se morejo udeležiti: ženske skupine, deželni iženski odbor, odbor za proletarsko deco, conski tajniki stranke, tajnik za proletarsko kulturo, tajnik deželnega izvr'Sevalnega zbora zveze odraslih, »Lavoratore«, »Delo«, Delavska zbornica, delegati komunističnih sindikalnih skupin.
Glasovalno pravico imajo samo delegati, ki zastopajo redno vpisane mladinske člane.
Delegati naj pridejo na kongres z zaupnico, t. j. delegat bo glasoval za eno ali drugo tezo po prepričanju katerega bo zadobil na kongresnih; razpravah.
Volitve zb federacijo zadružnih uslužbencev.
V nedeljo so se vršile v »Delavski zbornici« volitve odbora Federacije zadružniških uslužbencev. Kljub vsemu terorizmu in odpuščanju iz službe strani sedanjega socialističnega
v Ajdovščini sami, ali pa v Lokavcu, ker s stran
samo v teh dveh krajih imamo večje šte- vodstva »Delavskih zadrug« se je
zbralo in bilo zastopanih na kongresu 250 uslužbencev. Socialistični usluž-
benci, skupno z nacionalističnimi in fašisti se niso udeležili kongresa in volitev in so volili posebno. V »Lavo-ratorjr Socialista« izjavljajo, da so dobili 500 glasov, za kar pa ni seveda nikake kontrole.
Kongresu je predsedoval ing. Gustinčič. Poročilo za oficielni volilni odbor je podal sodr. Slamich. Za njim je govoril sodr. Tosetti, ki je pribil vse nečedno obnašanje nac,io-nalistično-socialistične skupine, ki je hotela usiliti Federaciji arbitrarni volilni red, da bi se vzdržala na površju. Po tem govorniku je podal predsednik besedo tajniku »Delavske zbornice«, sodr. Cavarocehiju, ki je v i-menu »Delavske zbornice« v lepem govoru izjavil, da je samo ta kongres legalen za volitev novega odbora in da »Del, zbornica« ne bo priznala nobenega drugega odbora, niti druge organizacije. Nato so se redno izvršile volitve. Komunistična lista je bila sprejeta soglasno.	(
Iz dežele
VOLOSKO-OPATIJA.
U 49 broju »P. Prijatelja« maša jugosl, gospoda patriota, zavadjači našeg rad-nog naroda, porogljivo odgovaraju na onaj hitac, kojega smo mi ispalili u 18. broju našeg revolucijonog lista »Dela«, No, neka ali gospoda ne misle, da je možda naše drugarsko uredništvo »Dela« ispalilo onaj hitac, več smo ih m« nazvali, ne samo jugoslovenskima nego i italijanskimi šovinistima, kao što i. jesti. Jerbo tako dugo*, dok budu ta gospoda širili jugosl. nacijonalističku-patriotsku propagandu ii svijest gluposti i tako dugo dok budu ta _ gospoda kroz svoju krpetinu sa člancima izjavljivali vernost i pestovanje prema državi, kojoj pripa-daju, nisu drugo doli šoviniste, i ulizice talijanske buržoazije. Neka naša gospoda patriote znadu, da mi vrlo dobro poznamo njihovu prošlost za vreme propale Austrije. Još onda su ta gospoda širili nacijonalistčku politiku, za tobožno uje-dinjenje jugoslovena, (čitaj) za ujedinje-nje jugosl. buržoazije. Širili su mržnju i razdor medju radnicima, i mržnju protiv druge narodnosti, osobito protiv Njema-ca. U isto vreme, bili su verni sluge i ulizice staroj lisjaka, Franja Josipa I. Kada je buknuo krvavi rat, pomagala su naša gospoda patriote Austrijskoj buržo-azijt pozivati nas, u ime cara i domovine
o
Četrtek, 15. decembra 1912.
u krvoločni rat, da se koljemo za interes
poždrljivih kapitalista. Sakupljivala sti ta ista gospoda raine zajmove, samo da se mi radnici i seljaci, što više, išio dulje istrebljujemo sa našom bračom radnici-ma i seljaeima drugih zemalju Eventualno pomagala su ta gospoda sve poklen-ske sile za propast radnog čovečanstva. Neizbrojena, i neopisiva su ona zloči-načka nedjela kojega su naša nekoja gospoda počinjala nad našim istarskim radnim narodom. Odmah nakon rasula austrijske države, i njene vojske, pro-glasiše oslobodjenje Jugoslavena. Postavila se naša, jugosl. g'ospoda sa svojim zavedenim nacijonalističkim fanatičari-ma, na čelo »Jugosl. Narodnog Viječa« Organiziraše narodnu stražu, koja je po nialogu njihovom vršila lopovsku ulogu Svima nama, koji se nakon toliko godina mrcvarenja vračali sa ratišta kuči, oti-mali su sve što smo imali sobom. Poje-dinačni vodje »Narodnog veča«, sa onom robom, koju su nam na lopovski način oteli, sigurno su š njome trgovali i niapunjali svoje džepove. Čim je ali prispjelo talijansko vojništvo da okupira ova područja, ta gospoda se raztrkaše kao miševi u rupe. Znano mi vrlo dobro, da je toj gospodi feško danas, tu-guju svakog dana i uzdišu, ah, zašto nije ova pokrajina pripala Jugoslaviji. Dne 1. ov. mj. na treču godišnjicu Jugosl. narod. Ujedinjenja, (čitaj) ujedinjenja jug. buržoazije, bolilo ih (Srce, što i oni nsu mogli da zajednički proslave, tu treču godišnjicu buržoaskog ujedinjena njene reakcije i tiranije, koju njihova rek-cijonarna brača vrše nad radnim narodom Jugoslavije. Kad bi naša gospoda, u istinu bili prijatelji radnog naroda, oni bi morali da rade u Italiji za slobodu i spas radnog čovečanstva, a ne za nje-govu propast. Tako dugo, dok budu gospoda patrioti zagovarali savremeno društveno, kapitalističko uredjenje, je-su i biti če, zakleti dušmani radne si-rotinje.	B. A.
BOVEC.
Sodr. urednik, prosimo oproščenja da Vas nadlegujemo zopet s par vrsticami. Če bo preobširno, ne moremo pomagati, ker naše duše so polne in iščejo odduška!
Proglašene splošne stavke se je držalo samo delavstvo Stavbinskih zadrug Julijske Benečije in Karnije. Stavkalo je da skrajnosti, medtem ko so uslužbenci domačih podjetij, izvzemši enega mizarja, stavkali samo tri dni. Nismo niti pričakovali toliko solidarnosti od njih. — Omenjeni mizar je zagrizen narodnjak, ljubi svoj žep nad vse in plačuje po kru-mirsko svoje krumirje iz Nemške Avstrije, ki jim importira kot ameriški planta-žarji kitajske kulije in istotako izkorišča. Plačuje jim — čujte vsi mizarji, ki čutite narodno — L 2’50 na uro. En malo-jvar dobi'po L 2'10. Pa za krumirje je še to preveč. — Ta možakar je tekel k fašistom in karabinjerjem po pomoč proti domačim delavcem. On, narodni fašist se mora sedaj zateči k italijanskim fašistom. Razumemo to. Od narodnjakov delavec ne sme pričakovati druzega.
Bilanca stavke je ta:
1. dan: Stavka popolna s pomočjo terorja zavednega delastva.
2. dan: Stavkq ni motena od druzih kot od mizarjev goriomenjenega mojstra.
3. dan: Stavka se dobro drži. Delajo samo prej omenjeni in par ijudij od Ri-nascente in Cooperative dltalia. '
4. dan: Domači mojstri se povrnejo na delo.
5. dan: Ne stavka nihče več kot delavci Stavbinskih zadrug Julijske Benečije in Karnije.
Vsem delavcem, ki so razumeli pomen stavke se tem potom zahvaljujemo. Delavstvo pa, ki je krumirilo in to ne samo naše temveč po celi krajini, bo samo krivo če kapitalistični bič bolj trdo zažvižga po njih hrbtih. Needinost delavstva je bila zmiraj njih lastna nesreča. Delavstvo pomisli od koga moreš pričakovati pomoči. Od popa, ki te uči biti poslušen in pokoren sluga? Od trgovca, ki je nasproten vsaki zadru.žniški organizaciji? Od krčmarja, ki ljudstvu vpelje narodni čut z alkoholom. To je največja nesreča za proletariat, ki išče zabave v polnih čašah žganja in v pijanosti.
Dopisnika »Goriške Straže« (št. 52. z dne 7. 12.) Opominjamo, da bolj odkrito piše in pove proti komu gre. Vse ima prav. Samo nas komuniste, ki smo mu trn v peti naj pusti pri miru. Pri nas ni zabave, pri nas je resno delo. Kdaj imamo mi naše sestanke in zabave po vaših beznicah? Omenjena oštarija, kamor zahaja žalibog tudi naše delavstvo, je v rokah samo bovških narodnih voditeljev, ki si jih je narodno delavstvo izvolilo celo v odbor kmečko-delavske stranke.
Glede šole vprašamo župana in naše narodnjake z mastnimi trebuhi, ali nimajo prostora za šolo? Ni jim mar za izobrazbo kmečke dece; naši občinski zastopniki pošiljajo svoje otroke v Jugoslavijo. Pa to ne more vsak! Zakaj občina ni podpisala prošnje za obrtno šolo? Nočejo da bi se naši vajenci kaj naučili. Naši malčki so tako pametni, da jim ni treba hoditi kot enkrat, dvakrat na teden v šolo. Seveda tepce boste pozneje lažje vladal.
Drugič povemo narodnjakom še več!
Komunisti.
KONTOVELJ - PROSEK.
Z razkolom v Livornu je naša sekcija pristopila h K. S. in od takrat se je začela pri nas širiti bolj kakor kdaj prej jaka komunistična propaganda. Kmalu nato smo ustanovili Mladinsko sekcijo (Udruženje komun, mladine), ki je skupno s starejšimi sodrugi pridno delala na političnem, posebno pa na kulturnem polju. — Tukajšnja podr. L. 0'., ki je bila in je še vedno v rokah komunistov, je imela v kratki dobi dveh let svojega obstanka precej uspeha. Menda več kot nobena druga podružnica L. 0. Uprizorila je 11 predstav, med temi največ dramatičnih. L. 0. si je v kratkem času pridobil simpatije ne samo med zavednimi delavci ampak tudi tned tistimi, ki so v začetku gledali nieprijazno komuniste in njih ustanove. Da pa ni to vsem po volji, je pač jasno. Pojavili so se tudi pri nas sovražniki naše ideje in še več, hoteli so na vsak način to gibanje ovirati. Da bi to delali ljudje, ki so v narodni stranki bi ne bilo zamere, ker so pač naši nasprotniki, toda da so to delali ljudje ki se štejejo za mednarodne, je pač že preveč.
Ti naši sovražniki so glavni stebri Gospodarskega društva na Kontovelju. Izdajajo se za mednarodne (za svoj žep
L. O. odpovedali prostore. Mi pa znamo dobro, da to ni res, kajti ko bi se oni bali fašistov', ne bi ob volitvah dali pol. dr. «Edinost» svoje prostore na razpolago, da so se tara držali politični, oziroma volilni shodi. Toda to jim še ni bilo dovolj, da so odpovedali prostore L. 0. ampak so pred kratkim dali L. 0. »ul-timatum« v katerem ga poživljajo, da v upravo preč. S. 0. se je na ral-timatum« požvižgal in člani tega kakor tudi vsi sodrugi so odgovorili Gospodarskemu društvu z bojkotom. Tako je, dragi starokopitarji; s tem da boste nam polagali polena pod noge ne boste ustavili in še manj uničili naše ideje, mi pa bomo gledali na to, da bo vaša sinagoga bolj pusta in prazna kot dosedaj.
Vse sodruge-komuniste, člane in sim-patizante L. 0. ne samo domače, ampak tudi one bližnjih krajev, pozivamo da bazkotirajo gostilno Gospodarskega društva na Kontovelju!
Kolikor je nam znano je proglašen bojkot proti obem gostilnam na Kontovelju, stari in novi. Da doseže bojkot svoj namen se ga mora točno in vestno izvrševati. Noben zaveden delavec (tudi ne-komunistl) ne sme pač posečati omenjenih gostiln.
BREG. RICMANJE.
Pri nas v Ricmanjih smo pripuščeni sami svoji usodi. Bolje ko si znaš pomagati, bolje sc imaš. Ždi se, kakor da ne bi imeli v naši vasi vodilnih mož. kakor n. pr. župana, obč. svetovalca itd. Da, vse to imamo, samo brigati se nima nik-do za nas uboge vaščane-trpine,
Mi Ricmanjci že celo poletje trpimo na pomanjkanju pitne vode. 2e lansko leto se je neki dopisnik v »Delu« dotaknil vprašanja pitne vode, ter ožigosal župana in prvake zaradi vodnega vprašanja in njihove nemarnosti v tem pogledu Od onega časa je že leto minulo, a nismo prav nič na boljšem.
Novi mladi župan je sicer pokazal malo dobre volje: očistilo se je izvirke in popravilo nekaj ceste v vasi, a Tode le vendar ni! Samo s čiščenjem se nič ne pomore, treba je kopati in pomnožiti izvirke
Naj nasi mladi župan ne zameri, ako mu odkrito povemo, da on nima potrebnih predpogojev za to mesto. Mi bi po trebovali za to mesto sposobnega, od ločnega in marljivega moža, ki bi bil kos svoji nalogi.
V prvi vrsti bi mogel poznati italijanski jezik. V Ricmanjih imamo primernega moža za župana v osebi gostilničarja Švara. Ta mož je sicer že županoval, a se je — vzrok nam ni znan — odpovedal.
Omenimo naj pri tem, da je treba županu iti na roko, ne pa ga obrekovati neupravičeno, kakor je pri nas običaj.
Smo torej celo poletje brez vode. Treba je čakati dolgo na škof motne vode.
Vodno mizerijo nam provzročajo tudi perice, ki jo porabljajo za pranje perila.
Naloga županova in prvakov bi bila, da bi to preprečili. Vi obč. svetovalec, ki ste se tako zanimal za uničenje koz, zakaj se ne zanimate tudi za vodno vprašanje? Ali hodite v Dolino na občinske seje samo na »špancir«, da figurirate za mizo občinske seje? Z vašim basom bi lahko kaj izposloval, samo dobra volja se hoče. Ali morda obč. svetovalcem razlagate pravljice, mesto,, da bi predlagal in zahteval rešenje za napravo pitne vode in drugih potrebnih vprašanj za dobrobit svojih občanov? Zahtevamo od vas, da izpolnjujete svoje dolžnosti!
IZ DAN PRI SEŽANI.
Poredko dobite kakšno vest iz .naše vasi. Pa smo vendar na glasu! Še zdaj se narodni stebri križajo pred nami, ker smo o binkoštih volili s srpom in kladivom in nismo pokazali potrebnega rešpekta pred narodnimi verižniki in vojnimi dobičkarji. Strašno pohujšanje je bilo takrat in poštenjak je celo »Goriško Stražo« klical na pomoč, ker ga je zgrabil strah. Čeravno sovraži Italijane, vendar jim je ovajal, da sta dva učitelja za žive in mrtve agitirala za kurounistično stranko. Upal je, da bodo lopnili po njiju, da si bosta zapomnila za vse večne čase. Duša ovaduška se gotovo še zdaj čudi, zakaj je ni nobeden ubogal. Prav, je, da mu uganko malo razrešimo. V naši j corovetz, vasi ste narodnjaki sami najlepše po- j Hrovatin,
Domače vesti.	ff
Komunistični zločin pred meščanskim sodiščem
Meščansko sodišče se je v zadnjih
Mladi delavci!
dneh bavilo z vsemi onimi groznimi	^sianska reakcija	divja	proti
j čas tako razburjali Proletariatu grozne,se kakor kdaj
zločini, ki so svoj javno mnenje. Javnost je pripisovala te zločine enostavno komunistom, ker so ravno izhajali iz bolj pogumnih delavcev. Torej komunistični zločini.
Za vše te zločine je značilno, da so po daljših preiskavah poslali gola obrambna dejanja posameznikov, ali pa so se izkazali popolnoma neutemeljeni. Dolge obtožnice, ki so jih sestavili državni pravdniki, so se razblinile v nič pred odločno samoobrambo obtožencev in trdnimi njihovimi dokazi.
Najprvo se je pred deželnim sodiščem vršila obravnava proti sodr. Enricu Bercetu, prejšnjemu tajniku Zveze komunistične mladine v Trstu in 21 drugim sodrugom radi zločinov, izvršenih na izletu v Koper dne 4. septembra (VII. mednarodni mladinski
prej. Brezposelnost se širi strašno in grozeče, neštevilo delavcev in delavk je vrženih v naročje bede in gladu. Fašizem, bela tolpa, ki je rušila in požigala, ki je masakrirala in ubijala
Mladi delavci in kmetje Julijske Benečije!
je mogoča — delavci, kmetje in vojaki! je odgovor množice.
Martov želi, da se preteča meščan-i ska vojna reši mimo. »Zmaga, zmaga je edina rešitev«, je zopet odgo-| vor.
ir -c t ~ l ■	-	Častnik	Kučin	bi	rad	zastrašfl	mno-
Ari* lacmh m zavrzenm, klic umi- .. p, • j  	......
žico. rravi, da so sovjeti izoliram m
da je vsa armada proti njim. > Laznik! Štab!« — kriče navzoči vojaki. — »Ti govoriš v imenu štaba, ne pa v imenu mož v strelskih jarkih. Mi vojaki zahtevamo:	vso	oblast	sovje-
tom!-
Volja vojakov je jeklo. Ne boje se
nji-
greženj. Nič jih ne odvrne od
rajočih in umorjenih, trpljenje zani čevanega in teptanega proletariata, vas morata strgati neznanju in spanju. Vstanite' Dvigne naj se mladinska organizacija, ki štej na stotine italijanskih in slovanskih sekcij.
To bo vaš ponos in boste imeli nase najboljše sodruge, nameruje \eno najlepših zadoščenj.
danes, da z nesramno pomočjo obla- j Stvorite in organizirajte svoje sek- hovega cilia.
sti zopet dvigne glavo in da nadalju-\cije! Odgovorite takoj z glasnim: Tu-j Končno vs{ane Abramovič, srdit in je svoje	srednjeveške poteze.	*a, ■ na nas P°zw Sestavljajte prj- ypi^. proč od tu]laj. kdor no-e ^
Kapitalizem skuša na vse načine.	n	zberet^zadodno	število	1	P^pvoren za te zločine! Pozivam
da porazi proletariat in da mu istrže sJrngov skmte Jstanovni občni delegate, da zapuste kongres«. Z
a V°' j zbor Mladinske sekcije. Jutri vam j povemo, kdo se je odzval našemu po-
Mladi	julijski delavci!	zivu- Tekmujte med sabo in pokažite
D	meščanstvu, da v najoddaljenejsih
Reakcionarna bar,a nas pusca ne-ift	bim	^	revoIucionarna,	.	^	s	.	,	.	.	.	.	.
ustrasne na našem mestu. Nadaljuj- miajjna	*	gredo,	oaj	niso drugo kot smet m
mo borbo, strnimo se vsi v mladinske
organizacije, ki nosijo še vedno sled j y t •	aeiuvsne	mnv-	m	j	e	•	,	..	.	,
krvi oadlih mladeničev-• Rnm« Ta-1 ..	•	r	.	 t___Med burjo klicev »renegati, lzda-
vse pridobitve pridobljene na rijevi poti muk in groze.
dan.) Berce je bil obtožen radi posku-jboge in Luigia Scalterja!
v revolucio-
dramatično gesto stopi z odra in koraka proti vratom. Okrog osemdeset delegatov se vzdigne s sedežev in odide za njim.
Naj gredo! kliče Trocki. »Le
, gredo! Saj i ______________________
zgodovina jih pomete na svoje sme-! t išče..
Med burjo klicev »renegati.
. r, ,..	,	u	u ! jaki!«, ki so leteli z vseh strani ve-
DrCnnirirnimn	Kdnr	rOnin	^u \ V.e	,	.	!ikc dvorane, je inteligencija Odšla iz
Organizirajmo	se.	kdor	ostaja	om mladeniči, ki se kot levi	bijejo	v	dvorane in G	rpvnb.niin Naivpčia
brezbrižen medtem, ko se pretaka de-\vsaki bitki: »elajte za organizacijo! tra{sediia. Intcliecnciia ie zavrMa rT
'«»*« ** /*	jA’Vr.».	*>njo
Mladi komunisti!	;in	bf{e	&aruie’	od^Vt°nT	2	ustvariti; zapustila jc ljudstvo v naj-
V -h,r< Pod rdočo -is,m,O Int.r I^dikalmh - političnih organizacij,	krizi	feoja Qbencm ^	^
znale lepoto koa.ua,^	VMo	M.	-	U.	M	«	P«-1“ST.SS.* o
V	vsakem mestu,	v vsaki vasi	m trgu	pravimo, da	dovršimo to delo	z	nav-1	^ revo,UCI)C.	Ministri so arctirani
morate ustanoviti	svoj	krožek, ki bo-	dušenjem in	vero s klicem:	državna banka	jc zaplenjena, tele-
,	t	d, za vas kraj sestajanja in vzgoje.\ Živela Komunistična mladinska or- ^hka	tc]efonska centrala
februarja t. 1. v Trstu. Porotno	sodi-	dela m akcije. Približuje se dezeln. ganizaetja!	Zwel komunizem!	.	.	_
šče je oprostilo oba obtoženca.	Tako	kongres. Kongres mora pokazati In- j Trst,8. decembra	1921
se je končal ta dolgomesečni proces,	internacionali komunistične mladine.
šenega umora nad nekim karabinjerskim stotnikom, drugi radi nedovoljene nošnje orožja. Pet obtožencev je bilo obsojenih na 3—4 mesečno, eden na 7-mesečno ječo; vsem je vštet 2-mesečni preiskovalni zapor. Drugi so bili oproščeni.
Potem sta prišla pred tržaško porotno sodišče Ettore Ussai in Bruno Luksa, obtožena umora nad karabi njerjem Cechinijem, ki se je zvršil
da poleg čuta čistega internacional iz ma, ki veže več plemen, obstoja tu j mladina, ki čuti resnost današnje- \ ga trenutka Mladeniči, organizirajte1 se! Jutri bi moglo biti prekasno, ker	na	mesec
lin končno štabski stan. Središča oblasti padajo drugo za drugim v ro-: ke sovjetov. Spektralna moč stare I vlade se drobi pod udarci kladiva, ki ga vihte uporniki, sekcije imajo najmanj! K°niisar, zaposlen in oškropljen z zborovanje, na blatom vsied ježe, stopi na oder in naznani:	Posadka	v Carskem selu
Zvezo komunfs:i!ne mladine zo Trst in Istro
Mladinske
bližajo se bojni dnevi za delavske' kateruem se člani Pogovorijo o j Te pres opila k sovjetom množice!	I	devah	svoje	organizacije m razprav- J* presiopna^ k sovjeiom
Istočasno se je vršila v Pulju obravnava proti 17 delavcem labinskega rudnika (Albona v Istri). Ti delavci so bili obtoženi najprvo poskušenega upora proti državi, potom motenja javnega miru in šc umora nad enim civilistom in. enim vojakom, ki sta bila umorjena za časa zasedbe rudnikov po labinskih delavcih. Nazadnje so bili vsi delavci popolnoma oproščeni, radi neutemeljenosti cele obtožbe.
Krona vsem procesom je bil na vsak način proces proti bombardirjem t. j. proti 15. mladim komunistom.
Proces se je vršil v soboto in ponedeljek pri zaprtih vratih. Poslušalstvo je bilo izključeno.
15 mladih komunistov je bilo obtoženih radi zbiranja orožja in raz-streljivih snovi z namero spravljati v nevarnost življenje državljanov in seveda tudi radi nenaznanitve raz-streljivih snovi in nedovoljene nošnje orožja. Ko je bilo teh 15 mladeničev aretiranih v tistih dnevih pred političnimi volitvami in so bili aretiranci trpinčeni, prav po srednjeveško mučeni in tepeni, da so karabinijerske
oblasti zvedle ž njih vse mogoče ne-	.	.	_	-	•	._____________ —____________--	—
verj'etne stvari, se je govorilo, da so‘Šum in krik.'Medtem, pa prihajajo meče granate preko Zimske palače. Telegraf brni in telefon zvoni nameravali ti mladi komunisti vreči v zrak pol Trsta. V resnici so hoteli Ie
svoje organizacije in razprav-	in	stoji	na
j I ja jo o političnem položaju delavske-!stražl Pr«-d Petrogradom« Drugo po-
\ svoje okope! Istra mora vstatida razreda'	rocilo: »Bataljon koIesArjev jc na
od Kvarnerja do tržaškega zaliva. > y vsakem kraju kjer ni še Mladin- strani sovjetov. Niti eden mož noče
V notranjosti in na bregu se moral ske sek je, Traji člani izvrševal- j P«!?vati krvi svojih bratov « Nato
mladina kakor en mož odzvati temu nega odbora sekcije odraslih sodra- onG<> na oder mladi Krilenko z br-
apelu. Enako Goriška in Kras! Sek- gov nemudoma sestaviti pripravljalni 2°!a'-'° ' iGk» in čita:	Dvanajsta
 --------------------=- *dbor, ki zbiraj in pripravljaj mlade! a™ada. P°^ravl,a sovjete! Vojaški
delavce in	kmete na	ustanovitev	Mia- jodbor	?yevzei Poveljmstvo na
dinske sekciie'	severni fronti.*
Mladinske sekcije poročajo redno NaPosled. ko se je že poslavljala
o	svojem	delovanju,	o	zborovanjih,	?oc “ ,c	v*ta»a!a	n? \zhodu |ar»a’ >c
kongres	zaključil	sieaece:	Za časna
vlada je odstavljena. Ustrezajoč volji i velike večine delavcev, kmetov in ' vojakov , prevzema kongres sovjetov vlado v svoje roke. Sovjetska vlada predloži	takoj	demokratičen mir
: vsem narodom, takojšnje premirje na vseh frontah. Dala bo kmetom zemljo itd.
Pandemonij! Delegatjc objemajo Topovi grme v Petrogradu. Straže ; Delegatje skočijo pokonci. Strelja- drug drugega in solze jim teko po runa ulicah udarjajo druga ob drugo, nje se nadaljuje. Križarka *Aurora- javih licih. Kurirji skačejo seminija.
_	.	e	palače.	Telegraf brni in telefon zvoni. Pred
možje iz vseh krajev Rusije. Dele- Mrko in zaglušno pokajo streli v Smolnim se zbirajo avtomobili. De-gatje drugega vseruskega kongresa ritmu — kakor da pojejo requierr legatje odhajajo. Sovjetske čete ko-sovjetov so tu.	staremu	redu	in	pozdravljajo	nov	rakajo proti fronti. Aeroplani plovejo
cije naj se ustanovijo nezakonito, in tudi brez stalnega sedeža, kjer ni drugače mogoče; samo da so člani izvr-ševalnih odborov sposobni in marliivi fantje- Julijska Benečija ne sme zatajiti svoje slavne preteklosti, izpol- sestankih in propagandnih akcijah na njene s krvjo in mučenišivom	(uredništvo	Dela«!
Tok ruske revolucije
VI. november
stavba po dnevu; toda ko se strne gedija — upor inteiigencije. Med de- gala. Sovjeti so vlada, noč nad Petrogradom, zažari siva legati je bilo veliko število teh inteli- j Zgodovinska seja je zaključena ob
stavba skozi sto oken in zdaj izgleda gentov. Kako so se bojevali za ubogo šestih zjutraj dne 8. novembra 1917. kakor mogočen tempel — tempel re-1ljudstvo! »Umremo za ljudstvo bila Zunaj je še mračno in mrzlo. Na
agitirali za ktnečko-delavsko stranko Drugim še treba ni bilo. Ali se spominjate, kako sta prišla dva vaša gostilničarja, narodna do kosti, v Dane kupavat parcele na dražbi? Pa kdaj se je čulo.
braniti tržaško ljudstvo pred fašistov skimi tolpami, časa volitev čije.
Ko je obravnava proti munistom pokazala še enkrat v pravi luči vsa tista mučenja, katerim so bili obtoženci podvrženi v zaporu in
ki so našemu ljudstvu odprle oči, da,	„	.	. ..	___ ______
je videlo, kaj so pravzaprav karabi-jvolucije. Dva ognja pred velikim por-:njihova vera. Trpeli so bedo, v ječah vzhodu vstaja rdeča zarja, njerske oblasti, je bila na podlagi taloni, pri katerima se grejejo vojaki in pregnanstvu. Budili so zaspano
pravoreka porotnikov izrečena slede- v dolgih suknjah, žarita kakor oltar-jmaso. opajali jo z revolucionarnimi 1^2319Cft \lO ča sodba;	na ognja.,	idejami, klicali jo na revolucijo. Ka-
Vitorio Vidali, Viforio Canziani, Tisto noč sem videl delavca, slo-1ko so opevali značaj in plemenitost Alessandro Appolonio, Mario Sim- kega in clabo oblečenega, ki se je po- mase! Skratka, inteligencija je bila sich, Giusepe Furlan, Vitorio Ferluga, mikal po temni uiici. Ko je zavil krog naredila iz ruskega ljustva boga; In ^
Ferdinando Mosettich, Ferrucio Co-1 ogla in naglo dvignil glavo, je zagle- zdaj, ko ljudstvo vstaja s srdom in.$,
Angelo Bandel, Robert dal pred sabo masivno fasado Smol- gromom boga, ko se odziva klicu in-Maks Žnideršič, obsojeni nega, ki je blestela kakor zlato med teligentov se inteligencija ne ga-
vsak na 4 mesece zapora, vštet vsake-; padajočimi snežinkami. Vzel je kapo ne
mu - 2-mesečni preiskovalni zapor! j z glave in stal trenutek gologlav z j Inteligencija je zavrgla boga. ki je Giusepe Scabar, Mario Glavina, Fran-' razprostrtima rokama. S krikom: noče več poslušati in nad katerim je cesco Stok in Stanislav Brus so obso- i »Komuna! Ljudstvo! Revolucija, je izgubila kontrolo. Naenkrat je inteli-
Boljševiki aa delu. Kongres južnorus-kih strokovnih organizacii je sklenil, da se odda dvotedenska plača vseh organi-zirancev v prid stradajočemu ljudstvu, Svota znaša skupaj 15 tniljara rubljev. Komisija za narodno gospodarstvo se bavi z veiikojjotezuim načrtom za izboljšanje poljedelstva v Povolžju, \	to
svrho se izvede orjaško kanalizacijsko delo, ki bo v' bodoče preprečilo vse poljedelske katastrofe, ki nastanejo po suši. Komsiia je dovolila velik kredit za
da bi gostilničar šel kopat in orat? Ni! jeni na 4 in pol mesečni zapor tudi s j planil proti palači in se pomešal med gencija postala ateistična, pogazila „abavo devet skupin poljedelskih stre-
____t	1	..	1_J . 1 — I	D nunoU .. —	-I	..	D	    A	  I	.1.	.	  1	.	-	A	M	,	/<	n	m	VI	/V	4	f	rt	1.*«	C*	/V	Ml	.	1	O	1	-	O	t*	/"V	-t»	m T **V a .-v	.	—	—	1	X	_ !	_	>	-	1	-	I	•	<	I	!•
zanj tako delo! Parcele so pa vendar dišale! In sicer samo zato, da sta jih onadva precej spet prodajala nam drugim, seveda z dobro navitimi cenami! Lepo
vštet jem 2-mesečnega preiskovalnega delegate in druge množice, ki so na zapora.	j	polnile	Smolni.
S tem procesom je popisana naj-j Iz vojne, pregnanstva, ječ in Sibi-
sev cQd l auuro ndvmini lcDaDiuj ledu i	,	•	v	.	•	>,i>	j i ,, . ■	^ t •	*
narodno delo, kaj ne. prav prijetno! i sramotnejsa stran burzuaznega rezi-| nje so prisil delegatje v bmolm. Stin
Na tako delo ste se vedno razumeli, zmerom vam je bil profit Bog in narod mošnja. Zato najbolj glasno vpijete, kadar vam začnemo mešati take narodne račune. Tako glasno kričite, da se vam včasi posreči preslepiti še kakšno brum-no dušo, ki vas ne pozna dobro in ki res misli, da vas. boli narodno srce, kadar vas boli pravzaprav mošnja! Upamo, da ne boste več prišli kupovat k nam parcel, ki jih je Bog dal tistim, ki imajo pridne roke. Lepi magarci bi bili, ko bi vam še kdaj kaj zaupali, res! Kadar pa vas bo spet kaj bolelo, se spomnite na one parcele in hitro vas bo prešlo. Nas pa pustite v miru, ker vemo predobro s kom imamo opraviti! Kdo je narod, vi ali mi?
Toliko v pojasnilo, da ne boste drugič spet agitirali — s parcelami in podobnim. Na svidenje!
Člani Federacije rudarjev in gozdarjev v Idriji pozor! Ker se bliža konec leta in bo treba napraviti letni zaključek in sklicati občni zbor, prosi podpisana or-gariizacija svoje člane, da poravnajo zaostalo članarino najkasneje do 5. 1.
ma v Julijski Benečiji. Delavski na- let rod bo pamtil vsa grozodejstva vladinih biričev in bo iskal tudi zadoščenja.
Požig Narodnega doma v Barkovljah.
niso imeli nobenih novic od so-
je vero v svojega prejšnjega boga — jev v inozemstvu, ki se bodo spomladi ljudsivo. Inteligencija pravi zdaj. da uporabljali v aiganistanskih provincah, ljudstvo nima pravice do revolucije' — V Kubanskem ozemlju se bodo zgra-
Kakor Frankenstcin pred spako diIa P«^bna ^vehšča. katerih vsako bo cv •	i0f,.	.	, .F . . F sprejelo po 2d0 otrok. Prebivalstvo sa-
j	-, .	.	7	i	.	* «	•• i	varstva	tako	se:njo	Spre;ema	v svojo oskrbo otroke iz
dingov. Zdaj se srečavajo. Zdajpa-, inteligencija trese bojazni, trese sr- stradaic^h ozemelj. Dcneški premo-zdaj radosten vsklik in dva. trije si da. Tc, kar se ima zdaj poroditi, je kopi so po težki krizi radi gladu spet v segajo v roke. padajo si v naročje, panktr, vrag, strašna nesreča, ki pa-j polnem obratu. V mesecu novembru so Po dolgih letih so se našli v središču j bne matjuško Rusijo v kaos — to je že izkoj>ali 25 milijonor pudov premoga revolucije. Par besed in vsi hite dalje : »zločinska vstaja« proti vladi. In in- proti 18 v celem preišniem mesecu. V
Pcndeljek zvečer so fašisti v protest po etopnjicah in hodnikih v veliko! teligencija se zaganja proti ljudstvu. saincm Groznem izkopljejo sedaj
dogodkom v Splitu, kjer so sc jugoslovanski nacionalist^ spopadli z italijanskimi mornarji, sklicali na trg edinosti javen shed. Shod je kvestura prepovedala. Ker so potem kr. stražniki pognali tudi iz ul. sv. Frančiška, ker so fašisti hoteli napasti tikkarno «Edinost», se je en njihov oddelek podal v Barkovlje, kjer je zanetil ogenj v dvorani Narodnega doma. Uslužbenci lokala so komaj rešili pohištvo. Dvorana je postala žrtev ognja.
Ljudski oder
Podružnica L. O. v Števerjanu, poživlja vse člane da vrnejo do 20. t. m. vse izposojene knjige in da nemudoma poravnajo članarino za mesec december, sicer jim bo pri bližajoči se veselici 1922. Pripominja se obenem, da kdor nc[vst°P prepovedan. Pevci in pevke, igral-
me-
dvorano.	!	groii.	preklinja in’ besni: inteligencija «“•{• »**»“ P“dov *—tt
Smclni buči kakor velikanska ko- noče priznati revolucije, noče. da bi J	i,k«lieu.	V	sedanji	Rusiji	je
vačmta. Govorniki grme m pozivajo kongres sovjetov prevzel vlado v, žc ustanovljenih 70 delavskih fakultet,
k orožju, občinstvo aplavdira, žvižga j svoje roke.	pri ka-terih jc vpisanih 40.000 slušatc-
in tolče s škornji ob pod, predsednik Kako brezuspešno! Kako impoten- ijev. Slušatelji sc največ ročni delavci z
razbija s kladivom po mizici, vojaki itno! Mari bi se zoperstavila valovom i malo predizocrazbo, ki so poslani na >a-
žvenketajo z orožjem, strojnice ropo- ! na morju ali lavi iz vulkana. Revolu-. kultete iz svojih delavnic. — Ravno sc-
čejo po kamnitih tleh. zbori prepe-; cija je elementalna, nepreprečljha. t*a' ?e na^°lj dela na to, dam se organi-i ___________________ i	•_____•„	j_t____■ r> i	,	,	.	r’ zirale še nadaljne fakultete, da sc bo v
šolskem letu že poučevalo
bo imel plačane članarine ne bo imel vstopa na letni občni zbor. Federacija rudarjev in gozdarjev v Idriji. — V Idriji, dne 9. 12. 1921. — Anotn Ferjančič, blagajničar.
Iz uredništva in upravništva.
seveda!), so pa pristni starokopitarji injna < Radničko stražo opozarjamo, da kot taki nasprotni vsakemu .napredku, i jim mesto »Radničkc straže: pošiljamo Pod pretvezo, da se bojijo fašistov sol<>Dclo».	Upravaištvo.
vajo revolucionarne himne in delavci j Povsod je: v barakah, zakopih, to- ,
prirejajo hrupne ovacije Leninu in Zi- j varnah in na ulicah. Revolucija je tu 100S proletarcev. Na teh zavodih so novjevu, ki sta prišla iz skrivališča.	na kongresu, v stoterih delavcih, vc-'dpravdi 3taro metodo poučevanja, ker
Kongres se odpre. Ob	Art	1---‘-1-	--	--	1
minut v noči
tvorjen zgodovinski ,	            ,	_	_____
ko velike posledice za bodočnost Ru- j tlačile sleherni kotiček in košček no samo za buržoazijo, je poslala d»-sije in ves svet. Dan, protiboljševiški j prostora v Smolnem. ki plezajo po sl°Pna za splošnost, tud: za deluioče
predsednik pozvoni in naznani: «Pr-j stebrih in sede na oknih.	^	 -
-i .	j ■ t . , ,	,	Noblova	nagrada	za pomoč Kusom.
va seja kongresa sovjetov ,e zdaj; Ljudstvo je tukaj in zahteva, da se Govori se jc komunistični pisatelj
odprta«.	j	izvrši njegova revolucionarna volja: Ana tole France, kije prejel Noblovo
Volitve prezidija (odbora, ki vodi;da kongres proglasi sovjetsko vlado nagrado za literarna dela vso vsoto na-kongres) so prve. Izvoljenih je štiri- v Rusiji. To je zahteva, od katere ne grade podaril v pomoč ruskemu narodu, najst boljševikov in enajst od drugih odstopi. Vsak poskus, da se ta za- Letošnji dohodki nagrade Anatolu Fran-strank. Stari prezidij se umakne injhteva preloži ali zavleče, zadene ob cr znašajo približno 50.400K boljševiški voditelji, ki so bili doslej;vihar protesta.	4300	let stare egipcan&ke bunne pre-
zavrženci, zasedejo njegovo mesto. Desničarske stranke imajo pri- j	'egiptobg,	sl
večinoma mtelek- pravi,ene dolge resolucije. Množice J s prevajanjem večjega štertk Po-
ucij več' grcbiiih himn in molitev, ki so jih spisali
i	e„ (•,„{. i i ,-,A •	,,	i v* • -------------------i'-	*-*	-	j	wv(aii|u	hočemo!	Egipčani pred 4300 leti. Himne so bil«
v dVnri«; a ni popoldne ve-; la Akademična vprašanja jeh vesele, i Sovjet hočemo!	'najdene	na krstah z urunijaml. ki so bi!«
jc	petje in veseloigra Izposojena^soproG ^icuici° sc na f'nc <očke principov j Inteligencija bi	rada. kakor po	na- j odkrite	v pradavnih egiptovskih pok«>j.a-
z prijaznosti • prizori jo igralci j’n KProc.cdure'	*	_	_ vadi. kompromitirala zadevo s pred-1 jiščih ...........  - - ---------- - ■	 m
novooživljencga Kluba dramatičnih dl-' Naenkrat sc strese Smolni in iz [logom za koalicijo vseh strank, letantov« iz Sežane. Obeta sc lepa za- temne noči udari mogočen strel iz Samo koalicija bo rešila vse . jc bava.	'kanona delegatom na ušesa.	>njihova beseda. -Samo ena koalicija
ci in igralke zahajajte točno in redno k vajam ker čas je že tu. Dan prireditve in program objavimo v prihodnji številki «Dela». Zate čitajte Delo >. Vsak član ki ni še naročen naj skrbi, da se čim prej naroči. Naročniki se lahko zglasijo pri podružnici L. 0. ali pa pri Kom,) S^k7 deSn£e j sekciji.	Odbor.
Renče: Dolžnosti poverjenikov in dopisnikov Dela so razvidne iz izdane o-krožnice in objavljenega Poziva za dopisovanje v Delo. Prečitajte se enkrat!	:>upro~'.	,
One sedruge iz Istre, ki so se naročili ga , ki jo iz prijaznosti • prizori jo igralci!,n-Proc, ure'
" • ' •	  IZ1..1..	j______j, Naenkrat s
j tualci. začno napadati povcrihiice in j so nestrpne, »Nobenih res Podružnica L. O. v Sežani priredi 26.!dnevni red. Diskusija jc njihova for- Nobenih besed! Dejanja
Uda-lels: 1ZVRŠEV.V *ii OOJJOR KOMUSlSTlCUB
sr«» ;«e italue.
JOSU* TUNTAK.
Odgovoru! urednik:
Ttsliiro«: ,il LA VOR A TORE*