dolenjka, d.d. NOVO MESTO Januarska akcija ud 27.1. - 10.2.2000 viki krema, 750 g Kolinska 847,60 599,00 paradižnikov koncentrat, 180 g Eta 235,30 169,00 instant polenta, 450 g Droga 154,40 119,00 čokolino, 20 g Podravka 266,20 199,00 žepni robčki Roli, 3 slojni uvoz 120,00 99,00 in še dvajset artiklov po ugodni akcijski ceni •B mw 2000 »Cena: 220 tolarjev MERKURJEVE VROČE CENE NOVO MESTO - “Krka je s svojimi proizvodi že v Evropi,” je prejšnji četrtek na Otočcu na novinarski konferenci dejal Miloš Kovačič, predsednik uprave in generalni direktor Krke. Krka ima najmočnejši program generičnih zdravil v Evropi in pokriva 85 odst. vseh potreb razvitih evropskih držav po teh zdravilih. Samo lanskega decembra so v zahodnoevropske države izvozili za 13,5 milijona dolarjev zdravil. “V zadnjem četrtletju lanskega leta je proizvodnja tekla neprekinjeno v treh izmenah in pri tem povečanem tempu se je ypkazala velika privrženost in zavest Krkinih delavcev,” pravi Kovačič. “l\idi za letošnje leto imamo že ogromno naročil.” V drugi polovici leta pa se napoveduje še Krkin prodor na ameriško tržišče. “Pričakujemo, da bo Krka kmalu največji slovenski izvoznik v ZDA,” napoveduje Kovačič. Sicer pa je Krka za Gorenjem drugi največji slovenski izvoznik (ne upoštevaje Revoza), po dobičku pa med industrijskimi firmami prva v Sloveniji. Lani je Krka prodala za 51,6 milijard tolarjev izdelkov in storitev, kar je 4 odst. več kot leto poprej; skupaj s svojo družbo Krka Zdravilišča pa znaša prodaja kar 55,3 milijarde tolarjev. Od tega so prodali na tuje trge za 38,3 milijarde tolarjev. Največ, 28. odst. svoje proizvodnje, so prodali v državah Cefte, ki je za Krko tudi najpomembnejši trg, dobro četrtino so prodali v Sloveniji, v državah nekdanje Jugoslavije 18 odst., v državah nekdanje Sovjetske zveze 16 odst., prodaja v ostalem svetu pa se povečuje in je lani znašala že 12 odst. celotne. Spremenjenim gospodarskim in političnim razmeram na svetovnih trgih se Krka prilagaja tudi z gradnjo lastnih proizvodno-skla-diščnih obratov na najpomembnejših tržiščih. Tako končujejo tak center v Varšavi, lansko jesen so začeli graditi tovarno v bližini Moskve in v Jastrcbarskcm na Hrvaškem. Gradijo pa tudi tovarno v Šentjerneju, pospešeno teče gradnja največje Krkine naložbe doslej - tovarne za proizvodnjo tablet Notol v Novem mestu, ene najmodernejših v Evropi. V letošnjem letu načrtujejo 10-odstotno rast prodaje in tudi temu primeren večji dobiček. Prodaja enalaprila, njihovega najpomembnejšega generičnega zdravila, naj bi naraščala v evropskih državah, v Ameriki pa naj bi tega “paradnega” zdravila prodali za več kot 10 milijonov dolarjev. DOEVVOO Prodaja in servis, Avto-hit, d.o.o. Kandijska 53, Novo mesto, telefon 068/376-490 VREME Ob kuncu tedna bo suho in spet topleje. Krka ima najmočnejšo slovensko predstavniško mrežo v tujini. V 35 predstavništvih je zaposlenih 450 strokovnjakov, kar je 14 odst. vseh zaposlenih v Krki. Tudi po zaslugi tako razvejene, strokovno in marketinško trdne mreže je Krka največji slovenski izvoznik v države bivše Sovjetske zveze in v države Cefte. Svoje predstavništvo bodo odprli še v Indiji, razmišljajo pa še o enem na Daljnem Vzhodu. Nikakor pa v Krki niso zadovoljni s politiko uvoza zdravil v Slovenijo, ki je po njihovem mnenju najbolj odprta, in to ob dveh tako velikih tovarnah zdravil, kot sta Krka in Lek. V Sloveniji je šlo lani za zdravila 450 milijonov mark, od tega so več kot pol pobrali tujci; in to pri 2 milijonih prebivalcev. Menda je pri nas kar 76 uvoznikov zdravil in vsem gre izvrstno. A. BARTELJ USPEŠNA KRKA - Ožje vodstvo Krke s predsednikom uprave in generalnim direktorjem Milošem Kovačičem (drugi z leve) na čelu je predstavilo lanske dobre rezultate in nadaljnje načrte te v zadnjih letih najuspešnejše slovenske firme. (Foto: A. B.) GEODETSKA UPRAVA Novo mesto bo v ponedeljek, 31.1.2000, začela poslovati v poslovni stavbi HEDERA, Ljubljanska c. 26 tel.: 393-10-10 V petek, 28. januarja, ne bo uradnih ur. hiše maribor d.o.o. u n BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO Poskrbite za svojo pokojnino! Pokojninski boni so prava odločitev! BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), tf 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, s* 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, "S 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, ft 0608/41-371 POOSTREN NADZOR NOVO MESTO - V petek, 28. januarja bo med 22. in 6. uro na območju PU Novo mesto potekal poostren nadzor prometa. Poudarek bo na preverjanju psihofizičnega stanja voznikov - prisotnost alkohola, uporaba varnostnega pasu, udeležba pešcev v cestnem prometu in uporaba luči. Berite danes stran 2: •Izbrali so “Sv. Ano”, ne “Igmanco” stran 3: •Napoved stavke kot strela z jasnega stran 5: • Trikon ne bo šel v stečaj! stran 8: •Drugim se Balkan ne gabi stran 9: •Natočimo si čistega cvička! stran 11: •Moral umreti zaradi 84 litrov alpskega mleka? stran 18: • Se bomo gripi vendarle izognili? PODJETNIKI ZA DIALIZNI ODDELEK NOVO MESTO - Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine poziva vse podjetnike v regiji, naj se še pridružijo dobrodelni akciji Dializa 2000 ter darujejo za preselitev in posodobitev dializnega oddelka novomeške bolnišnice. Kot poudarja podjetnik Jože Papež iz Novega mesta, naj bi malo gospodarstvo k prispevku vzpodbudilo tudi to, da se je bolnica zavezala, da bo pri vseh načrtovanih delih ob enakih pogojih dala prednost domačim podjetnikom in obrtnikom. Pomoč lahko nakažete na račun 52100-603-30372, SB Novo mesto, s pripisom Dializa 2000. ISSN 0416-2242 9 770416 2 Košarka Liga Kolinska KRKA TELEKOM : LOKA KAVA Novo mesto, športna dvorana Marof, sobota, 29.1.2000, ob 20. uri Pokrovitelj: Trgovina Novoteks Žrebanje vstopnic: Mobikosec (Kobra) Avtobusarji opozarjajo Zaradi cene bencina vse več osebnih prevozov - Zahtevajo 50-odst. vračilo trošarine - Vzpodbuditi javne prevoze NASA DOMOVINA - V lepem dnevu, ko je zrak čist, se z Gorjancev odpira čudovit razgled. Pogled objame našo ljubo domovino od enega do drugega konca, od meje s Hrvaško do Kamniških Alp in očaka Triglava na eni pa do Pohorja na drugi strani. Ena sam pogled, pa toliko lepote! To je naš dom. Varujmo ga! (Tekst in foto: Andrej Bartelj) Novomeška Krka je že v Evropi Uspešno lansko leto in tudi lepi obeti zanaprej - Največji dobiček med slovenskimi industrijskimi podjetji - Kmalu tudi največji slovenski izvoznik v ZDA Bo poUcistov res preveč? Ena večjih sprememb, ki jih bo prinesel Schengenski sporazum, je prav gotovo povečanje števila policistov na južni meji. Zdaj to področje varuje okrog 800 "plavih angelov", po besedah notranjega ministra Boruta Šukljeta na nedavnem obisku v Metliki pa je pričakovati še 1100 novih. Prebivalcev ob bodoči južnoevropski meji, kamor sodi tudi Bela krajina, to menda prav nič ne veseli, čeprav toliko več policistov nedvomno pomeni tudi večjo varnost, kar bi bilo glede na očitno vse večjo turistično zanimivo' ,o!:rajine - nedaven ilegalen obisk kar 44 Kitajcev - gotovo aobrodošlo. Že zdaj menda svojevrstno občutijo bližino me:z. “, reba je vedeti, da smo na vinogradniškem območju. Že ko gremo v zidanico, smo najmanj dvakrat ustavljeni. Tot^m bo pa gotovo še huje!” so prepričani. Generalni dir 'ktor slovenske policije Andrej Podvršič se je na te pripc... je le trpko nasmehnil. Naše ceste pobirajo prevelik kr li davek, “vsi pa prav od policije zahtevajo, naj ga zmanjša. Za vrsto preventivnih akcij in drastične ukrepe ' ie policija odločila na osnovi strokovnih kriterijev in rnr'' Krškem, kjer je govorilnico skoraj razneslo. Pokanje razbitega stekla je verjetno v obeh primerih močno odmevalo po prostranih trgih. Kako šele je odmevalo v razbijačevi glavi, ki je bila r obeh primerih prazna, če ne štejemo hlapov. PNovo v Brežicah DOBOVČANl KMALU OB ATRAKCIJO - Bati se je, če bo predlog letošnjega proračuna občine Brežice seveda prejet v predlagani obliki, da bodo obiskovalci rokometnih tekem v dobovski športni dvorani prikrajšani za edinstveno in sila zabavno dosedanjo popestritev športnih dogodkov, kakršnih drugod po Sloveniji ne poznajo. Medtem ko je za rokometaše nastop plešočih skupin mirnih navijačic med prekinitvami tekem prava španska vas, je v najbolj rokometni slovenski vasi, se pravi v Dobovi, nekaj povsem običajnega, da se kar sredi napete tekme po parketu namesto mladenk podijo mladeniči in s krpami vneto brišejo mokra tla. Enako počno tudi vratarji, toda samo, dokler se žoga nahaja na drugi strani. Vse to se seveda ne dogaja na vseh srečanjih, ampak le na tistih, od-. igranih ob deževnih dneh, saj streha pred petimi leti zgrajene dvorane na več koncih veselo pušča. Kot kaže, so tudi tej dobovski posebnosti dnevi šteti, kajti streho naj bi letos vendarle pokrpali, in to celo na račun površnega graditelja. Bomo videli! ŽENSKO LETO SE NADALJUJE - Zaradi številnih prireditev, posvečenih ženskam, so nekateri nedavno preminulo leto poimenovali kar žensko leto. Glede na to, da je večina 1. januarja letos rojenih dojenčkov tudi ženskega spola, bi sc lahko zgodilo, da se bo leto žensk nadaljevalo. Če drugje ne, vsaj v brežiški občini, kjer ni prišlo le do rojstva prvega dojenčka ženskega spola, temveč do rojstva celega ženskega rokometnega kluba, ki naj bi v “balon" kmalu znova zvabil vsaj toliko gledalcev, kot si jih je igro brežiških rokometašic ogledovalo v njihovih zlatih časih na nekdanjem “hokeju”. Upajmo, da halon nc bo počil! V času od 11. do 21. januarja so v brežiški bolnišnici rodile: Bernarda Urbanč iz Krškega -Žanino, Simona Šulc s Senovega - Majo, Sanja Fazlič iz Mrzlave vasi - dečka, Romana Resnik jz Mrčnih sel - Zalo, Stanka Špegcl z Rožnega - Tjašo, Sabina Ratajc iz Dolge Gore -Rateja, Danica Zakovšek iz Žurkove^ga Dola - Dorotejo, Natalija Zibert iz Dolenjih Skopic - Marušo, Darinka Žnidaršič iz Stare vasi - Sonjo, Ingrid Reberšak iz Krškega - Jaka, Polonca Urbanica iz Krškega -Anžeta in Suzana Krkovič iz Boršta - Moniko. Čestitamo! IZ NAŠIH O S Č I M KMUfc Kostanjevici vodo spet iz Orehovca Kostanjevici se pri pitni vodi obetajo boljši časi - Novo zajetje spet v obtoku od 18. januarja - Objava o obveznem prekuhavanju v veljavi za vsak primer še krajši čas KOSTANJEVICA NA KRKI - Kostanjevici se pri pitni vodi kljub zapletom obetajo, po vsem sodeč, boljši in predvsem bolj zdravi časi. Stari vodovod, ki gaje napajalo zajetje Jama, je postajal zadnja leta vse bolj oporečen. Ker je na to opozarjala tudi inšpekcija in ker je ta zahtevala ali popravilo ali zaprtje vodovoda, so pristojni začeli iskati z globinskim vrtanjem nov vodni vir. Vrtanje v Orehovcu je obrodi lo sadove in iz dveh vrtin so pridobili zadosti vode. Toda v začetku je delovanje tukajšnjega zajetja oviral pesek, ob čemer je bilo nekaj narobe tudi z bakteriološko sliko tamkajšnje vode. V takih razmerah je zajetje delovalo poskusno, pri čemer so njegovo vodo tudi klorirali. Po teh začetnih nevšečnostih so lani vendarle začeli PESTER KULTURNI TEDEN BREŽICE - Dijaki brežiške gimnazije so pred nedavnim povabili v goste Toneta Pavčka. Bralci so mu svoje pesmi, pesnik pa jim je potem govoril o sebi. Poleg tega uvoda v kulturni teden gimnazijci pripravljajo še drugo. Gimnazijsko kulturno-umetniško društvo Franjo Stiplovšek pod vodstvom prof. Alenke Šet danes in jutri nastopi s komedijo Zares čuden par. Drugega februarja bodo brežiški gimnazijski prvi letniki obiskali v Ljubljani predstavo Igralec ter likovno razstavo. VEČER Z ELIZABETO IN DRAGOM KRIŽANIČEM BREŽICE - Posavski muzej Brežice bo danes ob 19. uri v poročni sobi v muzeju pripravil večerni razgovor pred občinst- . vom. Gosta večera bosta Elizabeta in Drago Križanič, glasbenika in pedagoga. Pogovor bo vodil kustos pedagog Ivan Kastelic. GIMNAZIJKI Z LJUBEZENSKO IGRO BREŽICE - Gimnazija Brežice bo v okviru dogodkov ob kulturnem prazniku zagotovila tudi nastop Sonje Sikošek in Barbare Pungerčič. Dijakinji se bosta na prireditvi 4. februarja predstavili z nastopom Ljubezenska igra tisti pomladni dan. Njun izdelek je nastal, potem ko sta postavili v sodobno obliko dela Prešernovih nagrajencev in taki novi celoti dali omenjeni naslov. V Se letos več strehe nad stojnicami Urejanje krške stojnice KRŠKO - Krška mestna tržnica ima dosti pomanjkljivosti, kot ugotavlja krško komunalno podjetje Kostak. Komunalno podjetje je v zadnjem času uredilo ob obstoječih pokritih stojnicah še dodatne zunanje. S tem je ublažilo pomanjkanje prodajnih površin, vendar1^ ni odpravilo. Ob sredah in sobotah, ko sta tržna dneva, tržnico ljudje obiskujejo posebej številno. Takrat se pokaže vsakič znova, daje tržnica prometno slabo dostopna. Avtomobili obiskovalcev tržnice ponavadi zasedejo ves razpoložljivi prostor v okolici in tako ovirajo oskrbo tržnice in bližnje Mercatorjeve trgovine. Temeljitejšemu urejanju tržnice se je moralo Krško vse do danes odpovedati. Kostak sicer poskuša narediti najnujnejše, vendar se mu • Pomanjkanju prodajnega prostora na tržnici v Krškem bodo že letos naredili konec z dodatno streho. Krajevna skupnost mesta Krško je med svoje neodložljive naloge zapisala “razširitev tržnice z ustrezno ureditvijo prostora med Cesto 4. julija in Kolodvorsko ulico”. zaradi odprtih lastniških vprašanj glede tržnice zatika že pri vsakodnevnih dogovorih z lokali in s prodajalci na stojnicah. M. L. iz globinskih vrtin v Orehovcu točiti vodo v kostanjeviški vodovod. Sredi lanskega leta so se nad zajetje v Orehovcu in s tem nad odjemalce tamkajšnje vode zgrnile težave. Pokvarila se je globinska črpalka, ki je dotlej delovala, kot so videli pri demontaži naprave, v neustrezni vrtini. Vrtina je bila namreč drugačna, kot so o njenih lastnostih govorili geološki podatki. Po teh zapletih je krško komunalno podjetje Kostak preklopilo kostanjeviški vodovod na staro, že omenjeno zajetje Jama. Istočano je obvestilo prebivalce, da morajo ti od takrat naprej prekuhavati vodo. Zajetje Orehovec je krško komunalno podjetje znova pognalo 15. januarja letos, potem ko je spet vstavilo črpalko. Po 3-dnev-nem izčrpavanju vode je Kostak zajetje 18. januarja spet vključil v kostanjeviško vodovodno omrežje. “Pustili smo v veljavi objavo, da je treba prekuhavati vodo. Tako smo ravnali zaradi varnosti. Od 18. januarja prebivalstvo na tem območju sicer oskrbujemo iz novega vira. Jemljejo vzorce vode od tam in jih analizirajo. Ko se bo Kaj je prineslo prvo desetletje Obletnica SKD v Krškem KRŠKO - Krški občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov bo jutri ob 19. uri v avli Kulturnega doma Krško svečano obeležil 10-letnico svoje ustanovitve in delovanja. Kulturni program na prireditvi bosta prispevala Jožica Kališnik in Miha Dovžan, povezovala ga bo Bernarda Žarn. V nadaljevanju večera bodo organizatorji pripravili družabno srečanje. Slovenski krščanski demokrati v Krškem, katerih predsednik je Danilo Siter, so ob obletnici spomnili, da je stranka kmalu po ustanovitvi postala najštevilnejša stranka v občini. “To je potrdil tudi rezultat na volitvah, ki je prinesel Demosu zmago in Slovenskim krščanskim demokratom mandatarja za sestavo občinske vlade (tedanjega izvršnega sveta občine Krško).” Stranka je leta 1992 imela državnozborskega poslanca, leto pozneje predsednika tedanje občinske skupščine in kasnejšega župana. “Lokalne volitve v letu 1994 pa smo okronali z uspehom, kije presenetil tudi največje optimiste,” poudarja občinski odbor SKD Krško. Krški krščanski demokrati ob pregledu desetletnega dela pravijo, da je prav njihova prisotnost v Krškem “botrovala mnogim uresničenim programom v naši občini”. “Položeni so bili številni kilometri novega asfalta, urejeni mnogi vodovodni sistemi, javne razsvetljave, pločniki pokopališča, zgrajenih ali posodobljenih je bilo več športnih objektov, prostorov za najmlajše na eni in ostarele na drugi strani. Podprta so bila prizadevanja številnih kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih društev v naši občini, programi za obnovo vasi in razvoj podeželja in načrti za razvoj turizma,” navajajo v OO SKD Krško. M. L. TELEFONIČNO BREŽICE - Telefonija ponekod v Brežicah je v razsulu. Tako je menda vse od takrat, ko so začeli v mestu na veliko vgrajevati najsodobnejšo telefonsko tehniko. Nauk zgodbe je, da se velja vrniti k ognjenim telefonom. Nekoliko problemov bi verjetno imeli s faksira-, njem, vendar le nekaj prvih trenutkov. Telekomov odziv glede predlagane rešitve še ni znan. Ga ni mogel sporočiti, ker ni delal telefon. pokazalo, da je z zajetjem v Orehovcu vse prav, bomo preklicali objavo o obveznem prekuhavanju vode, kar se bo zgodilo v 14 dneh ali 3 tednih. Vendar, kot rečeno, zdaj dobavljamo vodo že • Kostanjeviški vodovod oskrbuje Kostanjevico z okolico in sega tudi v del sosednje občine Šentjernej. iz novega zajetja,” je o najnovejših razmerah povedal Srečko Planinc, vodja sektorja Komunala v krškem podjetju Kostak. M. L. TONI KOS DOBIL TURNIR V SENUŠAH SENUŠE - Na četrtem božično-novoletnem šahovskem turnirju v hitropoteznem šahu Senušc 2000 je 8. januarja na Senušah pri Krškem zmagal Toni Kos. Edini poraz je zmagovalcu turnirja zadal petouvrščeni Janez Blas. Vrstni red: 1. Toni Kos (Triglav Krško) 9,5,2. Sašo Župevc (Triglav Krško) 9, 3. Marjan Božič (Triglav Krško) 9, 4. Toni Kranjec (Milan Majcen Sevnica) 8,5, 5. Janez Blas (Milan Majcen Sevnica) 7. (J. B.) Stranišče in upravljanje z denarjem Lokalne danosti KRŠKO - Razmere na krški tržnici postanejo včasih zelo podobne tistim iz Balzacovih spisov, v katerih so dobro napojeni in nahranjeni obiskovalci šaljivega gostitelja ostali brez stranišč. Na krški tržnici namreč tudi nekako manjka stranišč. Natančneje, gre za to, da je na tržnici eno stranišče, ki uživa sloves javnega, vendar je javno samo zato, ker ga pač uporablja javnost, tudi tista, ki pije po bližnjih zasebnih bifejih. Tako komunalno podjetje kot upravljavec tržnice pomiva javno čislan prostor brezplačno tudi za potrebe zasebnih šankov. Nekajkrat je podjetje zaprlo stranišče za tiste, ki naj tja ne bi zahajali, vendar so vanj potlej že tudi vlomili. V to edi krško stranišče so verjetno vdrli že večkrat kot v vse krške banke skupaj, kar govori, da je tržnica med zelo problematičnimi mestnimi zadevami. Res, problematične so po svoje tudi banke v Krškem, vendar te še zdaleč niso (več) krške in niti mesto niti občina ne upravljata z njimi. M. LUZAR K novi podobi televizije Gledalci krške kabelske televizije negodujejo nad programsko vsebino tega medija, vendar se jim obetajo boljši časi posebni odbor, ki so ga pred štirimi leti v ta namen imenovali pri občinskem svetu. Po tej poti so kabelsko televizijo preuredili v zavod, katerega ustanoviteljice so bile krajevne skupnosti, kjer deluje televizija, in občina. Toda zavoda niso registrirali, zato je televizija delala na črno. Razlog za tak zastoj je bila tudi spremenjena zakonodaja, po kateri bi morale pogodbo o ustanovitvi zavoda podpisati tudi vse osebe, ki so v preteklosti financirale gradnjo, kar pa je bilo neizvedljivo. Najbližja pot do tam, da bi krški kabelski sistem končno uredili po črki zakona, vidijo v tem, da bi občina in krajevne skupnosti sklenile pogodbo o medsebojnih razmerjih glede kabelske televizije, da določijo operativne organe za delovanje in da organi z razpisom poiščejo najboljšega operaterja, ki bo poskrbel za delovanje sistema. Občinski svetniki, ki dobivajo v obravnavo predlog županovega sklepa, bodo odločili, ali bo obveljala taka pot rešitev. M. L. KRŠKO - Potem ko gledalci krške kabelske televizije že lep čas negodujejo nad programsko vsebino tega medija, bo ta televizija očitno doživela nekatere spremembe. V občini namreč iščejo najboljšega operaterja zanjo. Omrežje in naprave krške kabelske televizije so zgradili pred več kot desetletjem. Investirorji so bile krajevne skupnosti, gradnjo pa so plačala podjetja, posamezniki in takratne samoupravne interesne skupnosti, katerih pravna naslednica je občina. Kabelsko distribucijski sistem, kot je uradno ime krške kabelske televizije, je obratoval preko krajevne skupnosti Krško, s tem da so imeli pogodbenega vzdrževalca. Stroške obratovanja so krili z mesečno vzdrževalnino, ki sojo plačevali uporabniki, kot navaja v poročilu občinskemu svetu krški župan Franc Bogovič. Kabelsko televizijo že domala desetletje skušajo organizirati ustrezneje. To nalogo naj bi opravil VEČ KOT OTVORITEV ZIDOVJA - Svojevrsten kulturni utrinek je bila tudi nedavna otvoritev na Raki, kjer je z glasbo dala dogodku svojevrstno piko na i Nuša Derenda (v ospredju). Za njoje Bernarda Žarn, ki pogosto vodi lokalne prireditve in ki jo vse pogosteje videvajo na malih zaslonih tudi gledalci televizije. (Foto: M. L.) Uidi svetla stran Posavje dveh barv POSAVJE - Če se nekaterim zdi, da Slovenija pozna Krško in okolico izključno po statističnih podatkih in poročilih o razpadu kovinskopredelovalne industrije, zatonu rudarstva, težavah papir-ničarjev, atomski energiji in gradbenih aferah, lahko kmalu spoznajo, da je enako, če ne nemara celo bolj, znana krška svetlejša stran. To svetlo stran Krškega s širšo okolico tvorijo imenitni pevski zbori, prve dame vina na splošno in posebej cvička, plesalci z ameriškimi izkušnjami, filmarji, priznani glasbeniki in (nova) medijska imena, med drugimi ti. Najbrž tudi zaradi vseh teh odličnosti različne otvoritve v Krškem in širše v Posavju nemalokrat postanejo pravcati kulturni dogodek v malem. M. L. PRAZNOVANJE Prazniki so najboljši, ker se takrat zabavamo. Tudi mi smo imeli v šoli zabavo. Že nekaj dni prej smo okrasili učilnice in se pripravili na praznovanje. V četrtek nas je obiskal dedek Mraz s svojim spremstvom. Pripravili so zelo lep program. V petek pa smo imeli v telovadnici novoletno zabavo. Kar pošteno smo se naplesali. Potem smo uživali zaslužene počitnice. Doma sem pomagala okrasiti novoletno jelko in pospraviti stanovanje. Na balkon smo dali tudi lučke, pod smreko pa jaslice. Opolnoči smo odšli k polnočnici. Bilo je lepo. V nedeljo smo imeli koline. Delali smo krvavice in mesene klobase. Novo leto smo pričakali na Bučah, kjer so doma atijevi prijatelji. Bilo nas je veliko. Opolnoči smo popokali balone in nazdravili z otroškim šampanjcem, odrasli pa s pravim. Nato smo zunaj spuščali še rakete. Bilo je nepozabno. KARMEN KLAVŽAR, 2.r. OŠ Koprivnica Predvsem pitno vodo in varno šolo Možni porabniki proračunskega denarja za prvo branje proračuna kopico vprašanj in zahtev - Iz naftalina županske obljube - Čistoča iz več zornih kotov - Ob meji ne morejo domov BREŽICE - Oh dejstvu, daje proračunskega denarja vselej premalo tam, kjer bi ga tisti čas najbolj potrebovali, je razumljivo, da so iz ustanov in krajevnih skupnosti napisali dolg seznam predlogov, vprašanj in zahtev v zvezi z letošnjim občinskim proračunom. Proračunu je bil pred časom namenjen tudi posvet na občini v Brežicah, kije imel številno udeležbo delegacij krajevnih skupnosti. Prvo branje proračuna, ki ga bodo svetniki začeli na seji v ponedeljek, bo zato tudi tokrat izzvenelo kot merjenje moči. Če iz vzgojiteljskih vrst opozar- jajo na nujno popravilo zgradbe brežiškega otroškega vrtca, učitelji v šolah na trnih pričakujejo, ali bo zakon ukazal posodobiti že letos šolski vozni park. Če bodo šole morale zamenjati sedanje šolske kombije za nove, bolje opremljene, tega ne bodo mogle brez proračunskega denarja. Vsekakor ravnatelji, kot obljubljajo, nočejo prevzeti odgovornosti in ne bodo pustili voziti otrok s tehnično neustreznimi vozili. Dokončno pa je znano, da bodo letos v Brežicah odprli enoto Var-stveno-delovnega centra Krško -Leskovec. Zanj bo občina zagotovila prostor. Za prostore gre tudi v enem od primerov, ki jih je ob razpravah o brežiškem občinskem proračunu osvetlila krajevna skupnost Dobova. Dobovčani so ugotovili, kot pravijo, da si misli občina Brežice nekaj denarja v proračun dostaviti s prodajo stare osnovne šole v Dobovi. Dobova nasprotuje predvideni prodaji, češ da je brežiški župan Vladislav Deržič obljubil, da bodo šolo preknjižili v last KS Dobova. Dobova ob tem tudi opozarja na obljubo dveh brežiških županov, da bo občina prepisala na Dobovo tudi kulturni dom, v katerega obnovo naj bi bila krajevna skupnost vložila v zadnjih letih denar v vrednosti okrog 120.000 mark. Če pri prej omenjenem Dobova kaže na čisto vest in čiste račune, se zavzema za čistost okolja, ko prigovarja občini, naj iz proračuna vendarle plača obljubljeno deratizacijo, zlasti v okolici občinskega smetišča v Dobovi. Ob tem Dobova, ki še ni opustila želje po ustanovitvi lastne občine, poudarja tudi, da potrebuje čistilno napravo. Za čistočo in zdravje gre v razmišljanjih o proračunu občine tudi krajevni skupnosti Velike Ma-lence. Njen predsednik omenja kot enega od dveh velikih krajevnih problemov ogroženost tamkajšnje pitne vode. Zato pričakuje prednostno urejanje te težave, v čemer ga podpirajo tudi drugi, npr. Kapele, krajevna skupnost z drugega konca občine. Strinja se tudi podžupan brežiške občine dr. Alojzij Slavko Sušin. Meni, da je treba pri urejanju proračunskih izdatkov dati prednost oskrbi z zdravo pitno vodo. Sušin tudi predlaga, nekako kot drugo od nujnih skrbi občine, da je treba dati poudarek varni šoli. Dejstvo je, da se je vse v čas prvega branja brežiškega občinskega proračuna pritihotapil pereč problem krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem, in sicer so to neznosne prometne razmere ob mejnem prehodu v Slovenski vasi. “Zaradi kolon avtomobilov domačini ne morejo zapeljati na cesto ali s ceste domov,” se glasi klic lokalnega obupa tudi v razpravah o delitvi brežiškega proračuna. Navedeno predstavlja le drobec vsega, kar se je zgodilo ob pripravi proračunskega dokumenta za prvo branje. Številne pripombe možnih proračunskih porabnikov se tudi v brežiškem primeru nanašajo na domale vse pore človekovega dela in življenja. m. L. OlUt sl h Na Balkanu prednost za Slovence _____________________________________________________ 4 Kako obnoviti gospodarske stike z območji nekdanje Jugoslavije, kakšne so možnosti trgovanja in kakšno je tveganje • O tem v projektni nalogi podjetnikov - Zametek konzorcija? Ogrožena gradnja stanovanj v manjših občinah? Omejili bi zadolževanje LJUBLJANA - Eden od novih zakonov grozi občinskim stanovanjskim skladom in ogroža stanovanjsko gradnjo v manjših občinah. Gre za predlog Zakona o javnih skladih, na katerega je v teh dneh opozorila sekcija stanovanjskih skladov, ki deluje v okviru Združenja za poslovanje z nepremičninami pri GZS. V sekciji menijo, da nekatere določbe predlaganega zakona bistveno spreminjajo pogoje poslovanja občinskih stanovanjskih skladov in vodijo k ukinjanju stanovanjskih skladov v manjših občinah. Kot menijo, predlog zakona ne loči med velikimi kapitalskimi in manjšimi skladi, ki pa so lahko zelo pomembni za razvoj. Še posebej usodno je predlagano omejevanje možnosti zadolževanja občinskih stanovanjskih skladov, ki bi postopoma pripeljalo k ustavitvi stanovanjske gradnje v manjših občinah. To pa je v nasprotju s cilji nacionalnega stanovanjskega programa, ki je ravnokar v postopku sprejemanja v istem parlamentu. Nacionalni stanovanjski program namreč pripisuje veliko vlogo občinskim stanovanjskim skladom pri gradnji socialnih in neprofitnih stanovanj. TREBNJE - Verjetno ni čudno, da so si med 14 projekti, ki so se jih lotili v Združenju podjetnikov Slovenije, Dolenjci in Belokranjci izbrali ravno obnovitev stikov z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. Projektna naloga bo potakala v okviru Združenja podjetnikov Dolenjske in Bele krajine, vodil pa jo bo predsednik združenja, sicer trebanjski podjetnik Jože Vencelj. “To je gotovo eden od projektov, ki ne bo končal na papirju, saj gre za aktivnost, ki bo pripekala do uspešnejšega gospodarskega sodelovanja,” je povedal Vencelj. V projektno skupino se poleg podarstva na teh trgih pred evrop- območne gospodarske zbornice vključuje nekaj slovenskih podjetij in tuja podjetja. S projektom bodo nakazali možne načine sodelovanja in možna tveganja pri poslovanju na območju nekdanje Jugoslavije. Poskušali bodo obdelati področje marketinga, raziskovanja trgov, sklepanja poslov, finančno zapiranje poslov in med-sedbojno sodelovanje pri blagovnem zapiranju ter zbirali informacije o pravnih normah in predpisih na teh trgih. O vseh novostih bodo slovenske podjetnike mesečno obveščali v glasilu Združenja podjetnikov Slovenije. Zakaj se je projekta kot prvi mož lotil prav podjetnik Vencelj? Kot pravi, je kot uslužbenec Iskre nekdaj že delal na teh območjih in ima še precej pristnih stikov s podjetniki na območju bivše Jugoslavije. Prepričan je, da je to nasploh prednost slovenskega gos- sko in drugo tujo konkurenco. “Poznamo miselnost in navade ljudi, imamo pa tudi veliko prednost zaradi poznavanja jezika, kajti na teh območjih je bilo zadnjih 10 let poučevanje tujih jezikov zelo šibko. Poleg tega so v preteklosti slovenska podjetja vodila številne naložbe na teh območjih, zato poznajo tehnologijo in še premorejo dokumentacijo. Tako lahko tržijo rezervne dele, delne posodobitve ali dopolnitve, medtem ko tujci lahko ponudijo le novo naložbo, za kar pa na teh območjih ni denarja,” razmišlja Vencelj. Prepričan je, da je Balkan še vedno osrednje tržišče za slovensko gospodarstvo. Še posebej zanimiv je za male podjetnike in prenos njihovih tehnologij, saj za velike naložbe razen tistih, ki se bodo sofinancirale iz mednarodnega donatorstva, ne bo denarja. Dolenjska že nekaj let navezuje stike s temi območji. Z Bihačko- unskim kantonom si izmenjujejo nastope na sejmih, vzpostavljajo pa se že prvi začetki trženja. Prvi posli so stekli že tudi z Republiko srbsko - Banjaluko. “Začetki trgovanja na tem območju so težki, vendar menim, da moramo biti zraven. Slovence na teh trgih zelo lepo sprejmejo, zato moramo pogumno začeti na teh trgih, kajti če nas zdaj ne bo, bomo priložnost zamudili. Zaradi zmanjšanja tveganja poskušamo doseči, da bi v vsaki regiji nekdanjega jugoslovanskega tržišča našli podjetja, ki bi pri nas odprla predstavništva. Prvo tako podjetje je že ustanovljeno ravno v Trebnjem in bo imelo premoženje tu, kar bo precej zmanjšalo tveganje poslov. To naj bi bil vzorčni primer za sodelovanje,” pojasnjuje Vencelj. B. DUŠIČ GORNIK GPG NOVO MESTO V OKRILJE MATERE NOVO MESTO - Gradbeno podjetje Grosuplje se je pred kratkim reorganiziralo in s pripojitvijo petih hčerinskih družb k materi spet postalo enotna družba. Tako je k matični družbi pripojilo tudi lani ustanovljeno novomeško enoto in pozneje družbo GPG Novo mesto. Za “Rating leta” tudi naši V ožjem krogu za letošnja priznanje končala novomeška Krka in Terme Čatež Drugim se Balk Gospodarstvo ob južni meji je nedvomno utrpelo veliko škodo, ko se je proti Hrvaški in drugim republikam nekdanje skupne države zarisala prava državna meja. Kljub temu in morda celo ravno zaradi tega ni nikoli prenehalo računati na trge bivše Jugoslavije, na katere je bilo v posameznih primerih celo usodno navezano. Čeprav je politika lep čas skorajda z gnusom izgovarjala besedico Balkan in je poskušala svetu dopovedati, da nimamo s tem kotlom nereda in sovraštva nič skupnega, je gospodarstvo potihem načrtovalo povratek. Balkanske trge namreč mnoga naša podjetja poznajo do obisti, poleg tega pa vedo, da jih tam čakajo kupci, ki poznajo Slovenijo in čislajo slovensko blago precej bolj, kot ga znamo ceniti sami. Kar nekaj časa so na priložnost na nekdanjih balkanskih trgih opozarjala predvsem podjetja ob južni meji. Nemalokrat so doživljala celo posmeh, ob tem pa so njihove pobude državi, naj se potrudi za boljše stike z južnimi sosedi, zvenele v prazno. Zdaj so razmere drugačne, saj je skorajda vse slovensko gospodarstvo odvrglo sramežljivost in se zgovorno spogleduje z jugo tržišči. Celo vlada je tik pred novim letom sprejela strategijo vključevanja naše države v gospodarsko obnovo jugovzhodne Evrope. Samo v tem letu namerava v te namene vložiti milijado tolarjev, največ za programe tehnične in strokovne pomoči ter za vzpodbujanje naložb naših podjetij. Kar 40 odst. vseh omenjenih sredstev naj bi letos namenila za Bosno in Hercegovino, nadaljevala bo s projekti v Makedoniji ter zasnovala nove za Črno goro in Kosovo. V teh dneh bo močna gospodarska delegacija obiskala Kosovo, mnoga podjetja pa upajo, da se bo tudi sodelovanje s Srbijo hitro okrepilo, če bo prišlo do sprememb na oblasti. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije imajo slovenska podjetja v Bosni in Hercegovini registriranih preko 200 družb in predstavništev. Za dobro polovico od teh na zbornici nimajo podatkov, kaj počnejo na bosanskem trgu, prav gotovo pa je, da iščejo svojo priložnost, pa čeprav ob tem tudi tvegajo. Slovenska podjetja so trenutna prva med tujimi vlagatelji v BiH, saj so lani vložila tja 100 milijonov dolarjev, letos pa naj bi jih še več. Kakorkoli torej obrnemo, mnoge pomembne poti vodijo tudi na jug. Osebna poznanstva, poslovni stiki ali celo sorodstvene vezi lahko le pripomorejo, da bodo slovenska podjetja prej in učinkoviteje vstopila na trge bivše Jugoslavije kot svetovna konkurenca. Pomisleki o gospodarskem vstopu na Balkan so političen larifari. Ko bo dovolj varno, bo nanj brez predsodkov stopila konkurenca, njej se balkanski trg niti malo ne gabi, prej ji močno diši. BREDA DUŠIČ GORNIK Jože Vencelj LJUBLJANA - Bonitetna hiša I, d.o.o., iz Ljubljane, ki posreduje poslovne informacije, in nadnacionalna družba Dun & Brad-street sta pretekli četrtek podelili priznanje “Rating leta” trem slovenskim družbam: Autocomm- Industrija res nima bodočnosti? Predstavniki sedmih sindikatov industrijskih dejavnosti bodo sodelovali - Kje je projekt razvoja industrije? - Omogočiti pretok delovne sile ob meji s Hrvšako NOVO MESTO - Sredi preteklega tedna je bila v Mariboru konferenca sindikatov industrije: kovinarske in elektroindustrije, lesarstva, kmetijstva in živilske industrije, gradbenih dejavnosti, kemične, nekovinske in gumarske industrije, usnjarskopredelovalne industrije in energetike. Na konferenci so se dogovorili, da bodo odslej stalno sodelovali, sprejeli pa so kar nekaj zahtev. V prvi vrsti želijo, da jih mini- obveznostmi, medtem ko naj se strstvo za gospodarstvo seznani in aktivno vključi v projekt razvoja slovenske industrije, zahtevajo pa tudi, naj država, Slovenska razvojna družba in Slovenske železarne postanejo aktivni lastniki podjetij, se pravi z vsemi odgovornostmi in politične stranke nehajo vmešavati v poslovanje podjetij. Vladi in državnemu zboru predlagajo, naj zamrzneta odpuščanje delavcev (tudi v stečajnih postopkih in prisilnih poravnavah), dokler ne bo izdelana strategija in- KAKO KAZE NA BORZI? Krka spet m 28 tisočakov Trgovanje na borzi se je v prejšnjem tednu nekoliko umirilo. Dnevni obseg rednega prometa se je gibal v okviru nekaj sto milijonov tolarjev, k čemur so posamezne prijave svežnjev dodale še nekaj dodatnih stotakov. Kljub skromnejšemu trgovanju pa bi težko sklepali, da je optimizem iz začetka leta investitorje že zapustil. Bolj verjetno je, da z novimi naložbami čakajo objave poslovnih rezultatov družb za lansko leto. Del prostega kapitala se je ponovno prelil na sivi trg, kjer se tečaji posameznih delnic skoraj že pregrevajo. Delniški indeks SBI je kljub vsemu še narastel in je končno zopet presegel 1.900 točk, medtem ko se je indeks pidov nekoliko znižal, saj se je njegova vrednost do ponedeljka spustila na 1.533 točk. K rasti borznega indeksa so največ prispevale Mercatorjeva, Krkina in delnica SKB banke. Cena Krkinih delnic je po četrtkovi tiskovni konferenci, na kateri je uprava napovedala povečanje lanskega dobička za nekaj sto milijonov tolarjev in obetaven pohod na ameriški trg v letošnjem letu, zrastla nad 28.000 tolarjev. Investitorji še zaupajo tudi Mercatorjevi širitvi s prevzemi novih regionalnih trgovin ter vstopom na hrvaški in bosanski trg. V ponedeljek so delnice kupovali že po 15.500 do 15.900 SIT, torej je njihov tečaj v tednu dni porastel skoraj za 8 odst. Napovedi o združevanju z Novo KBM so dvignile tudi ceno delnicam SKB banke, čeprav je ta najavila za več kot 5 milijard tolarjev izgube v letu 1999. Res pa je, da je največji kupec delnic SKB banka sama. Na prostem trgu so največ slabe volje povzročale delnice praznih pidov. Njihove cene so pričele padati, ker so na seznamu podjetij za pokrivanje privatizacijske vrzeli dobičkonosna elek-trodistribucijska podjetja zamenjali z bolj problematičnimi proizvajalci elektrike. Tečaji polnih pidov so večinoma sledili porastu tečajev delniških družb, ki sestavljajo njihove portfelje. Mimo borze so vlagatelji največ povpraševali po delnicah Telekoma in obeh pivovarn. Medtem ko Telekomovih proti koncu tedna ni bilo več mogoče kupiti niti po 40.000 SIT, se je cena Unionovih povzpela na 48.000 do 50.000, delnic Pivovarne Laško pa na 5.300 do 5.500 tolarjev. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto . Tel. (068) 371-8221, 371-8228 dustrijske politike. Sindikati zahtevajo obnovo pogajanj za dvig plač delavcev v industriji, poleg tega pa še, naj država delavcem zagotovi pravice iz zakonov in kolektivnih pogodb, varno delo, ustrezen življenjski standard in pravico do izobraževanja ter naj prepreči delo na črno. Slovensko vlado so tudi pozvali, naj zaradi schengenskega sporazuma sprejme ukrepe, ki bodo * Predstavniki sedmih sindikatov iz industrije so želeli s konferenco opozoriti na recesijo v industrijskih panogah in pozvati vlado, naj kaj ukrene za izboljšanje položaja. Kot so povedali, je samo kmetijska in živilska industrija v zadnjih desetih letih izgubila 12.000 delovnih mest, v lesni industriji se je število delovnih mest za pol zmanjšalo, podobno pa se je godilo tudi kemični, nekovinski in gumarski industriji, znotraj katere izstopa le proizvodnja zdravil. Opozarjali so, da je celo kopjuktura v gradbeništvu zgolj navidezna in je bolj posledica gradnje avtocest, medtem ko se sicer gradbeniki spopadajo z nelojalno konkurenco in sivo ekonomijo. 'liidi tekstilna industrija je v zadnjih letih izgubila polovico delovnih mest. omogočali zaposlovanje na obeh straneh meje in s tem prost pretok delovne sile, pri čemer so še posebej opozorili na Belo krajino. Sindikati delavcev v industriji še opozarjajo, da je mladim nujno omogočiti izobraževanje za delo v industriji, saj se ga zdaj, ker je industrija razlašena za neperspektivno, izogibajo. B. D. G. PO NOVEM DUALNO LJUBLJANA - Dualno poklicno izobraževanje bo v šolskem letu 2000/2001 prvič mogoče tudi za poklic prodajalca, strojnega mehanika, elektrikarja energetika in kamnoseka. Po dualnem sistemu bo mogoče tudi nižje poklicno izobraževanje za pomočnika v živilstvu in srednje strokovno šolanje za medijskega operaterja. merceu, Belinki Holding in Eti Cerkno. Med 21 družbami, ki so se uvrstile v zaključni izbor, sta bili tudi dve z našega območja. Izbor ne preseneča preveč, saj gre za Krko, tovarno zdravil iz Novega mesta, in Terme Čatež. Priznanje, s katerim želijo vzpodbujati poslovno solidnost, varno poslovanje in red pri plačevanju, so podelili letos že četrtič in gradili na bonitetni oceni družb. Izločili so vse družbe, ki ne poravnavajo obveznosti v dogovorjenem roku, ter upoštevali le tiste v zgornjem razredu po višini kapitala in z najugodnejšo oceno tveganja. Ugotovili so, da je letos v poštev prišlo kar dvakrat več družb s faktorjem tveganja 1. Med njimi so spet izločili vse, ki kljub dobrim rezultatom nimajo zagotovljene dolgoročne varnosti. Preostalo skupino so ocenjevali po finančnih kazalcih, trendih pri poslovanju, mnenju bančnikov, analitikov za plačila in za zavarovanje terjatev ter borznih strokovnjakov. Drzne poslovne poteze in kapitalske odločitve so šteli v minus, višino dobička pa so sicer upoštevali, a ne kot ključni dejavnik. FEBRUARJA NA BORZI TUDI UNION LJUBLJANA - Uprava Pivovarne Union pričakuje, da bodo delnice te družbe začele februarja kotirati na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Družba bo zaprosila za uvrstitev na trg A, delniško knjigo pa je v Centralno klirinško depotno družbo prenesla že junija lani. lase IZ BOSNE PREDVSEM SUROVINE - Bosna in Hercegovina je vse bolj zanimivo izvozno tržišče za slovensko gospodarstvo, ki je tam trenutno tudi največji vlagatelj. Slovenija iz Bosne uvaža predvsem surovine: elektriko, surove kože, les, rudo in ostanke kovin. Največji posavski uvoznik s tega trga, hkrati pa tudi največji izvoznik, je Vipap Videm Krško, proizvajalec celuloze in papirja. Na sliki njegove zaloge lesa za proizvodnjo. (Foto: B. D. G.) BOSNA IN HERCEGOVINA Naj izvoznika Krka in Vipap Videni Je Bosna in Hercegovina gospodarska priložnost za Slovenijo? - Pod drobnogled smo vzeli trgovinsko menjavo med državama ter izbrskali glavne akterje tudi na našem območju NOVO MESTO - Lanskoletni izvoz v to državo bi slovenska podjetja lahko povečala kar za trikrat, pa hi komajda dosegla izvoz pred letom 1991. Tega leta je namreč Slovenija izvozila v BiH za 847 milijonov ameriških dolarjev blaga in ga za 572 milijonov dolarjev uvozila. Samo leto pozneje sta izvoz in uvoz zaradi znanih razmer padla na pičlih 20 milijonov dolarjev. Prodaja slovenskih podjetij je nato presegla 100 milgonov USD šele v letu 1995 in je odtlej naraščala, tako daje v letu 1998 dosegela 319 milgonov USD in lani v 10 mesecih presegla 300 milijonov. Uvoz je v tem času naraščal skorajda neopazno in lani v 10 mesecih ni presegel 45 milgonov USD. Med glavnimi izvozniki na bo- stavbnega pohištva, avtomobil- sansko tržišče smo v letu 1998 srečali Gorenje, Fructal, Pivovarno Laško, Perutnino Ptuj, Drogo Portorož, novomeško Krko (na 6. mestu), Radensko, Lek, Helios in Ljubljanske mlekarne. Med največjimi uvozniki iz Bosne je na 10. mestu Vipap Videm iz Krškega, sicer pa so največ uvažali: Koto, Eles, Alpina, Nil-tex, Peko, Merk-scha, Onda, Tblma in Planika. Kot lahko sklepamo že iz lestvice podjetij, so na bosanskem trgu za Slovence zanimive predvsem surovine: elektrika, surove kože, les, ostanki železa, obutev ali deli obutve ter oblačila. Bosancem prodamo največ vode (4,5 odst. vsega izvoza), zdravil (3,6 odst.), pralnih strojev (3,2 odst.), klobas in izdelkov iz mesa, piva, skih gum ter hladilnikov, zamrzovalnikov in pohištva. Kot smo že zapisali, je med desetimi največjimi izvozniki v BiH le Krka, med deseterico uvoznikov pa je krški Vipap Videm. Ta tudi sicer med vsemi posavskimi družbami največ uvozi iz Bosne, a tja tudi največ izvozi. Kot povzemamo iz podatkov, ki so nam jih pripravili v poslovno-informacijskem središču Infolink, iz Bosne\eč uvažajo še: sevniški Tanin, kos-tanjeviška Lipa, brežiški Promar-ket Trading, boštanjska Žaga, krška družba P&S, Prizma Les iz Kostanjevice, Interijer Brežice, Kovinocrom z Jesenic na Dolenjskem ter Kovis iz Velike Doline. Najuspešnejšemu posavskemu izvozniku na bosansko tržišče Vi- papu Vidmu sledijo: Lisca, Interijer Brežice, Tespack Brestanica, Montaža in servisiranje gradbenih strojev iz Krškega, krški Evrosad, sevniški Stilles, T1PS Krško, Bon-pet Senovo in Sadjarska zadruga Posavja Artiče; torej deseterica izvaža perilo, pohištvo, embalažo, stroje in sadje. Na območju Dolenjske in Bele krajine je najuspešnejša izvoznica na obravnavani trg Krka iz Novega mesta, sledijo pa ji: Kolpa Metlika, Trimo Trebnje, Labod Novo mesto, Pfleiderer Novoterm Novo mesto, Bramac Škocjan, Bartog Trebnje, Revoz Novo mesto, Akri-pol Trebnje in Greda Mirna. Rekli bi lahko, da ugledni in veliki v tej regiji nikakor ne pozabljajo na bosanski trg. Podobno kot velja za Slovenijo nasploh, tudi dolenjsko in belokranjsko gospodarstvo iz Bosne uvaža predvsem surovine: kovine, les, tekstil, usnje. Najpomembnejši uvoznik je trebanjski Tlimo, sledi mu črnomaljski Bomales, Nina iz Otočca, novomeška družba AES, Dana, Inter Tob, Zaščita s Suhorja, TEM Čatež. B. D. G. tM° DAN DROBNICE KRASINEC - Kmetijski svetovalni službi iz Črnomlja in Metlike ter Društvo rejcev drobnice Bele krajine vabijo člane društva in ostale rejce na dan drobnice, ki bo v soboto, 5. februarja, ob 8.30 v gostilni Kapušin na Krasincu. Številni strokovnjaki bodo predavali o reji drobnice na Nizozemskem, trošarini, licenciranju plemenjakov, vlogi drobnice v ekološkem kmetovanju, jagnjitvi, vnetju vimen, prebavnih motnjah in pomanjkanju selena ter letošnjih finančnih intervencijah v kmetijstvu. Prijave za izobraževanje zbirajo do torka, 1. februarja, na Kmetijskih svetovalnih službah v Črnomlju (tel. 56-210) in v Metliki (tel. 58-585). SKE TRŽNIC Mraz je bil verjetno v veliki meri razlog, da ta ponedeljek na novomeški tržnici ni bilo ravno veliko branjevk. Korenje, črno redkev in kolerabo so ponujale po 200 do 250 tolarjev kilogram, krompir po 70, fižol po 300 do 500, česen po 500, čebulo v rešti po 250, zeljnate glave za sarmo po 300, repo po 200, peteršilj po 1000, zeleno solato po 300, kislo zelje po 300, zeljnate glave po 100, jabolka po 80 do 100, suho sadje po 800 in kilogram orehovih jedrc po 800 do 1100 tolarjev. Na voljo sta bila tudi žganje - liter je stal 800 tolarjev - ter domača ajdova moka - za kilogram je bilo potrebno odšteti 400 tolarjev. Letnemu času je bila primerna tudi ponudba propolisa: steklenička je veljala 100 tolarjev. Kilogram domačega medu je stal od 900 do 1000 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 108 do 3 mesece starih prašičev, 34, starih 3 do 5 mesecev, in 10 starejših. Prvih so prodali 53 po 310 do 330, drugih 16 po 250 do 270, tretjih pa 3 po 210 do 220 tolarjev kilogram. Vino in potice za želodec in denar Na domačiji Raztresenovih v Jankovičih pripravili drugo ocenjevanje vin - Poleg degustacije vin in dobrot iz ajdove moke tudi dražba vina in potic - Izkupiček za dokončanje mrliške vežice JANKOVIČI - Na domačiji Raztresenovih v Jankovičih pri Adlešičih so pretekli teden pripravili drugo ocenjevanje vin. Vodja metliške Vinske kleti Tone Pezdirc, kije bil predsednik ocenjevalne komisije, je dejal, daje bila kakovost vin, ki sojih vinogradniki prinesli v oceno tokrat, veliko boljša kot lani. Od 46 vzorcev so namreč izločili le tri. Pezdirc je poudaril, da je oce- (sovinjon-izbor, letnik 98 in 99, njevanje vin dobrodošlo pred- ter renski rizling-pozna trgatev, vsem zato, ker krepi tekmovalne- letnik 99); vse je prinesel v oceno ga duha med vinogradniki, dobro pa je, da tudi drugi izvedo, kakšno vino ima kdo v zidanici. Sicer pa je bilo letos med ocenjenimi vini največ belokranjskega belega. Trije vzorci so bili posebnih trgatev Alojz Hoznar iz Ručetne vasi in zanje dobil najvišje ocene in velika zlata priznanja. Veliki zlati priznanji sta si prislužila še Janez Hoz-ner iz Petrove vasi za beli pinot in družina Brunskole za kerner. BLAGAJNA SE JE HITRO POLNILA - Na dražbi vina in potic za adlešiško mrliško vežico so hitro prodali tako pijačo kot jedačo. Najvišjo ceno je dosegla ena od steklenic vina, za katero je kupec odštel 7.400 tolarjev, sicer pa je bila izklicna cena za steklenico 1.000 tolarjev. Kot je v šali dejal gospodar Boris (na fotografiji levo), mu je bila od dražbe še najbolj všeč Jasna Šeruga Muren, ki je licitacijo vodila. (Foto: M. B.-J.) Natočimo si čistega cvička! S cvičkom, našim ljubim dolenjskim vinom, ki mu ni enakega na vsem svetu, se zadnje čase dogajajo nelepe stvari. Pustimo ob strani zaničevanje vinskih ignorantov in lumpenpivcev, ki cvičku v povzdigo “svojega" vina odrekajo celo vinski značaj; gre pač za vinski šovinizem, ki je enako bebav kot vsi v nepregledni vrsti šovinizmov. Žalostno je, da se pri cvičku lomijo kopja celo na strokovnem nivoju. V ozadju pa je slutiti prikrit boj med vinsko trgovskimi lobiji, ki jim je prav malo mar za slovensko vinsko pestrost, bogastvo in posebnost, toliko bolj pa za prevlado, nadrejenost in seveda za lastno bogatenje na račun drugih brez vseh zadržkov. Tudi zadnja vinska afera, ki še traja, je povezana s cvičkom. Strasti so se razplamtele, ko je Mercator začel prodajati “svoj” cviček iz kleti Vina Brežice, in to po neverjetno nizki ceni 279 tolarjev za liter. Drugega cvička pa skoraj ne dobiš za manj kot 400 tolarjev. To brežiško vino, ki ga sicer prodajajo tudi pod imenom cviček Marvin, pa ima vsa potrebna dovoljenja in “žegne" in ga republiški inšpektor “za sedaj" ne namerava izločiti iz prometa. Vsekakor gre v tem primeru za Povrnitev trošarine za gorivo Zakon o trošarinah, ki velja od 1.7.1999, mogoča povrnitev 50 odst., to je 28 tolarjev/l trošarine za goriva (plinsko olje, motorni bencin, motorni petrolej) uporabljena za pogon kmetijskih in gozdarskih strojev. Vračilo se prizna za dejansko porabo, vendar največ do normativne porabe 6 l/strojna ura in sicer za njive, travnike, pašnike 25 ur oz. 150 l/ha, trajne nasade 70 ur oz. 420 l/ha in gozd 10 ur oz. 601/ ha. Minimalen pogoj za vložitev zahtevka je toliko zemljišč v uporabi, da normativna poraba znaša vsaj 90 strojnih ur letno. Zahtevke za preteklega pol leta lahko fizične osebe vlagajo od 1. januarja do 31. marca na pristojnem carinskem organu. Zahtevki se vlagajo na predpisanih obrazcih, ki so na voljo v knjigarnah in na carinarnicah. Zahtevek lahko vloži le en član gospodinjstva. Priložiti je potrebno potrdilo davčnega organa o površinah in katastrskih kulturah, ki jih imajo v lasti člani gospodinjstva. Če je polnoletnih lastnikov več, priložijo tudi pooblastilo drugih članov gospodinjstva vlagatelju, ki uveljavlja povrnitev. Če se uveljavlja povrnitev tudi za površine v najemu je potrebno priložiti kopije najemnih pogodb. Računi za porabljeno gorivo se ne prilagajo, pač pa jih mora upravičenec hraniti 10 let. V poštev pridejo računi na kupljena goriva, npr. na bencinskih servisih. Na teh računih mora biti razviden datum in vrsta in količina goriva. Ostali podatki, kot so ime in priimek kupca, naslov, davčna številka itn., na računu niso potrebni. V primeru, da se za določena dela najamejo storitve, se lahko za povrnitev trošarine uveljavljajo računi za plačano storitev s kmetijsko ali gozdarsko mehanizacijo. Na njih mora biti posebej navedena količina porabljenega goriva. Za fizične in pravne osebe pristojni carinski organ o vlogi odloči v 30 dneh po predložitvi popolne vloge in nakaže denar na bančni račun upravičenca. Za leto 1999 se za določitev višine vračila upošttvajo polovične količine normiranih strojnih ur oz. plinskega olja, saj je zakon o trošarinah veljal le v drugi polovici lanskega leta. MARJAN DOLENŠEK dve povsem nasprotujoči si strani: eni trdijo, da je z Mercatorjevim in brežiškim cvičkom vse v redu, drugi pa, da tega vina nikakor ne bi smeli tržiti pod imenom cviček. Prvo, brežiško-mercatorsko, stran podpirajo analize in ocene mariborskega kmetijskega laboratorija in komisije, medtem ko ga je ocenjevalna komisija strokovnjakov Kmetijskega inštituta Slovenije označila kot v vonju in okusu neprimeren, ki ne ustreza značilnostim in kakovosti cvička. Proizvajalci cvička, ki so se pred kratkim zbrali v Škocjanu na ustanovnem sestanku za ustanovitev združenja proizvajalcev cvička, pa so ogorčeni protestirali proti taki zlorabi imena cviček in v jezi Mercatorjev “cviček" imenovali “petjot iz brežiške kleti”. Dejstvo pa je, da sedanja (vsaj kar se cvička tiče) ohlapna vinska zakonodaja, izdatno podprta z ocenami štajerskih poznavalcev pravega cvička, dovoljuje brežiški vinski kleti in s tem tudi najboljšemu sosedu Mercatorju, da sporno vino še naprej prodaja kot cviček. Menda imajo tega “cvička” letnika 1998, rezanega tudi z bizeljskimi vini, na zalogi še 280.000 litrov. In temu vinu je mariborska ocenjevalna komisija prvič dala oceno celo preko 16 točk, na drugem ocenjevanju pa so temu dolenjsko-štajerskemu mešancu namenili 15,45 točke. Z vso to kolobocijo je bila cvičku, ki si je po dolgih letih zapostavljanja in zaničevanja na trgu spet pridobil ime in ugled, narejena škoda. Odločno besedo o tem je izrekel starosta slovenskih enologov in degustatorjev dr. Dušan Terčelj, ki je v Delu 21. januarja naravnost obtožil, da “vinsko polit ko vodi vinski klan velikih kleti s podporo ministrstva za kmetijstvo", in izrazil skrb, da bodo tudi problem v zvezi z brežiškim cvičkom pometli pod preprogo, kot toliko drugih nečednosti. Čas hi že bil, da bi si tudi v slovenskih vinskih kleteh natočili čistega vina. Mi cvička! A. BARTEU ŽGANJEKUHA NA SLOVENSKI KMETIJI NOVO MESTO - Na posestvu Srednje kmetijske šole Grm bo jutri, 28. januarja, strokovni posvet o žganjekuhi, ki se bo pričel ob 11. uri. O tej dopolnilni dejavnosti na kmetiji, o zaposlitvenih možnostih na podeželju ter o povezanosti nove tehnologije žganjekuhe z izobraževalnimi programi šole bodo predavali: predstavnik nemškega proizvajalca kotlov za žganjekuho Kothe, dipl. inženirja agronomije Jože Simončič in Tbne Hrovat ter prof. Vida Hlebec. Medtem ko je ob lanski razglasitvi rezultatov vinskega ocenjevanja tekla beseda o starih sadnih sortah, je tokrat dipl. inž. Jani Gačnik predaval o žganjekuhi. Opozoril je, da je bil v zadnjih letih v vinogradništvu in vinarstvu narejen velik napredek, medtem ko smo v žganjekuhi v Sloveniji ostali na enaki ravni kot pred desetletji. V naši državi je veliko starih travniških sadovnjakov z več deset let starimi zapuščenimi sadnimi drevesi, predvsem jablan-ami, ki navadno rodijo vsako drugo leto, a še to le na koncu vej. Vendar bi bilo po njegovem bolje oživiti ta stara drevesa, kot jih zasajevati na novo. Se toliko bolj, ker so izdelki iz jabolk starih sort, ki jih ni potrebno škropiti, zelo zdravi. Izračuni, ki jih je predstavil, so pokazali, da se jabolka najbolj splača predelati v kis, vino, suho sadje, sok in žganje, sicer pa je iz njih mogoče pripraviti okrog 40 različnih izdelkov. Po Sloveniji že pripravljajo šolo kuhanja žganja, ne gre pa prezreti, da je tako kot pri vinu tudi pri žganju pomembno kulturno pitje. Žganje, pri katerem vlada velik nered, saj velja še vedno stari jugoslovanski pravilnik, naj bi v bodoče predstavljali kot hrano, zdravilo, darilo, poudarili pa naj bi tudi njegov pomen v tradiciji in turizmu. Na domačiji Raztresenovih so hkrati pripravili razstavo jedi iz ajdove moke. Ajdo so lansko jesen na bližnji njivi požele kmečke ženske iz Adlešičev in Gribelj. Seveda so dobro razpoloženi obiskovalci, ki so si potem, ko so prisluhnili adlešiškim Kresnicam, tudi sami zapeli, vse te kulinarične dobrote in ocenjena vina poskusili. 20 steklenic z ocenjevanj, tudi s črnomaljskega martinovanja, pa so skupaj s prostimi poticami ponudili na licitaciji. 74 tisoč tolarjev, kolikor so zbrali na dražbi, ki jo je vodila Jasna Šeruga-Muren, bodo namenili za dokončanje mrliške vežice v Adlešičih, za katero so že porabili 7,3 milijona tolarjev, ki so jih zbrali s prispevki krajanov, sponzorjev, krajevne skupnosti in grobarinami. M. BEZEK-JAKŠE DAN KONJEREJCEV NOVO MESTO - Kmetijske svetovalne službe iz vseh občin na območju Upravne enote Novo mesto skupaj s srednjo kmetijsko šolo Grm vabijo rejce konj na Dan konjerejcev, ki se bo pričel v sredo, 2. februarja, ob 9. uri v poljedeljski učilnici omenjene šole. Udeležencem bo mag. Elizabeta Rogelj predavala o spolnem ciklusu in pripustni sezoni, doc. dr. Marjan Kosec o prehrani konj, mag. Janez Rus o reji športnih konj ter Lojze ) reji in vzgoji kasaških konj. Po predavanjih bo še prikaz reje športnih konj in predstavitev šole jahanja na kmetijski šoli. ŠTEVILNA PREDAVANJA ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj pripravlja v naslednjih dneh številna predavanja. V četrtek, 27. januarja, bo ob 18. uri v sejni sobi občine Semič predavanje o boleznih dihal, srca in ožilja, naslednji dan ob 19. uri pa v osnovni šoli Griblje o zdravilnih zeliščih. V soboto, 29. januarja, bo ob 14. uri v gasilskem domu v Ziljah predavanje o ekološkem kmetovanju, uporabi ovčje volne in preprečevanju zajedal-cev pri drobnici. V ponedeljek, 31. januarja, bo ob 16. uri v sadovnjaku Franca Strugarja na Majerju v Črnomlju prikaz rezi sadnega drevja, ob 18. uri pa v sejni sobi občine Črnomelj predavanje “Ob-vajujmo se možganske kapi”. V torek, 1. februarja, bo ob 18. uri v domu krajanov v Adlešičih tekla beseda o zamrzovanju in shranjevanju živil, naslednji dan ob isti uri pa v sejni sobi občine Semič o posojilih na kmetijah. V četrtek, 3. februarja, bo ob 18. uri v kulturnem domu v Semiču predavanje o ureditvi okolice hiš in o balkonskem cvetju. N HRIBČEK BOM Razmere v vinogradništvu se spreminjajo Pred vinogradnike prihajajo vedno večje zahteve. Dejansko čutijo močan vpliv dogajanj na svetovni ravni. Komaj so zadostili strokovnjakom z vrhunsko kakovostjo, že sledijo zahteve po znižanju cen vina. Ob tem so s subvencijami vzpodbujani k obnovi, čeprav bi se nekateri morali zavedati, da niso dovolj pripravljeni. Zelo pereč problem, ki bi se ga morali lotiti upravni organi, je opuščanje pridelave na težjih, vendar najboljših vinorodnih legah, in hkrati obnova na relativnih in slabih legah. Poleg pogojev gospodarjenja Se slabšajo tudi pridelovalne možnosti; neenakomerno odganjanje poganjkov, nezadostna kakovost, nove bolezni, splošna občutljvost in propadanje trsov. Prilagajanje novonastalim razmeram je neizogibno in pri tem mora vsakdo opraviti svoj del naloge zaradi svojega obstoja in prispevati k razvoju panoge. Država bi morala denarno pomagti tistim vinogradnikom, ki se usmerjajo v dolgoročno sprejemljiv način pridelovanja, ki hkrati omogoča doseganje najpristnejše kakovosti vina. Vendar še obstaja pri vinogradnikih prepričanje, da trte ni mogoče gojiti brez uporabe sintetičnih škropiv. Dosedanje izkušnje so lahko zadosten dokaz, da kemija dolgoročno le poveča težave. Kljub vedno boljšim in učinkovitejšim pripravkom se je število škropljenj v obdobju zadnjih petdeset let povečalo za trikrat. Zato je za rešitev potrebno spremeniti način gojenja, ki trti omogoča lastno odpornost do bolezni. Začne se s sajenjem na ustrezni legi, kjer moramo tlom prilagoditi sorto in podlago. Do petega leta je potrebno omogočati mlademu trsu razvoj korenin in krepitev stebla, pri čemer ga ne smemo obremeniti s pridelkom, medtem ko je v rodnosti potrebno obremenitev uskladiti z življenjsko močjo trte. V nasprotnem primeru, ko z gnojenjem (zlasti z umetnimi gnojili) želimo povečati rodnost trte, se poveča njena občutljivost KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič ter močno skrajša življenjska doba. Porabniku (pivcu vina) bo potrebno prikazati koristi in prednosti uživanja pristnega vina v majhnih količinah, namesto da si “privošči” več cenenega industrijsko pridelanega vina. Zavestno naj spozna in primerno plača resnično kakovost naravno pridelanega grozdja in vina. Razen tržno neodvisnih vinogradnikov se bo moral vsakdo, ki prodaja vino odločiti, po kateri poti bo nadaljeval pridelavo grozdja, zlasti ko bo pri nas na razpolago veliko tujih cenenih vin. Ker v našem vinogradništvu ne zmoremo dosegati količinsko velike pridelke in prodajti poceni, mora izhod biti v kakovosti, ki zasluži primerno višjo ceno. Nudijo se dve možnosti; prva je integrirana, druga ekološko ustrezna pridelava. Odločitev bo prepuščena posamezniku, vendar bi opozoril, da je potrebno temeljito razmisliti in presoditi, kako bo dolgoročno prav! Najbolj pozorni morajo biti tisti, ki imajo sedaj namen saditi vinograd. Neustrezna lega in neprimerna sorta zapreta vrata za sonaravno pridelavo grozdja za celo življenjsko dobo nasada. Ker pa bo treba dosedanji način državne pomoči odpraviti, se pripravljajo pedlogi za denarne podpore za integrirano kakor tudi za ekološko pridelavo grozdja. Ker se lahko zgodi, da bo denarna podpora za integrirano pridelavo v primerjavi z ekološko glede na tveganje sorazmerno vabljivejša, bo zanimanje vinogradnikov za ekološko pridelavo manjše ne glede, da imajo naravne možnosti. S tem bodo izgubili priložnost za pravočasno pridobivanje izkušenj in uveljavitev pri porabnikih. Tisti vinogoradniki, ki želijo že sedaj dolgoročno načrtovati svoje delo, naj se zavedajo, da je integrirana pridelava le prva, že gotovo dosežena stopnička na poti k sonaravni pridelavi grozdja. Z odločitvijo za integrirano pridelavo grozdja se odločijo za hojo na mestu, brez odpravljanja pomanjkljivosti, ki jih prinaša uporaba kemije. Vinogradnik ali strokovnjak, ki bo iskal rešitve v obvladovanju narave, bo obtičal na mestu. Zadovoljstva in uspeha bo deležen le tisti, kdor želi in se nauči prisluhniti naravi in je pripravljen na sodelovanje. JOŽE MAUEVIČ helena mrzlikar] gospodinjski kotiček Prednosti zamrznjenih jedi Ohranjanje živil s pomočjo zamrzovanja je ena najboljših metod konzerviranja. Z zamrznjenjem se v živilu zaustavi razmnoževanje mikrobov, upočasnjena je razgradnja vitamina C, za približno eno tretjino se skrajša čas kuhanja in zaradi sprememb v beljakovinah bolj izstopa aroma živila. Vsa živila vsebujejo različno količino vode in ta pri močno znižani temperaturi v celicah zamrzne. Zamrzovanje mora vedno potekati tako, da preprečimo strukturne spremembe na tkivu živila. Če zamrzovanje poteka prepočasi, se napravijo v živilu veliki ledeni kristali, ki poškodujejo celične ovojnice. Pri odtaljevanju takšen shranek izgubi veliko lastnega soka in upade. Odcejeni sok, na primer pri odtaljevanju mesa, vedno uporabimo za pripravo jedi. Zamrzovanje delno ali popolnoma pripravljenih jedi ima veliko prednosti. Če skuhamo naenkrat večjo količino hrane in preostanek zamrznemo, prihranimo pri delu, času in energiji. Pred zamrzovanjem jedi je treba dobro premisliti, katere so prednosti in tudi pomanjkljivosti. Jedi, kijih nameravamo zamrzniti, ne skuhamo do konca. Takoj jih razdelimo po porcijah, dobro ohladimo, z datumom označimo vsebino in zamrznemo. Na splošno velja pravilo, da zamrz- njenih jedi ne hranimo več kot tri mesece, jedi z več maščobe pa le mesec dni. Odtaljene jedi moramo dobro prevreti in takoj uporabiti. Ponovno jih ne zamrzujemo! Vse mesne jedi pripravimo za zamrzovanje z omako, vendar brez začimb, smetane, jajc in zagostitve. Pečenko pred zamrzovanjem narežemo in kose stisnemo skupaj. Zavijemo jo v alu folijo in v njej tudi odtalimo ter dobro pregre-jemo. Čas obstojnosti je 3 mesece. Pri zamrzovanju se zelo dobro obnesejo enolončnice iz stročnic, ješprenja in različne zelenjave. Skuhamo jih le do polovice in jih ne hranimo dlje kot 3 mesece. Dobro se zamrzuje tudi dušena zelenjava, polnjeni paradižniki, bučke in paprike, ki jih pred polnjenjem blanširamo. Čas obstojnosti je 3 mesece. Kruh in pečeno biskvitno osnovo pred zamrznitvijo zavijemo v alu folijo in zavito odtalimo v pečici pri 180° C. V pečico postavimo posodo z vodo, da je dovolj sopare. Ob koncu kruh popolnoma odvijemo, poškropimo z vodo in skorjo zapečemo. Čas obstojnosti je 4 mesece. Potice odtalimo na enak način. Zamrznjene so obstojne le 2 meseca. Zamrznjeno zelenjavo za solate preložimo v- ustrezno posodo, prelijemo z marinado, pokrijemo in odtalimo pri sobni temperaturi. Andrej Markovič na otvoritvi svoje razstave v galeriji Luna. Sijoče gore v Luni Fotografski utrip alpinistične odprave v Ande NOVO MESTO - Prva dolenjska alpinistična odprava v tuja gorstva, ki je lani poleti odpotovala v perujske Ande, se je končala zelo uspešno. Novomeški alpinisti so osvojili več andskih vrhov, med še posebej lepe dosežke pa se uvršča prvenstvena smer v vzhodni steni Charcraraja, ki sta jo preplezala Jure Juhasz in Andrej Markovič. Lepoto in zahtevnost tega podviga je zdaj, sredi zime, mogoče vsaj malce okusiti v galeriji Luna, kjer so v torek, 18. januarja, zvečer odprli fotografsko razstavo Sijoče gore. Na razstavi so na ogled barvne povečave, izdelane iz diapozitivov, ki jih je Andrej Markovič posnel med andsko odpravo in med vzponom v steni Charcraraja. Izboru teh slik je dodal še fotografijo s predlanske himalajske odprave in fotografijo s plezanja po zaledenelem slapu v steni Prisanka. Na otvoritvenem večeru je avtor pripravil tudi predavanje s projekcijo diapozitivov. Razstava, ki je že druga Markovičeva v galeriji Luna, bo občasno na ogled še kje drugje, saj ima njen avtor v načrtu več predavanj o dolenjski andski odpravi. Markovič se s fotografijo ukvarja ljubiteljsko, ta njegov •konjiček pa je najtesneje povezan s plezanjem, saj je resneje prijel za fotografski aparat takrat, ko se je začel ukvarjati z alpinizmom, torej pred kakimi šestimi leti. Pri fotografiranju ne uporablja drage profesionalne opreme, ampak mu za beleženje prizorov v visokogorju še najpogosteje služi navaden kompaktni fotoaparat. Njegove fotografije so klasične, mestoma reportažno navdahnjene, še posebej ko slika ljudi, ogleda pa so vredne predvsem zaradi izjemnosti dogodkov, kijih beležijo, in ker so nastale v razmerah, kamor znani in ugledni fotografi zvečine nikoli ne gredo. M. MARKELJ Zbujena Kozinova tmuljčica Majda Novomeški simfonični orkester pripravlja postavitev Majde, edine operete skladatelja Marjana Kozine - Za letošnji kulturni praznik najprej koncertna izvedba NOVO MESTO - Pred desetimi leti je na slovesnosti ob kulturnem prazniku pred novomeško javnostjo prvič nastopil Novomeški simfonični orkester pod vodstvom Zdravka Hribarja in seveda močno presenetil, sajjc le malokdo vedel, da je v Novem mestu nastal tako zahteven inštrumentalni sestav. Poslej so koncerti simfoničnega orkestra za kulturni praznik postali del novomeške glabene tradicije. Za letošnji kulturni praznik se obeta ponovno lepo glasbeno presenečenje. Orkester bo na prireditvi 8. februarja zvečer v drugem delu koncertno izvedel odlomke iz operete Majda skladatelja Marjana Kozine, po katerem ima novomeška glasbena šola ime in ki spada med najuglednejše ustvarjalce, doma iz Novega mesta. Opereto Majda je Kozina kot svoje prvo odrsko delo napisal v času službovanja v Mariboru. Nastala je sprva kot “radiofonska opereta”, po uspešnem krstu na ljubljanskem radiu leta 1935 pa so jo novembra istega leta z velikim uspehom pri občinstvu in kritikih uprizorili tudi na mariborskem odru. Kasneje je ta edina Kozinova opereta potonila v pozabo. Partituro in klavirski izvleček je shranil Primož Kuret, izgubil pa se je libreto, napisan po veseloigri Josipa Frana Knafliča Kmečki teater. Od besedil se je ohranil le nemški prevod nekaterih glasbenih točk in nekaj iztočnic v partituri. Ko je dr. Kuret, nekdanji Kozi-nov študent ter kasneje sodelavec in ljub skladateljev gost v zidanici na Trški gori, pred nekaj leti poslušal cedejko novomeškega simfoničnega orkestra, je prišel na zamisel, da bi novomeški orkester lahko obudil k življenju pozabljeno Kozinovo opereto. Partituro je podaril novomeški glasbeni šoli in za zamisel navdušil ravnatelja šole v j • • V $ * i V r 1 i-lBIšl jk. Zdravko Hribar s partituro Kozi-nove operete Majda. in dirigenta orkestra Zdravka Hribarja. K sodelovanju sta pritegnila še prof. Igorja Grdino, ki je pripravil povsem nov libreto, saj izvirnega ni bilo mogoče obnoviti. Tako so bili položeni temelji za uresničitev nedvomno zanimivega glasbenega projekta postavitve Kozinove Majde v Novem mestu. Priprave so stekle v prvi polovici lanskega leta. K sodelovanju je Hribar pritegnil tudi Ireno Yebu-ah, ki ta čas nadaljuje podiplom- • v Prva od štirih Beretičevih Miran Beretič je izdal prvo od svojih štirih knjig -Predstavitev prvenca na osnovni šoli Šmarjeta ŠMARJETA - Miran Beretič, sin znane predvojne kmečke družine Beretič iz Šmarjete, že precej dolgo občasno suče pero. Prve verze je napisal kot partizan, po vojni jih je nastalo še nekaj, ob njih pa je napisal tudi več proznih zapisov, ki so nekateri ugledali beli dan v Dolenjskem listu, Svobodni misli in še kje. Pred desetimi leti je začel s pisanjem obsežnega spominskega gradiva, ki ga je sklenil strniti v štiri knjige. Prva je 16. TOPLISKI KNJIŽNI SEJEM DOLENJSKE TOPLICE - V sredo, 2. januarja, se bo v jedilnici tukajšnje osnovne šole začel tradicionalni Topliški knjižni sejem, ki ga pripravljata Osnovna šola Dolenjske Toplice in Knjigarna Mladinska knjiga iz Novega mesta. Gostja sejma bo ilustratorka Suzana Bricelj, ki se bo predstavila obiskovalcem v petek, 4. januarja, ob pol enajstih dopoldan. KOMEDIJA PREDSEDNICE KRŠKO - V soboto, 29. januarja, bo ob pol osmih zvečer v Kulturnem domu za modri abonma in izven gledališka predstava Wer-nerja Schvvaba Predsednice v izvedbi SNG Drame iz Ljubljane. ZANIMANJE ZA KNJIGO - Miran Beretič je pred slavnostno predstavitvijo podpisoval izvode svoje prve knjige. Zanimanja zanje je bilo kar precej. pod naslovom Od znoja do boja pred kratkim izšla pri Dolenjski založbi, knjige Krvava žetev, Težka pot in Z Gradnikovo brigado pa še čakajo na natis. Slovesna predstavitev Beretiče-vega knjižnega prvenca je bila v petek, 21. januarja, na osnovni šoli Šmarjeta. Na predstavitvi, ki jo je vodila Mojca Gorenc, so po pozdravnem nagovoru ravnatelja šole Jožeta Pečnika učenci prebirali odlomke iz Beretičeve knjige ter zaigrali na orglice, kitaro in harmoniko, na koncu pa je avtor knjižne novosti spregovoril o svojem življenju, o rojstni Šmarjeti nekoč in danes, o knjigah, ki jih je napisal, in o težavni poti, ki jo je moral prehoditi, da je bila prva natisnjena. Posebej se je zahvalil uredniku Franciju Šaliju, recenzentu Bogdanu Osolniku in hčerki Daši za pomoč pri pripravi knjige za tisk, vnuku Blažu Vehovarju pa za oblikovanje in ilustracije. Slednji je svoj likovni talent pokazal na priložnostni razstavi svojih slik v šolskem hodniku. “Šmarjeto imam zelo rad. Tu živijo dobri, delavni in pošteni ljudje, zato je prav, da je tudi o ski študij opernega petja v Salzburgu in kije za projekt navdušila svoje kolege Uršulo Langmayr, Bernharda Berchtolda in Saša Ivaeija. Priprave so stekle v začetku lanskega leta, jeseni je orkester že začel z vajami, konec tega meseca pa so na vrsti vaje s pevci. Za kulturni praznik bomo že lahko prisluhnili koncertni izvedbi izbranih odlomkov iz operete. Kol pravi Zdravko Hribar, bi opereto Majda lahko v celoti postavili na oder prihodnje leto. Ob podpori Mestne občine Novo mesto, ministrstva za kulturo in številnih sodelavcev in podpornikov se torej v dolenjski metropoli obeta pomemben kulturni dogodek, ki ga tako skladatelj Kozina kot njegovo rojstno mesto nedvomno zaslužita. M. MARKELJ TRIO RENATA CHICCA V NOVEM MESTU - Ljubitelji dobrega jazza so minuli petek, 21. januarja, zvečer prišli na svoj račun. V veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine je nastopil trio Renata Chicca in pred-' stavil glasbeni projekt Lipa zelenela je. Gre za jazzovske priredbe slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi, ki jih je pripravil izvrstni jazzovski pianist Renato Chicco, k izvajanju pa je povabil kontrabasista Žiga Goloba in bobnarja Draga Gaja. Trio je leta 1997 posnel cedejko z enajstimi priredbami pod naslovom Lipa zelenela je, od takrat naprej pa nastopa na jazzovskih festivalih in samostojnih koncertih po Sloveniji ter na njih promovira s slovensko glasbeno tradicijo obogateni jazz. Na koncertu v Novem mestu (pobudnik zanj je veliki ljubitelj jazza Janko Horvat) je trio odigral večino skladb s cedejke in dve noviteti, pripravljeni za drugo ploščo. Koncert ni bil najbolje obiskan, a tistim, ki v petek zvečer prišli v KCJT, se je obisk poplačal z bogatim glasbenim doživetjem. (Foto: M. Markelj) tem kraju napisana knjiga,” je Beretič preprosto pojasnil osnovni motiv, ki ga je vodil pri pisanju spominskih zapisov. Z njimi želi podati podobo Šmarjete in okolice, kot ju je doživljal od svojega otroštva naprej, vmes pa splesti tudi pripoved o svojem življenju od kmečkega fantiča do partizana in komisarja. Miran Beretič ni literat in v njegovi knjigi ne gre iskati literarnih vrednosti. Kljub temu da mu pripoved sem ter tja slogovno šepa in da izgublja rdečo nit, pa je njegova knjiga kot spominska proza kar zanimivo branje o minulih časih in ljudeh. M. MARKELJ RAZSTAVA V GALERIJI KRALJ NOVO MESTO - Jutri, 28. januarja, bodo ob osmih zvečer v galeriji Kralj odprli razstavo likovnih del, ki so nastala na lanski mednarodni slikarski koloniji Dolenjska likovna srečanja Mirna Peč 99. Na srečanju je sodelovalo sedemnajst likovnih ustvarjalcev. Otvoritev razstave bo popestril oktet Adoramus. ČRNOMALJSKA VAJA ZBORA NOVO MESTO - V sredo, 2. februarja, bodo na odru v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine gostovali ljubiteljski igralci Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj, ki bodo izvedli komedijo Vinka Moederndorfcrja Vaja zbora. Oračeve slike v Ljubljani V galeriji Krka na Dunajski cesti v Ljubljani so odprli razstavo slik Janka Orača iz Novega mesta LJUBLJANA - V ljubljanski Krkini galeriji vsako leto pripravijo devet likovnih razstav, na katerih predstavijo dela uglednih domačih in tujih ustvarjalcev. Vodja galerije Boris Česen, ki skrbi za program tega likovnega razstavišča, skrbno izbira iz dolge vrste ponudb umetnike za razstave, zato je njegova odločitev, da letošnje leto začne z razstavo slik slikarja Janka Orača, gotovo lepo priznanje temu novomeškemu ustvarjalcu, saj .so novomeški likovniki silno redki gostje v tem razstavišču. Janko Orač pa se lahko pohvali, daje tokratna razstava, ki so jo odprli v četrtek, 20. januarja, zvečer, že njegova druga v galeriji Krka. Prvič je tu razstavljal pred dvanajstimi leti. Kot je v sproščenem pogovoru s slikarjem poudaril Boris Česen, se je takrat ljubljanskemu občinstvu predstavil popolnoma drugačen Orač, kot gaje mogoče spoznati na sedanji razstavi. In tudi višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič je v svojem nagovoru opozoril na bistven premik v Oračevem slikanju, ki je nekdanjega slikarja krajin popeljal v nepredmetno slikarstvo. Slikarski Rubikon je Orač prestopil, ko je nastala slika s simptomatičnim naslovom Z LJUBLJANSKE RAZSTA VE -Janko Orač in vodja ljubljanske galerije Krka Boris Česen pred velikim Oračevim platnom. Ritem modre krajine in napovedala slikarjevo izvirno oblikovno ip zanj značilno barvno ekspanzijo. Z njo sije odprl vrata v svet nesnovnega, nepredmetnega slikarstva, vanj pa sta ga vodila spontanost in velika mera tveganja, ki se je bogato poplačala, kar dokazujejo razstavljena dela. Orač je za ljubljansko razstavo pripravil avtorski izbor slik in kompozicij iz lanske velike pregledne razstave v Novem mestu. MiM Z besedo in v živo Predavanja in ekskurzije stalnici Zgodovinskega društva Novo mesto NOVO MESTO - Zgodovinsko društvo Novo mesto, ki zajema območje Dolenjske in Bele krajine, je imelo minuli četrtek, 20. januarja, občni zbor, na katerem so pregledali opravljeno delo v minulem letu in začrtali program dela v letošnjem. Delo društva poteka, kot pravi predsednica Majda Pungerčar, po ustaljenem programu, ki mu vsebino in obseg narekujejo predvsem zanimanje članstva in seveda denarne zmožnosti. V glavnem imajo člani vsako leto vsaj eno strokovno domoznansko predavanje in se odpravijo vsaj na eno strokovno vodeno ekskurzijo. Lani so tako poslušali predavanje dr. Mitje Ferenca o izgubljeni kulturni dediščini kočevskih Nemcev in mag. Gojka Zupana o sakralni dediščini Kočevske, maja pa so si na celodnevni ekskurziji ogledali naravne in kulturne zanimivosti Kočevskega Roga. Letos bodo pozornost posvetili dolini reke Krke, in sicer bodo spomladi najprej pripravili predavanje, temu pa bo jeseni sledila še ekskurzija. PESNIK SE PREDSTAVI BREŽICE - V Knjižnici Brežice bo danes, 27. januarja, ob sedmih zvečer gost slovenski pesnik mlajše generacije Aleš Šteger, dobitnik nagrade za najboljši literarni prvenec leta 1996 in prestižne Veronikine nagrade za leto 1998. Obiskovalcem prijazna ustanova V Posavskem muzeju so v petdesetih letih zabeležili tri četrt milijona obiskovalcev -Ob skrbi za grad in raziskovalnem delu pozornost posvečajo predvsem ljudem BREŽICE - Posavski-muzej Brežice stopa letos v enainpetdeseto leto svojega delovanja in namerava, kot je zatrdil direktor mag. Tomaž Teropšič na tiskovni konferenci minuli teden, nadaljevati svojo zgodbo o uspehu. Ta se potrjuje s tri četrt milijona obiskovalci v petdesetih letih, s 170 razstavami, 24.700 predmeti v fondih in v stalnih zbirkah, s 23.500 fotografijami, 6.850 diapozitivi in 7.740 knjižnimi enota- f OBNOVA TEMEUEV KR1ŽATIJE - Dolenjski muzej začenja jubilejno leto, v katerem praznuje petdesetletnico svojega delovanja, tudi s prvimi gradbenimi deli pri sanaciji stavbe Križatije. V nji bo dobila nove prostore stalna arheološka zbirka, ki s svojimi zgodovinskimi dragocenostmi po pomenu presega lokalne in državne meje. Konec prejšnjega tedna so začeli odkopavati in obnavljati temelje. (Foto: MiM) r mi v specialni muzejski knjižnici, če naštejemo nekaj številk, oziroma s tem, da se muzej trudi postati in ostati obiskovalcem prijazna ustanova. Skozi vso petdesetletno zgodovino muzeja se kot stalnica vleče skrb za stavbo, kjer muzej domuje, to je brežiški grad, ki velja za najpomembnejšo in najmogočnejšo zgodovinsko stavbo v Posavju. Opravljenih je bilo precej sanacijskih in obnovitvenih del, nekaj pa jih bo še treba. Prav zdaj teče sanacija malega avditorija v stolpu zahodnega trakta, lani pa je bila zaključena obnova terase ter ureditev delovnih in depojskih prostorov na podstrešju. Kot vse nujnejša se kaže potreba po statični obnovi stopnišča in arkad. Ureditev dvigala, ki bi omogočilo lažji pristop invalidom, seveda pa bi prav prišlo tudi osebju, ostaja slej kot prej le želja. Obnove stopnišča ministrstvo za kulturo v predlogih za letošnje leto žal ni podprlo, je pa pokazalo razumevanje za odpravljanje lesne gobe in sanacijo fresk. Ob tem da raziskovalno delo ostaja ena od temeljnih nalog muzeja, v Posavskem muzeju poudarek vse bolj prenašajo na delo z obiskovalci. Muzej nima več v prvem planu predmetov, ampak ljudi, kar je sploh naloga sodobnega muzeja, zatrjuje muzejski pedagog Ivan Kastelic. Preusmeri- tev že daje sadove, saj se v muzeju lahko pohvalijo z lepim obiskom muzejskih in galerijskih zbirk ter različnih prireditev, ki jih pripravljajo ali pri njih sodelujejo, od razstav, delavnic, učnih ur pa do prestižnih koncertov stare glasbe Festivala Brežice in državne razstave Sadje in cvetje. Povečan obisk pa vse bolj opozarja, da že kritično primanjkuje muzejskih vodičev. MiM FOTOGRAFSKA RAZSTAVA KOČEVJE - V Likovnem salonu Kočevje bodo jutri, 28. januarja, ob sedmih zvečer, odprli razstavo fotografij Boštjana Matjašiča in Roberta Kokola. Otvoritvena slovesnost bo ob sedmih zvečer v prostorih hotela Valentin, v kulturnem programu pa bosta nastopili pesnica Romana Novak in violinistka Ksenija Abramovič. VAJA ZBORA V LOKI LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Kulturno-umetniško društvo Primoža Trubarja vabi v soboto, 29. januarja, ob šestih zvečer na ogled komedije Vinka Moe-derndorferja Vaja zbora, ki so jo postavili na oder igralci Kulturnega društva Milana Majcna iz Šentjanža v režiji Anice Groznik. dežurni poročajo OB DENARNICO - Neznanec je 21. januarja zvečer i garderobne omarice na kopališču v Termah Čatež ukradel denarnico z okrog 25 tisoč tolarji ter osebne dokumente in plačilni kartici. IZ AVTA ODNESEL TELEFONA - Okrog 60 tisoč tolarjev je oškodovan lastnik avta, v katerega je 22. januarja vlomil neznanec in mu ukradel dva mobilna telefona GSM in žensko torbico. V VIKEND - Neznanec je med 10. in 19. januarjem izven naselja Kapele pri Brežicah razbil šipo na vikend hišici in odnesel obleko, alkoholne pijače in daljnogled v vrednosti 30 tisoč tolarjev. PIL BO IN KOSIL - Od 1. do 19. januarja je neznanec s prirejenim ključem odprl vhodna vrata stanovanjske hiše v Pišecah ter ukradel 150-litrsko cisterno za vino, motorno škropilnico in kosilnico. RAČUNALNIČAR - Medtem ko v nezaklenjeni pisarni podjetja Revoz ni bilo tamkaj zaposlenih, je neznanec iz predala protipravno odnesel prenosni računalnik Com-paq in lastnico T. D. M. oškodoval za okrog 660 tisoč tolarjev. IZGINILE “DOBROTE” - 18. januarja zgodaj zjutraj je neznanec ukradel motorno vozilo znamke Citroen Jumper, last podjetja KZ Suha krajina. Vozilo bele barve in ima na prednjih vratih oznako podjetja, na steklih zadnjih vrat pa nalepljen reklamni napis Dobrote iz grajskih pekarn. Parkirano je bilo na parkirišču v Žužemberku. Poškodovano je po drsnih vratih. POPOLN PONAREDEK - Pri mejni kontroli so se na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje štirje turški državljani 18. januarja izkazali z nacionalnimi potnimi listi in z dovoljenji za bivanje v Franciji, toda dovoljenja so bila popoln ponaredek. Sledila sta srečanje s sodnikom za prekrške in kazenska ovadba. PONAREJEN BANKOVEC NOVO MESTO - Novomeščan-ka je 19. januarja na Dolenjski banki na Seidlovi cesti menjala večjo vsoto bankovcev po 100 DEM v tolarje. Delavka banke je pri pregledu ugotovila, da je eden ponarejen. Policisti so ponarejen bankovec zasegli, občanka pa je oškodovana za 10 tisoč tolarjev. UKRADEN AVTO NAŠLI ŠENTJERNEJ - 24. ja nuarja dopoldne je neznanec s parkirnega prostora pred šentjernejskim zdravstvenim domom odpeljal osebni avtomobil Zastava 101, ki je bil nezaklenjeno v njem pa je bil kontaktni ključ. Vozilo so zapuščeno izsledili ob hitri cesti H - 1. Bilo je odklenjeno in s kontaktnimi ključi. Vrnili so ga lastniku. Schengen prinaša stroga pravila igre Posvet županov Dolenjske in Bele krajine s policijo - Dobro sodelovanje - Vzpostavitev nove J in istočasno zapiranje S meje - Usposobiti 1100 novih policistov - Problemi z Romi METLIKA - V petek, 21. januarja bo tradicionalni posvet dolenjskih in belokranjskih županov z vodilnimi in vodstvenimi delavci PU Novo mesto in komandirji policijskih postaj potekal v metliški občinski stavbi. Srečanja, ki se je predvsem zaradi priprav na Schengenske standarde pokazalo kot izredno potrebno, so se udeležili tudi minister za notranje zadeve Borut Šukljc, generalni direktor policije Andrej Podvršič, državna sekretarja Slavko Debelak in Gorazd Trpin ter župani oz. drugi predstavniki iz občin Semič, Škocjan, Šentjernej, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Metlika, Novo mesto in IVebnje. Kot je povedal minister Borut zanj doseči maksimalen konsenz Šuklje, bo treba s približevanjem Slovenije Evropski uniji (EU) na tem območju preiti na nove načine dela, pri čemer je eden pomembnejših segmentov Sčhen-genski sporazum oz. postavitev južnoevropske meje, ki bo potekala tudi po štirih tukajšnjih občinah. “Bo Slovenija sposobna zagotoviti vse standarde? Projekt namreč pomeni nove oblike dela, povečanje števila zaposlenih, več sredstev na področju materialno-tehničnih posodobitev policije in osebnega standarda policistov, sistem izobraževanja, zadeva življenje v lokalnih skupnostih in socialni status ljudi, skratka pravila igre so stroga,” je povedal minister in dodal, da bo istočasno z vzpostavitvijo nove južne meje potekalo zapiranje severne meje. vseh članic. Na ministrstvu že pripravljajo maloobmejne prepust'* nice pa tudi na nove potne liste. Metliški župan Slavko Drago-van je povedal, da bo šlo veliko kilometrov južne meje po “njegovi” občini, pri čemer je vprašanje novih policistov, ki bodo prišli na že zdaj utesnjeno policijsko postajo, pritisk ilegalcev je vse večji itd. Minister je dejal, da bo poskrbljeno za socialno statusni problem policistov, potrebno pa bo preurediti tudi metliški mejni prehod, ki je nefunkcionalen. Nasploh bodo večje pozornosti zdaj deležni južni mejni prehodi, kjer zaposleni v glavnem še vedno delajo v neuglednih zabojnikih. Sicer pa bo več znanega avgusta, ko bo na podlagi analiz t.i. twinninga narejen elaborat in se GOSTJE SREČANJA - Direktor PU Novo mesto Franci Povše (drugi z desne) je k besedi povabil ministra Boruta Suktjeta, sekretarja Slavka Debelaka in direktorja slovenske policije Andreja Podvršiča. (Foto: L. M.) bo točno vedelo, koliko novih policistov bo kam prišlo. Zupani so v glavnem pohvalili sodelovanje s policijo v lokalnih skupnostih, med problemi pa so prednjačili romski (prijavljanje prebivališča, kontrole tehničnih izpravnosti njihovih vozil) ter cestne težave (npr. nesprejemljiva cesta po dolini reke Krke, preobremenjen most v Trebnjem) itd. V Semiču si želijo tudi policijsko pisarno. L. MURN Dal recept za izdelavo eksplozivne snovi Kazenska ovadba SEVNICA - 20. januarja so krški kriminalisti opravili razgovor z 1 Metnim M. K. iz Sevnice, ki je posredoval recept za izdelavo eksplozivne snovi TATP (tria-ceton triperoksid) 21-letnemu R. S. iz Krškega. Slednji je bil v eksploziji navedene eksplozivne snovi 17. januarja v enem od stanovanjskih blokov Cesta 4. julija v Krškem hudo ranjen. Poškodovali so se še 19-lctni M. V, 27-letni D. B. in 18-lctni M. L. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja Nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali razstrelilnih snovi (čl. 317/1, III. KZ RS) so pri osumljencu M. K. na podlagi odredbe opravili hišno preiskavo. Policisti in strokovnjaki za bombno zaščito in kemijo iz Ljubljane so pri njem našli 22 g eksplozivne snovi TATP, ki sojo takoj onesposobili in kasneje uničili. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba. v Uspešno delo PP Črnomelj Več KD, toda tudi raziskanost večja - Našli vlomilca v semiško jamo z jaslicami, skupino, ki je rezala gume... ČRNOMELJ - V primerjavi z letom 1998 je bilo lani na območju PP Črnomelj zaznati večji porast števila kaznivih dejanj (KD), predvsem na področju raznovrstnih tatvin ter vlomov v objekte in vozila. Kot je povedal direktor PU Novo mesto Franci Povše, so jih tamkajšnji policisti z intenzivnim delom konec lanskega in v začetku letošnjega leta večino uspešno raziskali. Sem spada vlom v Veterinarsko postajo Črnomelj in v prostore črnomaljskega zasebnika. Ugotovljeni storilec sije prilastil računalniški enoti v vrednosti 530 tisoč tolarjev. Med 24. decembrom lani in 8. januarjem letos je bilo na območju Semiča več kaznivih dejanj, ki so ljudi zelo razburila: poškodovanje osnovnošolskega inventarja in inventarja v gostinskem lokalu v Semiču, na sedmih osebnih vozilih so na parkirišču prerezali pnevmatike ali vozila kako drugače poškodovali. Črnomaljski policisti so odkrili skupino štirih storilcev. V javnosti je imelo največji odmev kaznivo dejanje 26. decembra lani, ko je takrat neznani storilec vlomil v kraško jamo v bližini naselja Pugled v semiški občini. Iz jame, v kateri so bile postavljene jaslice v naravni ve-likosti, je bilo ukradeno: radiokasetofon, plinski gorilnik za žganjekuho, električni podaljški z lučmi, komplet okrasnih lučk, reflektorske žarnice in še nekaj drugih predmetov v vrednosti okrog 250 tisoč tolarjev. Policisti so ugotovili, da sta navedeno dejanje opravila dva storilca, pri katerih so opravili hišne preiskave, zoper njiju pa je bila po-dana kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu. L. M. ZASMRDELO PO PETROLEJU KREMEN PRI KRŠKEM-OKC PU Krško je bil 20. januarja obveščen o izlitju neznane snovi v kanalizacijo v naselju Kremen. Policisti so ugotovili, da se je iz glavnega voda kanalizacije širil smrad neznane snovi, podoben vonju petroleja. Pri kontroli izliva kanalizacije v reko Savo ni bilo zaznanega vonja, prav tako ne kakšnih oljnih madežev. Kraj si je ogledal tudi inšpektor za okolje in prostor. Preiskavo nadaljujejo. IZVOLJEN ROBERT PERC KRŠKO - Na redni seji Območnega policijskega sindikat^ Posavje sov petek, 14. januarja, predstavniki sindikalnih skupin PU Krško med drugim izvolili za novega predsednika Roberta Perca iz PU Krško. POLICISTU PONUJAL DENAR DOBOVA - Na mejni železniški prehod Dobova je 19. januarja ob 1. uri iz Hrvaške prispel tudi 52-letni romunski državljan C. B. Ker ni imel pogojev za vstop v Slovenijo, ga je policist hotel zavrniti, toda C. B. mu je ponujal bankovec za 100 tisoč italijanskih lir, da bi ga vseeno spustil. Policist je bankovec zasegel, osumljenec pa je bil priveden na okrožno državno tožilstvo. NEZNANEC OROPAL “BRSUIN-KO’’ - V sredo, 19. januarja, je nekaj po IH. uri neznanec prišel v trgovino Bršljinka v Novem mestu (na sliki) in z nožem grozil prodajalki. Ropar, ki je pobegnil in ga policija še vedno išče, naj bi z nožem grozil prodajalki. Ta seje ustrašila in odprla registrsko blagajno, od koder je zamaskirani moški vzel dnevni izkupiček v višini več kot 70 tisoč tolarjev. Nad dejanjem je zgrožen tudi poslovodja trgovine, ki v Bršljinu deluje pet let, Slobodan Milenkovič. (Foto: L. M.) Od 1. septembra lani pa do avgusta letos pri nas poteka projekt, imenovan tvvinning, ki pomeni nekakšno analizo obstoječega stanja južne meje. Nemški kolega nam svetuje in daje usmeritve za-naprej. “Za tujce je zanimiv naš koncept varovanja državne meje, ki poteka v bistvu od meje do meje, kar se tudi poslej ne bo spremenilo. Zdaj južno mejo varuje približno 800 policistov, po Schen-genu pa jih bo še 1100. Vse sile moramo usmeriti v izobraževanje kadrov,” je poudaril direktor slovenske policije Andrej Podvršič in pohvalil delo PU Novo mesto ter njeno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Slavko Debelak je povedal, daje Slovenija po informacijskih standardih zaenkrat v prvi skupini šestih držav, bodočih članic Evropske zveze, in da se jim na ministrstvu ne zdi sporen varnostni vidik varovanja meje, temveč aktivnosti v drugih segmentih: carina, veterina itd., kar zadeva še druga ministrstva. Podaril je tudi pomen čimprejšnjega sprejetja maloobmejnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, kajti ko se bodo začela pogajanja, bo treba Skoraj neulovljiv Bežal pred policisti ČRNOMELJ - 23. januarja je bil dežurni na PP Črnomelj obveščen, da 24-letni M, V. iz okolice Kočevja pijan razgraja v gostinskem lokalu v Dragonji' vasi, razbija kozarec in da se je z avtom odpeljal. Policijska patrulja ga je izsledila na semaforiziranem križišču v Črnomlju, kjer je zapeljal kar skozi rdečo luč. Kljub znakom, naj ustavi, je s pospešeno hitrostjo peljal naprej. Pri begu je M. V. na Viniški cesti trčil v osebno vozilo in hitel naprej. Patrulja ga je večkrat ustavljala z zvočnim signalom in modro lučjo, vendar tega ni upošteval, večkrat je naglo zavrl ter spreminjal hitrost vožnje. V enem od takih trenutkov je policist s službenim vozilom trčil v zadnji del vozila,in pri obeh vozilih so nastale manjše poškodbe. V naselju Koprivnik je patrulji le uspelo ustaviti voznika, vendar je skušal pobegniti. Policistoma se je zelo upiral, zato sta uporabila plinski razpršilec in fizično silo. M. V. so odredili preizkus alkoholiziranosti, vendar ga je odklonil. Zoper njega je bil izdan plačilni nalog, odrejeno pridržanje do iz-treznitve, predlagan pa je tudi v postopek sodniku za prekrške. SMRT VARNOSTNIKA NA BAJNOFU Moral umreti zaradi 84 litrov alpskega mleka? THje Romi: 24-letni X Kovačič, 38-letni D. Brajdič in 22-letni X Kovačič osumljeni, da so septembra lani LM kradli mleko - Varnostnik Ivan Kermc zaradi Valentinovega udarca po glavi kasneje umrl - Je bila steklenica ali kaj drugega? - Obravnava preložena NOVO MESTO - Te dni je na Okrožnem sodišču v Novem mestu potekala glavna obravnava v zvezi z lanskim tragičnim dogodkom, ko so 21. septembra trjje Romi iz naselja Žabjek: brata Vaientin in Veljan Kovačič ter Danko Brajdič, na predstavništvu Ljubljanskih mlakarn (LM) v Sevnem pod IVško Goro kradli alpsko mleko, 24-letni Valentin pa je 41-letncga varnostnika Ivana Kermca s Sel pri Zburah, ki jim je to hotel preprečiti, z neznanim predmetom tako močno udaril po glavi, da mu ni bilo več pomoči. Obtožnica vse tri obtožence bremeni kaznivega dejanja roparske tatvine (čl. 214/1 KZv zvezi s čl. 25 KZ), Valentina pa še povzročitve posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom (čl. 135/11,1 KZ). Kot je poudaril okrožni državni tožilec, so 21.9.1999 med 19. uro in 19.30 po predhodnem dogovoru in razdelitvi vlog ukradli 84 litrov alpskega mleka. Danko Brajdič in Valentin Kovačič sta se na-Bajnof pripeljala z rdečim kombijem znamke Renault Trafic, Veljan Kovačič pa z rdečo opel vectro. Slednji naj bi vzel palete mleka. Krajo je opazil varnostnik, se za njima peljal z rdečim golfom ter nato kombiju zaprl pot. Ko je stopil iz avta, ga je Valentin silovito udaril po glavi. Kermc je 23.10. 1999 zaradi posebno hudih telesnih poškodb in nastalih komplikacij (pljučnica, okvara ledvic) v Kliničnem centru v Ljubljani umrl. Romi so po dogodku z obema avtomobiloma pobegnili po cesti preko Trške Gore domov. Glede na pričevanje na glavni obravnavi se dogajanja na Bajnofu dosti drugače spominjajo Romi. 21. septembra popoldne naj bi Valentin prišel k Danku, če ve za kakšne smreke, ker bi si rad postavil barako. Skupaj sta se nato z Dankovim kombijem Renault Trafic odpeljala po železo, pa ga ni bilo več. Zavila sta k Ljubljanskim mlekarnam ter se ustavila pri čuvajnici. “Danko se je celo pet minut lepo pogovarjal z varnostnikom, če bi morda on vedel za kakšno železo, pa je rekel, da mu ni o tem nič znanega. Nato sva se odpeljala, on pa kar za nama. Z golfom nama je zaprl pot. Izstopil sem in mu rekel - tudi on je prišel iz avta - naj se umakne, pa tega ni hotel storiti. Nato sem ga s steklenico vecchie udaril po glavi. Padel je na asfalt. Usedel sem se nazaj v kombi in Danko je odpeljal. Varnostniku nisva pomagala, ker me je bilo strah,” je povedal Valentin Kovačič, ki je bil pred leti že kaznovan zaradi ropa, od 22. septembra lani pa je tudi v priporu. “Globoko obžalujem, da sem ga udaril. Tega gotovo ne bi • Glavna obravnava je preložena na 10. februar, saj je senat s predsednico Milojko Gutman ter so-sodnico Ano Kodrič ugodil predlogom zagovornikov, da se neposredno zaslišijo še priče: pokojnikova partnerica Jožica, sin Dejan, poslovodja prodajalne Ljubljanskih mlekarn na Bajnofu Miro Žnidaršič ter Astor Brajdič, ki je bil usodnega dne v avtu obtoženca Ve(jana Kovačiča. storil, če ne bi bil pijan. Res ga nisem hotel ubiti, sicer bi s sabo vzel pištolo,” je dejal, na vprašanje predsednice senata, ali jo ima, pa je molčal. O kakšni tatvini mleka, je dejal, da nima pojma. Podobno je pričal tudi Danko Brajdič (tudi že kaznovan), ki je povedal, da so z ženo dostikrat hodili nakupovat v diskontno trgovino na Bajnofu, kradli pa niso nikoli. Da se je na prizorišču ravno takrat pojavila še rdeča opel vec-tra Veljana Kovačiča, je menda čisto naključje. “Mlajšega brata sem z mamo peljal k zdravniku. Z nami je bil še Astor Brajdič. Potem smo se zapeljal proti Trški Gori po štorovke, pa so bile še premajhne. Od kapelice gor smo zagledali rdeč kombi in počez rde- čega golfa. Mislili smo, da ima Danko prometno nesrečo, zato smo šli pogledat. Videli smo, kaj se je zgodilo, zato smo se takoj odpeljali proti Novemu mestu. Bilo nas je strah,” je povedal Veljan, ki je edini od vseh treh obtožencev še nekaznovan. Očitno pa 21.9.1999 ni šlo za prvi incident z Romi. Dan prej je novomeška policija prav od varnostnika Kermca dobila obvestilo, da so Romi z rdečo opel vectro na dvorišču hoteli krasti mleko, pa jih je propodil in so nato odšli v trgovino. Tako Veljan kot njegova mama Olga oz. Cica sta to zanikala, ravno tako, da so se usodnega dne že dopoldne smukali okrog trgovine, čeprav to trdijo tudi nekatere priče. “Nikoli nismo kradli mleka. Varnostniku pa nismo pomagali, ker smo se bali. Potem bi policija rekla, da smo ga pa mi!” je dejala Cica. Da je bilo ukradenih sedem palet mleka (ki jih policija ni našla nikjer), je kasneje opazila prodajalka v diskontni trgovini Silva Vodopivec. “Trgovino sem imela zaprto že od 18. ure naprej in sem zaključevala blagajno. Prišel je varnostnikov sin Dejan in dejal, naj pokličem policijo, ker je šel vratar ven,” je povedala. 21. septembra lani je dogodek varnostnika Kermca z Romi videlo kar nekaj dijakov srednje kme- tijske šole Grm, ki so tam v internatu. Tisti večer so posedali na klopcah pod hrastom. Razen enega so vsi prepričani, da je Rom varnostnika udaril s steklenico od žgane pijače, ta pa ni takoj padel po tleh, temveč se je še opotekal in nasploh deloval bolj zmedeno. Ko so se Romi silovito odpeljali v smeri proti Trški Gori, so mu skušali pomagati. Kljub zatrjevanju večine prič in samega obtoženca Valentina, da je v rokah imel steklenico, pa tega ne more potrditi izvedenec medicinske stroke, ki je pri Kermcu opravljal obdukcijo. “Takšne poškodbe glave, kot so bile v omenjenem primeru -velik utorni prelom kosti lobanjskega svoda - lahko povzroči le udarec z nekim drugim trdim predmetom, vsekakor pa ne s steklenico. Na truplih za obdukcijo, ki predhodno niso imela nobenih poškodb, smo naredili več poskusov s takšno steklenico, in sicer s polno tekočine, s prazno in s srednje polno, ter z različno močnimi udarci. V vseh primerih so se steklenice dobesedno razdrobile, v roki je ostalo le grlo, še zdaleč pa nismo uspeli povzročiti takšne poškodbe, kot so bile pri vašem oškodovancu.” L. MURN I MLEKARSKO POSLOPJE - Pred vhodom v Ljubljanske mlekarne je čuvajnica (levo), kjer ima svoj prostor varnostnik. Prav tu naj bi se Ivan Kermc, ki je to službo opravljal že 23 let, tik pred usodnim dogodkom pet minut lepo pogovarjal z Romoma, če ve za kakšno odpadno železo. Eden od njiju ga je kmalu zatem usodno udaril po glavi. (Foto: L. M.) UPER s RAR Vedno v akciji ORIGINAL S RAR ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO V petek, 28.1.2000, ob 8. uri, bo LICITACIJA pred reševalno postajo Zdravstvenega doma Novo mesto, Kandijska c. 4. Na licitaciji bomo prodajali: 1. Osebno vozilo RENAULT 5 CAMPUS, letnik 1993, prevoženih 39.500 km, neregistrirano, izklicna cena 350.000,00 SIT. 2. Osebno vozilo RENAULT 4 GTL, letnik 1991, prevoženih 72.100 km, neregistrirano, izklicna cena 150.000,00 SIT. Ogled vozila je možen uro pred začetkom licitacije. Kandidati morajo pred začetkom licitacije vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene. 19% DDV ni vračunan v izklicno ceno. V svetu uveljavljena in priznana firma ustanavlja družbo z§ delovanje na področju jugo-vzhodne Evrope (s sedežem v Termah Čatež). Nova družba bo začela z delom že v mesecu februarju, zato potrebuje administrativno moč ženskega spola za delovno mesto z nazivom vodja administracije Pogoji: • vsaj srednja izobrazba • obvladanje dela z računalniki (Word, Excel) • znanje nemškega (aktivno) in angleškega jezika • obvladanje hrvaškega jezika • vozniški izpit B kategorije • osebni avto Od kandidatk pričakujemo poleg poštenosti in urejenosti še: • delovne izkušnje • urejene privatne (družinske) razmere, zato je • zaželena starost vsaj 30 let • da je nekadilka Pričetek z delom 15.2.2000, delovni čas od 9. do 17. ure (ponedeljek-petek), trimesečno poskusno delo. Ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite v roku 8 dni na naslov: Vita.Ufe.med, d.o.o., Zlato polje 12, 4000 Kranj KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 30.1.2000, objavlja javno licitacijo rabljenih in poškodovanih vozil. Letnik Izkl. cena v SIT 1. MB 1844 VLAČILEC EURO 2 1995 4.900.000 2. R-TWINGO BASE 1999 850.000 3. R-TVVINGO 1998 600.000 4. R-CLIO 1,2 3V 1999 950.000 5. R-CLIO 1,2 1999 900.000 6. VOLKSVVAGEN LT 35 2,5 1999 2.400.000 7. AUDI A4 1,8 1999 3.600.000 8. FIAT SEICENTO 1,1 1998 1.050.000 9. FIAT BRAVO 1,6 1998 1.800.000 10. SEAT IBIZA 1,4 1998 1.300.000 11. PIAGGIO PORTER S 85 LV 1994 400.000 12. TAM 190 T 15 B 1988 350.000 Licitacija bo v nedeljo, 30.1.2000, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 28.1.2000, od 8. do 15. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Vozila pod zap. št. 7,8,9,10,11 in 12 so nepoškodovana v voznem stanju. L sia Na KZ Krka z.o.o., Novo mesto Porabi malo, vzdrževati ga je lahko in poceni, ima triletno garancijo in šestletno garancijo na prerjavenje, hkrati pa ponuja veliko varnosti in udobja Za 1.749.000 SIT boste kupili avtomobil z motorjem s prostornino1500 cm*, vgrajenim airbagom za voznika, volanom servo, električnim pomikom stekel in s centralnim zaklepanjem, z vgrajeno klimatsko napravo, radiom . Tako razumna cena bo gotovo prepričala vsakega racionalista RATtO DftJEWOO MOTOR Racionalna odločitev ZARJA, stanovanjsko podjetje, d.d. Novo mesto, Prešernov trg 5 na podlagi izvedenega razpisa za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj v najem za območje Mestne občine Novo mesto objavlja prednostno listo prosilcev, ki si jo lahko od dneva objave ogledate na oglasni deski Zarje, d.d., Prešernov trg 5, Novo mesto. ZARJA ■*« .4» HTNESS - SOLARIJ - MASAŽA Vorančeva ulica 1 (Regrške košenice) Novo mesto Tel.: 068/322-827 Tanin Sevnica obvešča svoje cenjene dobavitelje, da še vedno odkupuje les pravega kostanja. Organiziramo vam tudi posek. Z novo sezono vam zagotavljamo krajše plačilne roke in ugodne cene. Pokličite nas na telefonsko številko 0608/41-349 ali 0608/41-044. Propagandne oglase lahko naročite na telefonsko številko 068/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 068/39 30 540! OZARA NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA V svoje programe vključujemo ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami različnih starosti, njihove svojce, ljudi v duševni stiski, prostovoljce, strokovnjake in osebe na nadomestnem služenju vojaškega roka. Naše dejavnosti so.usmerjene v terensko delo, kar pomeni, da uporabniku nudimo pomoč v njegovem življenjskem okolju. Vabimo Vas k sodelovanju! 0)1 d TA' Novi trg 6, 2. nad., pis. 58 8000 Novo mesto Tel.: 068/317-158 MLEKO konzumno, 1.5% m.m. 87.- 2xi I MLETA KAVA TROPICA 100 g “J^ •" A CENEJŠI Ponudba valja: 27.1. - 31.1.2000 oz. do prodaje zalog. SPAR Slovenija a o o . Šmarimfca I52G. gubama POMARANČE l 99.- PLENICE PAMPERS Unisex extra ali Premiums, vse velikosti dvojno pakiranje Racionalist ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE OBNOVITVENA REHABILITACIJA ZA KORONARNE BOLNIKE Vsebina programa: • uvodni razgovor z zdravnikom specialistom kardiologom, OBREMENILNO TESTIRANJE in individualno svetovanje o telesnih obremenitvah, • dve individualni terapiji dnevno po nasvetu zdravnika, • vodena skupinska telesna aktivnost vsak dan, • prosto kopanje v bazenih s termalno vodo, • dve predavanji na temo koronarih bolezni. Cena 5-dnevnega programa (ponedeljek - petek) je 19.000 SIT. Program poteka vsak prvi teden v mesecu! Informacije in rezervacije: 068/ 73 230 t['*KRKKZDRAVILIŠČK DOLENJSKI LIST Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu posluje Postregli vas bodo s: • picami • hamburgerjem • giricami • pomfritom • sladoledom • ledeno kavo • sadnimi kupami in raznovrstnimi pijačami. ® 068/321-878 Vabljeni! DOLENJSKI LIST 'V4AN/4? tutiitična. čLcjennija MISA GA IMA. POVEJ NAPREJ! In ne pozabite: Halo je prvi predplačilni sistem v Sloveniji z odzivnikom -osebno telefonsko tajnico, ki za vas sprejema in hrani sporočila takrat, ko se ne morete ali ne želite oglasiti. Halo odslej tudi s telefonom GSM Alcatel, v več barvah, s Sl.MOBIL kartico [SIM), priključitvijo v omrežje in '1.000 tolarji brezplačnih pogovorov, za člane kluba Halo pa še dodatnih 5.000 tolarjev. § Cena: 19.900 tolarjev Ponudbo velja do 31. 1. 2000 oziroma do prodaje zalog. Vsi tisti, ki že imate telefon GSM, lahko uporabite paket Halo brez telefona. Priložen je ček Halo za 1.000 tolarjev brezplačnih pogovorov, člani kluba Halo pa dobijo še dodatnih 8.000 tolarjev pogovorov! Cena: 4.900 tolarjev /'/alo OBVESTILO UŽIVALCEM VARSTVENEGA DODATKA Uživalce varstvenega dodatka obveščamo, da bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v skladu z določbami novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, uveljavljenega s 1.1.2000, pogoje za nadaljnje uživanje pravice do varstvenega dodatka preverjal v vsakem drugem koledarskem letu, preverjanje pa se bo po izrecni zakonski določbi prvič izvedlo v letu 2001. Glede na navedeno uživalcem varstvenega dodatka v letošnjem letu ni potrebno predložiti dokumentacije (potrdila o premoženjskem stanju in drugih dokazil o dohodkih), kot so jo bili dolžni posredovati Zavodu do 31. marca v vsakem koledarskem letu od uveljavitve sprememb prejšnjega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v letu 1996. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije BESEDO IMA ZDRAVNIK Rehabilitacija srčno- žilnega bolnika Rehabilitacija srčno-žilnega bolnika vključuje in združuje različne postopke, potrebne za povrnitev telesnega, duhovnega in socialnega ravnovesja in bolniku omogoča hitro in kvalitetno vključevanje v družinsko in delovno okolje. Potrebno je ustaviti ali upočasniti napredovanje bolezni, zmanjšati možnost ponovnih komplikacij, olajšati izvajanje preventivnih ukrepov zaradi podaljšanja in izboljšanja kvalitete življenja ter zmanjšanja stroškov zdravljenja. Rehabilitacija srčno-žilnega bolnika* mora biti individualno prilagojena, celovita (telesna, psihološka in socialna) in neprekinjena (do konca življenja). Izvajati jo je potrebno tako neposredno po akutnem srčnem dogodku, v procesu diagnostične obdelave, med pripravami na operacijo ali po operativnem posegu. Osrednje mesto v programu rehabilitacije ima telesni trening. Sestavljajo ga vaje ogrevanja (10 do 15 minut) in intervalni aerobni trening, ki ga izvajamo na kolesu, ročnem ergometru ali tekočem traku. Po končanem treningu bolnik izvaja sprostitvene vaje. Intenzivnost treninga je individualno prilagojena in je odvisna od simptomatskega obremenilnega testa na začetku zdravljenja ter je na nivoju 60 do 75 odst. dosežene obremenitve ali 70 do 85 odst. maksimalnega srčnega utripa. Simptomatski obremenilni test ima le izjemoma diagnostično veljavnost, ker nam ni cilj potrjevanje že potrjene bolezni, temveč na osnovi simptomov (subjektivnih težav), občasno tudi objektivnih pokazateljev, čimbolj natančno določiti submaksimalno obremenitev, ki jo bolnik lahko prenaša pri rednem telesnem treningu z minimumom tveganja za poslabšanje bolezni. Ena od najbolj enostavnih in za vsakdanje življenje najprimernejših oblik telesnega treninga je hitra hoja, to je hoja, hitrejša kot 60 korakov v minuti po ravnem. Primerno je začeti z bolj počasno hojo, podobno ogrevanju, ter postopoma stopnjevati hitrost do nivoja submaksimalne obremenitve, ki sc individualno omejuje z varnim (submaksimalnim) srčnim utripom. Za nekatetp skupine srčno-žilnih bolnikov izvajamo tudi prilagojeno, strokovno nadzorovano aerobiko, sprostitvene vaje m vaje na fitnes aparaturah. Pomembno strokovno vprašanje je, kdaj srčno-žilni bolnik lahko plava in izvaja individualno prilagojene vaje v vodi. Pri tem je potrebno poudariti, da je za to skupino bolnikov najprimernejša temperatura vode od 28 do 32° C in da voda, s temperaturo, višjo kot 35° C, že pomembno vpliva na porast srčnega utripa in krvnega tlaka bolnika v mirovanju. Toda ne glede na primerno temperaturo vode mora biti odločitev o plavanju individualna. Pri tej odločitvi je potrebno upoštevati ne samo trenutno klinično stanje in funkcionalno sposobnost, temveč celoten potek srčne bolezni. Pri posameznikih, ki imajo pogoste srčne aritmije, neurejen krvni tlak alf pogoste bolečine v prsih, je potrebno 24-urno spremljanje krvnega tlaka in EKG-ja. Poleg klasične holterske monitorizacije krvnega tlaka in EKG-ja obstaja tudi možnost 24-urne telemetrijske spremljave EKG-ja. Na tak način lahko spremljamo 16 bolnikov pri počitku in tudi pri hoji v neposredni okolici zdravilišča. 24-urna prisotnost zdravnika in sestre ter tehnološka opremljenost, ki vključuje ultrazvočno aparaturo in laboratorij, nam tako omogoča kvalitetno spremljanje srčno-žilnega bolnika v fazi bolezni, ko je zaradi pričakovanih komplikacij le-to potrebno čimprej zaznati in čimbolj strokovno odpraviti. Redni telesni trening ne zmanjšuje pozitivnega vpliva drugih fizikalnih metod, kot so ščetkanje, delna ročna masaža, elektroterapija in presoterapija, ki vsebinsko pomagajo k pozitivnemu učinku rehabilitacijskega procesa v zdravilišču. Pri tem tudi ne smemo pozabiti, da je rehabilitacija srčno-žilnega bolnika timsko delo zdravnika-kardiologa, medicinske sestre, fizioterapevta, maserja in kliničnega psihologa. Rehabilitacija srčno-žilnega bolnika traja neprekinjeno do konca življenja, tako da moramo že v zdravilišču bolniku posredovat i ustrezne informacije o možnostih osebnega vpliva na zmanjšanje težav in izboljšanje kvalitete življenja v družinskem in delovnem okolju. V našem zdravilišču imamo zato dvakrat tedensko predavanja in delavnice s temami, ki so po naših izkušnjah najbolj zanimive za srčno-žilnega bolnika. Po končanem zdravljenju se bolniku posredujejo individualno prilagojeni nasveti o načinu izvajanja rednega telesnega treninga, o potrebi po večjih ali manjših spremembah v načinu življenja in o možnosti vključevanja v koronarni klub. Nasveti seveda temeljijo na rezultatih zaključnega obremenilnega testa, psihološke obdelave in drugih preiskav. S celotnim programom rehabilitacije želimo bolnika pravzaprav motivirati, da tudi v domačem okolju nadaljuje z zdravim načinom življenja, saj bolnik lahko le na takšen način vpliva na pomemben porast telesne zmogljivosti, zmanjšanje števila komplikacij in izboljšanje kvalitete življenja. Vrsta raziskav je pokazala, da redni telesni trening, ki se izvaja daljši čas, pozitivno vpliva na rizične faktorje in zmanjšuje možnost arteriosklerotičmh sprememb, znižuje krvni tlak, pozitivno vpliva na presnovo maščob in sladkorja, znižuje telesno težo, zmanjšuje negativen vpliv stresa in zmanjšuje kajenje. Celoten kadrovsko-tehnološki potencial v zdravilišču ponuja tudi kvalitetne možnosti za izvajanje programa preprečevanja in zgodnjega odkrivanja srčno-žilnih bolezni ter na ta način podaljšuje kvaliteto življenja pri tistih, ki se zavedajo, da je zdravje največje bogastvo. Mag. DAROSLAV 1VAŠKOVIČ, dr. med. specialist internist Krašovec in Drobničeva sta zlata Kopica medalj na državnem dvoranskem prvenstvu za pionirje - Zlato za Matijo Krašovca na 60 m in Matejo Drobnič v palici - Nauspešen naskok na državni rekord NOVO MESTO - Na državnem atletskem dvoranskem prvenstvu za pionirje v Celju so mladi športniki iz našega konca spet opozorili nase in dokazali, da v tekih na kratke proge in v skokih sodijo med najboljše v državi. Zlati medalji sta osvojila Novomeščan Matija Krašovec v teku na 60 m in Brcžičanka Mateja Drobnič, večkrat pa so se mladi atleti Krke Črni teden novomeških košarkaijev Pirovi zmagi nad Adeccom in izpadu iz pokala Saporta je sledil še poraz v Zrečah -Smodiš si je spet poškodoval gleženj, a je v ponedeljek že normalno treniral NOVO MESTO - Minulega črnega tedna košarkarji novomeške Krke Telekoma ne bodo kmalu pozabili. Ce je veljalo, da v letošnji sezoni vse do povratne tekme šestnajstine finala pokala Saporta z Adeccom v Novem mestu niso imeli niti enega resnejšega spodrsljaja, se jim je zdaj dvakrat grdo zalomilo. Torkova minimalna zmaga nad Milančani ni zadostovala za napredovanje v osmino finala Saporte, v soboto pa jih je v Zrečah presenetila še tamkajši^ja Rogla Atras. Košarkarji Krke Telekoma so že z uvrtitvijo v šestnajstino finala izpolnili cilje, zadane pred začetkom sezone, s prvim mestom v skupini H pa so zastavljene cilje celo presegli in obenem močno dvignili raven pričakovanj košarkarske javnosti. Zal si je Matjaž Smodiš v najbolj neprimernem trenutku sezone pred prvo tekmo z Adeccom poškodoval gleženj in v Milanu ni nastopil, njegovo moštvo pa je brez kapetana tekmo nesrečno izgubilo s 7 točkami razlike, čeprav je večji del srečanja vodilo. Matjaž si je gleženj sicer hitro pozdravil in je že igral na tekmi z Mariborom, kjer je popolnoma spočit pokazal verjetno najboljšo igro do sedaj. Žal pa je več kot teden dni dolg prisilni počitek nanj deloval slabše, kot bi si želeli, in povratne tekme z Milanom ni dočakal dovolj pripravljen. Kljub vsemu so prejšnji torek košarkarji Krke Telekoma in s košem Viskoviča že sredi prvega polčasa prvič povedli z več kot za napredovanje potrebnimi sedmimi točkami, potem pa popustili in Italijani so pred zadnjo minuto prvega polčasa vodili s 36:33. Sredi drugega polčasa je krkašem spet posijalo sonce, ko jih je Nakič popeljal v vodstvo 48:41. ŽaLjt v zadnjih petih minutah, ki so jih Novomeščani začeli s sedmimi točkami prednosti, začelo iti navzdol. Žoga ni in ni hotela skozi obroč. Po zgrešeni trojki Simona Petrova in Grumovi osebni napaki v napadu pol minute pred koncem so bili upi na uspeh pokopani, v zadnjih sekundah pa so im- ► ODLOČILNI TRENUTEK - Takole je Simon Petrov pet minut pred koncem srečanja z Milanom pri izidu 55:48 (s takim izidom bi se v osmino finala uvrstila Krka Telekom) povsem neovirano polagal žogo na koš, a je zgrešil. Od sodnika je zahteval, da enemu izmed tekmecev dosodi osebno napako, le-ta pa je njemu zaradi nagovarjanja dosodil tehnično napako. Novomeški košarkarji so do konca srečanja dosegli le še dve točki iz prostih metov in sanj je bilo konec. eli Italijani celo priložnost za zmago, a je, zadovoljni z napredovanjem, niti niso resno poskušali izkoristiti. Po nesrečni zmagi z Adeccom sc je novomeškim košarkarjem zalomilo še v Zrečah, a poraz s tamkajšnjo Roglo Atrasom nima posledic, saj so moštva, ki sc borijo za četrto mesto na lestvici še vedno precej daleč za tretjeuvrščeno Krko Telekomom, ki pa tudi v primeru zmage v Zrečah realno ne bi mogla poseči v boj za drugo mesto po prvem krogu prvenstva. Košarkarji Rogle, ki so pred kratkim zamenjali tujce v svojem moštvu, so izkoristili nerazpoloženost Novomeščanov in z zmago za 14 točk pripravili prvovrstno presenečenje. Bolj kot poraz je Novomcšča-ne zaskrbela nova poškodba gležnja Matjaža Smodiša, a ko je kapetan novomeškega moštva že v ponedeljek lahko normalno treniral, se je marsikomu odvalil kamen od srca. Že sinoči je Krka Telekom igrala tekmo 19. kola v Sežani z Kraškim zidarjem, v soboto, 29. januarja, pa se bo ob 20. uri doma pomerila z Loko kavo. Tekma sŠkofjeločani je lepa priložnost, da se Novomeščani z atraktivno igro in visoko zmago oddolžijo domačim gledalcem, potem pa bodo imeli še dva tedna časa, da se v miru pripravijo na gostovanje na Polzeli in na zadnjo tekmo prvega kroga s Unionom Olimpijo na jožefovo v dvorani"Marof. I. V. TOPLIČANA ODLIČNO SKAKALA V BUDIMPEŠTI DOLENJSKE TOPLICE - Po dveh operacijah in in več kot pol leta dolgem prisilnem počitku se je na atletske steze uspešno vrnil Boštjan Šimunič iz Dolenjskih Toplic, ki je na dvoranskem mitingu v Budimpešti v troskoku s 15,94 m osvojil drugo mesto, premagal pa ga je le osmi troskokaš na svetu domačin Cinger. Boštjan naskakuje normo za nastop na evropskem dvoranskem prvenstvu 16,30 m, ki jo je v Budimpešti celo dvakrat premagal, a je obakrat prestopil. Boštjano V mladinski kategoriji je oštjanov klubski tovariš Željko ...................................4,10 Jotanovič s troskokom, dolgim m, prvič v karieri zmagal. Kaj se dogaja novo Nastop Krke Telekoma v pokalu Saporta le ni neuspeh - Veliko razočaranje ob izpadu vzrok za spodrsljaj v Zrečah - Popravni izpiti so pred vrati Kaj se dogaja v novomeškem košarkarskem klubu Krka Telekom, se zadnje dni v Novem mestu sprašujejo ne le zapriseženi privrženci novomeške košarke in športni navdušenci, ampak tudi taki, ki jih šport sicer ne zanima. Minimalna zmaga nad Milanom v šestnajstini finala evropskega pokala Saporta, ki ni zadoščala, da bi se Novomeščani uvrstili v nadaljnje tekmovanje, ni tragedija. Gre predvsem za izgubljeno priložnost, za neuspešen pa letošnji nastop Krke Telekoma v pokalu Saporta ne moremo označiti. Nasprotno, serija sedmih zaporednih zmag in prvo mesto v skupini H je lep uspeh, saj v pokalu Saporta še nobeno slovensko moštvo do sedaj v svoji skupini ni osvojilo prvega mesta. Union Olimpija je lani podobno kot Krka Telekom letos v Sa-porti osvojila prvo mesto v svoji skupini v evropski košarkarski ligi, v nadaljevanju tekmovanja pa so Ljubljančane zelo hitro izločili. Isto se je letos zgodilo tudi Novomeščanom. Tak je pač šport in nobena tekma ni vnaprej dobljena. Če hi bil zmagovalec znan vnaprej, tekme ne bi imele nobenega smisla. Čar športa je v negotovosti. Se isti teden je novomeške košarkarje čakala tekma v Zre- čah s predzadnjeuvrščeno Roglo Atras. V normalnih okoliščinah bi morala Krka Telekom zelo povprečno štajersko moštvo ugnati z vsaj 20 ali več točkami razlike, duševno stanje moštva po neizpolnjenih sanjah v pokalu Saporta pa vsekakor niso bile normalne okoliščine. Med fanti je prevladovalo razočaranje in brezvoljnost in za nepomembno tekmo v Zrečah niso našli motiva, brez motiva pa se ne da premagati niti najbolj poprečnega prvoligaškega moštva. Obsojati sicer dobro plačane košarkarje Krke Telekoma, da je to sramota za njihov klub in da se kaj takega profesionalcem, kot so (nihče med njimi ne dela nič drugega, razen da igra košarko), ne bi smelo zgoditi, nima nobenega smisla. Ni športnika, ki si ne bi želel zmagati in med novomeškimi košarkarji v Zrečah ni bilo nikogar, ki si ne bi želel premagati Roglo Atras, a športno moštvo je nadvse občutljiva sociološka skupina. Če v njej vse povezave med posameznimi člani ne delujejo, kot bi bilo treba, se sistem poruši in to se je zgodilo tudi moštvu Krke Telekoma. V tem trenutku bi lahko za izgubljeno priložnost v Saporti in spodrsljaj v Zrečah obtoževali po dolgem in počez. Vsega bi lahko bil kriv trener, ki je dejansko odgovoren za pripravljenost in igro moštva. Za prenizko zmago z Milanom bi se dalo obsoditi nekatere ključne igralce, ki jih je pokopal sindrom velike tekme, na kateri so podleg-. li bremenu velike odgovornosti. Vse to zdaj nima smisla. Je kdo lani, ko je iz evropske lige izpadla Olimpija, zahteval, naj naženejo Zmaga Sagadina? Ni pa tudi igralcev ni nihče pribil na križ. Tako naj bo tudi v Novem mestu. Zdaj je čas, da se moštvo Krke Telekoma spet pobere. Kriza, v kateri je, lahko moštvu da tudi nov zagon, ki ga bo v končnici še kako potrebovalo. Po Rogli Atra-su čakata Novomeščane še dve tekmi z ekipama z repa lestvice lige Kolinska. V predzadnjem kolu se bodo pomerili s Savinjskimi Hopsi in v zadnjem kolu rednega dela še doma z Unionom Olimpijo, ki je po porazu s Cr-veno Zvezdo v evropski ligi prav tako v krizi, kar so spretno izkoristili Laščani. Tekma z Ljubljančani bi morala biti prava poslastica za košarkarske sladokusce in čas je, da Olimpija končno pade tudi v športni dvorani Marof, pa tudi v končnici in na zaključnem turnirju pokala Slovenije se da še marsikaj postoriti in opraviti popravni izpit. IGOR VIDMAR Telekoma, Šentjerneja in Brežic povzpeli na zmagovalne stopničke. V teku 60 m je zlato medaljo s časom 7,36 osvojil član Krke Telekoma Matija Krašovec (Krka Telekom), ki je letos v svoji disciplini neporažen, na vsakem tekmovanju pa teče hitreje. V teku na 60 m z ovirami je bil Rok Nose (Krka Telekom) s časom 9,22 drugi, v teku na 60 m pa Kaja Vukšinič (Krka Telekom) s časom 8,25 tretja. Najboljšo uvrstitev za Šentjernej je dosegla Katarina Zorko, ki je v teku na 60 m z ovirami s časom 9,39 osvojila četrto mesto. Drugo zlato medaljo je osvojila Brežičanka Mateja Drobnič v skoku ob palici. Do zlate medalje je prišla s preskočenimi 300 cm, trikrat pa je poskušala tudi na višini državnega rekorda, a ji 311 cm ni uspelo preskočiti. V skoku ob palici je tretje mesto s preskočenimi 250 cm osvojila Novomeščanka Alenka Može (Krka Telekom), četrta pa je bila Brežičanka Tamara Rožman. Novomeščanka Gordana Dragišič (Krka Telekom) je v skoku v višino s preskočenimi 163 cm osvojila srebro, Nina Turk (Grm) pa s 157 cm bron, medtem ko je Sentjernejčan Klemen Bučar osvojil bron v skoku v višino med fanti s preskočenimi 155 cm. Novomeščan Rok Nose je v skoku v daljino s preskočenimi 616 cm osvojil svojo drugo srebrno medaljo na prvenstvu. I. V. Hodnik in Fabjan začela z drugim mestom Lokostrelci začeli v Škofji Loki NOVO MESTO - V soboto, 22. januarja, so se slovenski lokostrelci v športni dvorani v Škofji Loki prvič letos pomerili za slovenski pokal, zelo uspešno pa so nastopili tudi Novomeščani. Tomaž Hodnik, ki letos nastopa za klub Valvasor iz Zagorja ob Savi, je s 580 krogi, kolikor je nastrcl-jal tudi pred tedno na preglednem tekmovanju v Ljubljani, v najmnožičnejši disciplini sestavljeni lok zasedel drugo mesto, že lani septembra pa je izpolnil normo za nastop na tekmah svetovnega pokala. Med člani lokostrelskega kluba Novo mesto se je najbolj izkazal Uroš Glavan, ki je s 567 krogi osvojil sedmo mesto, Edvin Ambrož pa je bil štirinajsti. Med članicami je bila Darja Sluga četrta, Katarina Sluga pa je med mladinkami nastopila edina. V disciplini goli lok je bil Martin Fabjan peti in Božidar Štampek osmi. Na dvoranskem tekmovanju v Zagrebu je v nedeljo Uroš Glavan s 573 krogi osvojil drugo, Borut Šali pa s 534 krogi trinajsto mesto. UMil Ulit IiilMi KOŠARKA Pokal Saporta, šestnajstina finala, druga tekma - KRKA TELEKOM : ADECCO MILANO 57:56 (36:36); KRKA TELEKOM: Dražovič, Jevtovič 3 (1:1), Petrov 5 (17-odstoten mest iz igre, 3 skoki, prosti meti 1:1), Smodiš 14 (42-odst., 8 skokov, 2:5), Viskovič 11 (80-odst„ 9 skokov, 3:8), Grum 2, Drobnjak 2, Ščekič 3 (1:2), Nakič 17 (40-odst., 3 skoki, 3:4). ADECCO MILANO: Portaluppi 9 (6:6), Ramos 2, (0:2), Richard-son 9 (1:2), Nailon 18 (4:4), Bal-di 4 (2:2), Gizzi 7, Jeremič 7 (1:2). Met za tri točke: Krka Telekom 4:22 (18-odst., Smodiš 2, Nakič 2); Adecco 2:13 (15-odst., Portaluppi, Gizzi). Met za dve točki: Krka Telekom 17:32 (53-odst.), Adecco 18:47 (38-odst.). Prosti meti: Krka Telekom 11:21 (52-odst.), Adecco 14:18 (78-odst). Skoki: Krka Telekom 32, Adecco 37. Izgubljene žoge: Krka Telekom 10, Adecco 9. Pridobljene žoge: Krka Telekom 2, Adecco 6. Asistence: Krka Telekom 7, Adecco 4. Osebne napake: Krka Telekom 19, Adecco 21. Pet osebnih: Baldi (40. minuta). Ligu Kolinska, 18. kolo - ROGLA ATRAS: KRKA TELEKOM 73:59 (36:26); ROGLA ATRAS: Šporar 9, Benič 22, Zinrajh 12, Mihajlovski 10, Starovasnik 11 itd. KRKA TELEKOM: Dražovič, Jevtovič 10, Taraniš, Petrov 12 (2:2), Smodiš 3, Viskovič 4 (2:4), Grum 12 (1:2), Drobnjak, Stakič, Majerle, Ščekič 3 (1:2), Nakič 15 (7:7). OSTALI IZIDI: Zagorje: Savinjski Hopsi 73:89, Slovan : Loka kava 90:63, ZM Maribor: Kraški zidar 92:85, Triglav: Helios 94:83, Pivovarna Laško: Union Olimpija 83:69 LESTVICA: 1. Union Olimpija 35,2. Pivovarna Laško 34,3. Krka Telekom 32, 4. Slovan 28, 5. Zagorje 28, 6. THglav 28, 7. Savinjski Hopsi 26, 8. ZM Maribor 24, 9. Rogla Atras 23, 10. Helios 23, 11. Loka kava 22, 12. Kraški zidar 21. V 19. kolu je Krka Telekom sinoči igrala v gosteh z zad-njeuvrščenim Kraškim zidarjem, v soboto, 29. januarja, pa ob 20. uri doma z Loko Kavo. 2. B SKL, 15. kolo - TEN KRŠKO : ELEKTRA 91:90 (47:41); TEN KRŠKO: Mesič 27, Zaturoski 16, Rozman 7, Avsenak 21, Vukič 20. LESTVICA: 1. Banex 25, 2. Ke- moplast 25, 3. Bežigrad 25, 4. Nova Gorica 25, 5. Radenska Creativ 25, 6. GD Hrastnik 23, 7. Ten Krško 23, 8. Elektra 21 itd. ODBOJKA 1. DOL, ženske, 12. kolo - JETI ŠPORT BLED : TPV NOVO MESTO 0:3 (-15, -13, -15); LESTVICA: 1. Infond Meltal Branik 36, 2. Kemiplas Koper 29, 3. HIT Nova Gorica 27, 4. Formis Bell Rogoza 20, 5. TPV Novo mesto 19, 6. ZM Ljutomer 18, 7. Šentvid 18, 8. Marsel Ptuj 10, 9. Asics 'Iabor 3,10. Jeti Šport Bled 0. V 13. kolu se bodo Novomeščan-ke v soboto, 29. januarja, ob 19. uri doma pomerile s Šentvidom. 1. DOL, moški, 14. kolo - ŽUŽEMBERK : POMURJE 3:0 (17,21,22) LESTVICA: 1. Salonit Anhovo 33, 2. Žurbi Team Kamnik 31, 3. Maribor Stavbar IGM 31,4. Bled 30, 5. Fužinar GOK lgem 26, 6. Olimpija 22,7. Žužemberk 15(14 tekem, 5 zmag, nizi: 23:33), 8. Pomurje 12, 9. Granit 10, 10. Astec Triglav 0. Žužemberčani bodo v 15. kolu v soboto, 29. januarja, igrali v gosteh s Fužinar-jem. 2. DOL, moški, 14. kolo - Fužinar II : Krka Novo mesto 3:0, Kovinar Kočevje : Šoštanj Tbpolšica 1:3. LESTVICA: 1. Brezovica 39... 10. Kovinar Kočevje 9, 11. Krka Novo mesto 6 itd. V 15. kolu bo Krka igrala v gosteh s Hočami, Kočevje pa prav tako v gosteh s Tcrmom Lubnikom. 3. DOL, zahod, ženske, 14. kolo -Črnomelj : TPV Novo mesto II 3:1, Brestanica : Vimpro Izola 0:3, Kočevje Semič 3:0. LESTVICA: 1. Kočevje 36... 4. Črnomelj 30... 7. Brestanica... 9. TPV Novo mesto II 11^.. 11. Semič 6 itd. V 15. kolu bo Semič igral doma z Brestanico, TPV Novo mesto II v gosteh z Astro Telekomom, Kočevje v Škofji Loki s Partizanom in Črnomelj v gosteh z Vimprom Izolo. ROKOMET 1. SRL, ženske, 13. kolo - BURJA : GRAMIZ KOČEVJE 24:30 (8:16); GRAMIZ KOČEVJE: Muk 6, M. Dragičevič 5, N. Kers-nič 5, Klun 4, L. Dragičevič 4, D. Kersnič 4, Korelc 2. 1. Robit Olimpija 22, 2. Krim Neutro Roberts 22,3. Žalec 16,4. M-Degro Piran 15,5. Jelovica 14, 6. Gramiz Kočevje 12, 7. Vegrad 12, 8. Bajc Daevvoo Izola 9, 9. Branik 2, 10. Burja 0. V nedeljo, 30. januarja, bodo Kočevke igrale doma z M-De-grom Piranom. TPV v soboto igra za četrto mesto Žužemberški odbojkarji z gladko zmago nad Pomurjem že trdno sredi lestvice • Novomeščanke v 50 minutah opravile z nekdaj zanje neugodnimi Blejkami - Ekipa dozorela ŽUŽEMBERK, NOVO MESTO - Žužemberški odbojkarji so v 14. kolu brez težav s 3:0 ugnali Pomurje in se s tem še utrdili na sredini prvenstvene lestvice prve lige. Thko kot bo to na vseh naslednjih tekmah v tej sezoni, so se morali zdaj znajti brez poškodovanega kapetana Vladka Petkoviča, ki si je tekmo s Pomurjem skupaj z ženo Katjo, tudi nekdanjo odbojkarico, ogledal s tribune. Še največ težav so imeli Žužemberčani v tretjem nizu, ki je bil do izida 22:22 popolnoma izenačen in ni nobeno od moštev povedlo za več kot dve točki, potem pa so Suhokranjci s tremi zaporednimi točkami tekmo le odločili sebi vprid. Po tekmi je zadovoljni trener Bojan Brulec izrazil upanje, da novinarji nc bodo spet pisali, kako si je Žužemberk zagotovil obstanek ligi, češ da je to za suhokranjske odbojkarje že nekoliko žaljivo. V 15. kolu se bodo Žužemberčani, ki jih obstanek v ligi po besedah trenerja Brulca očitno ne skrbi več, na Ravnah srečali s peto-uvrščenim Fužinarjem, in če jim je uspelo že dvakrat presenetiti tedaj prvouvrščene Kamničane, zakaj jim nekaj podobnega nc bi uspelo še na Ravnah? Novomeške odbojkarice tokrat v Radovljici z zadnjeuvrščenimi Blejkami, ki so na 12 tekmah letošnje sezone dobile le en sam niz, niso imele težjega dela, zmago nad močno pomlajeno gorenjsko ekipo pa so si priigrale že v 50 minutah. Po mnenju trenerja Novomcščank Bojana Vcrniga je to, da so njegove varovanke kljub veliki kakovostni razliki igrale zavzeto in odgovorno, kaže, da njegova ekipa dozoreva, kar je pred naslednjimi tekmami, ki bodo odločale o uvrstitvi TPV-ja v končnico, zelo pomembno. Na četrto mesto, ki še pelje v končnico, bi se Novomeščanke lahko prebile že v naslednjem kolu, če bodo v soboto doma ugnale Šentvid, ki so ga tes- no premagale že na prvi tekmi v Ljubljani. Rogoza, ki bo v soboto igrala v gosteh pri tretjcuvrščenih Novogoričankah, je po 12 kolih le za eno točko pred Novomeščankami, in če ne bo presenečenj, bo TPV že v soboto četrti. I. V. t J f, I IZKUŠENI BABNIK - Odbojkarja Pomurja Tinev in reprezentant Fujs sta takole z blokom poskušala zaustaviti izkušenega Novomeščana v dresu Žužemberka, Gregorja Babnika, ki pa se je pravilno odločil za tako imenovano paralelo in žogo poslal mimo njunih rok v polje gostov. (Foto: I. V) POGOVOR Z MATJAŽEM VRHOVNIKOM Smučanje je treba imeti rad Ta čas najboljši slovenski smučar Matjaž Vrhovnik je že šest let član novomeškega smučarskega društva Krka Rog, v Novem mestu ima ves čas zvesto navijaško skupino, na Novo mesto pa ga veže še nekaj drugega. Do letošnje sezone je veljal predvsem za izjemno vztrajnega in marljivega smučarja, a med najboljše se mu ni uspelo prebiti. Letos je drugače. Vsakič st je uvrstil med najboljših deset, na zadnjih treh tekmah pa je bil četrti, tretji in v nedeljo v znamenitem Kitzh*hlu drugi, drugi pa je tudi v skupnem vrstnem redu slaloma za svetovni pokal. Takoj po velikem uspehu v Kitzb*hlu je prišel v Novo mesto, kjer je nastal tale pogovor. Za začetek nekoliko neresno vprašanje: na zadnjih treh tekmah si osvojil 4., 3. in 2. mesto, boš na naslednji tekmi zmagal? Težko. Ne bi napovedoval nobenih zmag. lasno je, da si zmage želim in da mislim, da sem glede na visoke uvrstitve na zadnjih tekmah sposoben zmagati. Moram se osredotočiti na to, da bom odpeljal dve vožnji tako, kot znam, in če ne bom naredil napak, se mi lahko posreči. V slalomu je treba za zmago veliko tvegati, oh tveganju pa je izid lahko drugačen od želenega. Po doseženih visokih mestih v prvem delu sezone lahko v nadaljevanju smučam precej bolj sproščeno, bom pa zdaj tudi več tvegal, kot sem do sedaj, in ob tem se lahko Matjaž Vrhovnik zgodi, da bom odstopil ali dosegel slab rezultat. Brez tveganja ni mogoče uspeti. Pripravljen moram biti tudi na slabše uvrstitve. So letošnji rezultati presenetili tudi tebe? Že med pripravami na sezono sem videl, da smučam dobro, tudi v primerjavah s konkurenti sem bil dober. Vedel sem, da bom lahko smučal dobro, a nisem vedel, da lahko sežem tako visoko. Kakšno je zdaj vzdušje v reprezentanci, ko si najboljši? Imam občutek, da ti uspeh vsi od srca privoščijo. Vzdušje v ekipi je enkratno. Vsa pretekla leta sem bodril kolege iz ekipe in se vsakega njihovega uspeha veselil tako kot oni. Zdaj fantje meni privoščijo, kot sem prej jaz njim. Dobro sodelujemo med sabo, smo dobri prijatelji in skupaj lahko dosežemo še več. Med prvimi si sc odločil za kratke smuči. Si takoj čutil, daje to zate prava stvar? Zdaj že drugo leto smučam na Elanovih smučeh. Lanska sezona zame po rezultatih ni bila uspešna, glede na nekatere dobre vmesne čase in vožnje v posameznih tekih pa sem slutil, da lahko naredim več. A to ni bilo dovolj. Predvideval sem, da bo šel razvoj smučanja v smer carvinga oziroma kratkih smuči. Menil sem, da bo tisti, ki bo osvojil tehniko smučanja z novimi smučmi, lahko zelo dober. Za kratke smuči sem sc odločil že maja in s tem pridobil prednost pred tekmeci. Smučanje je drag šport. Na začetku morajo vse stroške športnikovega razvoja kriti starši. Je bilo tako tudi pri tebi? Uidi mene so na smuči postavili starši. Vse dokler se nisem uvrstil v reprezentanco, so večino stroškov krili oni in delno klub. Tudi kasneje, ko sem bil že na spisku reprezentantov, nisem blestel. Nisem veljal za perspektivnega tekmovalca, zato sem imel probleme v ljubljanskem klubu, v katerem se ni vedelo, kdo pije in kdo plača. Tedaj je moj trener našel stik z novomeškim klubom Krka Rog, in pred šestimi leti sem prišel na Dolenjsko. Novomeški klub in predsednik Jože Golob sta ogromno pripomogla, da sem prišel do tu, kjer sem zdaj. Predvsem v kriznih časih so mi ves čas stali ob strani. Vzeli so me za svojega, kar mi je ogromno pomenilo. V Novem mestu imaš tudi klub navijačev. Tega sem zelo vesel. Fantje so sami od sebe začeli zame navijati. Vsa ta leta so potovali za mano in mi stali ob strani, tudi takrat, ko mi ni šlo. To mi je ogromno pomenilo. Upam, da sem se jim z zdajšnjimi uspehi vsaj malo oddolžil. Na Dolenjsko in Novo mesto me vežejo tudi druge stvari, rad prihajam sem in ljudje so me vzeli za svojega. Katere so te druge stvari? Moje dekie je Novomcščanka. Torej si že čisto naš. Čisto. Najboljši slovenski slalomisti so smučali v času smučarskih velikanov, ki jih je bilo skoraj nemogoče premagati. Tako je Križaj smučal v času Ingcmarja Stenmarka, Jure Košir pa v času Alberta Tombe. IVenutno v svetovnem pokalu ni smučarja njunega kova. Je kdo med mladimi slalomisti, ki obeta, da bo zavladal, kot sta onadva? Roš tudi ti dobil ncpramagljivcga tekmeca? Konkurenca je zdaj zelo izenačena in vsak od članov prve jakostne skupine lahko zmaga, ni pa veliko slalomistov, ki bi lahko v eni sezoni zmagali na več tekmah. Je pa v letošnji sezoni splavalo na vrh nekaj novih imen? Jure Rovan rekordno v Atenah Brežiški skakalec ob palici se na olimpijsko sezon pripravlja v Grčiji pri prof. Panaiotisu BREŽICE - Brežiški skakalec ob palici Jure Rovan je konec minulega tedna na dvoranskem atletskem mitingu v Atenah močno izboljšal dvoranski državni rekord v skoku ob palici in s tem pokazal, da je dobro pripravljen na novo sezono, v kateri ga čaka evropsko dvoransko prvenstvo v Gentu v Belgiji in morda tudi olimpijske igre v Sydncyju. Prvo znamenje, da Jure spet napredujejo bil že njegov nastop v Atenah teden dni predtem, ko je preskočil 535 cm in se s tem za 8 cm približal državnemu rekordu, ki ga je postavil predlani še med študijem v Združenih državah Amerike. Predlani je Rovan dosegel svoj največji uspeh, ko se je uvrstil v finale evropskega prvenstva in tam osvojil deveto mesto. Ko je po praskočenih 536 cm izrazil upanje, da bo letos popravil rekord izpred dveh let, si ni mislil, da mu bo to uspelo tako hitro in za toliko. Stari dvoranski rekord je namreč popravil kar za 13 cm ter s tem za 1 cm preskočil svoj rekord na odprtem. A-norma za nastop na letošnjih olimpijskih igrah je 560 cm, kar je sedaj zanj povsem realen dosežek. Z novim rekordom so se zelo povečali upi na Juretov uspešni nastop na evrospkem dvoranskem prvenstvu v Belgiji. Na lanskem prvenstvu je bilo za nastop v finalu dovolj že preskočenih 550 cm. Čeprav atletska zveza Slovenije norme za nastop na evropskem dvoranskem prvenstvu še ni * Jure Rovan se na novo sezono pripravlja v Atenah, kjer je preživel november in december, po novoletnih praznikih, ki jih je preživel doma, pa sc je v Grčijo vrnil pred kratkim. V Atenah pod nadzorstvom trenerja prof. Panaiotisa v olimpijskem centru vadi v skupini z več grškimi in ciprskimi skakalci in skakalkami oh palici. Vse do decembra so trenirali na prostem, zdaj pa vadijo v sodobni atletski dvorani olimpijskega centra, kjer skrbijo tudi za Juretovo športno prehrano. razpisala, Jure upa, da ne bi smelo biti težav, saj je norma za nastop na lanskem prvenstvu znašala le 540 cm. Jure do sedaj zaradi študija v Ameriki še ni nastopil na evropskem dvoranskem prvenstvu. I. V. Predvsem gre za mlade smučarje, ki so se hitro privadili novi tehniki in zgodaj začeli smučati s carving smučmi. Kljub vsemu je treba še malo počakati. Starostna doba slalomistov se dviguje in tudi starejši tekmovalci so lahko zelo uspešni, zato je vrh zelo pester. Z spremembami smuči se spreminjajo tudi poškodbe. Poškodbe kolen se med vrhunskimi smučarji kar vrstijo. Včasih je pri smučarjih šlo predvsem za zlome, zdaj pa pokajo križne kolenske vezi in mišice. To je posledica novih smuči in nove tehnike smučanja. V slalomu je teh poškodb zaradi manjših hitrosti manj kot v Hitrejših disiplinah, a izogniti sc jim tudi tu ne da. Na televiziji so večkrat ponavljali posnetek, kako spretno si v Kitz-biihlu premagal grbino pred ciljem prve proge. Se je čez grbiffo sploh videl količek pod iyo? Ne, količek se pred grbino ni videl, zagledal si ga šele, ko si bil na vrhu, zato se je bilo treba ob ogledu proge zelo dobro zapomniti, kam moraš zaviti. Mislim, da sem jaz nekoliko narobe ocenil smer, a nekateri so se zmotili še bolj kot jaz. Se progo naučiš na pamet? Pred vsako tekmo si progo ogledam zelo natančno, še posebej vse prehode iz strmine v ravnejši del in obratno, vse spremembe ritma in nepravilnosti. Progo se naučiš na pamet in jo potem v mislih večkrat ponoviš. Ti to, da si dolga leta nosil visoke štartne številke in tekmoval na razritih progah, zdaj kaj pomaga? Sem tekmovalec, ki se je zelo dolgo prebijal do vrha. Imam ogromno izkušenj s slabimi progami, kar mi zdaj dejansko zelo koristi. Kaj pa meniš o prihodnosti novomeškega smučanja? Dobro poznam predvsem trenerje pa tudi s tekmovalci sem se že srečal. Zelo pomembno je, da sta bili zadnji zimi bogati s snegom, kar otrokom omogoča dovolj treninga. Novomeški trenerji so zelo dobri in se spoznajo na svoj posel pa tudi klub je dobro organiziran. S pridnostjo in vztrajnostjo se da priti zelo daleč. Zgled, da se z vztrajnostjo in trdim delom pride daleč, si prav ti. 'Jaz sicer nisem pravi Novome-ščan, vendar sem mlajšim novomeškim smučarjem kljub temu lahko prav po tem dober zgled. Svetujem jim, naj se potrudijo in vztrajajo. Smučanje je treba imeti rad in v smučanju moraš uživati, potem pride tudi uspeh. IGOR VIDMAR NA RAMENIH NA VIJAČEV - Takoj naslednji dan po uspehu v Kitzbiihluje Matjaž Vrhovnik (na ramenih navijačev) prišel v Novo mesto, kjer se je v Regrči vasi srečal s svojimi zvestimi navijači in prijatelji ter predsednikom svojega novomeškega kluba Krka Rog Jožetom Golobom (levo). (Foto: I. V.) Žagar je R-kanalov športnik leta Četrti in zadnji izbor za ribniško občino - R-kanal svojo akcijo razširja tudi na sosednje občine - Že letos “regijski” športnik leta teč glasov >u Zagar- RIBNICA - V dvorani Ideal centra v Ribnici je v petek potekala slavnostna zaključna prireditev izbora R-kanalovega športnika leta. Med II mesečnimi zmagovalci akcije ribniške lokalne televizije R-kanal je naziv športnika leta 1999 pripadel članu alpinističnega odseka pri planinskem društvu Ribnica Alešu Žagarju. Tokratni izbor športnika leta je bil že četrti, ki ga vodi in organizira televizija R-kanal. Na njeno uredništvo je med akcijo, ki se je pričela januarja lani in zaključila minuli petek, prispelo preko 5.600 dopis- DELAVSKI VELESLALOM IN SMUČARSKI TEKI NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto bo v soboto, 5. februarja, v sklopu delavskih športnih iger pripravila tekmovanje v smučarskih tekih, v nedeljo, 6. februarja, pa še veleslalom. Telefonskih prijav ne bodo upoštevali, rok pisnih prijav pa je 3. februar. Dodatna pojasnila daje strokovni sodelavec prof. Bojan Jaklič po telefonu 322 267. STRAŽAN FALESKINI NAJOBETAVNEJŠI - V četrtek, 20. januarja, so v restavraciji Tango na Otočcu podelili priznanja najboljšim slovenskim motociklistom in avtomobilistom. Avtomibilistični športni klub Avto šport Slovenija je pod vodstvom dolenjskega rojaka in nekdaj odličnega dirkača Matjaža Tomljeta speljala glasovanje, v katerem je sodelovalo 25 slovenskih časopisov, radijskih in televizijskih postaj, med drugimi tudi Dolenjski list in TV Novo mesto. Za najboljšega avtomobilista je bil proglašen Boris Popovič, ki je v tistem času uspešno nastopal na prvem letošnjem reliju za svetovno prvenstvo v Monte Carlu, kjer je v skupni uvrstitvi osvojil 15., v skupini N pa odlično 6. mesto. Priznanje za najboljšega motociklista je prejel Marjan Jerman, najboljši sponzorje bil Petrol, najobetavnejši avtomobilist Aleks Humar, najboljši voznik formule l Mika Hakkinen in najobetavnejši motociklist Sergej Faleskini iz Straže pri Novem mestu, ki mu je nagrado izročil član uprave Petrola Janez Bedenk (na sliki). (Foto: I. V) nic, na katerih so med letom za “športnike meseca”, v začetku januarja letos pa še za “športnika leta” glasovali gledalci pa tudi različni klubi in društva iz ribniške občine. Med več predlaganimi kandidati za športnike meseca so mesečni zmagovalci postali: kegljač Miha Trdan, smučarski skakalec Primož Kožar, športni plezalec Tomi Lukič, igralec rugbyja Franci Mihelič, duatlonec Albert Pelaj, motociklist Dejan Šenk, alpinist Aleš Žagar, košarkar Sašo Vrbinc ter rokometaši Rajko Džukič, Gregor Ilc in Rok Henigman. Med njimi so gledalci v glaso- TURNIR TROJK V ŠENTRUPERTU ŠENTRUPERT - Športno društvo Šentrupert bo v soboto, 29. januarja, pripravilo košarkarski turnir trojk, za katerega se lahko prijavite pri Andreju Peterletu po telefonu 041 845 687. POHOD PO CVIČKOVI GAZI NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v soboto, 29. januarja, pripravilo pohod po cvič-kovi gazi od Otočca čez Paho in Hmeljnik na Trško goro. Odhod rednega avtobusa iz Novega mesta ob 8.30, peš pa bodo pohodniki iz Novega mesta proti Otočcu krenili ob 7.30 izpred kužnega znamenja nad Kosovo dolino. Dodatna pojasnila daje Marica Praznik po telefonu 22 948. namenili 21-letnemu Alešu \ ju- Na zaključni prireditvi, ki sojo s svojimi nastopi popestrili Dadi Daz ter skupine Kantor, A D’B’ teater, Nori maček in Show dance, so predstavili vseh 11 mesečnih zmagovalcev. Zanimivi za številno občinstvo, ki je lahko dogajanje v dvorani spremljalo tudi preko malih ekranov doma in televizijskega zaslona v avli Idela centra, pa so bili tudi pogovori z gosti prireditve: Rajmondom Debevcem, Tomažem Humarjem in člani trenutno vodilne namiznoteniške ekipe v državnem prvenstvu, ekipe Ete Presarje. Kot je ob zaključku prireditve povedal urednik športnega'programa R-kanala Srečko Vrbinc, bodo z izbiranjem športnika leta nadaljevali, le da bodo letos vanj vključili tudi občine Kočevje, Sodražico, Loški Potok in Velike Lašče. Tako bodo januarja prihodnje leto za letošnje leto prvič razglasili R-kanalovcga “regijskega” športnika leta. M. L.-S. uuuu R-kanalov športnik leta 1999 je alpinist Aleš Žagar Šport iz Kočevja • RIBNICA - Rokometaši Inlesa Rika iz Ribnice se zavzeto pripravljajo na drugi del prvenstva v prvi ligi. 5. Februarja se bodo pomerili z drugouvrščenimi Pru-lami v Ljubljani. Trener Janez Ilc je najbolj zadovoljen, ker pet poškodovanih igralcev prvega moštva dobro okreva in bodo lahko igrali že na prvi naslednji tekmi. Ribničani so v pripravljalnem obdobju odigrali tekme proti Kopru in Grči iz Kočevja • KOČEVJE - V senci evropskega rokometnega prvenstva na Hrvaškem so bile ob koncu tedna tekme 13. kroga v prvi državni ligi za ženske. Rokometašice Gramiza iz Kočevja so brez večjih 'težav premagale zadnjeuvrščeno Burjo. Kočevkc so bile za razred boljše, ob bolj zbrani igri pa bi lahko gostjam nasule najmanj še deset zadetkov več. • KOČEVJE - Ob koncu tedna se je začelo tekmovanje v prvi slovenski kegljaški ligi za ženske. Igralke Kočevja so klonile v Kranju proti Triglavu s 6:2. Z bolj zbrano igro pa bi poraz omilile, kaj več pa ne bi dosegle, saj so bile gostiteljice veliko bolje raz- položene, v svojih vrstah pa imajo tudi več izkušenih igralk. Tudi tokrat sta bili pri Kočevju najboljši Lidija Stevanič in Andreja Nagu s po 460 podrtimi keglji. • KOČEVJE - V 15. kolu v drugi državni košarkarski ligi so igralci Snežnika z boljšo igro v drugem polčasu s 76:55 premagali zanje od nekdaj neugodno moštvo Cerknice. Ob polčasu je bil izid izenačen 35:35. • KOČEVJE - Na tekmi 14. kroga v drugi odbojkarski ligi so Kočevci spet izgubili pred svojimi gledalci. Kljub požrtvovalni igri in veliki želji po uspehu so bili odbojkarji Topolšice močnejši in so zmagali s 3:1. • RIBNICA - V prvem krogu drugega dela prvenstva v zahodni skupini druge državne lige v malem nogometu so igralci Rib*, niee v škofijski dvorani v Vipavi iztržili točko proti domači ekipi Kamel Combic. V negotovi končnici je Ribničanom uspelo iztržiti neodločen izid 4:4, ob polčasu pa so gostitelji vodili z 2:1. S to točko so Ribničani povečali možnost obstanka v ligi. M. G. DEKLETA V NOGOMETU - Kar 16 ekip je v nedeljo, 22. januarja, igralo na drugem ženskem turnirju v malem nogometu za pokal Intel servisa, poleg najmočnejših slovenskih ženskih nogometnih klubov pa je na turnirju nastopalo tudi pet hrvaških ekip. V finalu je ljubljanska Ilirija z Veliko Gorico igrata 0:0, po streljanju prostih strelov pa so Ljubljančanke zmagale s 3:2, medtem ko so tretje mesto osvojile Varaždinčanke. Prva ekipa novomeškega kluba Radio Krka je osvojila petnajsto, druga ekipa pa šestnajsto mesto. Na sliki: dekleta druge novomeške ekipe (temni dresi) med tekmo spetouvrščenim Kunatek-som iz Pregrade, ki so jo Hrvatice dobile s 2:1. (Foto: L V.) I KRKKZDRAVILIŠČN HOTELI OTOČEC TENIŠKI CENTER OTOČEC Odgovori, in mnenja Druga plat zgodbe IMP Livarja Direktor družbe pojasnjuje njihova prizadevanja za ekološko dobiček kaže na pravo usmerjenost - O spornosti proizvodnje sanacijo podjetja - Ustvarjeni naj odločajo uradne ustanove Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprihi 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja”,vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Muzej se otepa črnomaljske zbirke DL 1, 6. januarja Oglašam se v zvezi s prispevkom Muzej se otepa črnomaljske zbirke. To, kar je napisala gospa Andreja Brancelj-Bednaršek, v glavnem drži, kljub temu želim dodati še nekaj. Ko je prostore v gradu izpraznila Upravna enota, je Zveza kulturnih organizacij Črnomelj na osnovi svojega projekta Črnomelj - moje mesto dala županu Andreju Fabjanu pobudo, da se del prostorov nameni za muzejsko zbirko. Župan je pobudo sprejel in občinski svet je imenoval posebno komisijo, v kateri je bil tudi predstavnik Belokranjskega muzeja. V začetku smo upali, da nam bo Belokranjski muzej pomagal in res nam je z gospodom Zvonkom Rusom, ki je pripravil idejno zasnovo muzeja in postavil v prvi in doslej edini sobi v glavnem fotografski pre-glfed zgodovine mesta. Tukaj nekje se je delo naše komisije nehalo. V tem mandatnem obdobju ni občinski svet še ničesar rekel o nadaljevanju dela te komisije. Ža muzej smo pridobili manj prostorov, kot smo sprva upali, pa še ti so bili razen omenjene sobe kasneje namenjeni stalni razstavi Jakčevih del. Tb moram dodati, da tudi belokranjskega likovnega društva ni nihče poprosil za sodelovanje. Večkrat seje slišalo, da bomo za muzej še pridobili prostore v gradu, češ da se bo občinska uprava drugače razmestila. Do tega še ni prišlo in najbrž tudi ne bo. Menim, daje grad dovolj velik, da bi se s pretehtano razmestitvijo dalo marsikaj lepše in zlasti bolj funkcionalno urediti. Slišijo se tudi glasovi, da se zidajo na Zadružni cesti zraven novega poslovnega centra tudi prostori, v katere naj bi se preselila občinska uprava. Takšne misli, če sploh so, moramo v kali zatreti, saj občinska uprava pa še kakšne druge službe preprosto morajo ostati v starem mestnem jedru, če ga želimo ohraniti. Pa o tem kaj več ob drugi priliki. Za muzejsko zbirko v širših dimenzijah in vsebini zaenkrat ne vidim nobene rešitve oz. bi sc morali temeljiteje pogovoriti o namembnosti še nekaterih objektov v Črnomlju, npr. o stari šoli. Muzejskega gradiva imamo v Črnomju očitno dovolj, a z njim ne znamo kaj početi. V omenjeni komisiji smo se dostikrat pogovarjali o vsebini muzejske zhirke. Imeli smo veliko predlogov. Večina nas je želela, da ne bi kopirali klasičnega muzeja, kakršen je metliški, ampak da bi postavili kaj samosvojega v modernejši obliki. Grad je res odlična lokacija, saj je živ, ker je v njem uprava in restavracija, poleti pa kulturne prireditve. Žal pa spet ni tako velik, da bi v njem imeli vsega po malem. Strinjam se z ravnateljico, da namesto nas Črnomaljcev ne bo nihče ničesar naredil za predstavitev naše dedičine. Tega smo se zavedali tudi poprej, zato je občina štipendirala zgodovinarja, etnologa in druge, ki zdaj končujejo šolanje. Zdaj so celo državni ukrepi šli v prid razmeram na tem področju, saj je država z odstopom 5 odstotkov dohodnine namensko za lokalne kulturne zavode omogočila kar solidno osnovo za njihovo delovanje in s tem poskrbela za decentralizacijo. Zato me čudi podatek, da ni občina Črnomelj prispevala ničesar za Belokranjski muzej, kije nesporno regionalna kulturna ustanova. Ne vem pa, če je namesto tega prispevala kaj za svojo lastno muzejsko zbirko. Tudi ne vem, kako se bo razpletla zgodba o dohodnini, sicer pa to ni pomembno, pomembno je, daje ta denar porabljen za kulturne namene. Skratka, če Črnomaljci želimo muzejsko zbirko, jo moramo finančno podpreti in tudi zaposliti strokovnjaka. Da tega dela Belokranjski muzej ne zmore, nam dopoveduje ravnateljica že več let. Končno ji lahko verjamemo. Črnomelj se proglaša za mesto, mestne pravice ima že okoli šest sto let, vendar si s tem ne moremo kaj dosti pomagati. Daje neki kraj mesto, mora imeti tudi določene atribute (upravo, sodstvo, kulturne, vzgojne in druge ustanove) pa predvsem veliko liberalnega duha s pogledom v prihodnost. Tudi jaz si želim, da bi bil Črnomelj mesto za današnje čase, občina pa mestna občina in Črnomaljci meščani, ne pa krajani. KSENIJA KHALIL Zaradi nenehnih napadov na delovanje družbe IMP Livar v zadnjem času čutim dolžnost, da vam kot direktor družbe, ki je odgovoren za usodo 570 zaposlenih, posredujem naslednje pomembne informacije, ki, upam, bodo osvetlile dogodke tudi z druge strani.Za lažje razumevanje bom na kratko povzel celotno dogajanje in povezovanje družbe IMP Livar z livarno Belt v Črnomlju. Moj predhodnik gospod Derganc je ob stečaju podjetja Belt, d.o.o., in kgsneje Belt Livarja, d.o.o., iz Črnomlja prisluhnil predlogom Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Sklada za razvoj, Dolenjske banke ter občine Črnomelj, da bi podjetje IMP Livar iz Ivančne Gorice poskusilo sanirati in oživiti proizvodnjo ter predvsem zmanjšati nezaposlenost v Črnomlju. A vest, da smo kandidati za nakup premoženja se je v javnih medijih dvomilo, namero o nakupu pa označilo za uničevanje konkurence, ne pa kot izhod za Črnomaljce, da ohranijo delovna mesta. Pri nakupu premoženja družbe Belt sta nam pomagala Sklad za razvoj in Dolenjska banka. Dogovorili smo se tudi, da se odstranijo vsi odpadki, še predno Livar požene proizvodnjo v Beltu, kar so tudi storili. Ob tem pa smo dobili zagotovila za pomoč pri iskanju nove ustrezne lokacije za . aun V decembru leta 1996 smo odpadke, kijih bomo ustvarili med proizvodnjo. postali lastnik Belta v Črnomlju, katerega premoženje je bilo v zelo slabem stanju. Vse obljube o pomoči pa pozabljene. Ob nakupu je bilo nam in državnim ter občinskim inštitucijam jasno, da mora biti naše delovanje usmerjeno predvsem v zagotavljanje redne proizvodnje na dolgi rok, čemur bo sledila ekološka sanacija. Kdor le malce pozna livarsko panogo, ve, da zagon tako obsežne proizvodnje ni enostaven. Fiksni stroški so zelo visoki, za poslovanje s pozitivno ničlo pa moramo izdelati zajetno število ulitkov. Čeprav smo na novo zaposlili več kot dvesto delavcev, je bila pomoč Ministrstva za delo zanemarljiva, če jo primerjamo s stroški, ki smo jih morali poravnavati iz prilivov tekočega poslovanja. Zaradi kopičenja vsakdanjih težav, s katerimi smo se spopadali, predvsem pa zaradi nepripravljenosti Sklada za razvoj'za konvertiranje svojih obveznosti v kapitalski delež, kar je Sklad obljubil v času dogovorov o nakupu premoženja in kar je povzročilo preveliko zadolženost, se je uprava družbe odločila, da leta 1998 uvede postopek prisilne poravnave. Pomemben dejavnik, ki bi tudi lahko škodljivo vplival na poslovanje družbe v takih razmerah, je bila odločitev nadzornega sveta družbe IMP Livar, da v oktobru istega lefa zamenja upravo. Pa ni bilo prav. Naša glavna naloga je bila uspešno zaključiti postopek prisilne poravnave ter celovito prenoviti vse poslovne procese v delovanju družbe. Prizadevnost vseh 570 zaposlenih delavcev seje obrestovala. Julija 1999 smo postopek prisilne poravnave zaključili, notranja reorganizacija ter uspešno upravljanje s stroški pa sta prinesla pozitivne rezultate. Kljub dejstvu, daje bila poglavitna skrb ob nakupu premoženja Belta zagotoviti redno proizvodnjo, smo že medtem pripravili rešitve ekoloških problemov. V razgovorih z občinskimi predstavniki v Črnomlju sem županu gospodu Fabjanu, svetnikom in občanom Črnomlja obljubil sanacijo, v prvi fazi najbolj perečih problemov - odpravljanje prahu. Tako smo kupili in montirali fil-trirne naprave v brusilnici in čistilnici ulitkov. V začetku leta 1999 smo za reševanje najbolj perečega ekološkega problema - filtrirne naprave na kupolnih pečeh - uspeli pridobiti tudi del kreditnih sredstev na Ekološkem skladu republike Slovenije. Začeli smo iskati ust- Za kulisami prireditev dedka Mraza Janez Pavlin za mesto in otroke naredi veliko dobrega, a njegov odnos do sodelujočih ni vedno pravilen - Za kulisami sprevoda dedka Mraza se dogaja marsikaj Janez Pavlin z ZPM Mojca pred novoletnimi prazniki poskrbi, da je novomeški Glavni trg okrašen z lučkami, pripravi vrsto prireditev za otroke, poskrbi, da dedek Mraz otroke obdari in naredi še marsikaj koristnega. Pri novoletnih prireditvah kot baletna pedagoginja s svojimi plesalkami z njim sodelujem že 15 let, kar je redko, saj so ostale novomeške plesne skupine sodelovanje z njim ponavadi že po enkratni izkušnji hitro prekinile. Po dolgih letih je mojega z zvrhano mero potrpljenja tlakovanega sodelovanja z Janezom Pavlinom letos konec. Kaj mu zamerim? Tbdi on je bil nekoč učitelj in še vedno dela z otroki pa nima toliko srca ali vsaj pedagoškega znanja, da bi bili zanj otroci, ki na prireditvah nastopajo oziroma sodelujejo v spremstvu dedka Mraza, vsaj toliko vredni kot tisti, ki so jim namenjena darila in prireditev. Mlade baletke so morale nastopati na za ples neprimernih odrih m v nezakurjenih dvoranah. Njihova ljubezen do plesa je šla čez vse to, ne morejo pa prenesti poniževanja Janeza Pavlina za odrom. Te male vilinske dušice je tretiral kot kapitalistične mezdne j>ov$op Te vipim, K?e fkav-zArtAvrt Tt t>OMA% TOGNO A/A POL&A/7-skbmJ delavce, česar kljub svojemu entu-ziazmu ne morem prenesti niti jaz, njihova učiteljica. Neštetokrat je pozabil celo na sendviče, čeprav otroci v enem popoldnevu nastopijo tudi na petih predstavah. Vedno se je jezil, ko so ga male plesalke po 30 nastopih plaho vprašale, če bodo tudi one dobile V IMP-Livar v Črnomlju “maže” oči in okolje Poglejmo resnici v oči in se vprašajmo, kaj se dogaja v Črnomlju, kako vplivajo na naše zdravje Livarjevi oksidni delci, ki jih uživamo s sadjem in zelenjavo, ter dobivamo skozi zrak, ki ga vdihavamo. Kako se uničuje naše imetje: hiše in avtomobili, v katere vlagamo svoj denar. Najverjetneje si onesnaževanje okolja in uničevanje našega premoženja zaslužimo, in kot vse kaže, mora tako tudi biti, kajti župan Andrej Fabjan je na zboru občanov dejal, da se samo od svežega zraka ne da živeti. Vendar pa, kot menijo vodilni predstavniki podjetja IMP-Livar, oksidi niso posledica njihovega proizvodnega programa. Torej imamo veliko srečo, da živimo, kjer živimo, in da za posledice nihče ne odgovarja. Imam občutek, da se pristojne inšpekcijske službe in ministrstvo za okolje in prostor ne zavedajo resnosti problema, kajti ko smo poslali dopis glavnemu republiškemu inšpektorju Vekoslavu Rajhu, nismo dobili konkretnih odgovorov na postavljena vprašanja, ampak le že znana dejstva v zvezi s podjetjem IMP-Livar. Od ministra za okolje in prostor Pavleta Gantarja pa odgovor še pričakujemo. Trenutno v Črnomlju potekajo meritve, ki jih izvajajo pooblaščene pristojne institucije. IMP-Livar pa v letu 2000 še ni proizvajal z več kot 80-odstotno zmogljivostjo, v začetku leta pa sploh ni obratoval. Zato vprašam: kdo ima toliko denarja, da plačuje meritve, ki ne bodo realne? BORIS STARIHA Črnomelj darilo dedka Mraza. Kot kapitalist v vsakem darilu vidi le toliko tisoč tolarjev, kot da bi šli iz njegovega žepa. Kaj ne gre za občinski denar? Janez Pavlin s sodelavci ne sklepa pogodb o delu in ne loči dela koreografa, scenarista, pisca besedil pesmi, oblikovalca kostumov od dela varuške v vrtcu. Za vsa navedena opravila mi odreka plačilo, češ da otrok nisem spremljala in pazila nanje na vseh prireditvah. Saj bi storila tudi to, a mi zdravje po vseh prepirih z njim, v katerih sem hotela ohraniti človeško in poklicno dostojanstvo, tega ni dopuščalo. Če je on podjeten kapitalist, sem jaz pridna delavka, ki prodaja svoje umetniške in intelektualne usluge, ročno delo pa ponavadi podarim. Vem, da svoje delo opravim, tako kot bi ga opravil moški. Naj za konec povem, da Janezu Pavlinu ne manjka entuziazma in smisla za pripravo tovrstnih prireditev, manjka pa mu človečnosti in spoštovanja do ljudi, ki delajo z njim. Prav bi bilo, da bi z dobro voljo, pohvalo in ustreznim plačilom nagradil tiste, ki s takim en-tuziazmom kot moje plesalke in jaz delamo z njim. SONJA ROSTAN ZAHVALA ZA KOREKTEN ODNOS IN RAZUMEVANJE V tem pismu bi se črnomaljski in ivanški Livarji želeli zahvaliti vsem Črnomaljcem, še posebej pa delavcem iz sosednjega Danfossa, ki se niso pridružili akciji zbiranja podpisov za zaprtje črnomaljskega IMP Livarja, katere namen ni bil izključno in samo ekološka sanacija, kar še posebej dokazuje zadnji poziv za vložitev odškodninskega zahtevka proti Livarju. Vaša korektnost in razumen odnos do nastale problematike kljub poplavi raznih dezinformacij ter vaše distanciranje od skrajnih sredstev, ki se jih poslužujejo nekateri posamezniki, je za nas pomembna vzpodbuda pri realizaciji našega jasnega cilja: Livar v Črnomlju bo, seveda okolju prijazen in perspektiven za nas zaposlene in Belo krajino. Zaposleni v IMP LIVAR, d.d. rezne ponudbe dobaviteljev filtrov ter z družbo Grant iz Novega mesta sklenili pogodbo. Po pogodbi bi morale filtrirne naprave na kupolkah začeti delovati 31. avgusta 1999. Dobavitelj, podjetje Grant, v tem roku ni izpeljal dogovorjenih del. Zaradi neizvrševa-nja pogodbenih obveznosti in zakasnitve roka izdelave kar za pol leta ter povzročene škode družbi IMP Livar smo pričeli s sodnim postopkom proti družbi Grant. TVetji problem z okoljevarstvenega vidika je ureditev deponije za livarske peske. Analize zunanjih uradnih inštitucij so pokazale, da naši livarski peski niso ekološko sporni oziroma da zdravju niso škodljivi. S postopkom knlti-vacije kmetijskega zemljišča z livarskimi peski smo tudi ta problem rešili. Za deponijo imamo tudi vso potrebno dokumentacijo. V proizvodnem centru Črnomelj smo v zadnjih mesecih leta 1999 že dosegali prodajo 900 do 1000 ton ulitkov, od tega je 15 odstotkov obdelanih. Ustvarjanje dobička, prvič odkar smo Belt kupili, pa kaže na pravilno usmerjenost delovanja družbe, k ciljem, ki so opredeljeni za ta proizvodni center. Naša proizvodnja je naročniškega tipa. Delamo za znanega kupca nekaterim podjetjem pa smo 100-odstotni dobavitelj (Revoz, IMP Tovarna armatur, Rossi, Vimercati ipd.). Naša proizvodnja ustreza standardom avtomobilske industrije ter standardu ISO 9001, v preteklem letu pa smo pričeli z aktivnostmi za pridobitev standarda ISO 14001, za katerega bomo v letošnjem letu že imeli poskusno ocenjevanje. Glede na dogajanje v zadnjih mesecih sprašujem, kakšen namen ima ves ta pritisk iz okolja na delovanje naše družbe. Reakcijo okolja bi lahko razumel, če se mi sami ne bi dobro zavedali omenjene problematike. Ker pa se ne samo zavedamo problemov, ampak tudi ves čas od nakupa Belta tudi delujemo v smeri ekološke sanacije, ne razumen^ da lahko posamezniki v občini Črnomelj s pomočjo medijev pripeljejo stvari tako daleč, da je obstoj nekega podjetja s 570 zaposlenimi ogrožen. V primeru zaprtja proizvodnega centra Črnomelj bo celotno delovanje družbe IMP Livar, d.d., zagotovo prekinjeno in obsojeno na stečaj. Dejstvo je namreč, da kupci pridobivajo ulitke iz obeh proizvodnih centrov to je iz Ivančne Gorice in Črnomlja. To pa pomeni, da bo vseh 570 družin, štipendistov in tudi lokalnih kooperantov brez zaslužka. O spornosti livarske in železarske proizvodnje v Sloveniji, ki ima enako tehnologijo kot povsod po Evropi, naj odločajo uradne institucije, ki so za to pooblaščene. Zato z razumom prisluhnimo njihovim analizam, raziskavam in argumentom. Upam, da sem s svojim pisanjem uspel razsvetliti tudi drugo stran iste medalje. STANE OSTERMAN, univ. dipl. ekon. Direktor družbe IMP Livar, d.d. Neslana šala V dnevniku, ki je na preži štiriindvajset ur, sem prebral pred kratkim šalo, ki se mi zdi vse prej kot okusna ali morda celo smešna. Ob fotografiji srednjeveškega ženskega oklepa je pisalo, da je predsednik Zveze slepih Slovenije svojemu prijatelju povedal, kako je imet v muzeju razmerje z neko žensko, ki je imela zelo trde joške, vendar pa da je ostala med občevanjem mrtvo hladna. Gotovo se je tej neslanosti kdo režal, saj primitivnosti ne manjka niti pri nas. Šale, na primer na račun slepega pevca Raya Charlesa, so na Zahodu pogoste, kar pa še ne pomeni, da moramo res vsako zahodno neumnost prenesti na domača tla. Verjetno obstajajo stvari, iz katerih se ne gre norčevati, saj so same po sebi preveč tragične in resne. Namesto da se norčujemo iz telesnih pomanjkljivosti, za katere osmešeni ni pav nič kriv, se raje spravimo na neumnosti, ki jih počnejo povsem zdravi, vendar zaplanka-ni in nesposobni ljudje, ki se rinejo v višave družbenega življenja. TONI GAŠPER1Č Porodnišnica naš in vaš kraj življenja Razmišljanje babice Anice Moje ime je Anica in sem dobrin 21 let kot babica zaposlena v novomeški (prej stari, sedaj novi) porodnišnici. Boli me, ko vsak dan poslušam in berem, kaj vse se dogaja pri nas, v hiši, kjer naj bi bilo toliko lepih trenutkov. Mar so žene, ki so rodile, res tako zelo nezadovoljne z osebjem in načinom dela? Mar so pozabile, po kaj so v porodnišnico sploh prišle? Ali slepo verjamejo in pričakujejo, daje osebje porodnišnice tisto, ki mora prenašati bolečino popadkov, nestrpnost, da se porod sploh začne, in čas z vsemi mnogimi težavami po porodu? Ko smo v službi, se zavedamo svojih dolžnosti. Z besedo in nasvetom skušamo stanje izboljšati. Vse se da ublažiti, tudi popadki, za katere vemo, da so boleči in neprijetni, nikakor pa ne moremo spemeniti volje tistih žena, ki se mrko in nezainteresirano odzivajo na naše delo. Tudi sama sem bila že nekajkrat pacient, zato lahko trdim, da je za dobro počutje v bolnišnici potrebno vložiti mnogo energije; le tako je lahko bivanje za pacienta prijetno in zdravljenje uspešno. Kljub vsem pripomočkom in znanju, ki ga današnja medicina premore, pa se žgodi, da se stanje lahko hitro in nepričakovano spremeni in včasih tudi izkušeno osebje s težavo spravi stvari na pravo mesto. Zgodi se, da včasih ves trud, ko delaš, skrbiš in “zase niti ne veš“, propade. O marsičem in marsikdaj bi se tudi mi, zdravstveni delavci, lahko javno razpisali; o odnosu, ki ga imajo posamezni pacienti do nas, pa nam kodeks etike tega enostavno ne dovoljuje. Kolikokrat bi se lahko skregali z obiskovalci, ki brez pozdrava, brez besed hodijo gor in dol po oddelku in nas povsem ignorirajo. Ali takšni ljudje sploh vedo, kakšno je delo pod pritiskom, stresom in še z vso odgovornostjo za življenje človeka? V življenju je, kot kaže in se vsakodnevno tudi potrjuje, najvažnejše nekaj zahtevati, samozavestno nastopiti in iskati napake drugih. Najbolj kruto in nerazumno pa je širiti laži! Čemu potem služijo? Morda samo temu, da bi bil avtor s svojimi izjavami v očeh drugih vreden pomilovanja? Ali pa je v človeku že toliko zlobe, da lepih stvari sploh več ne prizna? Potrudimo se vsi skupaj -zaposleni in vsi tisti, ki boste prišli k nam - da bo porod in vse, kar sodi zraven (čeprav je velikokrat potrebno potrpeti in razumeti, da drugače ne gre), lep dogodek. Naj otrok sliši pomirjajoč in zadovoljen glas matere, naj že prvi trenutek čuti, da je iskreno zaželen - od vseh nas. ANICA KOLAR Prispevki za dializni sklad V času od 15. do 22. januarja so v sklad za dializo darovali od 200.000 do 1.000.000 tolarjev: Av-todclta, d.o.o.; Dolenjska banka; TPV, d.d., NM; Real, d.o.o., NM; Zavarovalnica Triglav; od 5.000 do 15.000 so darovali: Matija Dular; Intcrles, d.o.o., Metlika; Weishaupt, d.o.o., Celje; Anton Bajuk; Miloš Čirič; Lojk (v spomin ge. Vere Mežnaršič); Roman Sagadin, Ro-salnice; Ivica Škoda; Franc Šraj; Marija Dojčinovič; Saša Goleš, šiviljstvo, Metlika; Slavka Južnič, Drska 53; Jože Kapušin; Anita Mežnaršič; P BS 18/1; PBS 20/1; Drago Penca; Ivan Petrič; Franc Selič; Marjan Skube; Martina Sladič; Denis Spu-dič; do 5.000 tolarjev so darovali: Janez Kuhar; Gostilna Rakar, Gradac; Avgust Modic; Zoran Stjepa-novič; Darinka Tl-endy in Ciril Zajc. Do 22. januarja je v sklad za izgradnjo dialize darovalo že 280 posameznikov, podjetnikov, obrtnikov, skladov, podjetij in ostalih združenj. Zbralo se je že 14.477.488 tolarjev. Za prejeta sredstva se donatorjem najlepše zahvaljujejo. Tretje tradicionalno tekmovanje zobotrebčaijev Že 150 let zobotrebčarstva v Velikih Laščah in okolici - OŠ Primoža Thibarja že tretje leto zbira gradivo o tej zanimivi suhorobarski dejavnosti PRAZNOVAL NAJSTAREJŠI MIRNOPEČAN MIRNA PEČ - V petek, 21. januarja, so najstarejšemu prebivalcu občine Mirna Peč, 92-letnemu Kocjanu Še-retu s Poljan pri Mirni Peči, ob rojstnem dnevu zaželeli vse dobro tudi predstavniki KORK in župan Zvone Lah. Slavljenec je bil obiska zelo vesel, saj se vseskozi zadržuje doma, sicer pa se kljub bolezni in starostnim tegobam menda počuti celo bolje kot lani. Osnovna šola Primoža Trubarja že tretje leto vodi projekt o najrazličnejših pristopih zbiranja gradiva o zobotrebčarstvu, ki je bilo v naših številnih krajih prisotno že od leta 1850. To pomeni, da letos vstopamo v 150. obletnico tega zanimivega početja naših ljudi, da so preživeli, se opomogli in prebrodili najrazličnejše življenjske krize, ki so pestile skozi čas našega skromnega, poštenega in marljivega človeka. Na osnovi pridobljenih dokumentacij in virov dobro vemo, da ni bilo vasi ne družine in ne družinskega člana, ki se tako ali drugače ne bi ukvarjal z zobotrebčarstvom. To je bila najbolj aktivna suhorobarska dejavnost na ozemlju današnje občine Velike Lašče. Bilo je dovolj ustreznega in kvalitetnega lesa, v začetku so zobotrebce izdelovali iz brinovega lesa, kar je imelo za osledico, da so iz mnogih naših rajev skoraj v celoti izginili številni brinovi grmički. Boljši zobotrebci oziroma klinci so bili iz leskovega lesa, češmina, hudole-sa, ančkovine, bezga, dobroto-vine, slabše vrste so izdelovali iz lipovega, topolovega in smrekovega lesa. Zobotrebce so kupovali v začetku razni trgovski predstavniki in jih prodajali v različne evropske države, zlasti v srednjo Evropo. Tb je bil eden prvih izvoznih artiklov iz naših krajev, ki je bil ročno narejen. Zanimivi so bili noži, narejeni iz roba starih kos. Imenovali sojih “krivčke”. Najintenzivnejši čas izdelovanja zobotrebcev je bil od jeseni, ko so si ljudje preskrbeli drva, tja do pomladi, ko so pričeli s prvimi deli na polju. Zobotrebce so izdelovali v družinskem krogu, v krogu sosedov in podobno. Prav krog sosedov je bil zanimiv in v marsičem pomemben. Vsako popoldne so se dobili pri drugem sosedu. Tako seje pričelo razvijati medsosedsko sodelovanje, spoznavanje in širjenje vsestranskega obzorja. Sooblikovale so se zanimive kulinarične posebnosti, navade in običaji. Združevale so se Najlepši kunec v Sloveniji je z Otočca Vzgojil ga je Stane Medved Med 14. in 16. januarjem je Društvo gojiteljev malih živali Kranj ob 65-letnici svojega delovanja na razstavišču Gorenjskega sejma organiziralo 11. gorenjsko razstavo pasemskih malih živali, na kateri so razstavili preko 500 kuncev, perutnine, golobov in nekaterih drugih živali. V sklopu te razstave pa so organizirali tudi 1. slovenski super pokal za pasemske kunce. Na njem je sodelovalo 14 slovenskih društev gojiteljev malih pasemskih živali, ki so morali na ocenjevanje pripeljati po 10 na društvenih razstavah najbolje ocenjenih kuncev v najmanj petih pasmah. Te, najlepše slovenske kunce, so ocenili vrhunski slovenski sodniki za pasemske kunce. Prvo mesto ekipno so z 955 točkami dosegli domačini, to je DGMŽ Kranj, 2. je bilo društvo iz Brežic (953), tretje DGMPŽ Kamnik-Domžale-Mengeš (858,5), četrto DGMŽ Ravne (857) in peto DGMPŽ Krka Novo mesto (856,5). Sledila so si še društva iz Sežane, Jesenic, osmo je bilo DGMŽ Novo mesto itd. Zadnje, štirinajsto mesto, je nekoliko presenetljivo osvojilo mariborsko društvo. Uspeh društev iz Dolenjske in Posavja pa je kronal gojitelj Stane Medved z Jelš pri Otočcu, član DGMPŽ Krka iz Novega mesta, ki je za svojega kunca pasme sivi dunaj-čan prejel naziv najlepši kunec razstave. Tovrstne prireditve na državni ravni so v zahodni Evropi ustaljena praksa, kjer dobijo najboljša društva in gojitelji poleg pokalov za najbolje uvrščene živali tudi visoke denarne nagrade, ki jih prispevajo kmetijska ministrstva in nekatere ustanove. Upajmo, da bo tudi v Sloveniji ta prireditev postala tradicionalna, udeležba društev ter gojiteljev na 1. slovenskem superpokalu za kunce, odlična organizacija ter veliko obiskovalcev iz vse Slovenije, pa naj bodo vzrok za to. DANILO OSOVNIKAR najrazličneje informacije o novih znanjih, o svetu, zdravju, kulturi in podobnem. Thko je komaj opazen zobotrebec krojil nova videnja, nova znanja o življenju in delu ljudi, ki so se v glavnem preživljali z zobotrebčarstvom. Ta mali “kline” je marsikatero družino, domačijo rešil gotovega propada in hkrati zadržal ljudi, da so vztrajali na svojih domovih, domačijah in tako ohranjevali pristen slovenski živelj, kulturo, navade in običaje. Navedena dejstva so spodbudila učitelje OŠ Primoža Thibarja iz Velikih Lašč, da smo se odločii ohraniti bogato tradicijo zobo-trebčarsta. Letos bomo že tretjič privabili zobotrebčarje iz občine Velike Lašče, ki se bodo pomerili v hitrosti izdelovanja za občinske-a prvaka. Pred tekmovanjem pa orno zbrali zainteresirane učence v posebni “delavnici” in jim pokazali vse faze izdelovanja zobotrebcev. To zanimivo tekmo- Decembra 1997 sem se odločil, da bom razširil dejavnost svojega podjetja še na trgovino za prodajo cvetja, okrasnih grmovnic in proizvodnjo. S tem namenom sem se oglasil na Skladu kmetijskih zemljišč, ki ima sedež na Kočevarjevi ulici v Novem mestu, pri Bogomirju Kralju, strokovnem delavcu sklada Novo mesto in se pozanimal o možnosti nakupa zemljišča, ki je družbena lastnina občine Novo mesto in leži v Žabji vasi, v k. o. Gotna vas. Zemljišče nihče ne uporablja ali ga obdeluje, prav tako ga nima nihče v najemu, v naravi je travnik, občasno ga nekdo pokosi. G. Kralj mi je takrat spodbudno dejal, daje nakup možen, vendar bo postopek trajal vsaj pol leta zaradi ureditve odnosov med občino in skladom. Podučil me je tudi o tem, kakšne dokumente moram priložiti k vlogi. Zaradi počasnih postopkov pri zbiranju dokumentov sem 25. 8. 1998 vložil prošnjo za nakup navedenega zemljišča. Po treh mesecih, ko ni bilo nobenega odgovora, sem se ponovno oglasil pri g. Kralju in ga vprašal, če so se zadeve kaj premaknile. Odgovoril mi je, da še vedno čaka na delitev zemljišč med občino in državo. Povedal mi je tudi, da so bivšemu lastniku zemljišča obljubili cca 300 m2 od tistega, ki ga je prej prodal občini. Potrpežljiv sem odšel in ponovno čakal na odgovor. Januarja 1999 sem se, ker nisem doboil nikakršnega odgovora, ponovno oglasil pri g. Kralju in ga povprašal, kako je sedaj s prodajo. Rekel mi je, da moji vlogi manjka še potrdilo sodišča, da ni na sodišču vložen zahtevek za vračilo zemljišča po zakonu o denaciona-lizaicji. Dobil sem občutek, da je to le izgovor, da me je odpravil iz pisarne. 4.2.1999 sem pridobil in priložil še navedni dokument. Tokrat mi je g. Kralj povedal, da je zemljišče možno kupiti le tako, da podpišejo pogodbo tri občine (Škocjan Novo mesto in Šentjernej). Dogovorila sva se o pripravi pogodbe za podpise, za katere bom pač sam poskrbel. Septem- ŽUŽEMBERČANI DRUGI V AKROBATIKI ŽUŽEMBERK - Žužember-ški osnovnošolci so na državnem prvenstvu v akrobatiki v Ljubljani osvojili drugo mesto. Na prvenstvu je nastopilo enajst šolskih ekip, zmagala pa je ekipa ljubljanskevšole Livada. Za osnovno šolo Žužemberk so nastopili Marjan Kužnik, Miha Plot, Simon Krakar, Nejc in Sandi Pucelj in Jan Legan. PLANINSKI IZLET NA VELIKI JAVORNIK NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v soboto, 5. februarja, pripravilo planinski izlet na 1023 m visoki Veliki Javornik v Posavskem hribovju. Prijavite se lahko po telefonu 068 499 530 ali 041 673 464. Izlet bodo vodili Jože Perše, Rozi in Rudi Skobe. vanje bo v petek, 11. februarja, s pričetkom ob 17. uri, v avli osnovne šole Primoža Trubarja v Velikih Laščah. Najhitrejše čakajo lepe denarne nagrade, priznanja in praktična darila. Ža popestritev prireditve bodo poskrbeli tudi izdelovalci lesenih žlic in špin ter harmonikarji. Posebnost bo nastop sester iz Male Slevice, ki bodo zapele originalne pesmi, ki sojih prepevali ob izdelovanju zobotrebcev. Naša želja je, da bi prišlo čim-več zobotrebčarjev in gledalcev. Vsak obiskovalec je dobrodošel in iskreno povabljen. S pomočjo sponzorjev, med katerimi sta Občina Velike Lašče in Kmetijska zadruga Velike Lašče, bo za vse tudi nekaj za prigrizek in poplak-nitev. Obeta se nam lep dogodek in večer. Ne zamudite ga, predvsem tisti, ki jim takšna in podobna tradicija veliko pomeni. EDI ZGONC bra 1999 sem se ponovno oglasil pri g. Kralju. Povedal mi je, da bo potrebno skleniti pogodbo s petimi občinami in poskrbeti za podpise. Istočasno pa mi je omenil, da zemljišča ne bom mogel kupiti v celoti, ker ga bodo mogoče dali nekomu kot nadomestno zemljišče. Dne 13.1.2000 sem bil zadnjič pri g. Kralju, da mi pove kaj več o možnosti nakupa zemljišča. Povedal mi je, da zemljišča še ni možno kupiti, in ponovno pokazal na kup nerešenih zadev, ki čakajo, da bo g. Kralj in njemu podobni vzeli kup nerešenih spisov v roko in ga posredovali svojim nadrejenim. TUdi druga možnost mi ni bila ponujena, kljub temu da je v Novem mestu ogromno javnih neobdelanih zemljišč. S to objavo želim opozoriti odgovorne, ki zaposlujejo na odgovorna mesta birokrate, ki jim ni za napredek in delo, ampak zgolj za to, da zasedajo delovna mesta. Moja vloga je od prvega dne ležala nedotaknjena na istem mestu. Tudi v Ljubljano na Ministrstvo za kmetijstvo - Sklad kmetijskih zemljišč vloge nisem poslal, ker mi je g. Kralj že vnaprej povedal, da zemljišča ne bom mogel kupiti. Vlogo z dokumenti sem dvignil in od nje odstopil. CIRIL ATELŠEK Novo mesto Ne vem, kakšni so kriteriji, da preiskovalna komisja lahko nekoga pokliče na zaslišanje, in način njihovega dela. V tako imenovani Pukšičevi komisiji v zadevi Elan je namreč preveč očitno, da gre bolj za izživljanje posameznih članov komisije kot za dosego rezultata. Ne hote se ustvarja vtis, da g. Pukšič uživa v tem, da zaslišuje predvsem visoke državne funkcionarje. Nič nimam proti temu, čudi pa me, da se predsednika države lahko pokliče, medtem ko šefa neke stranke, npr. g. Janše, pa ne. Pa je škoda, da ne, ker on ja vse ve! Morda pa je tako še boljše, saj itak ne verjamem, da bi vse in po pravici povedal. POVPRAŠEVANJE PO DELAVCIH LOŠKI POTOK - Sinles, bivši Inlesov obrat v Loškem Potoku -išče delavce in hkrati oglaša, da odkupuje hlodovino. Obrat ima namreč tudi dokaj zmogljivo žago, ki pa je zadnja leta le malo obratovala. Morda prva in druga ponudba vendarle pomeni, da se tudi v domačem obratu premika na boljše. Delavce išče tudi Kovinoplastika Lož, kamor že sedaj dvakrat dnevno avtobus vozi delavce iz Loškega Potoka in sosednje občine Bloke, kar je ugodno zlasti v zimskem času, ko je gozdna cesta preko Račne gore, ki je seveda polovico krajša, slabše prevozna. Vsekakor je iskanje delavcev dober znak za zmanjšanje nezaposlenosti, ki znaša v občini Loški Potok okoli 20 odst. A. K. GORŠETOV SPOMINSKI VEČER NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca vabi danes, 27. januarja, ob šestih zvečer na spominski večer, posvečen akademskemu kiparju Francetu Goršetu. Umetnikovo zapuščino v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici bo predstavil njen ravnatelj Bojan Božič, Alenka Černelič Krošelj bo predstavila svoje diplomsko aelo o celotnem Goršetovem opusu, kiparjeva nečakinja Odeta Gorše pa bo večer obogatila s spomini na strica. Na Dolenjca sem se naročil pri vojakih Odločil sem se, da se vam oglasim kot dolgoletni naročnik Dolenjskega lista. Kolikor berem, še nisem zasledil članka, ki bi kaj pisal o naročnikih od začetka izhajanja. Rad bi vedel, če je še kateri toliko let naročnik, kot sem jaz. Dolenjca sem začel prejemati, ko sem služil vojaški rok in sem zvedel, da izhaja nov časopis. Dobivati serr^ga začel leta 1952, v začetku februarja. Moj prvi naslov je bil Jože Čadonič, V. R 3914-6, Leskovac, Srbija. Ko sem odslužil vojaščino, sem naročil list na domači naslov. Ko smo drugič naročali Dolenjca, me je prosila žena, da bi ona bila rada naročnik, in to smo uredili. Bila je ves čas, dokler je bila živa. Ko je umrla, sem spet postal naročnik jaz. Ko sem začel prejemati Dolenjca, sem bil star 22 let, zdaj pa jih imam 70. Mislim, da sem med naročniki z najdaljšim stažem. Dolenjec je moj list. Vsak četrtek nam prinese vse domače novice. Ostal mu bom zvest, dokler bom živ. Zdaj končam in ves kolektiv lepo pozdravljam in vam želim mnogo uspehov pri vašem delu. JOŽE ČADONIČ Zilje 31, Vinica No ja, končno se je šefu SDS le nasmehnila sreča, da je dobil priložnost, da se izživlja nad predsednikom države g. Kučanom tudi z brezsmiselnimi in nepotrebnimi vprašanji. Če ima g. Janša resnično toliko dokumentov oziroma dokazov kot v raznih svojih izjavah navaja kot npr. dokazano - dokazljivo ipd., naj končno da to na mizo in stvar bo razčiščena. Toda ne, prijetneje je nekoga zasliševati in zato vleči denar nas davkoplačevavcev. Čudim se tudi televizijcem - novinarjem, kako namreč manj ali več kažejo vedno ene in iste obraze, na primer: g. Janšo kažejo skoraj vsak dan, celo po dvakrat, trikrat dnevno. Pri vsaki zadevi (tudi pasji procesiji) ima Janša svojo besedo, kot da drugih šefov ni. Preprosto povedano: televizijci ga dobesedno lovijo in on z veseljem požegna vsako zadevo, pa naj se ga tiče ali ne, naj jo pozna ali ne, nekaj pač reče. Ne nazadnje sem prepričan, da g. Pukšič s takšnim načinom dela ne bo prišel zadevi do dna, kot sam navaja. Domnevam, daje tudi njemu ir zadovoljstvo ljudi zasliševati in zato vleči lep dodatek k plači. Povrhu vsega pa še vprašanj ne zna postavljati, bere, kar ima napisano, pri tem pa se mu zatika in jeclja. Zato se mi nujno zastavlja vprašanje, kako more človek dobro oprav-Ijati tri tako pomembne naloge hkrati, kot jih opravlja on. Glede na to, da še nobena komisija ni dala pravih rezultatov, se vprašujem, ali jim gre za odkritje nepravilnosti ali za honorar. VILI DOLŽAN, Maribor Minka Blatnik, poročena Pucelj, iz Drenja pri Dolenjskih Toplicah je v začetku tega leta vstopila v 91. leto življenja. Je ena najstarejših članic Društva upokojencev, vojnih veteranov NOV, Rdečega križa in še nekaterih humanitarnih organizacij. Rodila se je v devetčlanski družini na Ponikvah v Dobrepolju, od katere pa poleg nje zdaj živi le še mlajša sestra. Njen oče je bil priznan zidarski mojster, a ker doma ni bilo zaslužka, je odšel v Ameriko. Minka se svojega otroštva spominja s spoštovanjem in pove, da je bila njena mama zlata, ker je vedno poskrbela, da otroci niso bili preveč lačni. Jedli so iz lončene sklede in pri jedi niso zavrgli niti žgančevke. Obdelali so prav vsak košček zemlje, če je niso mogli zorati, pa so jo prekopali z motikami. Tudi pokosili so vsak laz, da je bilo sena za kravico. Oče se je po nekaj letih vrnil iz Amerike m se lotil zidarstva, ki je tedaj obetalo zaslužek. Leta 1930 je prišel v Sotesko, kjer še stojijo hiše, ki jih je zidal. Minka se je medtem izučila za šiviljo, se priučila kuharstva in postala znana kuharica, kije pripravljala jedi po ohcetih, proščenjin in veselicah. V Soteski je brat Jože odprl mesarijo, ki je zaslovela po Blatnikovih salamah, Minka, ena najlepših deklet v okolici, pa je gospodinjila pri bratih. Ob nedeljskih popoldnevih je vodila otroke v naravo in izlete povezovala s pravljicami. Kot pravi, je bila zvesta svojemu fantu, kije kasneje postal njen mož, saj jo je tako učila njena mati. Mož ji je umrl že dolgo tega. S sinom edincem sta si zgradila Minka Pucelj pri 30-ih nov dom v podnožju Plešivice, kjer zdaj Minka igra vlogo zlate stare mame svojim vnukom. V njenih spominih je mnogo lepega, a ne more pozabiti niti razsula Avstro-Ogrske, ko je imela vojska na njihovi domačiji veterinarsko bolnico. Spomni se Kraljevine Jugoslavije m okupacije Italijanov in Nemcev. Z vso spoštljivostjo pove, da je bila na strani tistih, ki so se okupatorjem uprli, in jih je po svojih močeh podpirala, medtem ko so vsi njeni bratje izkusili strahote koncentracijskih taborišč. Zato Slovencem želi, da nikoli več ne bi imeli vojne. Ob 90-letnici so slavljenko obiskali predstavniki vseh organizacij, v katere je včlanjena, in topliški župan Franci Vovk. Minka je priložila sliko iz časa, ko jih je imela trideset, in šaljivo dodala: “Kaj nisem bila fejst punca?” TONE VIRANT Obupal nad dolgotrajnostjo postopka Ciril Atelšek je več kot dve leti čakal na rešitev vloge pri Skladu kmetijskih zemljišč - Želel je kupiti neobdelano zemljišče ZA SREČO DRUGAČNIH - Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem je bogatejši za nov kombi. Od srede decembra pa so bogatejši postajali predvsem gojenci, saj so jim Slovenci iz dneva v dan na Nivea -karticah pošiljali na tisoče prijaznih pozdravov in dobrih želja. Blizu 70 tisoč kartic je prispelo v Črno mladim z motnjami v duševnem razvoja, vsaka kartica pa pomeni tudi 50 tolarjev. V njihovem imenu je ta znesek poravnala Nivea tako, da jim je kupila kombi. Dobrodelna akcija Nivee naj bi bila zahvala te znamke vsem Slovencem za njihovo zaupanje. Za gojence pa je bilo darilo neprecenljivo, saj jim pomeni še večjo mobilnost in s tem tudi večjo možnost ustvarjanja in izvajanja vseh aktivnosti, s katerimi dokazujejo, da so navkljub drugačnosti enakopravni. 4 KRAČE ZA CERKEV - Na dan sv. Antona Puščavnika so v kmečkem turizmu Pod gradom v Žužemberku pripravili tradicionalno 5. kračevanje. Svinjske krače, ki so jih tja prinesli vaščani, so licitirali Janez Gliha, Franc Longar in Franc Rojc (na sliki) in zbrali 172 tisoč tolarjev. Zbrani denar bodo namenili obnovi cerkve sv. Roka. (Foto: S. Mirtič) KITAJSKE JEDI V CESARSKEM VRTU - Že kar nekaj časa je v gostišču Vidic odprta kitajska restavracija, ki jo vodita Lin Zong Yong in njegova Žena. Zadnje čase so ljubitelji kitajskih jedi presenečeni nad izboljšano in kvalitetno kulinarično ponudbo. Kot pravita lastnika, sta v začetku še bolj tipala za dolenjskimi okusi in končno s pomočjo kuharja ponudila jedi, nad katerimi so gosti navdušeni. Omeniti velja hišno specialiteto kot na primer: piščanec v poprovi omaki, govedino s kitajskimi rezanci v satje omaki, ribje menije in še marsikaj. (Foto: Majda Luzar, EPS) Jalovo delo preiskovalnih komisij Adamčkova Minka čez 90 Gre za odkrivanje nepravilnosti ali za honorar? • V Pukšičevi komisiji v zadevi Elan gre prej za izživljanje posameznih članov kot za dosego cilja ^©[^©[FGai® • gSDonS[fiTD0w®®ttB • ©DBDs® • (sO®[p0®B • t?®^®^®!!® • 2®ira0[iccra0w®®GB • ©OBDs® • (sO®[pB®fi POSAVSKI MUZEJ - UGLEDNA KULTURNA USTANOVA Prvo zbirko so v brežiški grad pripeljali na lojtrskem vozu Rast obrečnega mesta Hrežice in hkrati širše pokrajine Spodnjega Posavja označuje v veliki meri tako s svojim živahnim delom kakor tudi s svojimi prikazi, bodisi v stalnih razstavah bodisi občasnih, danes strokovno dobro zasnovana kulturna ustanova Posavski muzej. Nastanek muzeja je podoben številnim drugim začetkom takšnih zavodov, preselitev iz Krškega, poimenovanje z današnjim naslovom in njegova dokončna lokacija pa imata zanimivo in svojsko posebnost. Svoje prostore je dobit muzej po drugi svetovni vojni, l. 1949, po spletu nevsakdanjih okoliščin in ob razumevanju in podpori za kulturo zavzetih posameznikov v Brežicah, in to v času in razmerah, ki kulturi ni nudil pravih možnosti. Takratna okrajna birokracija v sosednjem mestu Krško je ob koncu I. 1948 potrebovala dodatne prostore. Na vrsto je prišla tudi Valvasorjeva hiša, v kateri je iz ljubiteljskih vzgibov od I. 1938 nastajala skromna, a zanimiva muzejska zbirka. Najmogočnejša in spomeniško najpomembnejša grajska arhitektura v Posavju, brežiški grad, v kateri je ohranjen prelep primer posvetnega baročnega slikarstva (freske iz XVIII. stol.) na Slovenskem, je poznavalca, ki je uvidel razvojne možnosti zanemarjenega in opustošenega gradu, kar klicala, da tudi notranjost spremeni v kulturni subjekt. Prostor je našel v brežiškem gradu Razumevajoči mestni možje so storili vse, daje preseljena ustanova prišla do prvih prostorov. Najprej so grad zapustili vojni ujetniki, nato pa v nekaj desetletjih še Vino Brežice in 26 družin, za katera je bilo potrebno pridobiti nadomestna stanovanja. Obnovitvena dela, ureditev grajskega kom- GRIPA pleksa do podobe gradu, kakršnega ima danes, so se vlekla dolga leta, očitujejo veliko zavzetost in napor najodogovornejših muzejskih delavcev in drugih strokovnjakov in spoštovalcev te ugledne kulturne ustanove. S pomočjo občine in republiških skrbnikov za ohranjanje kulturne dediščine muzejski delavci z nezmanjšano voljo dopolnjujejo muzejske kapacitete za potrebe muzejskih zbirk, prikaze stalnih in občasnih razstav in za strokovno delo. Na jesen prejšnjega leta je Posavski muzej pod vodstvom sedanjega ravnatelja mag. Tomaža Te-ropšiča, ki uspešno nadaljuje delo prvih treh ravnateljev: Frana Stiplovška, Staneta Škalerja in Marjana Gregoriča, slavil 50-letnico svojega dela. Ni pretirana misel, da sodi omenjeni muzej po površini razstavnih prostorov, po svojih številnih zbirkah, živahnosti razstav in ostalih kulturno-umetni-ških prireditvah med najuglednejše pokrajinske muzeje v naši državi. Zunanja podoba gradu s štirimi mogočnimi stolpi, prelep atrij in ambientalna značilnost notranjščine z neprecenljivim bogastvom zbirk, velika sredstva, vložena v obnovo stavbe, in vse, kar je v njem, narekuje Upravi za kulturno dediščino Republike Slovenije, da z vso odgovornostjo presodi zahteve dedičev fevdalne družine Attemsov po privatizaciji gradu. Denar in delo povojnih generacij odtehta največji del današnje vrednosti gradu, da ne poudarim kulturnozgodovinskega pomena muzejskih zbirk in muzejske dejavnosti v celoti. Pred nami je velika odgovornost za usodo gradu in muzeja. Naj se ne zgodi, da bi si privoščili še eno zgodovinsko napako, ki bi jo tudi zanamci hudo obsojali. Pionir ustanove akad. slikar Frane Stiplovšek Nihče nima pravice na lahko zapraviti primeren in urejen prostor za prikazovanje izrednega bogastva arheoloških najdb in številnih zgodovinskih dogodkov v Posavju in delo uglednih osebnosti, ki so vodile Posavski muzej od njegove ustanovitve 1. 1949 pa do današnjih dni. Na prvem mestu velja omeniti akad. slikarja Frana Stiplovška, redkobesednega imenitnega likovnega ustvarjalca in hkrati pionirja te ugledne muzejske ustanove. Iz skromne, komaj nastajajoče zbirke, ki so jo na lojtrskem vozu iz Krškega pripeljali gimnazijci na grajsko dvorišče brežiškega gradu, se danes bohotijo bogate zbirke od arheologije, etnologije, zgodovine do likovnih zbirk. Kar je bilo v začetku v skromnih zarodkih, so npr. v arheologiji obogatila številna izkopavanja v Dobovi, na Libni, v Ribnici pri Jesenicah, na Drnovem, Svetih gorah, Vel! Malencah in še kje. Mednarodno odmeven je bil kolokvij o Keltih v Vzhodnih Alpah 1. 1977, ki ga je pripravil Mitja Guštin. Strokovna razčlemba in pojasnila k posameznim pojavnim oblikam in primerom na področju etnografskih raziskav, kot so tip panonske hiše, Kapelska godba, slivarji, ljudsko petje in godčevst-vo, čebelarji, vinogradništvo, rdeča hiša, življenje ob skodelici kave, kažejo na pestrost in mnogoterost vsakdanjika in praznikov tukajšnjih ljudi. V muzeju je obširen in bogat prikaz strokovne obravnave razgibane zgodovine Spodnjega Posavja. Kdo vse je v posameznih obdobjih obvladoval to območje, se bojeval za “brežiška vrata”, zemljiško posest in nadvlado in se premikal ob rečnih strugah Save, Krke in Sotle navzgor in navzdol, kar izpričujejo že bogate arheološke najdbe. Poleg tega so tu prizorišča bojev za staro pravdo, rasti slovenske narodne zavesti s čitalnicami in tabori, spopadov z načrtovalci ponemčenja, ki jim je materialno in siceršnjo podporo nudila takratna avstrijska oblast zoper peščico meščanov, zavednih Slovencev. Narodnostna nasprotja, ki sojih pogojevala nacistični Kulturbund, množična izselitev slovenskega življa in naselitev Kočevarjev, so se dokončno razvozlala in razrešila ob koncu 2. svetovne vojne s porazom nacifašiz-ma. Spodnje Posavje se je pridružilo ostalim ogroženim delom naše domovine, ki so v zadnjem stoletju doživeli najopaznejšo narodnostno permutacijo. Stiplovškovo organizacijsko delo na postavitvi prvih muzejskih zbirk v gradu sta spremljala in nadgrajevala njegov likovni ustvarjalni opus, danes prisoten v stalni likovni zbirki muzeja, in tankočutna kritična misel pri obnavljanju starih posavskih mestnih jeder. Nadaljevanje obnove gradu in širitev zbirk Z obnavljanjem gradu in razširjanjem muzejskih zbirk je po Stip-lovškovi smrti 1. 1963 nadaljeval prof. Stane Škaler, ki je leto poprej prevzel vodenje muzeja in bil že od leta 1954 kustos tega muzeja. Bil je pobudnik več posegov v arheološka najdišča in strokovnih obdelav zgodovinskih dogodkov. Za uspešno vodenje ustanove in neutrudno strokovno delo je dobil naziv višji kustos in 1. 1973 prejel Valvasorjevo nagrado. Preobširno bi bilo navajanje vseh razprav in prispevkov, ki jih je objavil, zato Se bomo gripi vendarle izognili? Virus gripe je v zadnjih tednih v Severni Ameriki in nekaterih evropskih državah položit v posteljo nešteto bolnikov. Hudo je v Franciji, kjer je bolnih okrog dva milijona ljudi. Gripa se je že razširila proti Vzhodu, na udaru so Češka, Poljska in Ukrajina, prizaneseno pa ni niti prebivalcem Kitajske, Tajvana ter Hong Konga. Za zdaj se gripa pri nas še ni razširila v epidemičnem obsegu, vendar lahko po napovedih strokovnjakov, ki ves čas skrbno nadzorujejo število akutnih okužb dihal v celotni populaciji, epidemija izbruhne vsak čas tudi v Sloveniji. To pa bo delno odvisno tudi od vremena. Če bo še naprej ostalo suho in hladno, bomo morda lahko ušli tej zastrašujoči bolezni, ki so jo nekateri že poimenovali “največji milenijski hrošč leta 2000”. Kot je povedala dr. Nada Mijoč-Veček, specialistka splošne medicine v Zdravstvenem domu Novo mesto, se je v zadnjih tednih povečalo število prehladnih obolenj pri vseh starostnih skupinah. V večini primerov ne gre za tipično gripo, pač pa za blažja obolenja, za katera so značilni: vročina malo nad 37‘, kašelj, nahod, kihanje ter skelenje v grlu. Pri gripi pa se nenadoma pojavi visoka vročina (običajno od 38' do 39'), mrazenje, utrujenost, hud glavobol ter bolečine po vsem telesu. Gripo povzročajo virusi, ki se jih lahko hitro nalezemo. Prenašajo se s kužnimi kapljicami, ki jih po zraku, zlasti v zaprtih prostorih, razširjajo že okuženi bolniki s kihanjem, kašljanjem, govorjenjem ter z neposrednim stikom. Inkubacija, to je čas od okužbe do izbruha bolezni, traja le dan ali dva. Ko človekov imunski sistem premaga virus, to se zgodi ponavadi v petih do sedmih dneh, je bolezni konec, čeprav se lahko pacient še nekaj časa po preboleli okužbi počuti utrujeno. Najpogostejši vzrok smrti je pljučnica Gripa se pojavlja zlasti v zimskih mesecih in lahko prizadene ! m PREVENTIVA JE NAJBOLJŠA ZAŠČITA - V času povečanega števila akutnih prehladnih obolenj so tudi lekarne polne. Sem prihajajo pacienti po zdravnikovem naročilu, mnogo pa je tudi takih, ki so zaradi gripoznega vala drugod po Evropi vznemirjeni in veliko povprašujejo po raznih vitaminih, zdravilih za zbijanje vročine in podobnih preventivnih sredstvih. (Foto: D. Žagar) vse starostne skupine, najbolj pa starejše ljudi, otroke ter bolnike s kroničnimi srčnimi, pljučnimi in drugimi boleznimi. Na vprašanje, ali pri gripi lahko pride do smrti, je dr. Nada Mijoč-Veček odgovorila, da je strah ljudi pred tem povsem upravičen, saj je gripa v preteklosti dejansko povzročila določeno število smrti. Tako je npr. v hudi španski epidemiji ob koncu prve svetovne vojne umrlo več kot 20 milijonov ljudi. Prav tako se temu tudi v današnjem, tehnološko naprednem času, ne moremo izogniti. To dokazujejo številni primeri obolenj gripe po svetu, ki so se končali s smrtjo. Dr. Mijočeva je ob tem poudarila, da pri sicer zdravih ljudeh smrt kot posledica gripe praviloma ne nastopi. Sam virus gripe ni smrtonosen, lahko pa pospeši bolezni srca, pljuč, presnove ter druge kronične bolezni; taki zapleti lahko vodijo do virusne in bakterijske pljučnice, kar lahko navsezadnje povzroči tudi smrt bolnika. Znaki komplikacij se ponavadi pojavijo že v začetku izbruha bolezni z naglim poslabšanjem splošnega bolnikovega stanja. V t.i. rizično skupino spadajo zlasti starejši ljudje in kronični bolniki. V boju proti virusom dokaj nemočni Ob pojavu blažjih bolezenskih znakov gripoznega obolenja ni priporočljivo takoj oditi k zdravniku, saj je v nabito polnih čakalnicah možnost okužbe še večja. “Bolnik naj počiva v toplem in redno zračenem prostoru, popije naj dva do tri litre tekočine dnevno (čaj z limono, sadne sokove), zaužije naj velike količine vitaminov, zlasti vitamina C, ki ga je veliko v sadju (limone, pomaranče, kivi). Za lajšanje bolečin in zbijanje vročine priporočamo jemanje analgetikov ter antipiretikov, kot so aspirin, lekadol in panadon. Če temperatura v treh ali štirih dneh ne pade, je potrebno poiskati k Stolp zahodnega trakta gradu nad strmim pobočjem, pod katerim je suha struga pobočja Krke in Save. (Foto: M. Markelj) zdravniško pomoč,” pravi dr. Nada Mijoč-Veček. Antibiotiki proti gripi niso učinkoviti, ti uspešno delujejo le proti bakterijam, medtem ko so povzročitelji gripe veliko zahrbt-nejši. Virusi niso stabilni, hitro se spreminjajo in se širijo z veliko hitrostjo. Ker obstaja več podtipov virusov, strokovnjaki skozi vse leto delajo raziskave, v katerih skušajo pravilno oceniti, kateri virus bo razsajal prihodnje leto, in na podlagi tega izdelajo zaščitno cepivo. Žal enotnega cepiva, ki bi omogočal trajno imunost, še ni. Za cepljenje že prepozno Najboljše orožje proti gripi je torej cepljenje, ki ga zdravniki priporočajo zlasti starejšim ljudem, kroničnim bolnikom in vsem, ki v svojem poklicu prihajajo v stik z obolelimi. “V tem času, ko je gripa že na pohodu, je za cepljenje prepozno, saj se odpornost razvije šele dva do tri tedne po prejemu cepiva. Prva priložnost za to bo spet jeseni, najprimernejši čas je od 15. oktobra do 1. novembra. Zaradi stalnega spreminjanja virusa se je potrebno cepiti vsako leto znova, dobro pa se je o tem že vnaprej pozanimati pri svojem zdravniku ali na Zavodu za socialno medicino in higieno,” je priporočila dr. Nada Mijoč-Veček in dodala, da osveščenost ljudi glede tega iz leta v leto narašča, kljub temu pa je število cepljenih še vedno premajhno, da bi se lahko izognili izbruhu epidemije. V lanskem letu so kronični bolniki in upokojenci nad 60 let plačali za cepivo 500 SIT, vsi ostali pa 1400 SIT. Če ste zamudili jesensko priložnost cepljenja, svetuje dr. Mijočeva, da se izogibate bivanju v zaprtih, neprezračenih prostorih, stiku . z ljudmi, ki kihajo in kašljajo, popijte čimveč tekočine, uživajte veliko sadju in zelenjave ter poskrbite za svojo dobro telesno kondicijo. DIANA ŽAGAR naj bodo zapisane samo najpomembnejše: Posavje v uporu 1973, Nacistično preseljevanje prebivalstva v Posavju, Uničenje brežiške čete, Krško v srednjem veku, v zbirki vodnikov Brežice itn. Ob 400-letnici kmečkih uporov je DZS 1. 1973 izdala reprezentativno knjigo Boj za staro pravdo. Slabo srce je I. 1973 prezgodaj prekinilo njegovo delovno zavzetost in življenjsko pot. Dve leti pozneje je vodstvo muzeja prevzel dotedanji ravnatelj brežiške gimnazije prof. Marjan Gregorič. V dveletnem presledku je ustanovo pogodbeno vodil d.i.a Franc Filipčič. Ne samo ta čas, desetletja je imel na skrbi prenovitvene posege in razstavne postavitve v gradu in v veliki meri pripomogel, da so bila dela opravljena strokovno in kvalitetno. Takšna skrb je zagotavljala trajnejšo ohranitev mogočne zgradbe brežiškega gradu. Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je pridobil pri vodenju vzgojno-izobraževalne ustanove in pri njeni prostorski razširitvi, je Marjan Gregorič bistveno okrepil in razširil dejavnost muzeja. Ob nadaljnjem pridobivanju prostorov s premikom muzeja v drugo nadstropje gradu in z nenehno kadrovsko krepitvijo je bila omogočena široka aktivnost ustanove in s tem tudi možnost za prikazovanje rezultatov novih raziskovalnih posegov. Večjo pozornost, kakršno v resnici tudi zasluži, je doživela problematika o načinu življenja na tem območju z vsestranskim prikazom vaškega in malomestnega življenja, sokolske organizacije in drugih športnih dejavnosti in šc bi lahko naštevali. Zadnja leta gosti tudi mednarodni festival stare glasbe Kljub pomanjkanju primernih prostorov za občasne razstave sc je v muzeju zvrstilo večje število likovnih in drugih razstav. Z načrtno razstavno dejavnostjo je muzej začel, ko takšna aktivnost ni več motila stalne zbirke, kar se je zgodilo I. 1976. Tega leta in v vseh naslednjih so se zvrstile razstave domačih in tujih likovnih ustvarjalcev in številne druge gostujoče razstave. Med domačimi je vredno omeniti poleg že omenjenega Frana Stiplovška in Miroslava Kuglerja Kamilo Volčanšek, Alenko Gerlovič in druge. Razstave z zgodovinsko tematiko so popestrili tudi prikazi umetniške fotografije. Med odmevnejšimi kulturnimi prireditvami velja omeniti Hortikulturo 76, ki si jo je ogledalo čez 21.000 obiskovalcev. S svojo baročno grajsko veduto je muzej nudil usluge tudi nekaterim filmskim projektom domače in tuje proizvodnje. Zadnja leta pa gostuje v gradu v poletnem času nadvse kakovostni in v veliki večini mednarodno angažirani festival stare glasbe. Tako imenitna glasbena prireditev v mnogočem pripomore k večji oživitvi prelepe in izredno akustične grajske dvorane. Zaradi svoje narodnostne, kulturne in vadbene vloge jc bila ob 90. obletnici nastanka društva zanimiva razstava o delovanju Sokola, ki v mestu znova razvija svojo namembnost. Bežen pogled na nastanek, življenje in delo Posavskega muzeja poraja seveda vprašanje, ali doživlja tako ugledna in dejavna ustanova vrednostne odmeve med prebivalstvom in šolsko mladino. Ali polno živi v svojem okolju, ali prebivalci mesta in širše okolice čutijo v zadostni meri njegov vpliv, razširjajo in bogatijo svojo zavest o potrebi po doživljanju kulturnih in umetniških stvaritev? Na ta in podobna vprašanja že daje odgovor današnji čas. Če smo v tem prikazu zrli v kulturnozgodovinsko “klasiko”, t.j. v življenje Posavskega muzeja, naj bo ob zaključku omenjen novi, mladi, sveži val študentske mladine Posavja. Nadvse zanimiva je njihova ustvarjalna angažiranost in prisotnost v javnosti. Njihova umetniška raven in že kar profesionalni pristop v okviru Mladinskega centra veliko obeta in si zato zasluži samostojen prikaz. MILOŠ POLJANŠEK, prof. Ljubljana Opravičil se je Menda smo v medsebojnih odnosih že tako na psu, da bi bila naslednja prigoda lahko povsem resnična. Na prenatrpanem avtobusu mladenič odstopi svoj sedež starejši dami. Od presenečenja se ta onesvesti. Ko se zave, se zahvali, mladeniču. Takrat le-ta zleti po tleh. Ob 14. uri naj bi prišel na vrsto pri zdravniku specialistu. Tako je bilo dogovorjeno in zapisano na napotnici. Ob napovedani uri je prišla sestra in mi sporočila, da ho gospod zdravnik zamudil, ker ima nujno operacijo. Zadeva se je zavlekla za debelo uro. Gospod zdravnik je prišel in najprej, kar je storil, se mi je opravičil za zamudo. Bil sem prijetno presenečen, saj česa podobnega nisem doživel že lep čas. Se pravi, da tudi po večurnem čakanju in prekoračitvi vseh dogovorov in določenih rokov nikomur niti na kraj pameti ni prišlo, da bi to pojasnil, kaj šele, da bi se opravičil. Pacienti smo pač zato, da čakamo, in lahko smo nepopisno veseli, če sploh pridemo na vrsto. Pa četudi po nekaj mesecih. TONI GAŠPERIČ TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 27.1. SLOVENIJA 1 8.10 - 0.55 Teletekst 9.00 Tedenski izbor Mostovi 9.30 Otroška oddaja 10.45 Zgodbe iz školjke 11.15 National geographic, serija, 11/11 12.05 Vino moje dežele 12.35 Spoznavanje narave in družbe 13.00 Poročila 13.40 tedenski izbor Sledi 14.10 Družinske vezi 15.00 Zoom 16.05 Osmi dan 16.30 Slovenski utrinki 17.00 Enajsta šola 17.35 Slike iz Sečuana 18.00 Obzornik 18.10 Delo v teku, serija, 4/7 18.40 Evropa in ljudje 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 "tednik 21.05 Turistična oddaja 21.25 Osmi dan 22.10 Odmevi, kultura, šport 23.05 Pisave 23.35 Slovenci v Avstraliji SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama -10.00 Strela z jasnega, 7/13 -10.50 Videoring -11.20 Odbojka -12.50 tenis -13.50 Euronevvs -14,55 Svet poroča -15.45 tenis -16.45 Rokomet -17.30 Po Sloveniji -18.05 Dr. Ouinnova, nan. -19.00 So leta minila, nan., 5/ 7 -19.30 Videoring - 20.05 Na robu, serija - 20.30 Filmski triki - 21.00 Gospodar plesa - 22.00 Poseben pogled, film - 23.45 Kri in pesek KANAL A 8.30 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Adrenalina -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, ngn. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Resnični svet, nan. -15.55 Oprah show -16.45 Maria Isabel, nad. -17.15 Uboga Maria, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Simpatije, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Nevidni otrok, film - 21.40 Katarina velika, nad. - 22.30 French in Saunders, nan. - 23.15 MacGyver, film - 0.00 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.15 Iz združenja -19.00 Novice -19.15 tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.25 Oder občutkov HTV 1 7.25 Tv spored -8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Umazane laži (serija) -13.20 Trenutek za... -13.55 Guldenburgovi (serija) -14.50 Na tankem ledu (film) - 16.30 Alpc-Donava-Jadran -17.50 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Odprto - 21.20 Kviz - 21.55 Evropske vzporednice - 22.45 Pol ure za kulturo - 23.20 Poročila - 23.40 Spomni se me (brit. film) 1.10 Poročila -1.15 Organizator (film) HTV 2 9.30 Kraljestvo divjine - 9.55 Hrvaška kulturna in naravna dediščina -10.25 O izgubljeni princesi (film) -12.00 Ponovitve -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo, tv igrica -18.00 Deček odkriva svet -18.20 Hrvaška v ogledalu -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Kviz - 20.20 Seinfeld (serija) - 20.50 Urgenca (serija) - 21.15 Pogledi - 22.15 Kinoteka - 22.15 Nočni pogovori -1.00 Umazane laži (serija) - 1.40 Serija - 2.30 Portreti - 3.30 Film PETEK, 28.1. SLOVENIJA 1 8.40 - 1.00 teletekst 9.30 tedenski izbor Oddaja za otroke 10.10 Slike iz Sečuana 10.20 Enajsta šola 10.55 Delo v teku, serija, 4/7 11.25 Evropa in ljudje 11.35 Lovska strast, drama 13.00 Poročila 13.15 Vremenska panorama 13.50 tedenski izbor Osmi dan 14.20 Slovenci v Avstaliji 15.10 Po domače 16.30 Mostovi 17.00 Lahkih nog naokrog 17.40 Miškolin 18.00 Obzornik 18.10 Zenit 18.40 Dosežki 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20/15 TV Poper 20.40 Petka 22.10 Odmevi, šport 23.00 Polnočni klub SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama -10.00 Dr. Ouinnova, nan. -10.50 Na robu, serija -11.15 Filmski triki -11.40 Vprašanje časti, film -.13.25 Video- ring -14.40 Neznani vojak, film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Skrita področja znanosti -19.00 Turistične akcije -19.30 Videoring - 20.05 Daleč od ponorelega sveta - 21.00 Grace na udaru, nan., 4/25 - 21.25 Šolski izlet, film tedna - 23.00 Umori, nan., 11/22 - 23.45 Umor 1. stopnje, nad., 12/18 - 0.35 Noč z Dickom, nan. KANAL A 8.30 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. - 14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Resnični svet, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Maria Isabel, nand. -17.15 Uboga Maria, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Simpatije, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmcnkarije - 21.00 Čarovnice, film - 22.00 Leto nevarnega življenja, film - 0.00 MacGyver, nan. VAŠ KANAL 13.40 Videostrani - 17.00 Videotop - 17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski nasveti - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 22.15 Motosport - 21.45 Ajd dijo HTV 1 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Umazane laži (nad.) -13.20 Trenutek za... -13.55 Serija -14.45 Noro ' zaljubljen (film) -16.30 Dok. oddaja -17.00 Hrvaška danes -17.45 Moj dom -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Lepa naša - 21.25 Foxov večer -23.15 Poročila - 23.30 Iz temeljev HTV; Dok. oddaja; Zabavni program HTV 2 10.45 Gusar Blackie (film) -12.00 Ponovitve - 14.55 Lassie (serija) -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Znanstveni album -17.00 Televizija o televiziji • 17.30 Hugo - 17.50 Zdravnik v hiši -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Od Zemlje do Lune (serija) - 21.25 Magie (serija) - 21.55 Pogledi - 22.25 Hladna vojna - 0.25 Pravi čas - 1.55 Vodič dobrega seksa SOBOTA, 29.1. SLOVENIJA 1 7.00- 1.50 Teletekst 7.55 tedenski izbor Zgodbe iz školjke 8.25 Radovedni Taček 8.40 Enajsta šola 9.15 Male sive celice 10.05 Zgodbe divjine, film 11.40 Lassie, nan. 12.05 tednik 13.00 Poročila 13.15 Turistična oddaja 13.35 TV Poper 14.00 Petka 15.20 Vtelika buča, film 17.00 Mozartova druščina, 4/26 17.25 Čari začimb 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.35 Ozare 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Resje! 21.50 Vino moje dežele 22.30 Poročila, šport 23.05 Nenavadna druščina, nan., 4/13 23.25 Napis na zidu, ang. nad., 4/4 0.10 Film SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.30 Videoring - 10.05 Noro zaljubljena, 25/25 - 10.05 Veleslalom, 1. vožnja (ž) -10.30 Nevarni zaliv -11.20 Jasno in glasno -11.50 Smuk (m) -12.15 Euro-news- 13.00 Šport (13.05 Veleslalom, 2. vožnja (ž)) - 20.00 The Surrogate, kan. film - 22.20 Švetnik, nan. - 23.15 Sobotna noč -1.15 Obtoženi, ang. nan., 6/8 KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, nan. - 10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Dušni pastir, nan. -11.00 Dvojčka Edison, nan. -11.30 Webster, nan. - 12.00 Zmcnkarije -12.30 Mladoporočenci, pon. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Zlobni duh, film -16.00 Adrenalina -17.00 Bogie, film -19.00 Veličastnih sedem, nan. - 20.00 Žrtve ljubezni, film - 21.40 Dekle na gugalnici, film - 23.50 Striptizete - 0.20 Atlantis VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Videoboom 40-17.55 Kako biti zdrav in zmagovati -18.20 Motosport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja - 21.00 Novice - 22.15 Videotop HTV 1 7.25 Tv spored - 7.30 Poročila - 8.05 Film - 9.50 Tovarna sanj -11.15 Batman -12.00 Poročila - 12.35 Hruške in jabolke -13.10 Kmetijski nasveti -14.55 Film -16.50 Beverly Hills (serija) -18.10 Melrose Plače (serija) -18.55 Risana serija -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Film po izbiri gosta - 23.10 Zabavna oddaja -1.10 Poročila HTV 2 8.20 Iz temeljev HTV -11.15 Nedeljska premiera -14.15 Zvezdne steze (serija) -15.35 Hladna vojna (serija) -16.30 Črno-belo v barvi -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Šport - 20.55 Vatikan v 20. stoletja - 20.55 Opera Box -21.45 Frasier (serija) - 22.15 Opazovalnica - 22.50 Pravica za vse (serija) - 23.35 Logarjeva hiša (serija) -1.15 Bcvcrly Hills - 2.00 Melrose Plače (serija) NEDELJA, 50.1. SLOVENIJA 1 7.05 - 1.30 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.20 Telerime 9.25 Super stara mama, nan., 26/26 9.50 Ozare 9.55 Pihalni orkestri 10.25 Okus po cvetju 11.00 Neverjetna potovanja, serija, 1/6 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.40 4x4 14.10 Čari začimb 14.40 Resje! 16.05 Prvi in drugi 16.30 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Alpe-Donava-Jadran 18.40 Spoznavanje narave in družbe 19.10 Žrebanje lota 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Zeleno izgnanstvo 22.30 Poročila, šport 22.50 Posnetek opere SLOVENIJA 2 8.50 Tretje oko, serija - 9.40 Nikoli v dvoje brez tebe, nad., 50/60 - 9.50 Slalom, 1. vožnja (ž) - 10.10 Nevarni zaliv -10.50 Superveleslalom (m) -11.00 Ata, nan. -11.25 Zvezde Hollywooda - 12.00 Turistične akcije -12.50 Slalom, 2. vožnja (ž) -13.00 Šport -19.30 Videoring - 20.05 Umetnost zahodnega sveta - 21.00 Raymonda imajo vsi radi, nan. - 21.30 Trend - 22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Živjo bratranec, fr. film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, pon. 10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Dušni pastir, nan. 11.00 Dvojčka Edison, nan. -11.30 Webster, nan -12.00 Skrita kamera -12.30 Fashion TV nan. 13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Šest v paketu, film 15.50 Klik: Atlantis; Nesmrtna, Hughleyjevi 19.00 Nemogoče - 20.00 Novinec leta, film 21.30 Stilski izziv - 22.20 Vražja zakonca, film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Orfejčkova parada - 18.25 Rezerviran čas -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 51.1. SLOVENIJA 1 8.10 - 0.40 teletekst 9.00 tedenski izbor Risanke 9.50 Zenit • 10.20 Dosežki 10.40 Na vrtu 11.05 Dok. oddaja 11.35 Osmi dan 12.05 Utrip 12.20 Zrcalo tedna 12.30 Prvi in drugi 13.00 Poročila 13.15 Legende s severa, film 14.50 4x4 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Super stara mama, nan. 18.00 Obzornik 18.10 Drugačni 18.40 Izobraževalna oddaja 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Klinika pod palmami, nem. nan., 9/24 21.00 Omizje 22.10 Odmevi, kultura, šport 23.00 Panel SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 10.00 Daleč od ponorelega sveta, nad. -10.55 Sobotna noč -12.55 Skrita področja znanosti -13.50 Umetnost zahodnega sveta -14,45 Euronews -16.00 Trend -16.30 Veliki skladatelji -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nan. -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.05 Štafeta mladosti - 21.00 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Neznani vojak, film KANAL A 8.30 Maria Isabel, nad. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Mac-Gyver, nan. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit -15.30 Resnični svet, nan. -15.55 Oprah shovv -16.45 Maria Isabel, nad. -17.15 Uboga Maria, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Simpatije -19.30 Princ z Bel Aira - 20.00 Dick Tracy, film - 21.50 Žvezdna vrata, nad. - 22.40 French in Saunders, nan. - 23.20 Mac-Gyver, nan. - 0.10 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Orfejčkova parada -18.25 Športni pregled -19,00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? -21.1X1 Novice - 21.20 Brez šminke TOREK, 1.11. SLOVENIJA 1 8.10 -1.20 Teletekst 9.00 tedenski izbor Mostov] 9.35 Radovedni teček 9.55 Otroška serija 10.20 Drugačni 11.10 Znameniti umetniki 12.05 Klinika pod palmami, nan., 9/24 13.00 Poročila 14.10 Omizje 15.00 Panel 17.00 Sprehodi v naravo 17.15 Kako rada imam šolo, nan., 4/26 17.30 Moja žival in jaz, nan., 4/26 18.00 Obzornik 18.10 Zgodovina vode, serija, 4/4 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Peta hiša na levi, nan., 7/10 20.35 Izbrana poglavja iz 20. stol. 21.00 Omizje 22.10 Odmevi, šport 23.00 David’s Book, švic. drama 23.55 Fusion, drama SLOVENIJA 2 10.00 Tedenski izbor: Snežna reka, nan.; 10.45 Videoring; 11.20 Vfelika buča, film -13.00 Euronevvs -14.10 Risanka -14.35 Štafeta mladosti - 15.30 Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 \feter v hrbet, kan. nad., 16/26 -19.00 Ljubezen in zakon, am. nan. - 19.30 Videoring - 20.05 Vladar žejnih, dok. oddaja - 21.00 Živela erotika, film - 22.35 Svet poroča - 23.05 Dobrodelni koncert KANAL A 8.30 Maria Isabel, nan. - 9.30 Vse za ljubezen, nad. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Atlantis -13.30 MacGyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Resnični svet -15.55 Oprah shovv -16.45 Maria Isabel, nad -17.15 Uboga Maria, nad. -17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Simpatije, nan. -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Adrenalina - 21.00 Blackjack, film - 22.40 French in Saunders, nan. - 0.10 Mac-Gyver, nan. -v VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Brez šminke -18.25 Šport -18.30 Za uho in oko - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Vsi moji junaki so bili kavboji, film - 21.00 Novice - 21.15 Pokličite župana, pon. SREDA, 2.11. SLOVENIJA 1 8.40 - 1.00 Teletekst 9.30 tedenski izbor Risanke 10.05 Kako rada imam šolo, nan., 4/26 10.20 Moja žival in jaz, nan., 4/26 10.55 Mozartova druščina 11.20 Zgodovina vode, 4/4 12.10 Peta hiša ne levi, nan., 7/10 12.40 Izbrana poglavja iz 20. stol. 13.0(1 Poročila 14.00 tedenski izbor Duhovni utrip 14.20 Obzorje duha 14.50 Ljudje in zemlja 15.40 Omizje 16.30 Mostovi 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik 18.10 Vbdnik v svet narave, serija, 1/10 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat 22.10 Odmevi, kultura, šport 23.05 Simfoniki RTV Slovenija SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama -10.00 \feter y hrbet, kan. nad. -10.50 Dok. oddaja -11.40 Živela erotika, film -13.20 Videoring -13.55 Euronevvs -15.40 Brat z drugega planeta, film -17.30 Pb Sloveniji -18.05 Strela z jasnega, nan. -19.00 Sorodne duše, nan., 5/13 -19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 21.35 EP v plesih - 22.30 Vse za Soul, nad. 1/2 KANAL A 8.30 Maria Isabel, pon. - 9.30 Vse za ljubezen, pon. -10.30 Uboga Maria, pon. -11.00 Oprah shovv -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Mac-Gyver, pon. -14.30 Družinske vezi, nan. -15.00 Ne mi težit, nan. -15.30 Resnični svet, nan. - 15.55 Oprah shovv -16.45 Maria Isabel, nad. -17.15 Uboga Maria, nad. - 17.40 Vse za ljubezen, nad. -18.30 Simpatije -19.30 Princ z Bel Aira, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 22.00 Roka pravice, nan. - 22.50 French in Saunders, nan. - 23.30 MacGyver, nan. - 0.20 Dan-nyjeve zvezde VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Vsi moji junaki so bili kavboji, film - 18.25 Smo dobri gospodarji? - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Motosport -20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Ajd dijo TELEVIZIJA NOVO MESTO vas kanal s Trdinovega vrha/l 1 na kanalu i I STU n 10 103.0 MHZ DESET DOMAČIM Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Cvetki Krajačič iz Birčne vasi 68 pri Novem mestu. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (5) Beli venček - Jože Bohorč s pr ijatelji 2. (3) Novo leto 2000 - ansambel Kubin 3. (1) Na Dolenjskem - ansambel Petra Finka 4. (2) Letu 2000 - ansambel Lojzeta Slaka 5. (4) Otožno dekletce - ansambel Mavrica 6. (9) Daleč od srca - Bratje iz Oplotnice 7. (6) Otrokom novega tisočletja - ansambel Mačkoni 8. (-) Bilo je na Valentina - Fantje izpod Rogle 9. (7) Kmečka peč - ansambel Tonija Verderberja 10. (8) Beli cvet - ansambel Pogum Predlog: Nisem pozabil - ansambel Mladi Dolenjci KUPON ŠT. 4 Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADNA KRIŽANKA 4 NAGRADE V NOVO MESTO IN METLIKO Žreb je izmed reševalcev 2. nagradne križanke izbral Janka Starešiniča in Dragico Peric iz Novega mesta ter Antona Matjašiča iz Metlike. Starešiniču je pripadla denarna nagrada, Peričeva in Matjašič pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 7. februarja na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 4”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 2. KRIŽANKE Pravilna rešitev 2. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: KVASALO, OSTANEK, PIANOLA, JELCIN, ALJA, AGA, MALI, EMS, OZ, ATOL, NAPOL1, KARATE, OPAL, IME, ACIDOZA, JANUŠ, TEREN, ANAPA, AKANT AVTOR: JOŽE UDIR MELODIKA, PEVNOST INDIJSKI BOG OGNJA IZBICA NA LADJI IZOBČITEV IZ CERKVE KOVAŠKO DELO LEVI PRITOK DONAVE V ROMUNIJI AZIJSKA OPICA (MORSKA MAČKA) ETILNI ALKOHOL V CARSKI RUSIJI GOSPODAR -V LEP MOŠKI ZOFA BREZ NASLANJALA DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST ZVEČANJE VRSTA OBUVALA NASOLJENE RIBJE IKRE MANJŠE NASELJE OBRAZEC, VPRAŠALNIK S PLOSKVAMI OMEJEN DEL PROSTORA HAZARDNA IGRA S KARTAMI VAS V SUHI KRAJINI (PRVOTNO IME VLAHI) UM VEZILO, PROŠČENJE 2. NAJVEČJE SIRIJSKO MESTO VULKAN NA MINDANAU DREVO POTUJOČIH PAS PRI JAPONSKEM KIMONU DES. PRITOK IRTIŠA INDIJSKA RASTLINA, SPRVA SUROVINA ZA ANILIN KEM. SIMBOL ZA ALUMINIJ ČEBULA Z MILEJŠIM OKUSOM ŠAHOVSKA FIGURA TROPSKO DREVO (ČRNI HRAST) ZVEZNA DEŽELA V AVSTRIJI ZNANA ITALIJANSKA JED Ptice si zaslužijo našo pomoč Brez njih bi bila zemlja še bolj onesnažena s pesticidi - Zahvalijo se nam s svojim petjem Zima je. Ko gledani skozi okno, so ptice edina živa bitja, ki mi delajo družbo. Pogosto razmišljam o njih. Večina ptic nas je jeseni zapustila in odletela v toplejše kraje, ostale so le najodpornejše in najbolj trdožive. Tirdi tem ni lahko. Opazujem siničke. Majhne so in zelo živahne. Svojo navezanost na domači kraj včasih plačajo celo s smrtjo od lakote in mraza. V zimskih viharjih se povsem približajo našim bivališčem. S kljunčkom potrkajo na okno, da bi človeka opozorile na svojo stisko. Opazujem ptice, ki so se kokošim pridružile v kokošnjaku in z njimi družnfi zobljejo zrnje, ki jim ga je nasul človek. Siničke so navezane na svoj kraj. Samice zvalijo na leto 7 do 12 jajčk, če se to ne zgodi, so obsojene na izumiranje. Na tleh se ne počutijo dobro, na vejah pa so zelo spretne. Spijo tako, da glavice spodvijejo pod krila. Sinica spada med najbolj koristne ptice, saj se prehranjuje predvsem z žuželkami, tah pa pozimi ni, zato je zelo dobrodošla, človekova pomoč. Veseli me, ko po vaseh vidim veliko ptičjih krmilnic. To je znak, da ljudem ni vseeno za ptice, zato jim pozimi, ko jim je najtežje, pomagajo. Obenem pa se zavedajo, da so ptice edine naravne pomočnice, ki mu pomagajo v boju z zajedalskimi žuželkami in prispevajo, da naše okolje ni še bolj onesnaženo s pesticidi. Na poljih in v gozdovih sinice in mnoge druge ptice opravijo neprecenljivo koristno delo, zato smo jim pozimi dolžni pomagati. Za pest konopljinega ali drugega zrnja, ki ga zdaj v naših trgovinah ni težko dobiti, se nam bodo ptice zahvalile s svojim s petjem. TONE VIRANT Slovenija, dežela elitnih samcev Hočete v Evropo, pa ne znate napisati niti najbolj navadnega vabila - Koga, kako in zakaj vabiti - Pri podjetnikih še po starem: Žena naj bo doma! Vsak božič in novo leto preživim pri bratu v naši samostojni Sloveniji, pri novonastalem malem podjetniku. In vsako leto sem ob prebiranju vabil na razne pred- in ponovoletne zabave, otvoritve in prireditve grozovito jezna. Zakaj? Hočete v Evropo, pa ne poznate niti osnovnih pravil pisanja najbolj navadnega vabila! Časi socialističnih sindikalnih rajanj so se obdržali le še v velikih podjetjih, direktorji malih in zasebnih podjetij pa bi morali vedeti vsaj to, kar so mene naučili že prvi mesec v tovarni Audi v In-golstadtu: 1. Vprašati se moramo, koga in zakaj sploh povabiti. 2. Prejemnik vabila je vedno vabljen skupaj z ženo. Bo že gospa odločila, ali vas bo počastila s svojo prisotnostjo ali ne. 3. Če gre za prijateljico oz. življenjsko sopotnico, morata biti na kuverti tudi njeno ime in priimek. 4. Tajnice in sodelavke vabljenega dobijo lastno vabilo in jih povabljenec ne more kar sam “prišlepati”. 5. Tisti, ki vabi, vabi v svojem in ženinem imenu (žena običajno itak vse organizira). 6. Če vabite v imenu podjetja, vseeno dodajte svoje ime in čitljiv podpis. Možno je, da vas ljudje zelo dobro poznajo, pozabili pa so ime vaše firme ali obratno. Vsekakor se zavedajte, da še tako lepo vabilo ali čestitka ne bosta nič ve- ljala, če prejemnik ne bo vedel, od koga ju je dobil. Nečitljiva krica-kraca je samo za v smeti! Očitno pa je, da pri slovenskih podjetniških samcih ne gre zgolj za prijateljsko in polposlovno druženje ob koncu leta, temveč za maraton od sv. Martina do sv. treh kraljev - ob standardni dolenjski hrani in zalivanju s pristnim domačim. Vse ostalo je v stilu Žena naj bo doma, skrbi naj za dedca in pankrta! No, pa še naprej veselo v še vedno podgorsko 2000! STANKA SCHNABL, D-44605 Nordham, Max Regent Str. 44 la novo dializo Velika človekoljubna prireditev, namenjena zbiranju sredstev za nove dializne prostore v Splošni bolnišnici Novo mesto z naslovom Dializa 2000 bo v sredo, 8. marca, ob 19.30 v Športni dvorani Leona Štuklja v Novem mestu. Pripravlja jo Društvo kroničnih ledvičnih bolnikov Dolenjske, ki tudi jamči, da bodo vsi nastopajoči nastopili zastonj. Doslej so svojo udeležbo pisno potrdili: ansambel Tonija Verderberja, ansambel bratov Poljanšek, ansambel Tonija Hervola, ansambel Poljub, Mlade frajle, Vesele Štajerke, ansambel Vodomec, Zasavci, Renata Mikec, Mladi Dolenjci, Hiša, Orlek, Victory in Babilon. Organizator je za sodelovanje in pomoč zaprosil še druge znane posameznike in skupine z narodnozabavnega in zabavnega področja in upa na njihovo udeležbo in skorajšnji odgovor. Slavnostna gostja večera bo gospa Štefka Kučan, ki je v svojem pismu med drugim zapisala: “Če bo vse po sreči (in prav bi bilo, da je) z veseljem pridem in vse dobro misleče in dejavne,podprem' s svojo prisotnostjo in mislimi, ki so iskreno z vami. Seveda obmo povabili Milana, da se nam pridruži, a pri njem je z datumi v napreej težko računati. ” Dvorana sprejme čez 2000 obiskovalcev in upati je, da bo na dan prireditve zasedena do zadnjega kotička, saj bo treba za vstopnino za zares bogat program odšteti samo 1000 tolarjev. Na razpolago pa bo tudi dvajset sponzorskih vstopnic, ki bodo veljale 50 tisočakov. Panika je nepotrebna: obvestila o prireditvi bodo po radiu, televiziji, po časopisih, manjkali pa ne bodo tudi plakati. TONJ GAgpERl£ GASILSKI OBČNI ZBOR V PREČNI V nedeljo smo se člani, pionirji in mladinci zbrali na rednem občnem zboru ter pregledali in ocenili delo v minulem letu. Istočasno pa smo si zastavili tudi realen plan dela za letošnje leto, kjer je poudarek na izobraževanju, udeleževanju na gasilskih tekmovanjih, nabavi gasilske opreme in vzornem sodelovanju s sosednjimi gasilskimi društvi. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik sveta KS Prečna Alojz Kukman, ki je delo v društvu pohvalil in se tudi zahvalil za preventivno in aktivno požarno varnost v kraju, pohvalil pa je tudi vzpodbudno pomladitev v gasilskih vrstah. Ob tej priložnosti je prisoten delegat Gasilske zveze Novo mesto podelil plakete petim veteranom ter petnajstim članom priznanje in značko za dolgoletno delo v gasilstvu. Med njimi je za najdaljše, 50 letno delo v gasilstvu prejel značko in priznanje dolgoletni predsednik in danes častni predsednik ter veteran Franci Mesojedec. Predsednik društva Ivan Derganc pa je podelil dvema članoma društveno priznanje in priložnostno darilo za prizadevno minulo delo. Poleg že omenjenih so se našega občnega zbora udeležili še sektorski poveljnik Jože Burgar in predstavniki vabljenih sosednjih gasilskih društev iz Kamene, ždinje vasi, Otočca, Šmihela, Straže in Dolenje Straže. J. Š. VSE BOLJ CENJENA ZDRAVILNA ZELIŠČA ŽUŽEMBERK - V prostorih Kmetijske svetovalne službe v Žužemberku je bilo v sredo, 19. januarja, zanimivo, predvsem pa poučno predavanje o zdravilnih zeliščih dipl. farmacevta Jožeta Kukmana, ki nadaljuje delo patra Ašiča v cistercijanskem samostanu v Stični. Obiskovalci so izvedeli veliko zanimivega o pripravi in uporabi zelišč. Zanimivo predavanje so na svoj način obogatile tudi ženske iz Aktiva kmečkih žena, pokazale precejšnje poznavanje uporabe zdravilnih zelišč. V razgovoru so izmenjale svoje izkušnje, obljubile pa so, da se ponovno srečajo skupaj s predavateljem Kukmanom pri nabiranju zdravilnih zelišč. V SLOVO Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Tiho, mirno in dostojanstveno je za vedno zaprla svoje žalostne oči REBEKA MURGELJ roj. 4.9.1983 dijakinja 2. letnika Srednje kmetijske šole “Grm", Novo mesto V naših srcih in mislih bo ostala kot vzor vestne dijakinje in zveste prijateljice. Njena plemenitost, skromnost in iskrenost so za sabo pustile neskončen odmev, ki mu bomo sledili. KOLEKTIV IN DIJAKI SREDNJE KMETIJSKE ŠOLE “GRM” NOVO MESTO OPRAVILI 1400 UDARNIŠKIH UR - Gasilsko društvo Križi pri Žužemberku je bilo ustanovljeno leta 1974 in je tako eno mlajših, kljub temu pa zelo dejavno. Občni zbor je vodil dolgoletni predsednik društva Jože Hribar, sedanji predsednik Jože Perko (desno) pa je s svojim članstvom lahko zadovoljen, saj so kriški gasilci lani opravili kar 1400 prostovoljnih delavnih ur. (Foto: S. Mirtič) Šopek rož tvoj grob krasi in lučka vedno ti gori. Spokojno spavaj in mimo saj trpljenja je dosti bilo. V SPOMIN dragemu sinu BRANKU PIRCU Mineva leto dni, odkar te je usoda iztrgala od nas Branko. Odšel si tja, kjer ni trpljenja ne gorja. Težko je živeti, kajti tvoja smrt mi je vzela smisel življenja. Za teboj mi je ostala le bolečina in tiha solza večnega spomina. Zahvaljujem se vnukinjam, ki me obiskujejo in tolažijo, vendar preboleti ga ne morem. Posebna hvala Hedviki, ki lepo neguje njegov prerani grob. Pogrešamo te vsi tvoji ZAHVALA V 68. letu starosti nas je po hudi in neozdravljivi bolezni zapustila naša draga žena, mama in stara mama MARIJA BLATNIK Križe 199 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denar za svete maše. Posebna hvala osebju Interne bolnice Novo mesto, vaškim pevkam, ge. Marici Lokar za ganljiv govor, pogrebni službi Oklešen ter patru Marjanu za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala tudi vsem, ki ste našo drago mamo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ptice so izginile v nebo in zdaj se je razblinil še zadnji oblak. Pod blago zunanjostjo je bilo začutiti drget, ko si odhajal za vedno. V 56. letu starosti nas je za vedno zapustil mož, oče, dedek, brat, svak in stric BOŽIDAR HERMAN KORENIČ z Gorenje Gomile 22 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče, svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju Nevrološkega in Pljučnega oddelka novomeške bolnišnice ter osebnemu zdravniku dr. Babortču. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred in lovcem LD Orehovica za poslednji govor. Vsi njegovi OSMRTNICA Po dolgi in težki bolezni se je iztekla življenjska pot naše upokojene sodelavke iz Sektorja za proizvodnjo zdravil ANTONIJE GORŠEK iz Cankarjeve 34/a, Novo mesto Od nje smo se poslovili v sredo, 26. januarja 2000, na pokopališču v Ločni. S hvaležnostjo se je bomo spominjali. Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta ANTONIJA GAZVODA Šumeči potok 14, Gabrje Ob smrti naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče, darovane maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi govornici ge. Anici Korasa, pevcem iz Šmihela, župniku za opravljen obred in pogrebni službi Oklešen. Vsi njeni ZAHVALA Na jasi ob gozdu stoji srnjak, s solzo v očeh čaka pomlad. V 54. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi BOGOMIR ROGINA iz Stare Lipe 8 Iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej sc zahvaljujemo sodelavcem PE Elektro - Nadzorništvo Črnomelj, lovskim tovarišem iz LD Dragatuš in Vinica ter članom GD Zapudje za pomoč pri izvedbi zadnjega slovesa. Hvala vsem govornikom, pevcem in rogistu, pogrebni službi Flajnik in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: hčerka Metka in ostalo sorodstvo 201 DOLENJSKI LIST Št. 4 (2631), 27. januarja ! ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta JULIJANA KAFERLE iz Prečne 13 Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, predvsem pa osebju Doma starejših občanov Novo mesto ter osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 96. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, praprababica in teta ANTONIJA PICELJ rojena Malina iz Semiča Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo ge. Martini za poslovilne besede in pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Kukar, Domu starejših občanov Črnomelj in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 92. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek STANISLAV KRESE iz Šentjanža 26 Iskreno se zahvaljujemo doktorju Senici za dolgoletno zdravljenje, patronažnima sestrama za obiske na domu, govorniku za poslovilne besede, šmihclskim in šentjanškim pevcem, gospodu župniku za lepo opravljen obred in sosedu Boštjanu Repovžu. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, hvala tudi darovalcem za cvetje, sveče in sv. maše. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta IVANA MACEDONI s Prisojne poti 18, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, prispevke za sv. maše ter ustno in pisno izraženo sožalje. Posebej se zahvaljujemo Domu starejših občanov Šmihel za dobro oskrbo, gospodu proštu za lepo opravljen obred, moškemu pevskemu zboru Šmihel za zapete žalostinke in JP Komunala za organizacijo pogreba. Hvala tudi vsem, ki ste pokojnico pospremili na zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Po krajši bolezni nas je tiho zapustil naš dragi ata, dedek, brat in stric AVGUŠTIN KUŠTRIN Ob tem izrekamo posebno zahvalo vsem gasilskim društvom, gospodu Janezu Glihi, gospodu župniku in pevcem. Zahvaljujemo se tudi vsem sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam izrazili sožalje in pospremili pokojnega na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestala, zdaj boš mirno v grobu spala. V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in teta MARIJA LIPAR roj. Fink iz Družinske vasi 50, Šmarješke Toplice Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala Domu starejših občanov Šmihel, govornicama ge. Ruži Modic in ge. Martini Hribar za poslovilne besede, KO ZB Bela Cerkev, pevcem iz Šmihela, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pogrebni službi Oklešen. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče, mož, tast, pradedek, brat in stric VIKTOR GODEC z Vinice pri Šmarjeti 8 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem Revoza in Adrie - mobil, Društvu upokojencev in pevcem upokojenskega pevskega zbora Šmarjeta, obema govornikoma, g. župniku za lepo opravljen obred in pogrebni službi Blatnik za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete JOŽEFE MOHAR s Potov Vrha 29 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraze sožalja, podarjene sveče in cvetje. Posebna zahvala sodelavcem in sindikatu kolektiva Adria Mobil, pevcem in g. župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste nam stali v težkih trenutkih ob strani, iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da nas je V 82. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče in stari oče RUDOLF ŠTANGELJ upokojeni učitelj iz Črnomlja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga tako številno spremili na zadnji poti, za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebna hvala dr. Čehovi in osebju Internega oddelka novomeške bolnišnice za ves trud in spodbudne besede, gospodu župniku za lepo opravljen pogreb in pevkam za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste v težki bolezni tako lepo skrbeli zanj. Sinovi Mojmir in Jože z družinama, Srečko in Sonja z družino. Ljubljana, Semič, Črnomelj, Calgary ZAHVALA V 53. letu starosti nas je zapustil dragi mož in oče MILAN BOJANC llmcljčič 17, Mirna Peč Iskreno sc zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje in pokojnemu darovali sveče. Zahvala govornikoma Jožetu Barbu in Štefki Dragan za poslovilne besede, GD Hmeljčič, Mirna Peč, Globodol, Jablan in Štatenberg. Posebna zahvala Intel servisu, GPG Tehnika, Ljubljanskim mlekarnam, pogrebni službi Novak in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA V 64. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, dedi, stric in brat ANTON AVSEC % iz Smolenje vasi 46 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Še posebno se zahvaljujemo gospodu za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču za lepo odigrano Tišino, pogrebni službi Oklešen, upokojencem, kolektivu Krke in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Alojzija, sinova Toni in Sandi z družinama ter ostalo sorodstvo . !_L . ZAHVALA V 74. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi brat in stric FRANC KONDA iz Jakčeve 8, Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste pokojniku darovali cvetje, sveče in svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi nečakinji, ki mu je bila v veliko pomoč in oporo. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi iwli ZAHVALA Zbogom težka je beseda, z njo se žalost v dušo useda, v prsih gloda, srce bije, solza lice mu zalije. V 71. letu nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, tast, brat, stric in svak MARJAN MIRT iz Hipjc 7 pri Krme(ju Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim vaščanom, še posebej Martinčičevim in Jankovičevim, ki so sočustvovali z nami, pokojnemu darovali cvetje in sveče, nam pomagali in spremili pokojnika na zadnji poti. Hvala dr. Alojzu Stoparju iz ZD Krmelj, dr. Rafku Kapšu, dr. Srečku Stariču, dr. Iztoku Gradeckemu iz Interne bolnišnice Novo mesto, govornikom Močniku, Zamanu ter Flajsovi, PGD Krmelj ter okoliškim gasilskim društvom, IGD Trbovlje, pevcem iz Mokronoga, praporščakom, Društvu izgnancev, Zvezi borcev, Društvu upokojencev in Rdečemu križu. Žalujoči: žena Pepca, sin Marjan, hčerka Marina in sestra Anica z družinami ter ostalo sorodstvo /h IM fl [Ml /i\ TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - Irk UnU U HM] Z=A POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI m TEDE1M tedenski Četrtek, 27. januarja - Jane/ Petek, 28. januarja - Peter Sobota, 29. januarja - Franc Nedelja, 30. januarja - Martina Ponedeljek, 31. januarja - Vanja lorek, 1. februarja - Ignac Sreda, 2. februarja - Marija LUNINE MENE 28. januarja ob 8.59 - zadnji krajec kino BREŽICE: 27. in 28.1. (ob 18. uri) ter od 29. do 31.1. (ob 20. uri) kriminalni film Zbiralec kosti. 27. in 28.1. (ob 20. uri) ter 29. inb 30.1. (ob 18. uri) kriminalni film 6. Čut. 2.2. (ob 18. in 20. uri) komedija Očka po sili. ČRNOMELJ: 28. in 29.1. (ob 20. uri) akcijski film Globoka modrina. 30.1. (ob 17.30 in 20. uri) komedija Bowfinger. GROSUPLJE: 28.1. (ob 19. uri) grozljivi film Hiša strahov. IVANČNA GORICA: 27.1. (ob 19. uri) grozljivi film Hiša strahov. KOČEVJE: 31.1. (ob 18. in 20. uri) grozljivi film Hiša strahov. KRŠKO: 28.1. (ob 20. uri) in 30.1. (ob 18. uri) komedija Ona je prava. METLIKA: 28.1. (ob 20. uri) komedija Bowfinger. 30.1. (ob 20. uri) akcijski film Globoka modrina. NOVO MESTO: Od 27.1. do 2.2. (ob 18. in 20. uri) ter 29. in 30.1. (tudi ob 16. uri) komedija Oropaj policijsko postajo. RIBNICA: 29.1. (ob 21. uri) grozljivi film Hiša strahov. SEMIČ: 29.1. (ob 19. uri) komedija Bovvfinger. TREBNJE: 28.1. (ob 17. uri) in 30.1. (ob 20. uri) komedija Analiza pa taka. VELIKE LAŠČE: 29.1. (ob 19. uri) grozljivi film Hiša strahov. film • MIFUNE, drama (Mifune sidste sang, Danska, 1999, režija: Soren Kragh-Jacobsen) Kadar slišimo ali beremo o danskem filmu, praviloma takoj pomislimo na znamenito Dogmo 95, kodeks restriktivnih pravil snemanja, ki so ga štirje danski režiserji podpisali pred tremi leti. Aktualni danski film je tako postal sinonim za svojevrstno in nadvse zanimivo režisersko prakso, ki prepoveduje umetne zvoke, svetlobo, posebne efekte, takšne in drugačne filtre, empirično nemogočo zgodbo, računalniško obdelavo, posebej za film narejeno sceno in sešite kostume. Toda vse te na prvi vtis za snemanje naravnost pohabljajoče omejitve film pravzaprav osvobajajo, saj od vseh vpletenih v filmsko podjetje zahtevajo iskreno kreativnost tipa “tak sem in to znam narediti zdaj in tukaj, ” skratka brez iskanja potuhe v izumetničenih tehnologijah. Dogma 95, ki že v besedi sami lepo opiše svoje razmerje in mnenje do prevladujočega načina ameriške studijske produkcije, je tako filmu ob njegovi stoletnici ponudila revizijo, vračanje na njegov začetek, v čas iskrene nedolžnosti, ko je bil vsak posneti meter celuloida zapis realnega in ne umetnega kraja, časa in dogajanja. Da je Dogma velik in dejansko tudi za širše gledalstvo sprejemljiv in celo komercialno uspešen koncept, sta z visoko gledanostjo po vsej Evropi in profitom dokazala filma Trierjevi Idioti in Vinten- bergovo Praznovanje, nazadnje še Mifune. Sicer pa je svoj “dogmatski” film napovedal celo sam Spielberg, takrat pa bo ta koncept morda okužil tudi tovrstno razvajeno in sploh dogmatično stran Atlantika. Mifunejeva pesem, kakor se je na novembrskem filmskem festivalu v Ljubljani skladneje (kot zdaj) z izvirnikom predstavljala Dogma št. 3, nekako Sledi tipu družinske tragedije v Idiotih (družina odraslih indi-vidualcev živi skupaj in fingira idiotizem, češ samo tak človek je iskren) in Praznovanju (šestdesetletnica družinskega poglavja je obračun njegovih otrok z očetovim nadlegovanjem v otroštvu, ki je vsem pustilo travme, toda sorodstvo in celo mati/žena bi glave raje potisnila v pesek). Tu imamo pravkar poročenega japija, ki ženo in tasta nategne, da je sirota, nato pa mu umre oče. Vrne se domov na podeželje, kjer na podirajoči kmetiji živi japijev retardirani brat Rud. Ker sam z njim ne zmore, Rud pa noče v dom, najame gospodinjo, kurbo, ki si želi mirnejši poklic. Nato se priseli še njen vandalski brat, ki ga izključijo iz šole. Potem ko vsak opravi s svojimi predsodki in principi, ko se vsak ponovno počloveči, iz te godlje vznikne nova in hudo odštekana družina. Lepa, tragična in komična, predvsem pa zelo kredibilna zgodba. Mifune resda še ne igra v vaši kinodvorani, morda tudi nikoli ne bo, toda vsaka izjemna in posledično tudi silno redka dobrina si zasluži vnaprejšnje opozorilo. Če ne prej, ga bo čez nekaj let p svojem Semdmem pečatu zavrtela nacionalna tv hiša. TOMAŽ BRATOŽ II Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica DorniŽ(v.d. odgovorne urednice), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj. Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev: naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev: za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst:DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena 1 cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto; 970-7100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 068139 30 500, v.d. odgovorne urednice 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: (068) 39 30 540. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. Male oglase sprejemamo tudi na telefonsko številko 068/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. Osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po pošti in na faks številko v 068/39 30 540 KMETIJSKI STROJI PRODAM CISTERNO CRE1NA, 3200-litrsko, prodam. B (068)42-744. 191 4 NAKLADALKE sena prodam, kupim pa manjši cirkular brez motorja. B (0608)25-965. MLEKOVOD Alfa Laval in 600-litrski hladilni bazen prodam, B (0608)87-004 ali (041)738-324. 232 KUPIM STARO kmečko spalnico kupim. B (041) 769-200. 212 LANENO PLATNO, lahko tudi staro, kupim. S (061)136-86-61, zvečer. 221 DELNICE Telekoma ali Žita kupim, B (041)883-767. ' 231 MOTORNA VOZILA HONDO PRELUDE, letnik 6/97 2.0 i, sončna streha, klima, prodam. B (068)42-744 ali (041)654-908. 192 FORD ESCORT 1.6 16 V flash plus, letnik 1997, 30.000 km, kovinske golobje siv, kot nov, prodam. B (068)68-697 ali (041)880-848. 196 ASTRO 1.4 16 V, karavan, letnik 1997, z vso dodatno opremo razen ABS prodam ali menjam. IT (041)697-882. 200 R 4 GTL, registriran, po simbolični ceni prodam. IT (068)21-589, Malič. 204 AUDI 100 2.3, letnik 1992, kovinsko črn, strešno okno, daljinsko CZ, alarm, lepo ohranjen, prodam. B (041)628-851. 224 R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 11/2000, ugodno prodam, B (068)76-068. 226 JUGO KOR^kL 55, letnik 1991, prodam. Milanovič, Hruševec 5, Straža. 227 IBIZO 1.6, letnik 1996, z veliko dodatne opreme, registrirano za celo leto, prodam, n (068)23-985, po 15. uri. 228 HYUNDA1 PONY, letnik 1990, prodam. B (068)85-800. 233 AUDI A 6 2.4 tiptronic, model 1998, kovinsko moder, električna klima, 72.000 km, prodam za 4.490.000 SIT ali menjam za drugovozilo. W(041)651-803. 237 HONDO CIVIC 1.4 16 V, letnik 1989, registrirano do 9/2000, prodam. H (041 (584-636. CLIO be bop, star 4 leta, 42.000 km, lepo ohranjen, garažiran, prvi lastnik, prodam. B (041)902-776. 246 FORD FIESTO 1.3 i CLX, letnik 1994, dobro ohranjeno, 5V, strešno-okno, prodam. B (068)25-026. 247 CLIO BE BOP 1.2, letnik 1997, na novo registriran januarja, z nekaj dodatne opreme, 35.000 km, prodam. B (068)23-878 ali (041)991-775. 248 AUDI A 4 1.8 20 V, letnik 1995, registriran do 2/2001, 68.000 km, kupljen v Sloveniji, drugi lastnik, rdeč, električna klima, prodam za 2.490.000 SIT B (041)651-803. 255 POHIŠTVO SPALNICO Meblo z jogiji prodam za 60.(XX) SIT ® (068)51-788. 245 POSEST 2 HA bukovega gozda v okolici Dobrniča in 2 mlada psička, stara 2 meseca, prodam. B (068)87-741. 189 CELOTNO ZEMLJIŠČE s poslopjem, 2500 m2 zemljišča, naenovem, prodam, ® (063) 485-483. 202 VEČ novih luksuznih apartmajev Ankaran 2000, velikosti 70 ali 110 m2, ob morju, parkirišče, vseljivo 7/2000, primerno za vikend ali bivanje, prodam. Informacije in prodaja Kvadratni meter, d.o.o.. ® (061) 129-49-10. » 203 V ČRNI VASI ali ob Ižanski cesti v Ljubljani kupim zazidljivo parcelo. Vaš klic s ceno sporočite na TT (041 )650-976. 213 VINOGRAD nad Pleterjami (Šentjernej) prodam. Roman Lešnjak. ® (068)81-823, zvečer. 236 MANJŠO stanovanjsko hišo - vikend, na robu Novega mesta, prodam. IT (041)622-531. GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjave na drva, premog, olje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s.p., Prekorje 29 a, 3211 Škofja vas, Tf (063)415-011. 190 400 LITROV dobrega rdečega vina cyiček prodam. IT (068)73-634. 193 CIKULAR na kardanski pogon, VW 1200, letnik 1976, in rezervne dele za R 4 prodam. IT (068)41-192. 194 RADIATOR za centralno ogrevanje prodam. ® (068)47-742. 195 VEČJO KOLIČINO ročno sušenega sena prodam. B (041)697-882. 199 STOJEČI SPAJKALNIK (punkt aparat) in 15- tonsko stiskalnico prodam. B (061)125-06-59 ali (041)710-963. 207 KOSTANJEVO KOLJE prodam. B (068) 346-30-03. 222 SENO prodam. B (068)88-076. 229 VEČ METROV mešanih drv poceni prodam, v najem pa oddam 120 m: mehanične (vulkanizerske) delavnice. B (068)344-333 ali 344-086. 244 RAZNO DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko Borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik v Mercator centru Novo mesto. Gotovina takoj! B (068)3930262. 26 VAS ZANIMA USODA, potrebujete pogovor, nasvet? Pokličite! B (090)46-52, 156 SIT/mirl. 64 REIKI DOTIK LJUBEZNI IN SVETLOBE VSE STOPNJE IN MOJSTRSTVO MOJSTRICA REIKIJA MARY Informacije na tel.: 061/880-755 IZDELUJEMO brunarice, vrtne ute, pasje ute, balkonske ograje, obloge, zaključne letve, palete, postelje, masivna vrata... Sp. Pohanca 5 a, Artiče, B (0608)77-459 ali (041)758-773. SLIKOPLESKARSTVO, fasaderstvo, polaganje in brušenje ter lakiranje parketa ter polaganje laminatnih talnih oblog opravljamo. B (041)628-409. 198 LOKAL v Črnomlju, 35 m1, na glavni Kolodvorski ulici, primeren za obrt ali trgovino, ugodnooddam.B(061)851-188. 211 % VEDEŽEVANJE nf SVETOVANJE 24 £ ZDRAVLJENJE « POGOVORI i 090 42-94 ur cn in SUZUKI V//*- AVTO prodaja vozil mehanika kleparstvo ličarstvo Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto ■ZT 068/24-791 Popusti za letnik 1999 od 50.000 do 300.000 SIT! DOLENJSKA BANKA Od 1. februarja 2000 dalje NOV POSLOVNI ČAS ZA v naslednjih enotah in poslovalnicah banke: ENOTA NOVO MESTO Poslovalnica Bršljin Ljubljanska cesta 27 8000 Novo mesto Poslovalnica Center Glavni trg 13 Poslovalnica Cikava Podbevškova 4 Novo mesto od ponedeljka do petka od 9. ure do 11.30 in od 15. do 18. ure ob sobotah od 9. do 12. ure od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 14. ure do 16.30 od ponedeljka do petka od 9. ure do 11.30 in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure Poslovalnica Notranji trg, Bršljin Ljubljanska 26 od ponedeljka do petka Novo mesto od 8. do 12. ure in od 14. ure do 16.30 ENOTA BREŽICE Poslovalnica Brežice Cesta prvih borcev 42 8250 Brežice od ponedeljka do petka od 8. ure do 11.30 in od 14. ure do 16.30 ob sobotah od 9. do 11. ure ENOTA ČRNOMELJ Poslovalnica Črnomelj Trg svobode 2 8340 Črnomelj Poslovalnica Čardak Ulica 21. oktobra 10 8340 Črnomelj od ponedeljka do petka od8. ure do 11.30 in od 14. uredol6.30 ob sobotah od 9. do 11. ure od ponedeljka do petka od 7. do 10. ure in od 11.30 do 15. ure ENOTA METLIKA Poslovalnica Metlika 1Yg svobode 7 8330 Metlika od ponedeljka do petka od 8. ure do 11.30 in od 14. ure do 16.30 ob sobotah od 9. do 11. ure ENOTA TREBNJE Poslovalnica Trebnje Gubčeva cesta 8 8210 Trebnje od ponedeljka do petka od 8. ure do 11.30 in od 14. ure do 16.30 ob sobotah od 9. do 11. ure ENOTA VIDEM-KRŠKO Poslovalnica Videm-Krško od ponedeljka do petka Kolodvorska 1 od8.uredoll.30inodl4.uredol6.30 8270 Krško ob sobotah od 9. do U. ure V CENTRU MESTA oddam poslovni prostor, primeren za trgovino, butik, storitveno dejavnost, v izmeri 30 m2. ® (068)325-536 ali (041)223-543. 225 VARSTVO za 2-lctnega otroka dopoldan iščemo na Škofljici pri Ljubljani. Nudimo dobro plačilo, po želji možnost bivanja v garsonjeri. TT (040)20-40-66. 230 DRUŽINI in starejšim nudim vso pomoč v gospodinjstvu. TP (068)84-530. 240 ZA VARSTVO otrok in pomoč v gospodinjstvu iščemo vestno žensko osebo. Možnost stanovanja. ® (068)81-557, popoldan. 253 SLUŽBO DOBI HONORARNO, za dvakrat na teden, zaposlimo natakarico v okrepčevalnici As na Otočcu. B 041/730-151. TELOVNIKE za živilske trgovine (štepeks, bel) ugodno prodam. B (0608)22-140. 159 GRADBENEGA INŽENIRJA in gradbene-ga tehnika takoj zaposlimo za delo v biroju in gradbeni operativi. Pisne ponudbe pošljite na naslov: INGO INŽENIRING, d.o.o., Vojkova 19, p.p. 156,5001 Nova Gorica. VRTNARJA zaposlim za nedoločen čas. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice, ® (0609)628-947. 206 TRGOVCA redno zaposlimo za 4 ure za honorarno delo v trgovini v Brežicah. Pisne prijave pošljite na naslov) M & MT, d.o.o., Otočec, Skalna ulica 23,8222 Otočec. 185 VRTNARJA zaposlim. ® (0609)628-947. ČE IŠČETE priložnost za dober zaslužek, pokličite na ® (041)798-535. 208 CVETLIČARNA TRATA honorarno zaposli dekle popoldan, ‘H’ (041)720-065. 214 SMO PODJETJE, kije prisotno v Sloveniji za 10 let. Če želite sodelovati kot zastopnik najbolje prodajanega artikla, pokličite na IT (068)376-330. 235 STE KNJIŽNIČAR ali bibliotekar? Ali imate tudi katero drugo primerno izobrazbo in ste iskren ljubitelj knjig? Ponujamo vas sodelovanje pri oskrbovanju šolskih knjižnic na področju Dolenjske. Založba Učila, Cesta Kokrškega odreda 18, 4294 Križe, IT (064) 526-000. 239 2 DELAVCA, 1 KV zidarja ter 2 strojnika TGM zaposlim v gradbeništvu. Šifra: DELO. DELAVCA za delo na rczkalnem stroju, stružnici in štanci zaposlim. ® (068)73-619. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, rjave, grahaste. Valilnica HUMEK Tel 068/324-496, 67-108 STANOVANJA V NOVEM MESTU ali okolici najamem opremljeno garsonjero, ® (068)324-346. ŽENITNE PONUDBE TEMNOLASKA, 40-letna Štajerka s poklic-no izobrazbo, želi spoznati moškega za resno zvezo.® (090)42-17. 187 ŽIVALI VALILNICA GUNJILAC s Senovega sprejema naročila za enodnevne in večje piščance. B(0608)71-375. 39 SPREJEMAMO NAROČILA za enodnevne, kilogramske bele piščanceter rjave in grahaste jarkicc. Martin Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec. ® (0608)89-038. 166 KOZLA srnaste pasme, starega 2 leti, brez rogov, prodam. ® (061 )854-636. 186 2 BREJI ovci prodam. ® (068)326-803. 188 NAROČILA za enodnevne in večje piščance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej. ® (068)82-424. 249 KRAVO, sivo-rjavo, molznico, prodam. ® (068)45-566. 205 KRAVO za zakol prodam. ® (068)89-784. KRAVO SIVKO, z drugim teletom ali brez, in telico, šekasto, brejo 3 mesece, prodam. TT (0608)75-006. 197 NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, stare 7 tednov, prodam. ® (041)553-420. 210 KRAVO, tretjič brejo 8 mesecev, in kosilnico BCS D na baterijski vžig, z volanom, prodam. ® (068)346-30-60. 215 MLADE NESNICE, hisex, rjave, pred nes-nostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova. ® (0608) 67-587, in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, ® (068)84-111. 216 PRAŠIČA, težkega 140 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam TT (068)71-251. PRAŠIČE, težke 25 do 60 kg, in 2 po 100 do 120 kg prodam. ® (068)78-353. 241 PRAŠIČE, težke 120 do 130 kg, prodam. ® (068)770-154, popoldan. 250 TELIČKA, starega 1 teden, prodam TT (068)45-135. 251 MLADO KRAVO s teletom prodam ® (0608)75-471. 252 O 20 <0 CD C Q- Vev^' “Z? 068/324-377 22 DOLENJSKI LIST Št. 4 (2631), 27. januarja KREKOVA BANKA UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE PE NOVO MESTO, Prešernov trg 1 Tel.: (068) 371 -9860 www.krekova-banka.si Tj?- (jo i/ jl'j'2-l/L č(o DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 29. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator Center od 7. do 19. ure: Market Ljubljanska od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20, ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7, do 20. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7, do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Brežice: do 13. ure: Market • (Jršna sela: od 8. do 16, ure: Urška ; Šentjernej: od 7. do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Got Vrhpolje V nedeljo, 30. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator Center Cikava od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Smrečnikova, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Nakupovalni center Slavka Gruma od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 20. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 19, ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 12. ure: trgovina Brcar Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas -od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8, do 17, ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža • Šentjernej: od 8, do 11. ure: Samopostrežba Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor Vrhpolje • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7,30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8, do 11. ure: Samopostrežba ; Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Brežice: od 8, do 13, ure: Market Obiskali in obdarili najstarejše Dejavno upokojensko društvo Loški Potok LOŠKI POTOK - Društvo upokojencev Loški Potok nekaj zadnjih let v času božično-novoletnih praznikov obdaruje vse svoje člane, ki so prestopili prag 80 let. Za obdaritev skrbijo člani odbora za rekreacijo, ki se tudi sicer trudijo za poživitev društvenega življenja. V delo odbora spada še organizacija izletov, morebitnih družabnih srečanj in predavanj, pravkar omenjene obdaritve, obiski na domu in pošiljanje čestitk članom ob okroglih obletnicah. TU je potrebno omeniti tudi praporščake, ki nosijo društveni prapor za pokojnimi člani. Upravni odbor društva je na zadnji lanskoletni seji ugotovil, da je v kraju še vsaj 150 upokojencev, ki niso člani. Kaj je temu vzrok, se ne ve. Sicer pa društvo trenutno šteje 250 članov in gotovo spada med največja v KS Loški Potok. Članov vzajemne samopomoči je 150. Številki se ne povečujeta. Ugotovljeno je še, da se članstvo stara, aktivnosti v društvu pa upadajo. Tako ima društvo 40 članov, starejših od 80 let, najmanj toliko starostnikov, ki niso člani društva, a so potrebni posebne pozornosti. Tako je bilo obdarjenih tudi nekaj nečlanov, predvsem tistih, ki žive sami in ki so že prestopili devetdeseto leto. Društvo je skromno obdarilo tudi Potočane, ki bivajo v domu za ostarele v Kočevju, ne glede na starost ali članstvo. Seveda je še veliko potrebnih, žal pa sc društvo vzdržuje samo s članarino in podobnih dejavnosti vsaj ta trenutek ne more širiti. A. KOŠMERL Prizadeti očetje se zbirajo Prizadevanja Foruma za pravico otrok do obeh staršev Čeprav je Forum za pravico otrok do obeh staršev (PODOS) neformalna skupina civilne družbe, postaja v Sloveniji vse bolj znan, redni mesečni sestanki pa so vse bolj množični. Veliko število prizadetih očetov kaže, da se v mnogih slovenskih družinah dogajajo hude stvari, ki jih ni mogoče razumeti in kar tako obiti.Trenutno se forum ukvarja s seznanjanjem ustreznih ustanov o posameznih kršitvah zakonov, posredovanjem pobud za njihovo odpravo, seznanja medije o svojem delu in pripravlja vsebinske predloge za omizje na slovenski TV. Forum seveda pričakuje, da mu bodo tako vladne kot nevladne organizacije stale ob strani. Gre za manjše, vendar bistvene popravke (dopolnila) posameznih zakonskih členov, predvsem pa za doslednejše izvajanje zakonov v praksi.Če so naši družbeni nameni iskreni, ko želimo preprečiti upadanje rodnosti v Sloveniji, ko ponujamo otrokom srečno mla- Za svojih 50 let vaš četrtkov prijatelj za vas pripravlja nastop ansambla Henček, V skupine Sukar in Vlada Kreslina., ■ V petek, 18. februarja 2000, ob 17. uri v novomeški športni dvorani Marof. Vstop prost! dost in še lepšo prihodnost, potem bodimo dosledni in storimo že nekaj s tistimi roditelji, ki preprečujejo stike, kakor tudi z državnimi ustanovami, ki naj stike urejajo, a povzročajo težave in tako kratijo otrokom pravico do obeh staršev. Deset- in večletno kršenje tovrstnih pravic dobesedno kliče po ukrepanju. IVE A. STANIČ Za Forum za pravico otrok do obeh staršev ROMUNA IN BOSANEC DOBOVA, NOVA VAS - Policisti so med opravljanjem mejne kontrole našli 22. januarja na mejnem železniškem prehodu Dobova v stropu vagona skritega romunskega državljana, dva Romuna pa sta bila skrita pod sedeži v kupeju vagona. Isti dan ponoči je ilegalno prestopil državno mejo tudi 37-letni Z. I. iz BiH. Policisti so ga prijeli, ko je pešačil proti Novi vasi. Vsi so bili vrnjeni na Hrvaško. Novo mesto Lebanova 24 http://www.nepremicnine.net/leran/ e-mail: leran@siol.net tel./fax: 068/322-282 tel. 068/342-470 mobitel: 0609/633-553 Prodamo: • HIŠE: v Novem mestu, Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Šmarjeških Toplicah, Malem Vrhu pri Brežicah, Orešju, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu, na Bučki, Dol. Ponikvah, Viru pri Domžalah in drugod; • STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi; • VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, v okolici Podbočja, na Tolstem Vrhu, v Novi gori nad Stražo, v Karteljevem (Poljane), na Trški gori, Trščini, v Šentjerneju, nad Pleterjem in drugod; • GRADBENE PARCELE: v Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljah pri Šentjerneju, Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, na Vrhu pri Pahi; • POSLOVNE PROSTORE: v Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center, Bučna vas), Črnomlju (picerija, diskoteka), Žužemberku; • KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Orešju, na območju Bele krajine; • NAJEM: oddamo poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu ter večje stanovanje v Ljubljani. Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite. 420 LOVSKIH NABOJEV OBREŽJE - V vozilu dveh italijanskih državljanov so policisti na mejnem prehodu Obrežje 24. januarja ob 3.30 zasegli 420 lovskih nabojev kal. 12x12. NAŠLI UKRADENO VOZILO OBREŽJE - 23. januarja so ob 22.15 na mejnem prehodu Obrežje kontrolirali 47-letnega ameriškega državljana D. S. Policisti so ugotovili, da so številke šasije njegovega kombiniranega vozila Peugeot Boxer ponarejene in da je bilo vozilo ukradeno v Franciji. Zoper osumljenca sledi kazenska ovadba, vozilo pa so policisti zasegli. NOVO MESTO Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto Seidlova 5 tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305 Kitajska restavracija CESARSKI VRT Ljubljanska 51, Novo mesto Tel. 068/324-623 Vsak dan od 11. do 23. ure vam nudimo bogat izbor kitajskih jedi. Prodajni center podov PCP PUREBER2 PARKETARSTVO RADIO I BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz Verjemite ali ne. -Mr Mo OGNJIŠČE Krvavec 104,5 Kum 105,9 107.5 MHz UKV Rožna ulica 39, Kočevje. tel./fax 061/855-666 Propagandne oglase lahko naročite na telefonsko številko 068/39 30 514 ali 041/623 116 ali na faks številko 068/39 30 540! Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. H- Naročilnica za tŠB DOLE M S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek: _______________________________________ Upokojenec: da Naslov (kraj, ulica, hišna številka): Pošta: Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sfcer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 2000 Kraj: Datum: Podpis: PORTRET TECjA TEdlNA Breda Ko je ravnateljico osnovne šole Tržišče Bredo Rman revija Otrok in družina razglasila za ravnateljico meseca decembra 1999, se kar ni mogla načuditi, od kod naenkrat toliko pozornosti in časti. Tega skromna predmetna učiteljica športne vzgoje z Brega, kraja na levem bregu Save, med Sevnico in Loko pri Zidanem Mostu, pa ni vajena. Za polprole-tarsko družino s tremi hčerami (Breda je najmlajša) je oče služil kruh na^železnici, kot je že tradicija v teh krajih ob magistralni železniški progi, mama pa je gospodinjila. Na tržiško šolo je prišla leta 1980 kot predmetna učiteljica telesne vzgoje. Tedanji ravnatelj Mirko Fugina ji je rekel, da bo prav ona gotovo še najbolje učila tudi tehnično vzgojo, ker je vedel, da ta predmet že poučuje na osnovni šoli v Šentjanžu njena sestra Stanka, ki je zdaj pomočnica ravnateljice na Hudinji. Tako ji je ravnatelj zaupal 8. razred, “za v roke pa ni bilo kaj vzeti, ” se spominja Rmanova takratne pomanjkljive opremeljenosti z učili oz. učnimi pripomočki. Da je leta 1992 postala ravnateljica, je bilo pričakovano, saj je v majhnem kolektivu vedno uživala simpatije in podporo zavoljo svoje včasih že kar naivne odkritosrčnosti in neposrednosti. Zaradi takega značaja se je zunaj šole in kraja sicer marsikomu ' tudi zamerila, a kot pravi slovenski pregovor, je boljša prva zamera kot druga. Posebej v zadnjih časih, ko je bilo v sevniški občini (spet) veliko razprav o šolstvu v Mirnski dolini. “ V šolstvo se preveč vpleta politika. Občinski možje ne znajo dovolj prisluhniti potrebam vseh osnovnih šol. Nikjer v Sloveniji niso zaprli nobene šole zato, ker se je neka šola v soseščini spomnila, da bi šla v devetletko, ” je kritična Rmanova. V krajevni skupnosti ima šola seveda popolno podporo glede potrebe po novi učilnici in telovadnici, saj so zdaj zelo utesnjeni v več kot sto let stari šoli, med vojno požgani, z udarniškim delom in prispevki krajanov pa temeljito obnovljeni, ko je bila še ravnateljica Cveta Blažič. Dosti bolje ni niti na nižji stopnji v novejši šoli, zgrajeni v časih po srditih prerekanjih s Krmeljčani in Občinarji, kje naj bi stala morebitna nova, osrednja šola Mirnske doline. Tehtnih razlogov, zakaj se zgodba o nekakšni reorganizaciji šolstva vsakih 15 ali 20 let ponovi, Rmanova ne vidi, saj obiskuje pouk na osnovni šoli v Tržišču 174 učencev (z malo šolo je na njej kar 197 otrok!) in dosega dobre rezultate, čeprav je kar 67 odstotkov vozačev. Ko še ni bilo toliko pedagoških kombinacij, predvsem med šolami v tej dolini, se je zgodilo, da je morala Rmanova začasno poučevati učence v 5. in 6. razredih tudi glasbeni pouk, ker je ravnatelj pač ugotovil, da zna lepo peti. Kot ravnateljico Rmanove ne moti le, da je njena pisarna hkrati knjižnica, prostor, v katerem je sočasno več ljudi z različnimi potrebami in željami bodisi da gre za učitelje ali učence, še bolj pa, da se mora vse več ukvarjati z administrativnimi deli, s pravniškimi in ekonomskimi vprašanji in, žal, šele na koncu s pedagoškimi vprašanji. “Nobeden nas ne sprašuje, kakšni so uspehi, kot da pouk sploh ni važen, ” pravi Rmanova. 17-članskemu kolektivu, od tega je 10 učiteljev, dosti pomeni, kadar slišijo, da so njihovi trije bivši učenci lani dobro pričeli na novomeški gimnaziji, da so prišli tja s primernim znanjem, kaj šele uspehi, ki jih njihovi učenci dosegajo na regijskih in državnih tekmovanjih. V košarki so deklice prišle že do četrtfinala državnega prvenstva. Kaj bi šele dosegle, če bi imeli v Tržišču svojo dvorano, se sprašuje Rmanova in številni starši teh otrok s podeželja. PAVEL PERC JUTRI RAZGLASE NAJ MEŠČANKO IN NAJ MEŠČANA OTOČEC - Novi medij in njegova prva dama Jasna Šinkovec vabita jutri, v petek, 28. januarja, v restavracijo Tango na Otočcu, kjer se bo ob 19.30 začela slovesna razglasitev naj meščanke in naj meščana za leto 1999 ter avta leta. Prireditev bo vodil Janez Dolinar, nastopili pa bodo še: Oto Pestner, Jolanda Anžlovar, baletna skupina Roza Piruete, plesalci plesnega kluba Urška, Tfio la cumparsita in ansambel Objem. Vstopnice so v prodaji v Hotelu Šport Otočec, kjer sprejemajo tudi rezervacije. Prireditev so omogočili: generalni sponzor Novoles, Krka Kozmetika, Mestna občina Novo mesto, Begrad, Dolenjska banka, SKB banka, Zlatarna Celje, Mediana, Mercator Dolenjska in Trimo. PONOVNO STRASENJE Z BOMBO KRŠKO -18. januarja so ob 11.50 na Srednji tehnični šoli znova dobili anonimno obvestilo, da je v šoli nastavljena bomba in da bo počilo. Glede na resnost opozorila je bil objekt v celoti izpraznjen in pregledan. Komisija ni našla nobenega eksplozivnega telesa ali sumljivega predmeta. Ravnatelj je dijake nato napotil domov. Zbiranje obvestil o anonimnem klicatelju se nadaljuje. Pol pa nič - Halo? Je tam sekretarka Rdečega križa? - Želite? - Tukaj Maja. Slišala sem, da iščete nove aktiviste. - Res je. - Zelo me zanima delo z ljudmi. - Potem ste poklicali na pravi naslov. - Rada pomagam ljudem, še posebej starejšim. - Imeli boste priložnost delati z njimi. - Je treba biti v pisarni samo dopoldne? - Kakor kdaj. Velikokrat je treba iti tudi na teren. Obiskati ljudi na njihovih domovih. - Razumem. Veste, kaj me še zanima? -Ne. - Kolikšna pa je plača? - Delo aktivista je brezplačno. Iz veselja. - Pol pa nič! Na svidenje. TONI GAŠPERIČ Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Prijazna Dolenjska banka - Gneča pri Danfossu v Črnomlju - “Kakšna oblast!” - Obetavno za vodovod na Čviblju in za ceste - Snežne razmere - Popust upokojencem - Led - Obvoznica Bralka iz Črnomlja sc uslužbenkam Dolenjske banke ekspoziture Bršljin v Novem mestu, zlasti pa vodji Amaliji Papež, zahvaljuje za pozornost in ustrežljivost. “TUdi na drugih bankah bi se lahko zgledovali po njih,” je še dodala Belokranjka. Marija iz Črnomlja opozarja na avtomobile, ki so parkirani pred podjetjem Danfoss v Črnomlju. “Parkirišče pred tovarno je očitno premajhno za toliko zaposlenih, težave nastopijo verjetno takrat, ko delavci druge izmene pridejo na delo, še preden prva izmena gre iz službe. Avtomobili so parkirani ob cesti, ki pelje od Črnomlja proti Stražnjemu Vrhu, in sicer tesno do roba vozišča, nekateri celo delno na cesti. Le naključju se je zahvaliti, da še ni prišlo do prometne nesreče,” je povedala Marija in dodala, da je bila že nekajkrat v kočljivem položaju, ko sc ni imela kam umakniti pred nasproti vozečim avtomobilom. Marija se sprašuje, kaj tovarna Danfoss namerava storiti v zvezi z omenjenim pro- Halo, tukaj DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - ppkličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. blemom, saj ti avtomobili “ne le kazijo videz sicer vzorno urejene tovarne in njene okolice, ampak tudi močno ogrožajo prometno varnost na cesti”. Stanko iz Pivke se je vprašal, ali je v državnem vodstvu sploh šc kdo pošten, saj “kar naprej najdejo koga, ki kaj ukrade”. In je dodal: “Kakšna vojska je to, če ji ukradejo kamion pušk?” Stanko, take sreče, da bi dobili odgovor na zastavljeni vprašanji, vam ne more zagotoviti niti država niti sistem, tako srečo si ustvarjate sami, beroč tisk, itd. Gvido Primc s Cviblja pri Žužemberku pravi, da so za njihov vodovod v dveh letih samo zabili količke in da niso naredili ničesar drugega. Kako bo, ga zanima. Vprašuje tudi, ali bodo popravili nevarno cesto v Belem grabnu. Franc Škufca, župan občine Žužemberk, je o zadevah povedal, da bo občina verjetno že do poletja uredila vso potrebno dokumanta-cijo za vodovod za zgornji Cvibelj. Občina pričakuje, da bodo začetna gradbena dela za omenjeni vodovod opravili še letos. Kot je povedal, se začetek gradnje vodovoda odmika tudi zaradi težav pri pridobivanju soglasij lastnikov za prekop zemljišč. O cesti v Belem grabnu se bo občina pogovarjala podrobneje 2. februarja, ko bodo na obisku predstavniki najvišjih ustanov slovenskega cestnega gospodarstva. Že v ponedeljek, 31. januarja, si bo nekatere ceste v občini Žužemberk, tako tudi odsek v Belem grabnu, ogledal državni nadzornik. Zargdi omenjenih dogodkov občina Žužemberk pričakuje, da bodo pristojni odpravili na cestah v občini največja ozka grla in trenutno najbolj črne točke in s tem opravili tudi z Belim grabnom. Dodajmo županovim pojasnilom, da si občina zasluži kar največ državnega razumevanja. Kajti skozi Žužemberk vozi dnevno ob vsem drugem prometu kar okrog 70 tovornjakov. Poklical je tudi Mirnčan, sodeč po glasu, zelo mlad, in predlagal, naj bi Dolenjski list objavljal podatke o snežnih razmerah na smučiščih. Rekel je tudi, da bi Dolenjski list podaljšal čas dežurstva ali bi namenil klicem bralcev več telefonskih linij, vse to zato, ker tisti, ki pokličejo, težko pridejo na vrsto. Novakova iz Starega Grada pri Krškem meni, da bi bil Dolenjski list lahko manj zahteven, ko starejši bralci pri njem uveljavljajo možnost plačevanja naročnine z upokojenskim popustom. Dolenjski list zahteva dokazila, da je kdo res upokojenec. “Nedeljskemu dnevniku sem samo pisala, da sva oba z možem stara 70 let, in so mi verjeli, tako da zdaj Nedeljca pošiljajo s popustom. Hvaležna sem Nedcljcu za to, da so mi verjeli na besedo.” Novakova je tudi vprašala, ali ni mogoče dati popusta pri naročnini bralcu, kije star, da bi lahko bil upokojenec, vendar Nova hiša s staro meščansko podobo Maleričeva hiša v starem črnomaljskem mestnem jedru, ki je kulturni spomenik, je bila preveč dotrajana, da bi jo obnovili - Po načrtih postavili novo hišo - Kakšen bo njen namen? ČRNOMELJ - Pred leti je črnomaljska občina odkupila in razglasila za kulturni spomenik hišo v starem mestnem jedru, ki jo meščani poznajo kot hišo učiteljice Primožičeve ali Maleričevo hišo. A hiša, ki je bila že nekaj časa prazna, je nezadržno propadala, ker pa stoji na vogalu ozke ulice, je bila tudi precej poškodovana. Mestu je bila zato vse prej kot v ponos. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je potem, ko je ministrstvo za kulturo predlani zagotovilo prvi denar, začel hišo postopoma podirati. Ugotovili so namreč, da je ni mogoče obnoviti, ker je gradbeni material preveč dotrajal. Kot je povedala konzervatorka na zavodu Marinka Dražumerič, pa so ob podiranju naleteli na presenečenje. Prišli so do spoznanja, da je hiša precej starejša, kot so sprva domnevali. Mislili so namreč, da je iz zadnje četrtine 19. stoletja, a je v tej velikosti vrisana že v fran-ciscejskem katastru iz leta 1854. Tako se sedaj vse bofj nagibajo k domnevi, da so hišo postavili že konec 18. ali v začetku 19. stoletja. Takšen tip meščanske hiše, kakršna je bila Maleričeva - torej lesena in ometana - je bil v Črnomlju zelo pogost od srednjega veka naprej. Pred približno sto leti, ko so ob glavni ulici zgradili enonadstropne hiše, pa so jih veliko podrli, tako da so do danes ostale v mestu le še tri. Na zavodu so se odločili ohraniti podobo hiše iz začetka 20. stoletja, saj imajo od takrat največ podatkov. V letih 1905 - 1907, torej takrat, ko jo je kupila učiteljica Primožičeva, je bila tudi obnovljena. Tako so konec lanskega leta pod plastično kritino, ki sojo pred časom postavili še nad staro Maleričevo hišo ter jo s tem zavarovali, daje ne bi podrl sneg, po starih načrtih postavili novo hišo. Po besedah Dražumeričeve pa je postavitev oboda hiše, ki so jo tudi zaprli in pokrili, šele prva faza. Ohranili so stare kamnite zidove v podkletenem delu hiše. Po pričakovanjih pa so pri arheoloških raziskavah v tleh hiše našli prazgodovinske najdbe in ostanke iz srednjega veka, kakršne so odkrili tudi pri izkopavanjih pri bližnji cerkvi sv. Duha. Kakšna bo nadaljnja usoda Maleričeve hiše, se bodo v črnomaljski občini še odločili. Marinka Dražumerič, sicer črnomaljska rojakinja, pa meni, da bi bila idealna rešitev, če bi hišo vključili v kulturni program sosednje Špcli-čeve hiše, ki ga pripravlja črnomaljska območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. “Maleričeva hiša, v kateri bi bila lahko tudi trgovinica z značilnimi belokranjskimi artikli, bi bila dobrodošla dopolnitev in popestri- sploh nima pokojnine. Vaščani Grma pri 'IVebnjem so na tukajšnjo rubriko pisali. “Razočarani smo glede pluženja snega na naši cesti. V vasi imamo zmeraj led na cesti, ko zapade sneg, ker pravočasno ne plužijo in zato sneg stlačijo avtomobili. Zato lepo prosimo predstavnika vasi Francija Gabrijela ml. in krajevno skupnost Dol. Nemška vas, naj uredita čiščenje snega na cesti. Upamo, da bo ta opomin pripomogel, da bo tudi vas Grm brez ledu na cesti, tako kot so ostale vasi.” Pavlenč iz Novega mesta je rekel, da novomeška Lamutova ulica blizu kužnega znamenja ne sme postati obvoznica. Za te namene naj pristojni uporabijo asfaltne površine, ki so zdaj sprehajališče psov. Franc Kovšca iz Potočne vasi je izrazil presenečenje nad sestavkom v Dolenjskem listu “Dogodek v ciganski Gogi”. Izid sestavka je pospremil s komentarjem, da je avtor posmehovalno napisal o dejanski problematiki, ki jo imajo domačini s cigani. ^ ^ Rop banke v Krmelju Preko 4 milijone tolarjev KRMELJ - V ponedeljek, 24. januarja, sta ob 16.57 v prostore Nove Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana, podružnica Posavje, poslovalnica Krmelj, vstopila dva zamaskirana moška - preko glave sta imela črno masko z izrezom za oči. Eden je s pištolo v roki preskočil nihalna vrata plačilnega pulta, stopil za hrbet uslužbenke, ji na hrbet pritisnil pištolo ter jo odrinil do omare. Nato je pristopil do druge uslužbenke, kije sedela pri blagajni. Pričel je jemati denar in ga metati v vrečko. Blagajničarka je morala odpreti tudi trezor, iz katerega je pobral denar in vrednostne bone. Drugi storilec je medtem stal ob steni in opazoval potek dogajanja. Neznanca sta nato zapustila banko ter odšla v neznano smer. Odnesla sta denar v različnih valutah, in sicer v skupni vrednosti 4 milijone 698 tisoč tolarjev. Policisti so opravili ogled kaznivega dejanja in nadaljujejo z zbiranjem obvestil, da bi našli storilca. tev v starem mestnem jedru. V bližini je namreč Špeličeva hiša s pretežno razstavno dejavnostjo, cerkev sv. Duha ter pastoralni center. Torej je na kupu kar nekaj stavb s primernimi prostori za pri- reditve, ne smemo pa pozabiti še trga pred hišo, na katerem so pred leti že uspešno pripravili poletne kulturne prireditve,” razpreda o načrtih Marinka Dražumerič. M. BEZEK-JAKŠE NOVO NA STAREM MESTU - Maleričevo hišo v Črnomlju, nad katero so postavili plastično kritino, da je ne bi podrl sneg, so lani zaradi dotrajanosti porušili. Na njenem mestu so po starih načrtih, z enakim materialom in po istih gradbenih postopkih postavili novo hišo s podobo iz začetka 20. stoletja. Hišo bodo tudi ometali. (Foto: M. B.-J.) V,V' MAVRICA IZ DUA V TRIO - Kar 12 let je duo Mavrica, ki sta ga sestavljala Mitja Bukovec (klaviature, vokal) in Vinko Gorše (bobni, vokal), nastopal na ohcetih in sindikalnih zabavah, ko pa se mu je pred leto pridružil Igor Avsenik (diatonična harmonika, vokal), je Mavrica postala narodno-zabavni ansambel, ki je v tem času posnel kaseti Umrle so sanje in Začutil sem domovino, kar 20 njegovih pesmi pa so spravili na zgoščenko, ki sta jo pomagali izdati novomeška občina in krajevna skupnost Straža. (Tekst: S. Mirtič) 25. januarja 1996 Za 26 milijonov posojil malemu gospodarstvu Mestna občina Novo mesto je nedavno razdelila za 26 milijonov tolarjev ugodnih posojil za razvoj malega gospodarstva. Na razpis za dodelitev sredstev seje odzvalo 55 obrtnikov in podjetnikov. Komisija je ugodno rešila 30 prošenj, pri čemer je prednost dajala proizvodnim dejavnostim in tistim, ki so na začetku svoje podjetniške poti. Nova generacija steklene volne V začetku tega leta je novomeška firma Krka Novoterm dala na trg nov proizvod - Novoterm K 40 plus. Gre za novo generacijo steklene volne, ki je, kot poudarjajo, zdravstveno popolnoma neoporečna, prijazna okolju in prijetna za vgradnjo. Program tudi za otroke, ki vrtca ne obiskujejo Eden od metliških svetnikov je na seji sveta opozoril, da je za otroke, ki niso vključeni v vrtec, preslabo poskrbljeno ter da niso v enakem položaju z otroki, ki vrtec obiskujejo. S tem seje strinjala tudi ravnateljica metliškega vrtca Frančiška Hauptman, vendar je takoj dodala, da bi bil potreben dodaten denar za plačilo vzgojiteljice in materialna sredstva. Ohranitev kočevarske dediščine Snovalci projekta Kočevskega naravnega parka načrtujejo v okviru parka tudi zavarovanje področja Suhega Potoka, kjer čas neusmiljeno briše še zadnje ostanke podeželskega naselja. Zamislili so si, da bi načrtno obnovili pokopališče za Kočarji, vaški vodnjak in cerkvico v Suhem Potoku. S tem bi ohranili tri značilnosti podeželja kot spominski park, istočasno pa bi tako imeli na Kočevskem vsaj en primer ohranjenih ostankov stare kočevarske kulturne dediščine. 3.216 štipendij Konec lanskega leta je po podatkih Zavoda za zaposlovanje prejemalo štipendijo 3.216 študentov in dijakov iz Dolenjske in Bele krajine. Republiško štipendijo je dobivalo 90 odst. dijakov, slabih 10 odst. pa je izpolnilo pogoje za pridobitev Zoisove štipendije. Večji odstotek (29 odst. vseh študentov štipendistov) upravičencev do Zoisove štipendije je med študenti. Policistka in policist na konju Nedavno sta spet nadzirala varnost šolskih poti pripadnika slovenske konjeniške policije 22-lctna policijska pripravnica Vesna Bitenc in njen mentor višji policist Robert Radkovič. Učenci osnovne šole v Stični so kar prekinili pouk, da so lahko poklepetali z neobičajnima gostoma na konjih, ki sta jim za nameček delila bonbone. Tekočina Nekje na Bizeljskem ob državni meji s Hrvaško je kmet dvolastnik vztrajno vozil cisterno za gnojevko na hrvaško stran, kjer je imel njive. Prisotni obmejni organi so bili več kot veseli, češ živimo v okolju, kjer ljudje res zgledno skrbijo za svoje njive, saj jih pridno gnojijo. Veselja pa je bilo konec takrat, ko so ugotovili, da cisterna odznotraj še ni videla gnojnih,pripravkov, ampak je kmet v njej vozilvna Hrvaško vino. Baje so kmetu prepovedali voziti v cisterni vino. Žalost! Naj bi na Hrvaško vozil gnojevko? Kdo bi jo pa pil?!