TT A ^PHT TČTT PTPTDTTTTTPAT T TC1^ xV.il JL vJJLaloJCv. WJ&Xtxv. V JCaiN JLslJLo X ■
« Danica* izhaja vsak petek na ceii poli in veljš. po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. SO kr.. za četrt leta t gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 8 gl. HO kr., za 1, leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj L	V Ljubljani, 31. decembra 1897.	List 52.
Slavospev sv. očetu Leonu XIII. o biserni
sv. maši.
Slava Leon, sveti Oče Slava Tebi! „Luč z neba", Srca žarke vžigajoče Širiš v kraje vse sveta. V biserne ti maše dan Slavo speva svet prostran.
Milijonom srce se vžiga, Zate plam, ljubezni kres. Milijonov prošenj dviga Zate dans se do nebes : Večni še ohrani ga, Leva slavno znanega.
Leva, Tebe ki s srčnostjo, Dal krščanstvu nov pogum, Ti z modrostjo, učenostjo, Si Voditelj vernih trum; Ki za Kristusa gorč, Se za Kristusa bore.
Srčno nam pozdravljen bodi MaŠDik biserni, očak! Danes kličejo narodi, Ti najvišji učenjak! Polen božjih sam darov Daješ svetu blagoslov.
Ti ljubivec zvest Marije Si okinčal jo lepo. Ki dostavil v litanije, Si Kraljico rožnato; Z vencem Njo vsak dan častiš, Za nje slavo ves goriš.
Ljute boje si preprečil, Ti narodov Učenik! Vse stanove si osrečil, Prava jim kazoč mejnik.
Ti resnice si čuvar. Ko razsaje zmo* vihar
Tebi klanjajo se kralji. Tebe ljudstvo vse časti,
V	zemskem krogu, v skrajni dalji. Tvoje se slavi imč.
Najbolj vzvišen tvoj je tron. Papež veliki Leon!
Slava starček sivo lasi, Slava mašnik biserni! Trojna krona glavo krasi, Ti že mnogo mnogo dni!
V	radost zvestih vseh sinov. Vsih pozemeljskih rodov.
Glej! Slovenija premila, Tudi ta Tvoj dan slavi, Verna hčerka, ki ti vila Zmir je vence vdanosti! Leon! vso prenovi jo, Leon! blagoslovi jo!
Slava Tvoja vse ogreva, Ki izvira z dna srca. Vse Ti Oče slavo speva, Zvezda naša, Luč z neba. Ti nam kažeš pravi tir. Slava! Leon naš pastir!
Moj Jezušček se je rodil.
Moj Jezušček se je rodil! Kako bi se ne veselil? Saj se je včlovečil, Da bi me osrečil. Prisrčno ga bodem slavil.
Mu angelj i slavo pojo, Pastirci darove dajo,
V	ljubezni ga vroči, Caste klečujoči,
In molijo srčno, gorko.
Marija pa solznih očes, Posluša pozdrave nebos, Pastirce blagruje, Boga zahvaljuje In Jožef vzradoščen je ves.
O da bi jaz z njimi tam bil!
Solzice veselja bi lil.
Bi Jezuščka molil,
Ker jaslice zvolil.
Za tron si, — da svet bi rešil.
Bi prosil Marijo lepo, Devico in Mater svetč, Da smel bi tam biti. In Ješčka ljubiti. Do zadnjega vzdiha zvestč.
Bi Jožefu darek podal. Prihranjen moj darek svital, Da kupi odeje, Da Jezuška greje, Že dosti je mraza prestal.
Kako sem prisrčno vesel! Poljubil bi Ješčka. objel: Moj Ješček! dodeli, Da v raj tvoj veseli, Bom jaz tvoj učenček dospel.
Radoslav.
Odrešenik — ubog.
Pozdravljena skrivnostna sveta noč! Isto zvezdnato nebo, katero razpenjaš danes nad nami, razpela si pred toliko in toliko leti nad revnim mestom Betlehemom in njega okolici, da je bilo priča za ves svet in za vse čase preveselega dogodka. Pogled na ta nebroj lučic, ki danes migljajo bolj živahno in svetijo lepše kakor sicer, spominja me njih Stvarnika, kateri je to noč stopil na svet, da ga reši gmotne in duševne propalosti. Mogočni Bog ni prišel v viharju in v moči, temveč uboštvo in revščina, pomanjkanje in trpljenje, to so znamenja njegovega prihoda. Poglejmo vendar kraj, na katerem klečimo klanjajoč se Božjemu Detetu. Skalna duplina je, pribežališče živine ob slabem vremenu. V jaslih leži na slami povit v borne plenice Gospod nebes in zemlje. Niti zadnjega berača otrok ne narodi se tako siromašno, kakor se je naš Odrešenik. Poglejmo tudi krog sebe, da vidimo, kdo so tisti, ki so se mu poklonili najprej. Mar kleče tu bogatini in veljaki, plemenitniki in učenjaki? Zastonj jih išče tvoje oko. Množica, tu pred jaslicami — pred pravimi in pred sedaj navadnimi — klečeča je revna, zaničevana, neuka, prezi-rana, trpeča. Žilave in žuljave roke, upadla lica, borna obleka priča mi, da ni bogastvo in imetje njih delež. Le ti našli so sebi podobnega Odrešenika in Odrešenik zavzel se je zanje prav po-
sebno. Res je, Jezus Kristus prišel je odrešit vse ljudi, bogate in revne, ker vsi so bili tega potrebni. Toda res je pa tudi, da so se ga oklenili zlasti zatirani in revni stanovi, ker je ravno tem njegov vzvišeni nauk najbolj ugajal za čas in večnost. Bogatini, zaverovani v svoje razne malike, naj se že zovejo denar, meso, razveseljevale ali kako drugače, ti niso prav radi sprejeli krščanstva, ki jim je nalagalo in se nalaga zatajevanje, ljubezen do bližnjega in tudi do reveža. Kristus in njegova cerkev potegnila se je pred vsem za reveže in jim pomaga kolikor le more in kedar in kjerkoli more.
Paganski svet sovražil in mrzil je ub ost v o. Usmiljenja ti narodi niso poznali kakor tudi ne ponižnosti. A to obojno je potrebno, če hočemo revežu olajšati bedni položaj. Usmiljenje nas gane, da mu damo dar in to, da ga mu damo priča, da se zavedamo medsebojne jedna-kosti pred Bogom. — Tako piše Luka, da večina ljudij revežem milodar kar iz daljave tja vrže, boječ se dotakniti se jih. Ce je kdo srečal berača, bilo je to slabo znamenje. Kdor je hotel veljati za olikanca, ta ni smel berača pogledati, niti podati mu roke. „Čemu pa naj kaj dam revežu" pravi Polibij." „Kar dam, izgubim in njemu le podaljšam nesrečno življenje." Virgil slika blaženost modrijana: k temu spada po njegovem mnenju tudi to, da nikdar ni občutil usmiljenja do reveža. Niti Grki niti Rimljani niso poznali bolnišnic, sirotišnic, ubožnih in drugih takih dobrodelnih hiš. In število beteznih in ubogih nikakor ni bilo majhno. Posebno za časa cesarjev, ko so posestniki latifundij spravili premnogo poštenih kmetovalcev ua beraško palico, raslo je njih število od dne do dne. Od dela svojih rok tudi niso mogli živeti, ker sploh niso dobili dela. Neizmerna množica sužnjev storila je delavce nepotrebne. Da, če se ozremo še na uboge sužnje, res reveže, ker niso imeli ničesar, niti svobode, niti imetja, je pač mera dovolj poloa. Sužnje so smatrali pogosto celo za manj, ko neumno živino. Rimljan bil je brez srca do teh ljudij. Tako se je godilo uboštvu v paganstvu.
Kaj pa je storilo krščanstvo za ubožce? Ko bi le približoo natanko hoteli odgovoriti na to vprašanje, napisali bi lahko cele knjige o delih krščanstva za reveže. Najprej zamaši Kristusov nauk izvir uboštva, s tem da kroti strasti. Kajti prepogosto si je ubožec sam kriv revščine. V mladosti, ko bi si bil lahko kaj prislužil, bal se je dela, če je pa delal, ni poznal varčnosti. Kar si je prislužil med tednom, pognal je v nedeljo po grlu, kar je še ostalo, je pa zaigral ali zapravil kako drugače. Tako je
slo leto za letom, dokler več delati ni mogel. In potem je nastopilo pomanjkanje in revščina. Pogosto je pa tudi bližnji kriv uboštva, ker izkorišča iz same skoposti in iz poblepa po denarju delavca, zlorabi njegovo moč kolikor dolgo mogoče, ter mu daje tako plačo, da si ne more nič prihraniti. Zato pa cerkev opominja in vspod buja k pridnosti, zmernosti, varčnosti, obsoja pa tudi neusmiljeno postopanje, trdosrčnost, ode-ruštvo in odtrgovanje zasluženega plačila. Kristusov nauk zabraujuje uboštvo dalje tudi s tem, da odvzame delu sramotilni značaj katerega je imelo v paganstvu. V krščanstvu uživa delo ne zaničevanje in sramoto, ampak vzvišenost in čast. Jezus je revščino poplemenitil s tem, da je bil sam ubog, poplemenitil tudi delo s svojim lastnim vzgledom. Tako posvečeno delo osladi deloma trud in težave, deloma pa tudi vspodbuja k pridnosti, 8 katero se prežene uboštvo, (Kooec prih)
Čas in ve6nost.
(Premišljevanje na starega leta dan.)
Tako toraj, ta koledar, ta pratika ne kaže nič več prav, ker pri kraju je. Le še par ur, in začnemo novo leto. Vržem tedaj koledar v staro šaro, in kakor se 1. 1897. ne bo več povrnilo, tako tudi tega koledarja rabil ne bom več. Samo, če se bom hotel spomniti tega ali onega dogodka, poiščem ga zopet, staro leto povrne se mi le v spomin. — Res, prav imaš, dragi čitatelj, če govoriš tako. Kaj je jedno leto? Pikica, no ali če hočeš majhna črta, spredaj večnost, zadaj večnost. L. i 898., katero, če Bog da, nastopiš jutri, še nikdar ni bilo in ko poteče ga ravno tako ne bo, kakor 1. 1897. Iz večnosti pride, v večnost gre. Hm, kaj pa je večnost? Zmiraj, zmiraj, zmiraj — brez začetka in konca. Ali razumeš to? Ne, jaz tudi ne. Samo toliko vem, da kar je v večnosti ni v času, kar gre iz časa gre v večnost, čas in večnost sta pojma, katera se med seboj izključujeta, drug poleg druzega ne moreta obstati. V večnost pojdemo jedenkrat tudi mi, in Bog daj, da je ta naš odhod srečen, kajti lahko zaidemo v nesrečno večnost in potem gorje nam! Večno biti nesrečen na duši in telesu, nikdar nikdar rešitve ne polajšave, ne izpremembe, vedno trpeti, nikdar odrešen biti. Ali ti ne zastaja kri po žilah, če to prav natanko premisliš? In glej, v tvoji roki je, ti sam si zamoreš storiti srečno ali nesrečno večnost, res, ti si svoje sreče kovač. Tvoja sreča zavisi le od jedne pikice, to je čas. Ce čas, ta neizmerno kratki in brzonogi čas prav porabiš, blagor tebi na veke, ker napravil si dobro kupčijo, dobro si zamenjal. Kako
neumni, kako brezmejno nespametni in abotni so ljudje, otroci tega sveta, ki delajo s časom tako nemarno. Niti na misel jim ne pride, da more ta hip, ko se morebiti sučejo v divjem plesu po gladkih tleh, prenehati čas in se začeti večnost. Kakšna? To že sami vedo, če imajo toliko možgan, da sploh mislijo na to.
aj ne, dragi bravec, niso te stvari take, da bi se jim samo smejal, ne, morebiti ti celo izgine smeh, če to prav resno premisliš. No, tega pa zato nočem, da bi ti pokvaril vse veselje, da bi se nikdar ne smejal. Vem, da si želiš iz vsega srca, priti v srečno večnost, jaz tudi in mnogo drugih ravno tako. Toda to moraš tudi hoteti in kar hočeš tudi storiti. Ko danes delaš račun sam s seboj in kot dober kristjan ne pozabiš duše, zdi se ti morebiti, da vendar le nisi vsega časa prav dobro porabil. No, pa upam, da to leto ni še zadnje, katero ti je Bog dal, ampak da te bode še pustil prihodnje leto morebiti se celo vrsto let živega in zdravega — kar ti k novem letu prav iz srca želim — in zato skleni v novem letu prav trdno v prihodnje rabiti tele pripomočke:
1.) Skrbi, da bodeš vedno živel v stanu posvečujoče milosti božje. Saj me razumeš, kaj hočem reči? Dobro. — Posvečujoča milost božja je vstopnica v nebesa, ona je kot krasno svatovsko oblačilo za nebeško svatbo. Ce nimaš te obleke, te sv. Peter prav gotovo ne spusti notri. Če pa prideš v lepi svatovski obleki in pokažeš vstopnico, takoj ti odpre vrata in z velikim veseljem te sprejme. Kajti nebeščani niso nam zavidljivi naše sreče, ako pridemo v nebesa. Potem ti pa odkaže pri nebeški mizi primeren prostor, kakor je tvoja vstopnica velika, kakor si si nabral na zemlji mnogo ali manj milosti. Toraj le skrbi, da si napraviš veliko vstopnico, nič se ne boj, da je ce boš mogel nositi, in tako boš prav blizu svojega nebeškega Kralja, katerega boš gledal od obličja do obličja na veke v svoje neizrečeno veselje.
Kaj, strgal si in omazal svatovsko oblačilo, vstopnico si izgubil? Nesrečnež! Brž pojdi in glej, da dobiš drugo, če ne, ne vem kaj bo, ako te zaloti smrt tacega. Ce si padel v smrtni greh — Bog ti daj to milost, da te v novem letu nikdar ne doleti ta največja nesreča — nikar vendar ne čakaj, ampak naglo stopi v spoved-nico, poklekni pred spovednika, pokesaj se svojega greha in Bog ti bode odpustil, in zopet boš postal njegov otrok, lepo svatovsko si napravljen in tudi vstopnico za nebesa imaš.
Pa se nekaj. Na vstopnici je zapisano, koliko dobrih del si na svetu naredil. Ta ti bodo v nebesih obilno poplačana, saj je Jezus Kristus to obljubil. Vsako dobro delo ima pa le tedaj svojo vrednost za nebesa, če je storjeno v stanu posvečujoče milosti božje. Kam naj ti zapišejo, toliko dobrih del si naredil, če nimaš vstopnice, da bi ti nanjo zapisali? Prepričan sem, da daješ rad v bogaime, rad moliš, pomagaš bližnjemu v tej ali oni stiski, ali kaj ti vse to pomaga, če delaš taka dobra dela v grehu! Bog ti taka dobra dela na tem svetu poplača, za nebesa pa nimaš nič. Skrbi tedaj, da si nabereš obilo dobrih del v stanu milosti božje, glej, da bo na tvoji vstopnici prav veliko zapisanega, in če je popisana na obe strani, še bolje zate. Se enkrat: Skrbi, da živiš vedno v milosti božji, ker brez nje sploh v nebesa ne moreš in le v njej delaš dobra dela zaslužna za nebesa.
2.) Imej pri vsaki stvari dober namen. Dober namen je kakor tisti stroj, ki posameznim kosom zlata ali srebra stiskava cesarsko podobo in napis. Če imaš ravno tako velik in debel kos srebra, kakor je n. pr. goldinar, tudi če je čisto okrogel in svetel, pa ni cesarjeve podobe na njem. ne boš dobil za ta kos srebra nikjer 100 krajcerjev. Ce pa tisti stroj na Dunaju, koder denar kujejo, vtisne tvojemu kosu srebra cesarjevo podobo in napis, imaš gol dinar. Tako dober namen povzdigne in poviša in poplemeni vsako dobro delo. Da celo delo. ki ni za nebesa nobene vrednosti, postane po dobrem namenu zasluženo. N. pr. po dolgem delu sedeš utrujen, da si odpočiješ, to za nebesa ni nič zaslužno : če pa rečeš : „o Bog, jaz hočem sedaj nekoliko počiti, da bodem potem zopet tem ložje spol no val dolžnosti svojega stanu, v katerega si me postavilse ti to zapiše kot dobro delo na vstopnico. Ce se veseliš in smejaš v pošteni družbi in napraviš zraven dober namen, ti bode tudi to zapisano na vstopnico. In zato se le rad poveseli, prej sem te nekoliko prestrašil, da si znabiti mislil, da se moraš vedno držati, ko bi lesnike jedel. O ne, le bodi vesel, pa samo v Bogu. in zraven naredi dober namen. — Dobra dela, sama na sebi dobra, zadobe pa po dobrem namenu še večjo vrednost in se ti na vstopnico zapišejo z zlatimi črkami. Torej nikar ne pozabi pri vsakem delu obuditi dobrega namena!
.'$.» Glej na to, da delaš dobro po gotovem načrtu. Kakor ni vsako polje za vsako seme in ne vsako seme za vsako polje, tako tudi ta ložje dela jedne vrste dobra dela, drugi druga. Dobra dela tvoja ravnajo naj se tudi po zunanjih okoliščinah: gotovo je dobro
delo, posebno ako je posvetiš z dobrim namenom, ako napraviš kakemu pridnemu otroku z lepim darom dobro delo. Ca pa vidiš, da bi s tem denarjem lahko pomagal ubogi družini, pomagaj, tvoje zasluženje je večje. Ko si se utrdil v dobrem, začni delati tudi taka dobra dela, ki so bolj zo-perna tvoji naravi in pri katerih ti je treba več premagovanja. To boš že sam vedel, kje te v tem oziru najbolj črevelj žuli. Tudi ni vse jedno, ali posvetimo celo svoje življenje delovanju, pri katerem le malo skrbimo za bližnjega, ali če je posvetimo delovanju, ki nam pomaga reševati duše drugih. — Skratka, gospodari s talentom, ki ti ga je Gospod dal, prav modro in previdno. Kakor gleda kapitalist na to, da mu kapital nese obilo obresti j, tako tudi ti glej, ljubi moj, da si na vse mogoče načine nabereš dobrih del. Danes, starega leta dan, napravi si načrt, komu hočeš prihodnje leto najbolj pomagati in kako, premisli, kako si boš nabral največ dobrih del. Potem se ti ni bati večnosti in čeprav se začne prej, nego ti misliš.
Tako toraj dragi bravec, končala sva ta pogovor in celo vrsto drugih prejšnjih. Kar je bilo dobrega, bodi Bogu v čast in neumrljivim dušam v korist; kar pa slabega, pomanjkljivega, bodi v opomin, da na tem svetu ni nič popolnega. Tebi in sebi in vsem drugim želim za novo leto prav velike zlato popisane vstopnice v nebesa. Toda glej, da je ne izgubiš!
Materi Mariji.
Kakor dete zaupljivo K ljubi mamici hiti. Ji v naročji toži živo, Kar ga v srčecu teži; Tako k Tebi jaz hitim. Ko bridkosti se topim
Mati. Mati, sladka Mati! Si Marija meni res. Oh detinsko čem Te zvati, Dokler ne vgasne luč očes; K Tebi se zatčkam rad.
Ti si moja Tolažnica, Mati moja, — sladki glas! Bramba moja, Priprošnjica, Ti za Jezusom moj spas, — Tebi grešnik — v dar se dam, Blagor mi, da Te imam!
Da bi nikdar več ne zgubil Z grehom ljube Matere, Da bi Te prisrčno ljubil. Tu in tam, na veke vse! Sprosi Mati — da s teboj, Z Jezusom, bo delež moj!
Radcslav.
Ogled po Slovenskem in dopisi
Iz Ljubljane. (Božičnica v uršulinski šoli.) — Božič — praznik rojstva nebeškega Deteta - je prav posebno prisrčen praznik za nedolžne otroke. Zato mora tudi šola skrbeti, da povzame kolikor mogoče vzgojevalnih pripomočkov iz skrivnostij tega praz nika Prelepa prilika je v tem času tudi dobrodelnost v mladih srcih. Premožnejše učenke uršu-linske notranje šole vsako leto razvesele ubožne deklice vnanje šole z raznimi oblačili, ki jih same izde lajo. Tudi letos so prinesle 21 t. m. pred krasno odi-čeno božično drevesce v ozaljšano dvorano svoje darove. Poleg ubožnih deklic vnanje šole so prišle semkaj tudi male deklice iz otroškega vrtca Tudi njih so čakala lepa darila, ubožnejše celo topla ob leka. Pri prisrčni domači siavnosti so se vrstile božične pesmi z deklamacijami malih deklic Po primernem nagovoru so so se razdelila darila
Iz Roba, 13 grudna. Dne 16. maja 1. 1. je da roval novo mašo tukajšnji rojak čast. g P Stanko Vdovič iz reda čč oo. minoritov. A danes. t,o je. še ne po polnih sedmih mesecih že plačemo ob njegovem grobu. Dasi je bil g. novomašnik vže takrat močno bolehen, vendar smo upali, da njegova trdna na rava premaga bolezen in, da bo okreval, kakor že prejšnje leto, prišedši na domači zrak. tem bolj, ker smo zvedeli, da mu je Čast. samostansko predstoj ništvo dovolilo celo poletje bivati doma Pa motili smo se. Previdnost božja je sklenila drugače Njega, ki ™u življenje ni bilo nikdar z rožicami postlano, a je vzlic vsem zaprekam vstrajal, da je postal to, po čemur je njegovo srce vedno hrepenelo, je Vsega mogočni poklical k sebi. tje, kjer ni ne solz ne brit-kostij, v najlepših mladeniških letih (27 let) Upamo, da ga je pravični Bog še na tem svetu očistil vseh madežev s tem, da mu je poslal dolgo in mučno bo lezen, (namreč jetiko in pa nekako „rakuu podobno bolezen v grlu, slično bolezni župnika Goloba), ka tero je pa tako potrpežljivo prenašal, da ni nikedar tožil, ali celo godrnjal Iskal je v več krajih zdravja, a zaman. Slednjičse nastani v Ljubljani, v Leoninumu, kjer je mislil prebiti to zimo. Tam je bil popolnoma zadovoljen, pa v kljub vsej zdravniškej pomoči in izborni postrežbi so ga začele moči popuščati, in moral je leči v posteljo, s katere ni več vstal. Umrl je 9. grudna ob 3. uri popoldan, ves udan v voljo božjo, večkrat previden s sv. zakramenti. Ko je bil pokojnik še pri moči, je večkrat rekel, najraji bi bil pokopan na domačem pokopališču, poieg svojega naj boljšega prijatelja, prerano umrlega župnika M Lav-tižarja in svoje drage mamice. Zelja se mu je spol-nila Truplo je bilo v soboto blagoslovljeno in potem prepeljano na rojstni dom v Dolščak, od koder je bil drugi dan sprevod na pokopališče v Robu Pogreb je vodil preč. g. dekan Dolinar iz Ribnice, kateri je imel tudi čemu primeren govor v spremstvu štirih gg. duhovnov. Da je pokojnik ljubil svoj rojstni kraj, nam svedoči njegova želja: „biti pokopan doma". Enako so ga ljubili tudi njegovi rojaki, kar nam svedoči njegov pogreb, katerega se je vdeležilo staro in mlado iz cele župnije in še iz sosednih fara. Kako bi ga pa ne ljubili, saj je bil z vsakim tako prijazen in mil, da se ti je takoj priljubil. Priljubil se je ljudem tudi s svojimi lepimi in ginljivimi cerk-
venimi govori, katere je tako rad imel v domači cerkvi, še kot bogoslovec Sedaj pa, ko je bil du hoven, tega ni mogel, zatoraj je večkrat vzdihnil, zlasti na kak Marijin praznik: -Ko bi vsaj toliko okreval, da bi mogel Mariji na čast pridigovati, katera mi je bila vedno najboljša pomočnica." Zato pa mu je gotovo Ona pri Bogu izprosila lahko in prijetno smrt. R I. P.	A. P
Razgled po svetu.
Sim. Novega leta dan bode katoliška cerkev obhajala zopet veličasten praznik. Glavar Kristusove cerkve na zemlji, sivolasi starček Leo XIII. bode obhajal 60letnico svojega mašniš^va. Kdo ne bode zahvalil Boga da je dodelil tako zmagoslavje svoji sveti cerkvi in kdo ne bode prosil, da še nadalje ohrani slavno vladajočega sv. Očeta! — Pri prihodnjem konzistoriju ne bode imenovanih nič novih kardinalov. - Nedavno je vsprejel sv Oče več zunanjih prelatov, med njimi tudi apostoljskega norveškega vikarja.
Novo ministerstvo je sestavljeno. Ako bode kaj bolj prijazno nasproti katoličanom, se ne ve. A kakor poročajo razni časopisi, bodo novi ministri še huje zasledovali hatoliško cerkev, nego jo je prej Rudini. S temi sovražnimi koraki si pa gotovo ne bodo ugla-dili tal. marveč nasprotno bodo katoličani se te to tesneje združili okrog svojega sv. Očeta, kateri jediui jih more rešiti. Veliko bolje bi bilo za vlado, ako bi skušala izboljšati socijalno stanje ubogega ljudstva, ki nima potrebnega kruha — Bog daj. da bi novo leto bilo veseleje za sv Očeta nego letošnje!
Avstrijsko. Minolo je leto Treba je. da se ozremo nekoliko nazaj in pogledamo, kaj se je zgodilo v naši državi ta čas. Reči morami, da marsikaj dobrega a tudi mnogo slabega Najhujše zlo zgodilo se je gotovo v državni zbornici, kjer so poslanci sedeli celo leto ne da bi bili storili kaj koristnega za ljudstvo. In kdo drugi je temu vzrok, ako ne nemški nacijonalci in socijalni demokratje? Slovani so si prizadevali na vso moč, da bi začeli resno delovati a vse zaman. In sedaj se drznejo nemški rogovileži vreči vso krivdo na slovansko večino. Pošteno ljudstvo jim gotovo ne bo vrjelo. Državni zbor je sedaj zaključen, kdaj se bo pričel, se ne ve gotovo. Pogajanja so se razbila. — Vrliko zlo za državo so soci jaltii demokratje. ki hočejo v svoje zapeljive mreže vjeti kolikor možno mnogo ljudij Tu in tam se jim posreči. Toda ako se bodo začeli ljulje organizovati. tedaj bodo prav lahko kos socijalni demokraciji. Sredstva, s katerimi agitujejo Bsoirugi" so navadno: hujskanje proti cerkvi in katoliškim duhovnikom. Prebrisane glave „sodrugovu dobro velo. da imajo v teh svoje na(večje nasprotnike in da jim bo prav lahko delo, kedar te premagajo A z božjo pomočjo bodo duhovniki v zvezi s poštenim ljudstvom premagali tudi to sovražnico vere. Vsaj je Bog obljubil apostolom in njih naslednikom, da ostane pri njih vse dni do konca sveta in da cerkve ne bodo premagala peklenska vrata. V Boga moramo zaupati in skupno se boriti za sveto vero proti socijalni demokraciji, katera nam jo hoče izpuliti iz srca A boriti se moramo proti njej tudi radi tega, ker je sovražnica naroda zlasti "slovanskega. To dejstvo so poka
zali socijalno demokratični poslanci v dunajski poslanski zbornici, kjer so se zvezali z Židi in nemškimi nacijonalci zoper Slovane — Varujmo se jih, da nas ne potegnejo v svrje mreže, ker drugače gorjč nam!
Poleg tega zla imamo tudi dokaj veselega za-be'ežiti. Pred vsem nam je omenjati naraslo število katoliških društev po različnih deželah mestih, trgih in vaseh. Dunaj je po dolgem času v krščansko-socijalnih rokah — Mncgo novozgrajenih cerkva v raznih krajih nam priča, da še ni izmrlo verno ljudstvo. — Veselo je gotovo, da imamo slovansko-krščansko večino v državnem zboru. Pohvaliti moramo nemško katoliško ljudsko stranko, ki vkljnb vsem psovkam ostaja pri Slovanih Cehi, tako zagrizeni Hnsitje podpisali so krščanski program. Kar se Kranjske tiče, bo gotovo veselo znamenje, ako se doseže fporazumljenje med obema strankama. Potrebna je jedinost v teh kritičnih časih, da gremo Slovenci skupno v boj ter se ondi potegujemo za pravice, katere nam vlada že toliko časa obeta. Pokazati je treba hrbet Nemcem tudi doma. Bi li mogoče bilo poštenim Slovencom bratiti se doma z onimi Nemci, ki na Dunaju nočejo priznati Slovencem nikakih pravic? — Velikega pomena je nedavno nastala krščansko socijalna „Zvezau. ki naj bo mati vseh ostalih krščansko socijalnih društev. —
Gradec Prepozno so uvideli nekateri merodajni faktorji, kako nespametno je bilo gojiti toliko časa prijateljstvo z nemškimi nacijonalci in jih podpirati. Sedaj se pač marsikdo kesa, ki bi bil prej lahko za-branil mnogo nezgod — a prepozno Preiskovati so začeli v šolah, kdo se je udeležil onih izgredov, o katerih smo poročali sv* ječasno cenjenim bralcem .Danice". Mnogo „heilovc-ev" (tako se zovejo zagri zeni študentje i je bilo občutno kaznovanih, nekaj tudi izključenih Za nje se seveda potegujejo vsi na-cijonalni listi in tožijo, kako krivico so jim napravili predstrjniki. Ko bi bili slovenski dijaki le količkaj pregrešili, tedaj bi bili vsi Nemci po koncu in kazali s prsti za njimi, češ. taki le so olikani Slovenci in predstojniki bi jim gotovo ne bili prizanesli, nemške dijake pa opisujejo kot popolnon.a nedolžne. — Več častnikov, ki se je tudi vdeleževalo izgredov, bo degradiranih. — Nadvojvodinja Marija Beatrika, ki je živela 25 let v Gradcu, je zapustila mesto in noče več bivati v njem Ljudje je bodo močno pogrešali. ker je storila zlasti revežem mnogo dobrot.
Lvcv. Znani P. Stojalovski, ki se je nedavno sprijaznil s cerkvijo, bo nastopil kot kandidat za državni zbor. Zmaga mu je baje zagotovljena, ker ga bo podpirala katoliška ljudska stranka. Pozneje nastopi tudi kot kandidat za deželni zbor. S tem bo njegova strančica imela vodnika v svoji sredi, ki jim bo dajal navodila. Stranka je zadnji čas v zboru vedno glasovala s Slovani.
Ogersko. V nekej vasi prišla sta v cerkev med sv. mašo dva socijalna demokrata in se vedla prav nespodobno Ko je začel župnik pridigovati, skušala sta ljudi pregovoriti, naj demonstrativno zapustč cerkev in ne poslušajo župnika, ker je nasprotnik socijalnih demokratov. Seveda je pošteno ljudstvo pokazalo rogoviležema vrata. Bode li katoliški du-kovnik prijatelj bogotajskih »sodrugov" ?
Belgija. 18. aprila pojde iz Belgije velik romarski vlak v Rim. Sestavil se je poseben odbor, v katerem so sami katoliški lajiki.
Švioa Starokatoličanstvo vedno bolj hira. Tu in tam ima še nekaj privržencev. Na njegovo mesto pa stopa katoličanstvo ter dosega velikanske vspehe. To se kaže zlasti v grajenji novih cerkvi in kapel.
Francosko. Vkljnb prizadevanju prostozidarjev pokončati katoličanstvo, se vendar francoski katoličani vedno bolj zavedajo svojih dolžnostij in poslušajo glas sv Očeta, ki jim svetuje, da naj dobro or-ganizovani stopijo v boj za republiko, ter si na ta način pridobe svoje pravice. V to svrbo se je vršilo že več katoliških shodov po Francoskem. Upanje je, da dobe katoličani mnogo poslancev v parlament.
Angleško. V nobeni državi katoličanstvo tako lepo ne napreduje, nego ravno v Angleški. Tu se popolnoma prosto razvija. Nedavno je poročal neki časopis, da mesečno pristopi po 1000 anglikancev v katoliško cerkev. Protestantska proša se obrača do katoliških duhovnikov, da ti pišejo razna poročila o katoliških obredih, da se napčno ne tolmačijo. Gotovo to nepopisno veseli sv. očeta, ki si toliko prizadeva, da bi pripeljal Anglikance zopet v pravo cerkev. Bog daj. da se mu izpolni ta želja še pred smrtjo.
Norveiko. Apostolski vikar je izdal list, v katerem zapoveduje duhovnikom opraviti novega leta dan slovesno službo božjo za sv. očeta in nabirati milodarov.
Amerika. Slavni profesor Morgan, ki preiskuje starinarstvo, je prišel na sled novim iznajdbam v Egiptu, s pomočjo katerih dokazuje, da so Kitajci ustanovitelji egipčanske civilizacije in ostalega sveta. Učenjak trdi, da so bili Kitajci prvi izobraženi narod, in da je bil raj na Kitajskem in da sta bila naša prva roditelja Kitajca. Kaj V3e zvedo učenjaki!
V	Virginiji je blagoslovil 30. nov. preč. g. Bub ravnokar dodelano župnišče. Poslopje je lepo in stoji tik cerkve.
Nesreča za nesrečo Parnik „Dianau zadel je ob britiški parnik „Antonioa Diana se je potopil in ž njim vred 150 potnikov in 40 mornarjev. Potopljeni parnik je odplul iz Trsta ter bil last avstrijske Lloy-dove parobrodne družbe.
V	Aspenu že skoro 3 tedne gori v rudniku Smugler. Vsled strupenih plinov so morali rudarji zapustiti rudnike. Kakih 60J mož pride ob zaslužek za nedoločen čas.
Prednja Indija. Kakor že vemo, opust^šil je cele pokrajine v Prednji Indiji grozen potres. Še prej je razsajala po celi deželi strašna morilka — kolera, katera je pobrala stotisoče ljudij. A to še ni bilo dosti. Koleri in potresu se je pridružila še tretja strašna šiba božja — lakota. Ko je namreč divjala kolera po deželi, so zapustili ljudje svoja stanova-lišča, polja in vse ter bežali, kamor so mogli. Ker polja niso bila torej posejana, tud« roditi niso mogla; ljudje niso imeli kaj jesti, grudili so les, travo in druge neužitne stvari; pomirali so tisoči za tisoči, izmrle so cele vasi Indija je postala po mnogih okrajih kakor puščava. Toda tudi v teh žalostnih dneh se je pokazalo sočutje in blagodušnost, katero čutijo ljudje do trpečih svojih bližnjikov, v najlepšem svitu. Samo iz Angleškega je prišlo do devet milijonov gld. podpore za stradajoče siromake. Iz druzih krajev so poslali usmiljeni ljudje blizu 20 milijonov, vlada je dala 15 milijonov; vsa podpora za te ubožce znaša okoli 120,000 000 gld. Še sedaj preživlja vlada
nad milijon Ijudij. A kljub temu vlada še vedno po celi Prednji Indiji nepopisna beda. — Grozovita sestra kolere — črna kuga, jela je grabiti s smelo roko po živini in po ljudeh. Človek bi mislil, da se je izlil ves srd božji nad ubogo Indijo Kakor vsi drugi ljudje, tako trpe tudi misijonarji in usmiljene sestre v se te nesreče in težave. A vendar ne zapuste vrli poslanci Gospodovi zemlje, kamor jih je poklicala previdnost božja in neustrašno vstrajajovna svojem mestu, srčno gledajoči smrti v obraz. Že zato so vredni ti možje naše pod nore!
Severna Amerika. Število prvotnih ameriških prebivalcev, Indijancev, se v Kanadi krči od leta do leta. Leta 1892 jih je bilo 106.205,1. 1895 še 102.275, in 1896. leta se jih je naštelo le še 100.127. Kolikor bolj se širi med njimi evropejska civilizacija, tem manj jih je. Največ je temu krivo — žganje, katero ao Evropejci prinesli v Ameriko; Indijanci ga namreč pij6 strastno, in zato ginejo vedno bolj. Med njimi jih je polovica katoličan >v. 208 šol obiskuje 9714 otrok (med temi 5161 dečkov); poleg ljudskih šol je Se več kmetijskih in obrtnih učnih za vedo v. Tamošnje misijone vodijo častiti očetje oblati brezm. Spočetja.
Brazilija. Po želji sv. očeta šlo je pred par leti nekaj benediktincev iz Maredsousa v Olindo v Bra ziliji, da zgrade zopet nekdanji benediktinski samo atan. Sedaj šteje samostan 20 redovnikov in več novincev. Očetje oskrbujejo dušno pastirstvo in imajo dobro obiskovano tehnično šolo. Belgijske redovnice imajo ondi ubožno šolo, ki šteje nad 200 deklic.
Zuba Španci so se s svojim vojevanjem na Kubi in Filipih prav pošteno opekli Sprevideli so slednjič vendar, da nič ne opravijo. Zato je bil prvi korak novega ministerskega predsednika Sagaste, da je oklical neodvisnost Kube. ki bo odslej le še pod špansko nadoblastjo. Španci so poslali na ta otok 217.000 vojakov. Od teh je padlo v boju 9000 mož, 10 000 jih je pobrala mrzlica, in na Filipinih so jih izgubili tudi okoli 5000. Od vsega nepotrebnega vojevanja imajo torej Španci ta dobiček, da so iz dali precejšnje število milijonov za stroške, izgubili lepo število, do 25.000 vojakov, nazadnje pa so še odšli z dolgimi nosovi. Vrh tega so na omenjenih otokih katoliški misijoni mnogo trpeli.
XL Bratovske zadeve N. 1). Oospt presv. Jezusov. Sroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. 6. presv. Jezusovega Srca •r. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata, naših angeljev w irhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odvrni od naše dt-iele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešesto-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Brezveren socijalni demokrat, kateri je pokvaril svojo prej bogaboječo ženo, da bi prišel na pravo pot. — Mati priporoča moža in sina v molitev.
Zahvala:
Ker je bila pred nekaj časom žena mojega brata skoraj za smrt zbolela in sem se bal. da pride do skrajne nevarnosti, za. tekel sem se k presv. Srcema Jezusa in Marije, opravil dve tri dnevnice in daroval jedno sv. Mašo na čast Matere Božje na sv. Gori (pri Gorici). Ob jednem sem sklenil naznaniti v »Danici«, ako bodem uslišan Bogu hvala in preblaženi Devici, nisem zastonj trkal na vrata božje milosti. Žena mojega brata nahaja se v
boljšem zdravstvenem stanju in upam, da popolnoma okreva. Med tem pa še nadalje priporočam dragim bralcem v molitev njo, kakor tudi samega seba in tudi jednega druzega duhovnika. —
—o-a.
Listek za raznoterosti.
Na znanje. Podpisani naznanjam vsem blagim naročnikom in bralcem .Zgodnje Danice", da vsled premnogih opravil odložim s koncem tekočega leta vredništvo .Zgodnje Danice* ter se zahvaljujem vsem, ki so me kakorkoli blagohotno podpirali pri vreje-vanji lista. Naj je vse Bogu v čast in dobremu narodu našemu v duševno rast
V	Ljubljani, 29 decembra 1897.
Kanonik A. Kalan.
Deželni zbor kranjski se je sešel dne 28. de
cembra. — Naj bi poslanci z Božjo pomočjo kaj koristnega ukrenili narodu v blaginjo !
Slovenski državni poslanci Kranjske so se zbrali dne 27. t. m. na pogovor, gledč združitve obeh slovenskih strank v deželnem zboru Povdarjalo se je, da je združitev mogoča doma. ker je mogoča tudi na Dunaju, kjer so poslanci obeh strank v .Slovenski kršč. narodni zvezi." Izvolili so iz svoje srede odbor, kateri ima posredovati med strankama. — Bog daj, da bi se začeto delo uresničilo!
»Slovenska krši. socijalna delavska zveza' je imela na sv. Štefana večer svoj prvi zabavni večer v veliki dvorani „Katol. doma". Vspored je bil namenjen proslavi godu dr. Kreka. Vdeležba je bila tolika, da bi dvorana, če bi bila petkrat večja, ne zadostovala potrebi Koncem veselice je zbrano občinstvo jednoglasno izreklo globoke spoštovanje sv. očetu Leonu XIII „Zvezau je dosegla lep moralen in gmoten uspeh
Umrl je y Kranju 25. t m. vpokojeni župnik č. g. Tomaž Š1 i b a r. — Naj v miru počivaf
Delitev zimske obleke med ubožao mladino v Ljubljani se je letes slovesno vršila 23 t. in v telovadnici prve mestne deške šole. Slovesnosti se je udeležilo mnogo odličnega občinstva. V nagovoru je vč. g. katehet R. Merčun slavil dobrodelnost znanih gospej in gospic, ki leto za letom oskrbujejo mladini toplo obleko, in se zahvaljeval zlasti blagorodnemu g. svčtniku Iv Murniku, ki po smrti svoje dobrodelne soproge vodi to blago podjetje. Obdarovanih je bilo z obleko, obuvalom in pecivom 197 otrok iz raznih ljubljanskih šol. Slednjič je preč g. kanonik A. Zamejic opominjal mladino, naj bo hvaležna za tolik dar, in pojasnil, kako naj kaže to hvaležnost.
Ljubezen do starišev. Škof Edvard Pie se je l. 1870 vračal v svojo stolico v Poitiero. Med mnogo-brojno množico, ki ga je pričakovala, je stala tudi njegova mati. Škof, videč jo, se ni zmenil za okoli stoječe, ampak se vrgel materi v naročje, poljubujoč jo. Vse to je storil iz velike ljubezni do nje. — Kako lep vzgled nam daje ta visoki cerkveni knez nasproti tistim, ki svoje stariše v njih starosti zani čuiejo in jih sramote.
V	srednjem veku je bila navada, da so si otroci sami izvolili patrona na tale način: Položili so na oltar sveče, na katerih so bila imena raznih svet nikov. Te sveče so potem mali otroci kar po vrsti jemali raz oltarja. Svetnik, čegar svečo je otrok vzel, je bil njegov patron.
Angelj varuh je pomagal Neki vojak pripoveduje naslednje: Ležali smo v dolgi vrsti za nekim nasipom in sreljali na sovražnika, kar me na prsih nekaj speče. Nehote se zvalim na stran, da bi pogledal, kaj je to. Tisti trenotek udari poleg mene kroglja v zemljo in se zarije Ubila bi me bila, ko bi se ne bi) na stran zvalil. — Kdo je pomagal ? Prepričan sem. da nihče drugi, ko angelj varh. Molite k angeljem varuhom!
Mučeni* v masni obleki. Med duhovniki, ki so jih od leta 1792. dalje na Francoskem preganjali kakor zverine bil tudi Noel Pirot. Po dnevi se je skrival po kletih. podstrešjih in drugih zakotjih, po noči pa je maševal, nosil bolnikom sv. popotnico, krstil in druga duhovna opravila opravljal.
Toda našel se je Judež, ki ga je izdal, in sicer neki mizar; spazil je duhovnikovo skrivališče in je naznanil oblastvom.
O polnoči so obstopili tisto hišo vojaki, kjer je mislil Pirot maševati. Preiskali so vsak kotiček, dokler ga niso našli.
Kakor Kristusu so mu zvezali na hrbtu roke, pluvali mu v obraz in ga bili v lice. a on je prenašal vse to z andeljsko potrpežljivostjo. Tako so ga prignali v mesto Angers Tu. kjer je prej dolgo časa služboval in si pridobil ljubezen vsakogar tu so ga zdaj zasramovali in zaničevali. Kar je bilo zvestih vernikov so se iz strahu poskrili ali pa so molčali.
Z duhovnikom vred pa so prinesli v mesto njegovo mašno obleko, kelih in druge dragocenosti, ki služijo pri svetih opravilih
Zaprli so ga v temno ječo, kjer je preživel nekaj dnij ob kruhu in vodi.
Naposled ga pokličejo pred sodbo. Moral je priti v mašni obleki in s kelibom v roki. Ta sodba je bila samo zaradi lepšega Tu ni bilo nobenih prič, nobenega zagovornika Stavili so mu par surovih prašanj. na katera je odgovarjal služabnik Kristusov kratko in mimo, potem pa so izrekli obsodbo: smrtr
Predsednik ga praša zaničljivo:
»Ali bi ti bilo ljubo, da umrješ oblečen v ta znamenja prazne vere?" „Zelo ljubo bi mi bilo", odgovori mučenik.
Vzamejo mu kelih. zvežejo mu roke in ga pe-ljejo v dolgem sprevodu po velikem delu mesta na prostor, kj^r bi imel umreti. Duhovnik je molil vso pot in se ni zmenil za zasramovanje divjakov Veselje se mu je bralo na obrazu, odsvit nadzemskega kraljestva S trdnimi koraki je stopil na srmrtni oder in molil: „K oltarju Gospodovemu pristopam P Odsekajo mu glavo in duša mučenikova splava v nebesa.
To se je zgodilo dne 24. svečana 1794. leta, mašnik je imel 47 let
Bimski papež. Nekdaj pelje pobožni oče svoje otroke po polji. Nasproti jim pride čreda ovac Glejte dragi otroci, kako krotke živalice so ovce in vendar morajo imeti pastirja. Če gre pastir od njih. se raz idejo. Tako bi bilo tudi z kristjani, če bi Kristus ne bil postavil cerkvi namestnika, vidnega glavarja rimskega papeža Kristjani moramo poslušati njegov glas. ker ta glas je glas božji.
VABILO
k naročevanju na katoliško-cerkveni list
„ZGODN J O DANICO"
za leto 1898.
Podpisano založništvo prosi vse prijatelje našega katoliškega cerkvenega lista, in sploh verne Slovence, da bi hiteli z naročevanjem, 8 prav obilnim naročevanjem. List se da s tem razširiti, ako se jih več skupaj naroči, kar je pripravno zlasti po fabrikah in delavnicah.
Med tem, ko založništvo vabi k naročevanju za I. 1898., zahvaljuje se dozdanje vred-ništvo „I)aniceu, prav prisrčno vsem prijateljem in podpirateljem lista, — vredništvo pride z novim
letom v druge roke.	w „ ,
Naročnina znaša:
Za celo leto po pošti 4 gld. 20	kr. „ pol leta „ „ 2 „ 20	„ Ljubljani prejemana za celo leto 3 gld. 60	kr. „ „ „ pol leta 1 „ 80	„ _ » „ „ '/4 leta — „ 90	„
Za prinašanje na dom se plača 40 kr. na leto. Posamezne številke po 10 kr. Za spre-menjenje napisa med letom 15 kr.
Naročnina se po naj cenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom: „Blaznikova tiskarna v Ljubljani.	« .. .
Založništvo »Zgodnje Danice. 4
Odgovorni urednik Andrej Kalan. — Tiskaiji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.