Svojš pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Napad na osemurnlk odbit.
Boj za Vašingtonsko konferenco o osemurnem delavniku.
Ogledalo naše budućnosti.
Tragičan svršetak željezničara Ignaca Fistrića.
Sedanje zasedanje mednarodnega urada dela je bilo otvor j eno v znamenju boja za osemurni delovni čas.
V tozadevni Vašingtonski konvenciji je namreč tudi določba, da se mora vsakih 10- let poročati o stanju ratifikacij in provedbe te konvencije, obenem pa ima konferenca tudi pravico revizije, ako bi bila potrebna.
Stališče podjetnikov.
Znano je, da je nastala Vašing-tonska konvencija o osemurnem delavnem času pod vplivom takratnih revolucijonarnih' razmer, ne pa iz socijalnih nagibov, ker je to pravično. To potrjuje ves 10-letni boj za uveljavljenje osemurnega delovnega časa.
Mednarodni urad dela šteje 50 držav-članic. Konvencijo je pa ratificiralo le 5 držav, v praksi uvedli pa le dve državi — Belgija in Češkoslovaška. Večje države so stale ob strani in izjavljale (Francija, Nemčija itd.), da bodo takoj ratificirale konvencijo o osemurnem delavniku, kakor hitro izvede ratifikacijo Anglija.
Ta Pa je od začetka izvajala le pasivno rezistenco. Po padcu prve delavske vlade je pa stopila na čelo reakcijonarnih držav ter zahtevala reWzijo vašingtonske konference o osemurnem, delavniku. Tudi dve konferenci ministrov za socijalno politiko ali kakor jih imenujejo, za delo, iz Nemčije, Francije, Belgije in Anglije so ostale v tem pogledu brez uspeha.
Umljivo je, da so; v koncert velikih z veseljem udarile tudi manjše države in čakale — na revizijo.
Stališče delavskih organizacij.
Delavske organizacije niso bile le proti reviziji te konvencije, ampak so zahtevale, da se osemurni delovni čas razširi na vse delavstvo. Dosedaj so spadali pod določila o osemurniku le industrijski in obrtni delavci. V nekaterih državah so ti le na papirju. Delovni čas bi bil potreben regulacije zlasti v pomorstvu, v prometu, trgovini, v pisarnah, pa tudi v poljedelstvu. Zahteva po iz-premembi delovnega časa v poljedelstvu je bila že odbita na zadnji konferenci.
Zadeva osemurnega delavnika za privatne nameščence je prišla na dnevni red na sedanjem zasedanju mednarodnega urada dela, delovni čas v pomorski službi bo prišel pa v jeseni.
Pri razgovoru o izpremembi delovnega časa za vse privatne nameščence brez razlike načina zaposlitve pa ne gre za konvencijo, ampak le za priporočilo, ki bo naložilo, ako bo sprejeto, državam-članicam nekako moralno obvezo, da predlože ta načrt svojim- zakonodajnim organom s priporočilom, da jo uzakonijo.
Medlog o reviziji Vašingtonske konference propadel.
Na konferencah m-ednarodnega Urada dela sta dva enako močna in Cnako nepopustljiva tabora.
V takem ozračju so zastopniki ?°sameznih držav odločujoči jezi-k na tehtnici. Nikjer drugod, ka-,ar tukaj, ne pride do veljave moč eiavstva v posameznih državah. iefd^H'ki dotične države, v kateri tpri • avstvo organizirano in v ka-K j ltTla vPliv tudi na njeno upravo, na strani delavskih delegatov.
Nasprotno bodo šli zastopniki izrazito kapitalističnih držav čez drn in strn s predstavniki kapitalizma.
Da bo predlog za revizijo vašingtonske konference prodrl, je bilo skoraj več kot gotovo,*zlasti, ker je šla v boj za njega oficijelna Anglija, podpirana po mogočnem vplivu angleških kapitalistov. Toda angleško delovno ljudstvo je prekrižalo načrte. Pri zadnjih volitvah je oddalo svoje glasove delavski stranki, vsled česar je mogel v odločilnem trenutku poseči vmes Macdonald. Iz dosedanjih nasprotnikov je napravil zagovornike osemurnega delavnega časa. Radi tega je potegnila tehtnica globoko na delavsko fronto. Predlog za revizijo konvencije o osemurnem delavniku je propadel. Tako je odločila Macdonaldova roka.
Osem urni delovni čas in nameščenci.
Šele po tej veliki zmagi je bilo mogoče preiti na delo za izdelavo načrta za osemurni delovni čas za vse privatne nameščence. V nasprotnem slučaju bi ne mogli govoriti o borbi za osemurnik.
Na tem vprašanju je zainteresiranih nad 13 milijonov nameščencev, od teh je organiziranih približno 2 milijona.
Po razpoloženju, ki vlada sedaj, je upati na pozitiven uspeh. Zavedati se še morajo nameščenci tega dejstva, da bo dosežena njihova zmaga v sklopu s celotnim delavstvom-. Da je njihova dolžnost, da se organizirajo in da skušajo vse svoje zahteve udejstviti vedno le v skladu z ostalim delavstvom. Da bodo morali prestati še veliko bojev in da bodo ti boji zmagoviti le tedaj, ako bodo bojevani v trdnem in ne-razdružljivem zavezništvu vsega delavstva.
Pomen zmage delavske fronte na konferenci mednarodnega urada dela.
Revizija vašingtonske konvencije je odbita. S tem je zaključen prvi del velike borbe za osemurni delavnik. In to je velikega bompna. Korakanje ideje o osemurnem delavnem času je prišlo na prvo točko. Ravno radi predloga o reviziji konvencije. Za 10 let je to vprašanje z dnevnega reda. Države članice se bodo morale odločiti, izbegavanje ne bo več mogoče.
Za enkrat ni mednaroden položaj za delavstvo preslab. Z Macdo-naldovo zmago so dobile trdno opo-. ro delavske stranke po vseh državah: V Nemčiji, Franciji, Belgiji in drugod. Kljub temu pa ne nudijo trenutne razmere stalne sigurnosti. To morejo dati le trdne delavske organizacije.
Ne moremo se ozirati niti čakati na pomoč angleških, nemških, francoskih delavcev, ampak se moramo zavedati, da more lastne zadeve najbolje reševati vsak sam. In jih, če je kaj vreden. Delavec bo pa le takrat kaj vreden, ko bo šel med njegovimi vrstami klic: Največji sovražnik delavstva je neorganiziran delavec.
Letna članarina za .Cankarjevo družbo’ znaša 20 Din. Za to dobiš jeseni štiri lepe knjige. —
Sva zagrebačka štampa mnogo komentariše tragičan završetak života umirovljenog 73 godišnjeg željezničara, koji se je u svojem stanu dne 4. o. m. objesio o štrik iznad ulaznih vratiju. Svoju nakanu najavio je doduše već ranije, nu nitko nije mogao vjerovati, da će čovjek, koji se već nalazi na sutonu života, počiniti ovakvo djelo: da reže nit prije, nego li pukne sama od sebe. Samo kidisanje na život izvršio je pod nevjerojatnim okolnostima: ranim jutrom, u 7 i pol sati, kad je žena otišla na trg, postavio si je stolicu od vratiju, stao na nju i u gornji drveni dio zabio jedan jak čavao. Uvjerivši se, da je čvrsto zabijen, svezao je oko njega štrik, dolnji dio omotao oko vrata, te odbacio stolicu ispod nogu. U 8 i pol našli su ga visjeti, ali već mrtva i hladna. Ništa ga više nije moglo povratiti u život.
Svaki će zapitati: kakovi to mogu biti uzroci, koji toga starca natjeraše na takvo strahovito djelo? Vrlo prosti. Bijeda i nevolja. Dobivao je na ime penzije ciglih 470 D mjesečno, koji iznos mu nije dostajao za život. Samo nešto manje morao plaćati za stan, a za ostale životne potrebe nije mu ostajalo sa- ! srna ništa. Dok je nešto posebnom zaradom zaradio, još kako tako, ali čim- je više stario tim je mogučnost posebne zarade bila manja, a uslovi
Dne 6. junija 1929 se je vršila v Beogradu seja ministrskega sveta, ki se je bavila s poročilom o šestmesečnem delu. Po seji je bil objavljen pregled dela v posebnem komunikeju, ki glede ministrstva saobraćaja izvaja sledeče:
V	prometu je bilo treba pred vsem izvesti racijonalizacijo in zmanjšati velik deficit iz prejšnjega časa, povzdigniti naše brodarstvo, obnoviti mnoge proge ter dovršiti in nadaljevati grajenje novih. Reduciranih je bilo več slabo frekventiranih potniških vlakov, dnevno 3500 vlakovnih kilometrov, kar znaša na leto okoli 1 milijon 200.000 Din. Da bi se izognili pomanjkanju vagonov, je naročenih na račun reparacij še 1400 normalnih in 1500 ozkotirnih vagonov. Za boljše izkoriščanje in hitrejšo cirkulacijo vagonov se izdeluje nov službeni pravilnik, s katerim se bo doseglo, da se bodo vagoni čim hitreje dostavljali naročnikom.
V	interesu prometa samega in zaradi boljše razdelitve in hitrejše cirkulacije vagonov ter lažje nabave materijala so bile vse ozkotirne proge dodeljene sarajevski direkciji.
Tekom meseca julija bodo izvršene vse licitacije za letos, česar prejšnja leta ni bilo. Pospešeno je istotako izplačevanje računov za dobave. Sedaj se intenzivno dela na organizaciji in poenostavljenju službe.
J
održanja na životu sve gori. Upravo za zadnje dane života nije bilo nigdje ničega. Da bi prekinuo sa strahovitim stradanjem, morao prekiniti i sa samim životom. Učinio je to svijesno i sa predumišljanjem, pe nalazivši više nikakvog drugog izlaza.
Nad ovim tragičnim svršetkom Fistrića, valja svi mi željezničari, da se duboko zamislimo. Učinivši to, neće nam1 biti teško, da u. sudbini Fistrića uočimo i našu vlastitu sudbinu — ogledalo naše budučnosti. Naročito će to uvidjeti svo radničko osoblje, kojeg osiguranje za starost i iznemoglost nije još nikako riješeno. Treba raditi rukama i nogama, da se to pitanje za sve željezničare povoljno i čim prije riješi, jer inače, kad ostare i napuste službu, neće im preostati ništa drogo, doli prosjački štap ili sudbina pokojnoga Fistrića. Do toga osiguranja pako može se doći samo putem' čim' brojnije i čim jaće naše strukovne organizacije. Da li je Fi-strić bio kada organizovan i da li je ikada borio se za bolju obezbjedje-nost pod stare dane — ne znamo, nu da je to činio on i svi ostali željezničari šnjime, nebi imao razloga, da kidiše na svoj žvot. Da i nas ne zatekne ista sudbina — radimo za organizaciju, jačajmo je i borimo se!
Dvotirna proga Beograd-Novska
nudi že sedaj znatne usluge na centralnem delu našega omrežja. Še bolj se bo občutila prava vrednost te dvotirne proge v izvozni sezoni, ki se pričenja koncem avgusta, ko se dvigne število tovornih vlakov.
Nadaljevala se bodo dela na zamenjavi starih tračnic na glavni progi Ljub-Ijana-Rakek in na popravilu proge Bo-pravilu proge Borovnica-Rakek. Istotako je deloma završena zamenjava starih tračnic na glavni progi Karlovac-Sušak.
V zaključni fazi se nahaja uredba o zavarovanju državnega prometnega osob-ja za primer bolezni in nesreče. Zbira se gradivo za zakon o državnem saobra-čajnem osobju. Vrše sei priprave za zakon o državni železniški policiji. Izdan je bil zakon o prevedbi kronskih upokojencev bivše Južne železnice na dinarske.
Vozni park.
Pred 20. februarjem je bilo v prometu normalnotirnih lokomotiv 1180, sedaj pa jih je 1223; ozkotirnih 328, sedaj 369. Število potniških vagonov je istotako povečano; normalnotirnih vagonov je danes 37.748, dočim jih. je bilo prej 35.560. V državnih delavnicah je bilo zadnje štiri mesece popravljenih 271 lokomotiv, 1017 potniških vagonov in 3180 tovornih vagonov. V privatnih delavnicah v državi je bilo popravljenih 32 lokomotiv in 1478 vagonov.
Preselitev pisarniških prostorov centrale.
Vsemu članstvu v vecJnost!
S 10. julijem 1929 se je preselila pisarna centrale našega saveza v nove prostore in sicer v
zarnKio mmusKe zlomite nn Hlklošiče»! cesti
oddaijeno le dve minuti od kolodvora. — V pisarno, ki se nahaja v prvem nadstropju, se pride skozi prvi (glavni) vhod od kolodvora.
Novi naslov je:
Ujedinjeni savez železničarjev Ljubljana — poštni predal 280.
Uradne ure so dnevno od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, ob nedeljah pa od 8. do 11. ure dopoldne.
Centralna uprava USZJ.
Pol leta dela.
Naročenih je, nadalje 20 lokomotiv za ozki tir na račun reparacij iz Madžarske in v toku je naročilo 15 vagonov s cisternami in 15 vagonov s parnimi kotli za gretje vlakov, 6000 odprtih vagonov normalnega tira, nadalje 130 lokomotiv normalnega tira na račun reparacij iz Nemčije.
V poslednjih šestih mesecih so bile
v grajenju naslednje proge: Jadranska proga Beograd-Kotor, ki se gradi iz državnega posojila iz leta' 1922; Prokuplje-Pločnik-Kuršumlja, Ra-štelica-Bradina, Bitolj-Prilep, tunel pod Ivanj planino, Bakar-Bakar luka, most Beograd-Pančevo in železnica Krapina-Rogatec. Na tej progi so dovršena vsa spodnja dela in te dni začno z obeh strani s polaganjem tračnic. Proga je dolga 19 km in bo kmalu dogotovljena.
Pri tej priliki bi opozorili ministrstvo tudi na pereča vprašanja železničarjev, ki že več let čakajo rešitve in katere je nujno potrebno čimpreje, na vsak način pa še pred novim letom, rešiti, da se postavijo v delovni program za drugo polovico leta.
Glavno vprašanje je delavski pravilnik, ki se izdeluje že šesto leto od več komisij, pa še ni dovršen. V interesu uprave same je, da se delavsko vprašanje čimpreje reši ter uzakoni moderen delavski pravilnik, ki naj uredi razmerje delavstva do državnih prometnih naprav ter precizira pravice in dolžnosti.
Nerešeno je še vprašanje milo-ščinarjev, zlasti od državnih železnic, ki po 30 in večletni službi ne do-
Zakon o zavarovanju delavcev od 1. julija 1922 določa v § 6., da je osobje državnih prometnih naprav izvzeto iz splošnega zavarovanja, ako mu da ministrstvo saobračaja vsaj iste podpore. Tozadevno uredbo je izdalo ministrstvo saobračaja sporazumno z ministrom socijalne politike.
Naredba o zavarovanju državnega prometnega osobja zoper bolezen in nezgode ne odgovarja povsem določbam, zakona o zavarovanju delavcev in razna tolmačenja te naredbe, izdana tekom zadnjih šestih let, so stanje železničarskega osobja še poslabšala.
Da se odpravi razlike obeh sistemov zavarovanja zoper bolezen in nezgode, je potrebno, da se pri reorganizaciji bolniškega zavarovanja železničarjev upošteva in izvede sledeče predloge:
1. Da se v »Uredbi o zavarovanju državnega prometnega osobja« v organizacijskem pogledu v celoti sprovede zakon o zavarovanju delavcev in statut Središnjega urada za zavarovanje delavcev, ki je v členu 174 itak predvidel železničarske bolniške blagajne kot svoje krajevne organe. S tem v zvezi je potrebno:
a)	izločiti oblastne bolniške fonde iz okvira železniških direkcij, ministrstva saobračaja in odredb zakona o državnem računovodstvu ter jih postaviti kot samostojne krajevne organe Središnjega ureda.
b)	Tem krajevnim organom je treba poleg bolniškega zavarovanja dodeliti tudi nezgodno zavarovanje ter jim dati za lastni delokrog čim širšo avtonomijo pod kontrolo Središnjega ureda in ministrstva socialne politike ter narodnega zdravja.
c)	Da vse zdravnike, uradnike in upravnike fondov voli in nastavlja sam krajevni organ ter potrjuje Središnji ured.
d)	Članstvo v bolniškem fondu železničarjev kot v Središnjem uredu se mora smatrati kot članstvo pri enem in istem zavarovanju ter obojestransko priznati že pridobljena prava.
Zakon o zavarovanju delavcev je sam že predvidel tako organizacijo zavarovanja, ker je edino u-mestno, da se vse slične institucije
unificira pod jednotno centralno u-pravo in jednotno kontrolo. Zavarovanje železničarjev na tej osnovi bi bilo dobro organizirano in bi omogočalo nadaljevanje članstva tudi po izstopu iz železniške službe v
be niti pare pokojnine. Spremeniti in spopolniti je treba pravilnik o službeni obleki (zlasti povrniti pravico do oblek vsem, ki so jo že uživali in delovno obleko delavstvu), pravilnik o voznih ugodnostih (izenačiti vozne ugodnosti delavstva z nastavljena) in pravilnik sporednih prinadležnosti (v prvi vrsti močne doklade, kilometražo in obhodniške doklade).
Delavci do danes še niso prejeli razlik od 1. septembra 1923 do dneva prevedbe na urne plače.
Nujno potrebno pa je zlasti v interesu varnosti prometa, da se definitivno regulira delovni čas za vse kategorije s posebno uredbo na o-snovi osemiurnika.
Končno opozarjamo še na zakon o državnem prometnem osobju, ki je potreben temeljite revizije, s čemur so se bavili skoro vsi železniški ministri od leta 1924 dalje.
Železničarji želimo sodelovati pri reševanju teh za nas vitalno važnih vprašanj potom svojih strokovnih organizacij ter pričakujemo, da bo ministrstvo saobračaja sklicalo potrebne ankete, skozi katere naj gredo vsi pravilniki, uredbe in zakoni, ki urejajo razmere osobja do u- | prave in obratno. V vseh državah, | ■ kjer je tak način izdelave uredb ! I predviden, so se pokazali veliki u- j j spehi in sigurni smo, da tudi pri nas ! uspeh ne bo izostal.
privatno ali obratno, ker pa se sedaj, ker ni reciprocitete, ne izvaja.
Zakaj nastopamo proti oddvoje-nemu in popolnoma ločenemu zava-
rovanju železničarjev, zlasti delavstva?
Glavna hiba oddvojenega železničarskega zavarovanja je, da je to zavarovanje in njega poslovni organi brez prave avtonomije ter je popolnoma podrejeno ministrstvu saobračaja, ki ima v vseh odločitvah zadnjo besedo.
Ministrstvo saobračaja je istočasno soupravnik v vseh instancah — od oblastne uprave do glavne skupščine — obenem pa nadzorovalna oblast in delodajalec z gotovimi obveznostmi pa medli napram fondu. Generalna direkcija bi morala vplačati v fond isti znesek kot ga vplača zavarovano osobje, kar pa skozi več let ni naredila. Glavna skupščina sklene te zneske, ki jih državna prometna naprava dolguje glasom zakonskih predpisov, iztirjati, minister saobračaja pa ta predlog ne potrdi in ščiti generalno direkcijo, to je svoj podrejen urad, kot delodajalca, mesto da bi gledal na striktno izvajanje zakona. Vse uradništvo bolniške blagajne je nastavljeno od železniške direkcije ter nima na njega upravni odbor nikake ingerence, tudi upravnike postavlja le direkcija in celo zdravniki niso dejansko nastavljeni od bolniškega fonda, ampak so potrjeni od ministrstva saobračaja ter se vsled tega v pretežni večini smatrajo podrejeni in odvisni od direkcije __ delodajalcev — železničarji
— delojemalci — pa nimajo niti potom svojih zastopstev v upravnih odborih nikake prave ingerence na zdravnike, ker te nastavlja in odstavlja končno veljavno le ministrstvo za promet. Posledica tega je nezaupanje zavarovanega osobja do zdravnikov in delna odvisnost zdravnikov od službenih načelnikov.
Nezgodno zavarovanje je popolnoma izločeno iz okvira bolniške blagajne ter ga upravlja državna saobraćajna ustanova. Posledice tega so, da mora ponesrečenec, ki je izgubil v službi roko ali nogo ter je za vsako delo nesposoben, čakati na izplačilo rente cele mesece, če pa zmanjka v budžetu kreditov, pa je obsojen na čakanje vse do odobritve naknadnih kreditov. Neophodno potrebno je, da zadobe člani na nezgodno zavarovanje potreben vpliv, kar je tudi predvideno z zakonom o zavarovanju delavcev.
Na železnicah se ne izvaja § 1154b, po katerem pritiče delavcu za prvih 7 dni bolezni cela plača, ampak se mu že od prvega dne bolezni izplačuje hranarina.
Tudi pri hranarini je delavstvo v nižjih plačilnih stopnjah, do 6 Din na uro, na železnicah občutno prizadeto, ker dobi hranarino le za faktične delovne dni in ne za vse dni v mesecu. Ako je bolan cel mesec, znaša n. pr. pri urni plači 6 Din diferenca 120 Din. medtem ko pa ’ pri splošnem zavarovanju zdravlje-1 nje v toplicah in kopališčih na železnicah pada pod nivo splošnega j zavarovanja ter je dejansko za de-I lavstvo iluzorno, ker dobi poleg , ! zdravnika, kopeli (največ 10 Din) | I zdravil, le še znesek 15 Din dnevno, i ; medtem, ko dobi v splošnem ^ zava-I rovanju povrnjene vse stroške in i vožnjo.
i Železniško zavarovanje zoper ! bolezen' ne upošteva določb sploš-I nega zakona o podaljšanju zdravljenja v bolnici čez 26 tednov do 1 leta in tudi ne podaljšanja izplačevanja hrauarine.
Sistem izplačevanja hranarine je na železnicah okorel (zakon o drž. računovodstvu), ker se izplačuje šele po preteku celih mesecev in se tako onemogoča in zavlačuje zdravljenje.
Delavec, ki je bolan n. pr. od 28. V. do 6. VI., dobi hranarino za te dni' izplačano šele koncem julija.
Ne spuščajoč se v detajle glede dajatev bolniškega fonda železničarjev povdarjamo, da smo proti vsakemu zniževanju dosedaj zagarantiranih pravic, katere so se začele zadnje leto ravno radi neeko-nomičnosti strukture zavarovanja znižavati.
Z vprašanjem prispevkov in dajatev naj se peča re^dna glavna skupščina na osnovi načel zakona o zavarovanju delavcev in obvarovanju dosedanjih pravic. Da pa bo za-mogla ta skupščina res plodonosno izvršiti svoje delo, je najnujnejša naloga izvedba svobodnih volitev po proporčnem sistemu, odprava določb zakona o državnem računovodstvu za območje bolniških fondov in čimširša avtonomija brez protežira-nja pravic delodajalca v upravah.
Zavarovanje za slučaj bolezni in nezgod za državno prometno osobje.
(Referat s. Stanka na anketi v Beogradu.)
iracraiiCT
nisr/aisr/iiiiCTM-mra

Knjige Cankarjeve družbe bodo lepše, nego so si usta-novniki ob početku mislili, kajti družba je dobila meditem originalne prispevke slovenskih pisateljev. Izšle bodo sledeče knjige: Koledar s pestro vsebino in številnimi slikami, Angela Cerkvenika socijalna povest iz slovenskega življenja, »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!«, Jacka Londona »Mož z brazgotino«, dr. Lončarja znanstvena razprava »Kako je nastalo moderno delavsko vprašanje« in Filipa Uratnika zelo aktualna razprava »Izseljeniško gibanje in Slovenci«. Vse knjige bodo krasno opremljene. Tako bo C. D. gotovo prekosila vse druge slovenske založbe. Tako se bo delavstvo uveljavilo tudi v literaturi — na prvem mestu. Vsi mi, ki pa ne pišemo knjig, pa pridno zbirajmo člane! Sodrugi pa, ki še niste člani, pristopajte!

m

Strokovne zadeve.
Z ozirom na naporen turnus o-sebnih vlakov je centrala predložila na direkcijo predstavko, da se ta turnus spremeni. Vloga se glasi: Gospodu načelniku saobračajnega odele-nja, direkcija držav, železnic, Ljubljana.
Podpisanemu savezu je čast predložiti Vam v rešitev naslednjo predstavko radi turnusa osobja potniškili vlakov v Ljubljani gl. kol.:
Osobje potniških vlakov postaje Ljubljana gl. kol. je pred 15. majem t. 1. predložilo ' turnus z 28 skupinami ter 29.4% službe, kar je pa direkcija zavrnila z motivacijo, da mora biti čez 30% službe.
Istočasno je osobje potniških vlakov postaje Maribor predložilo turnus, s 29.3% služboi do dne L junija, od’ 1. junija do 30. septembra pa s 30.3%, ker vozita v letni seziji vlaka 501/602 in 601/502. Ta turnus pa je direkcija odobrila.
Osobje mariborskih skupin ima v zunanjih postajah primeren počitek, kar pa osobje ljubljanskih skupin nima, ker mora v postajah Zagreb gl. kol., Maribor in Postojni takoj obrniti.
Razmah v zunanjih postajah znaša 2 uri 20 minut do 2 uri 50 minut, kar se ne more šteti v počitek, ker mora osobje 1 uro' pred odhodom vlaka službo nastopiti.
Razmah med vlakom 8412 in 8415 v Kamniku znaša 2 uri 44 minut ter mora osobje premikati, in se je do sedaj ta čas vedno v službo zaračunal: pri sedanjem turnusu pa je direkcija to črtala in štela v odmor. Osobje mora mesečno dvakrat obiskati šolo in sicer vsakokrat 2 uri, in ,pol, kar znaša mesečno 5 ur, ter si mora osobje ta čas doma od svojega počitka odtrgati, ker prostega dneva nima, čeravno mu po pravilniku pripada.
Sprevodniki morajo ob nedeljah in praznikih izven turnusa kot ojačilni sprevodniki spremljati vlake, tako, da mora še onihi par ur, kar bi imel doma za počivati, vršiti službo.
Kadar ima skupina Ljubljana-Karlo-vac vlakovodjo in 1 sprevodnika, ima drugi sprevodnik takozvani skakalni turnus; ta turnus je sestavljen:
1.	dan 613/514. 2. dan 515/616, 9219. 3. dan 9214, 625/526, 4. dan 519/620, 916, 927, 5. dan 46, 920. L. 2„ 6. dan 9215, 9218, 7. dan 9213, 9216, 918, 917, 8. dan 8416, 9. dan. pride k skupini in ima v skupini še vlake 8616. 8617, 8618, 8611, 8620, 8613. 8632, 8633.
Iz gornjega sledi, da je služba vla-kospremnikov pri osebnih vlakih prenaporna. Povdariti moramo še dejstvo, da vlakospremno osobje ne more dobiti rednega dopusta vsled premalega staleža vlakospremnikov, ker manjka do 50 vla-kospremnikov, ki so bili vpokojeni, umrli in niso nadomeščeni.
Sedanji turnus mora imeti za posledico fizično preizčrpanost osobja, čemur bodo sledile daljše bolezni. V interesu službe in interesu prizadetega osobja prosimo gospoda načelnika, da ukrene potrebno, da se turnus osobja zboljša, zlasti z ozirom na varnost prometa, ki je vsled prenapete službe in duševne izčrpanosti osobja ogrožena.
Iz sekcije strojevodij in kurjačev.
Položaj strojnega osobja se^ od dneva do dneva poslabšuje in čimdalje bolj prihaja v prakso, da se strojevodje tudi za malenkosti kaznuje s tem, da se jih dodeli rned čistilce strojev kar za več dni. Enako doslej še ni urejeno napredovanje strojevodij. Da se začne v našem savezu zopet z energičnim: delom tudi za pravice strojnega osobja, ki se nam sedaj, ko jih varujeti dve kategorijski organizaciji, vedno bolj krčijo, sklicuje sekcija strojnega osobja USŽJ
STROKOVNO KONFERENCO strojnega osobja, / ki se bo vršila v nedeljo, dne 11. avgusta dopoldne v Zidanem mostu.
Konferenca bo izredno važna zlasti z ozirom' na dejstvo, da stojimo pred izmenjavo zakona o držav, prometnem osobju, pravilnika sporednih prinadležnosti in pravilnika o službeni obleki.
Pozivamo že danes vse sodnuto strojevodje in kurjače, da se na to konferenco pripravljajo, pridobival« nove člane ter si pravočasno za ta dan zasigurajo dopust.
Strojevcdji, kurjači! Bili_ smo avantgarda v splošni železničarski organizaciji, organizirajmo se ramo ob rami z ostalimi železnicam, ce si res želimo izdejstvovati cim vec
Pra Sekcija strojnega osobja USŽJ.
kretniško-premikalnega
osobja.
sekciji spada prav za prav !— osobje ter smo sedal
večjo pažnjo
miseev T p
tudi razme-..	ionski
kor v zagrebški, kjer dobe n. pr. vo-zopisci celotno kiloraetražo. USŽJ je sedaj zbral celoten materijal o razmerah vozopi^cev in se bo te dni izvršila za nje obširna intervencija.
Istotako se bo izvršila te dni intervencija zaradi prostih dni kret-niško-premikalnega osobja v Ljubljani, ureditve razmer pri 4. rezervi, zaradi preskrbe nadomestnikov in redne podelitve dopusta.
Predsedstvo sekcije. Konferenca postajnega osobja.
V nedeljo dne 18. avgusta 1929 dopoldne se bo vršila v Zagrebu v prostorih delavske zbornice (poleg glavnega kolodvora)
SPLOŠNA KONFERENCA kretniško - premikalnega osobja, vo-zopiscev, svetilničarjev, blokovnikov. Na dnevnem redu bo:
1.	Predlogi za izmeno zakona o drž. prometnem osobju.
2.	Kdo naj spada vse med ekseku-tivno osobje.
3.	Predlogi za izmeno pravilnika o sporednih prinadležnostih in pravilnika o službeni obleki.
4.	Naše zahteve glede ureditve delovnega časa.
Ves tozadevni materijal bomo pravočasno dostavili vsem podružnicam. Predsedstvo sekcije.
Perl s
© rsii
mm
m ravnaj pravilno!
Je siccv zeh enostavno, toda vazno:
Raztopi Persil v mrzli uodi.
Napravljeno raztopino vlij v kotel napolnjen z mrzlo vodo.
Perilo rahlo vlagaj in pusti, da počasi zavre, 'u ure kuhati zadostuje.
Potem dobro izperi najprej v topli in zatem v mrzli vodi.
Poskusite take ! Videti bcdstei Per Sit hpdnjuje Par cbijubuje!
Vijesti sekretarijata Zagreb—Sarajevo—Beograd.
Vlakoprafiocš za svoje poboljšanje.
Zagreb.
Vlakopratno osoblje stanice Zagreb podnjelo je putem oblasnog sekretarijata svojoj Direkciji predstavku, kojom moli regulisanje slijedećih pitanja:
1.	Da se čim prije uredi kasarna za osoblje u Splitu, i to u novoj zgradi. Osoblje već godinama trpi radi nestašice prostorija za odmor u blizini stanice, jer se iste nalaze 4 km udaljene, pa je već skranje vrijeme, da se to ispravi, a to je sada moguće, jer je podignuta nova zgrada u blizini stanice.
2.	Da se vlaku »Z«, koji saobraća izmedju Zagreb gl. kol. i Zagreb RK, udijeli i treća partija i da se uvede turnus od 12 sati službe 24 slobodno, budući da je 24-24 satni turnus prenaporan, jer je služba vrlo teška,
3.	Da se na stanici Križevci odredi naročiti stroj za pretpregu, koji će otpremati preopterećene vlakove izmedju stanice Križevci—Le-pavina, koji se obično razdvajaju u dva dijela, te mora osoblje dvakratno da isti dio pruge prelazi. Uslijed toga osoblje trpi ne samo fizički duplom službom, već i gubi na odmoru i materijalno, jer, mu se za gubitak vremena i veći napor ne daje nikakva odšteta.
4.	Da se na stanici Zagreb RK uspostavi lampisteraj, gdje bi osoblje pohranjivalo svoje lampe, da ih ne mora nositi kući, budući da su teške i uz tašku za nošnju nepraktične.
Osoblje se opravdano nada, da će ova predstavka biti u cjelosti u-važena, jer je u cjelosti i opravdana. Sa uvaženjem ove predstavke otklonio bi se samo naj minimalni j i dio nevolja, koje osoblje iz: dana u dan taru.
Hrastovica.
Iz projekta Pravilnika, koji je spremilo MS, vidimo, da će nam naš život, ako se taj Pravilnik o-stvari, biti vrlo oteškočen. Iz njega izvire, da bismo morali raditi po 10 i više sati dnevno, a za sasma neznatnu platu. Ne samo da to neće od svijesnih radnika nitko htjeti, već će to biti i sasma nemoguće: bez dobre plaće nema dobre hrane, nema dobre obuće ni odjeće, nema zdravog stana, a gdje svega toga nema, nema ni preduslova za održanje radne snage.
Sa predlozima našeg Saveza, koje je pripremio za anketu u Beo-‘grad.i, mi se u cjelosti slažemo, isti-Jr'n je predvidjena donekle zadovo-
ljavajuća plaća, 8 satni radni dan, godišnji odmori, osiguranje za starost i iznemoglost, te pravedan disciplinski postupak. Sa usvajanjem tih protupređloga bilo bi radničko pitanje na našim željeznicama za dulje vreme skinuto s dnevnog reda.
Bilo bi u interesu ne samo našem, već i željeznice, da se naši predloži u najvećem opsegu usvoje. Mi svi moramo vrlo živo na tome raditi. Najsigurnije ka uspjehu vodi nas čim veća snaga naše organizacije. Sve što u tom cilju uradimo, značiti će istovremeno i uspjeh u našim zahtjevima. Samo sa vrlo moćnom organizacijom postići ćemo zadovoljavajući Pravilnik.
Virovitica.
Pravila našeg Saveza smo temeljito proučili i došli do jednodušnog zaključka, da je Ujedinjeni Savez Željezničara Jugoslavije jedina organizacija, koja odgovara našim potrebama i kojoj moramo svi željezničari, ako želimo izbaviti se iz teškog nam položaja, pristupiti. Iz Pravila jasno slijedi, da je Savezu cilj veća plaća za željezničare, kraći radni dan, redovni godišnji od'-mori, dobra pragmatika i radnički Pravilnik, moderno osiguranje za slučaj bolesti, nesreće, starosti i iznemoglosti, dobar postupak sa nama itd., a ne nekakva nacionalna i politička pitanja, sa kojima nas varaju neka udruženja. Mi smo svi zahvalni Savezu, što nas je konačno oslobodio pljačke naših krvavo zasluženih novaca za ta udruženja, od kojih je imalo hasne nekoliko nepoznatih nam dembelina, a mi suhu! štetu.
Svi naši željezničari žele da pristupe u Savez, pa vas molimo, da nam u skorom vremenu pošaljete delegata, koji će nam svrhu i važnost organizacije još podrobnije pojasniti. I mi želimo, da saradjujemo na svim poslovima, predvidjenim našim Pravilima, a koja saradnja je neodložno potrebna, ako želimo uspjeh u radu za naše dobro. — Drugarski Vas pozdravljamo MŠ.
Sa dalmatinskih pruga.
Za besposlene sekcijske radnike. !
Već sada, usred ljeta, kada ina-će rad buja i nema vremena za plandovanje, sekcijski radnici u Dalmaciji već su izvrgnuti redukciji radnih dana, a time i plata. Svako pak reduciranje i onako mizernih plata povlaći za sobom, još dublje i naglije padanje u bijedu i nevolju. Povodom uslijedilih redukcija uputila je Radnička Komora u Splitu Direkciji u Zagreb slijedeću predstavku:
»Radništvo uposleno kod X. sekcije za održanje pruga u Splitu pri-
tužilo se ovoj Komori da je kod te ! sekcije i ove godine i to već sada j nastalo reduciranje radnih dana 15 i do 20 u mjesecu.
Ovo se, za sada, pretežno odno-: si na kvalifikovano stalno osoblje, dok će, vjerojatno, docnije biti pro-! tegnuto i na ostalo pružno osoblje.
Prošle godine neki kvalifikovani j stalni radnici nisu bili pripuštani po-i slu ni za ukupno polovicu radnih da-! na, te su za sve druge dane bili bes-I posleni i izvrgnuti gladi. Po ovome što je već nastalo sudeći, ove godine bit će sa njima još gore, jer sy redukcije radnih dana nastale već sada kada obično drugih godina bude najviše posla. Tome se može povjerovati u toliko prije, što su tek nedavno novi krediti stupili na snagu i otvoreni, i već sada nastaju redukcije navodno radi pomanjkanja kredita.
Kada se uvaži, da su ovi radnici,
I čiji poslovi podliježu vremenskim prilikama i redovito zimskih mjeseci ne rade po 60 do 90 dana, izloženi za to vrijeme najvećim oskudicama, postaje jasno, da ove ljetne redukcije pogoršavaju njihov položaj još jaće.
Na osnovu prednjeg potpisanoj Komori čast je zamoliti tu Direkciju, da u granicama mogućnosti iza-dje ovim radnicima u susret te im iz kredita osigura stalan rad, pošto su to sve stari i sa porodicama opterećeni domaći radnici.«
Uz ovu predstavku podnešena je i predstavka ispred Saveza. Za očekivati je, da će se hitno izaći u susret, jer zatvarati i obustavljati radove već sada znaći najlošije gospodarstvo.
Nehaj našeg bolesničkog fonda.
Drug Mrčela Ivan iz stanice Per-ković-Slivno podnio je još 22. XII. 1928. g. preko nadležnog šefa smrtni list o smrti svojeg djeteta; koje mu je umrlo 6. XII. iste godine, u nadi. da će mu nadležni bolesnički fond u skorom vremenu doznačiti pripadajuću posmrtninu. Iako je ta posmrtnina mala, drug Mrčela očekuje je kao ozebao sunca, jer je bolešću i smrću djeteta materijalno shrvan, pa mu svaka pomoć dolazi kao melem.. Medjutim, prošlo je pola godine, a drug Ivan do zakonom zagarantovanog prava na posmrtninu još nije došao. Pušta ga se i nadalje čekati, kao da mu je to milost.
Sekretarijat u Zagrebu podnio je zahtjev, da se pripadajući iznos posmrtnine drugu Mrčeli čim prije isplati. Hoće li bolesnički fond i posle toga ostati žmurke, vrlo nas zanima. Ovaj postupak je najbolji znak, koliko je to pogrješno što nam u našem fondu gospodare tu-đjini i ljudi bez našeg povjerenja,
te koliko je potrebno, da naš bolesnički fond čim prije dodje u naše ruke.
Nevolje željezničara u Vojvodini.
Veliki Bečkerek.
Pored nevolje sa dugim1 radnim danom, malim platama, nekulturnim i često barbarskim postupcima prema nama, mi imamo još jednu nevolju posebne vrste, a to je naš bolesnički fond. Nepoštivanje zakona, samovolja i bezobzirnost nigdje ne dolazi toliko do izražaja, kao u toj tzv. socijalnoj ustanovi. Iako bi bolesnički fond trebao da bude naš, on prije svačiji nego naš. U njem ima svatko više prava, nego li oboljeli i iznureni radnik i službenik.
U dokaz naših tvrdnja navodimo slijedeće: naš bolesnički fond u Subotici nije još uvijek isplatio hrana-rine Iliji Stojakoviču, koju mu duguje za 17 dana bolesti još iz god. 1927., Bogdanu Papov za 38 dana, Krsti Papov pa 32, Dušanu Neninu za 12, Živojinu Zgorjanu za 5, svima iz god. 1927. iz mj. januara; nadalje Veljku Pandurovu za 4 mjeseca, Radi Adamovu za 3 mjeseca, Hirkić Miji za 2 mjeseca, Noot Petru i Gjurici Radonić po 1 mjesec iz god. 1926.
Ništa nebi bolje moglo da ilustrira stanje u našem fondu doli ova za-nemarenost sa isplatama bolesničkih potpora, koja više nije samo protuzakonitost, već jedno teško kažnjivo delo, radi kojeg bi krivci trebali da sede tamnice. Ali ne sede, već i dalje krše nam prava. Kad nebi bilo ništa drugo, ovo stanje u fondu dovoljno je, pa da nas sve pokrene u rad na dizanju i jačanju naše organizacije. Sve ove nevolje mogućne su samo uslijed naše nedovoljne snage. Svaki podhvat u pravcu jačanja organizacije donijeti će nam. poboljšanje. Bez organizaci-jeništa! To neka imaju uvijek u vidu svi naši drugovi u Vojvodini.
Beograd.
Agitacija Udruženja posle ankete.
Odmah posle svršene ankete Centralnog Sekretariata Radničkih Komora počelo je Udruženje sa bacanjem läge na Savez Železničara. Mesto da si ispita savest, koliko su oni naredili za dobrobit železničara na anketi, na kojoj se je pokazalo baš Udruženje kao potpuno nesposobno na radu za železničare (posebice pomoćnog osoblja), oni sada troše glasove, da oni sa komunistima ne mogu da saradjivaju. Prvo treba da se ogradimo od toga, da nas oni nazivaju »komunistima«. Ako imadu dokaze u rukama, da smo komunisti, zašto ne idu na sud? Ako jih nemaju, zašto onda troše la-
ži? Valjda oni ne misle da če nas time uplašiti? Prijava jeste agitacija sa takvim sredstvima te dostojna ljudi iz nacionalne organizacije. Drugo treba da konstatujemo činjenicu, dia je i Udruženje dalo na kraju ankete izjavu, da ono pozdravlja korak, koga je učinio Centralni Sekretarijat za dobro železničkog pomoćnog osobja. Takva izjava pala je na anketi a odmah u ponedeljak to jeste 1, jula, kada su se oni naspali, uvideli su, da bi možda njihovo spanje na anketi moglo da se tumači pogrešno, da n. pr. nisu sposobni, da nešto učine za pomoćno osoblje te su zatoi počeli odmah sa rušilačkirn radom, nazivajuć nas člane i našu organizaciju »komunisti-čkomi«. (Valjda zato, jer naš Savez živo radi na pitanjima koja se tiču pomoćnog osoblja, ili pak smatraju rad za dobro radničkog osoblja već za komunizam?)
Na ova pitanja trebalo bi Udruženje da nam dadne odgovora. Mi čekamo mirno te vedrimi čelom na vaš udarac. — Železničar iz Beograda, učesnik na anketi.
Ujedinjeni Savez Železničara, pododbor Beograd ima svoje prostorije u Radničkoj Komori, Nema-njina ulica 34/11 levo. Članovi, koji žele pristupiti u Savez ili koji traže ma kakva obaveštenja, neka se jave tamo svakog radnog dana od 18. do 19. sati u veće, a nedeljom i blagdanima od 10. do 12. sati pre podne. — Uprava.
Jbydnja.
PyaapcKO npeuysefie y Jbyöuju HMa oko 19 km 5KeJbe3HHiiKe npyre ycKor KOJiocjeKa. Ha oboj' »e/bearoiu-Koj npysH sanocjieHO je oko 130 >Ke-jbesHuuapa. >Ke.rbe3HHuapH ca ose npyre n aKO Bpuie xeuiKy n Hanopny cayjKÖy no 14 h 16 cain ähcbho, ne yKHBajy hh nojioBHHy ohhx ßeHe'tnunja, Koje HMajy iiparaBHH na n mhofh npuBaxun JKeJtes-HHuapn. Obh menjeannnapH ao aanac HHcy peryjincaHH hh aaKOHOM hhth Ka-KBHM yroßopoM, no kojcm 6n 6mn pe-ryjiHcanH h>hxobh oähoch npeMa npea-yaehy. Hpcayaetie y noraeay nnaxa obhx KeJbeaHHnapa npHMjeibyje PaaHH YroBop pyaapcKux paanHKa, y koJcm o HcejbesHHHapHMa hcmh hh pnjenn. Haare, Koje Hwajy obh )Kea>e3HHuapH, aaneKo aaocxajy naa naaxa ocraanx aterbeaHH-napa, h aKo Mopajy BpmnxH cay>K6y Kao h apaoBHH weJbeaHHnapH.
Kaaa ce yonn xeuiKO cxan-e obhx K<ea>eaHHqapa xe h>hxob MaxepHj'anHH noaoKaj ocxaanx >Kea>e3HHHapa, MOpa ce npHanaxH, aa je seti CKpajfte Bpnje-Me n noxpeöa aa ce h noaoaoj obhx >Ke-aieaHHuapa peryaHme, h xo um na ocHOBy SaKOHa o CaoöpabajnoM Oco6-a>y nan jeaHHM HapouHXHM yroßopoM, no KOMe 6h ohh HMaan aarapanxoBano cbc oho inxo HMajy h ocxaan areajeaHHHapn.
Bhcoko.
Y Heajea,y 7. jyaa o. r. oap>Kaxa je y Bhcokom KOH'hepeHnHja naaHOBa, Kojoj je npHcycrosao h apyr 3hm3 hs Ca-pajesa, koj'h je roBopno o xcuikhm npn-aHKaMa y koj HMa ce naaaae cckuhj ckh paaHHUH, nnja ce npasa cbc bhuic cy-acyjy. SaxHM je oohho onnjHpan H3-Bj'euixaj o paay caBeanor Kourpeca xe rberoBHM aaK.'hyxuHMa, Kao h o oap*a-xoj aHKexH y Beorpaay.
HaBj'euixaj koj'h je noaueo apyr 3hm3, npncyxHH cy na>Ka>HBo cacayma-an cxeKan yBjepefte, aa je opraHHaaim-ja >Kea.e3HHnapHMa noxpeöna Kao cBaKH-aauiH>H xaje6, jep aa HCMa oprannsa-nnje, cxau>e 6h 6nao jom aaaeKo rope. Cbh npncyxHH saKaiyunan cy aa Re hch-bo paanxH na janaity CaBesa, yBjepenH aa he Cases HMaxn ycnjexa caMO xaaa, Kaaa cbh >Kea>e3HHHapH 6yay y CBojoj KaacHoj crpyiiioj opraHnaanuju.
Skupštine i sastanci.
Indjija.
Nakon oduljeg vremena dana nam je prilika, da održimo velik i uspjeli zbor željezničara naše stanice. Isti smo sazvali u vezi sa održanom anketom u Beogradu za dne : 1. jula o. g., u prostorije Radničkog Doma, koje su u 18 sati, kad je zbor počeo, bile dupkom putem radnika i stalnih službenika.^ Sa zborom je rukovodio drug Vig.
Nakon pozdrava sakupljenih, j predsjedatelj dao je riječ drugu Pongračiću, delegatu iz Zagreba. Govornik je najprije izručio pozdrave drugova željezničara u Za-grebu, a iza toga podnio je opširan izvještaj o radu i zaključcima anke-te u Beogradu. Zadržao se je naročito opširno na svima predlozima, koje je naš Savez istaknuo na pro- ; jekat Pravilnika za pomoćno i rad- : ničko osoblje, a koji je izradilo Mi- , nistarstvo Saobraćaja. Svi naši pro-tupredlozi izradjeni su na osnovi istaknutih želja ispred samih željez- ; ničara-radnika. Sa anketom, postigli smo to. da su naša pitanja iznešena pred šifu javnost, pa i pred nadležne forume, koji treba da vode bri-gu, da se zahtjeve radnika u čim ve- ; ćoj mjeri poštuje.	.	|
Govornik pri koncu naglasuje: j zahtjevi, koje smo preko ankete u j Beogradu istakli, istaknuti su ispred . sviju željezničara, pa je potrebno. ! da se svi za njihovo ostvaranje i za- ; ložimo. To zalaganje moramo izvršiti putem' naše organizacije — Saveza, kojim putem su ta pitanja i , pokrenuta. Moramo imati uvijek u vidu, da ćemo u tim našim nastojanjima samo toliko uspjeti, sa koliko ćemo snage njihovo ostvarenje poduprjeti. Stoga valja da nam je glavni zadatak, posle ankete u Beogradu, da svim silama radimo na jačanju naše organizacije. Savezu treba da pristupe svi željezničari i svi treba u njem da živo saradjuju na rješavanju važnih životnih pitanja.
Indjija je bila dugo vremena jedna od najčvršćih i najsolidnijih! podružnica našeg Saveza, jedan od | najaktivnijih naših saradnika po j svima pitanjima zaštite interesa i ; prava željezničkog osoblja, pa ona . treba to opet da postane. Obnavlja- > njem i učvršćivanjem organizacije ; treba dokazati punu solidarnost sa | drugovima željezničarima ostalih : pokrajina, koji su u vršenju takvih : zadataka nepokolebivi. Na tome tre- i ba živo da porade svi funkcioneri j podružnice, kojih je dovoljan broj. ; te svi oni radnici i službenici, koji j žele, da se današnje teško stanje j popravi.
Sva ova razlaganja zbor je po- ! pratio sa živim odobravanjem. Po- ; sie govorili su još drugovi Veseli- , nović i Lazetski, koji su isto nagla- J sili potrebu žilavog rada u tome pravcu. Oni su naročito naglasili velike štete, koje željezničari snose radi svoje neorganizovanosti i _ne-solidarnosti, koje će se otkloniti o-noga časa, čim se u organizaciji na-diu. Dulje ćemo biti nesložm nemarni za same sebe, dulje ćemo trpjeti i stradati.
Drug Vig zaključio je zbor sa pozivom1 svima, da se čim prije na-dju u redovima organizacije i čim življe porade za svoje dobro. Sa slogom i organizacijom' postići ^ćemo sve — a bez organizacije ništa. Birajmo ono što je bolje!
Jasenovac.
Po povratku našeg delegata sa ankete u Beogradu, u ponedeljak dne 1. Jula o. g., održali smo van-redno posjećen sastanak željezniča-ra-članova i nečlanova. Za tok i svršetak anketa vladalo je opće in- i teresovanje.
Sastanak je otvorio, u prisustvu velikog broja željezničara i predstavnika vlasti, drug Mata^Sepović, predsjednik podružnice. Zahvalivši drugovima na obilnom posjetu, pre-šao je odmah na izvještaj sa ankete, kojoj je kao delegut podružnice prisustvovao. Izvjestio je rad ankete u tančine. Naročito je pojasnio | predloge, koje je Savez pred anke- ; tu iznjeo, a kojima je svrha, da se . željezničarima poboljša moralno i materijalno stanje, a koje je anketa ! jednoglasno prihvatila. Naši predio-zi bili su na anketi najstvarniji i naj- i bliži našim potrebama, pa su ih pri- I hvatili i predstavnici sviju ostalih željezničarskih organizacija. Da li će te predloge prihvatiti i nadležni u ministarstvu, o tome nemamo ni- | kakvog obećanja. Bilo bi korisno za 1 nas i saobraćaj; da se čim više naših predloga prihvati.
Pri koncu je drug Sepovic na-
glasio potrebu da budu svi željezničari čim složniji u organizaciji. Tek kad će večina željezničara kroz organizaciju raditi na svojem poboljšanju, poboljšanje će uistinu doći. U raspravi je sudjelovalo više drugova, posle koje je sastanak zaključen sa apelom svima, da neumorno nastave radom za organizaciju, jer u njoj nam je spas.
Sunja.
Dne 1. jula o. g. održali smo dobro posjećenu skupštinu željezničara, koji su došli iz naše i obližnjih stanica, da saslušaju izvještaj sa održane ankete u Beogradu. Pošto je naš delegat radi bolesti bio spriječen u podnošenju izvještaja, isti je podnio drug Korene iz Zagreba, kojeg su svi prisutni sa najvećom pažnjom saslušali. Skupština je održavana u dupko punim prostorijama gostione Jelšić.
Drug Korene je opširno pojasnio tok ankete u Beogradu. Sa njenim zaključcima ide se u glavnom za time, da se čim prije učvrsti i poboljša položaj radničkog pomoćnog o-soblja, a isto tako da se poboljša i položaj sveukupnih željezničara. Na anketi rekli smo sve, što nas böli i što nam je krivo, odnosno u čemu smatramo, da valja položaj popraviti. Sada je na ministarstvu saobraćaja, da sve naše želje i zahtjeve uvaži, a uvaživši ih, učiniti će veliku korist ne samo za bolji život naš, već i za napredak i sigurnost našeg saobraćaja.
Pri koncu je preporučeno svima drugovima, da marljivo saradjuju u Savezu i jačaju ga, jer živ i čvrst Savez je najbolja garancija uspjehu. Drugovi se razidjoše kućama sa odlučnim raspoloženjem, da u radu za organizaciju budu neumorni. K.
Umetnost v gospodinjstvu, brez tuje pomoči in brez velikega napora doseči blesteče belo perilo, pogodi vsaka gospodinja, katera se poslužuje samodelujočega, popolnoma neškodljivega pralnega sredstva »PERS1L«. Že z enkratnim, kuhanjem v razstopin.i »Persila« postane perilo blesteče belo in sveže dehteče, ravno tako kakor bi viselo ves dan na solncu in svežem zraku.
ECako postopa oblasni odbor Udrufenfa Beograd za swogtm lianovim.
Izgleda, da se je Udruženje več umirilo od onog strašnog udarca, koga je primilo sa zabranom obustava članarina po spiskovima obustave. Jači udarac je to bio, nego se to obično misli medju nama. Kako je on bio jak vidi se već iz toga: Oni kažu: »Bitćemo konsolidovaniji te imatće-mo dobre te svesne članove. »A istovremeno kad oni tako kažu, uplaše se odmah, da neće imati dovoljno novaca te počnu plačati poverenike sa 10% ubrane članarine. U Glasniku se kaže od reči do reči ovo: »Poverenici kao nagradu dobijaju deset od sto od prikupljenog članskog uloga. Koliko je meni poznato poznam ja puno članova tog Udruženja, koji već preko pola godine nisu videli tog famoznog njihovog Glasnika te prema tome oni ni pojma nemaju, da plaćaju oni sami svoje poverenike. Poznam i poverenike, koji ovo svojim članovima ni kazali nisu iz opravdane bojazni, da jih članovi ne napadnu. Vidite drugovi, tako postupa Udruženje. Nadalje taj isti Glasnik kaže: ' »Pri dosta vijanju uloga pododboru, poverenik zadržava za sebe odredjeni procenat.«
Novine Vreme« od 26. VI. t. g. donose članak o kongresu Udruženja Železničara, u kojem isto kaže, da ima 27.900 članova. Mi kao naivni železničari posmatrači to rado verujemo, jer znamo da je u zadnje doba kupilo Udruženje u Sarajevskoj ulici od beogradske opštine zemljište, na kome će ono podići svoji dom. Žapitamo ovde članove, koliko od njih će uživati udobnosti te ugodnosti tog doma? Neka železničar! sami malo o tome rasmisle, te neka pogledaju kuda idu njihove pare.
Ovde hteli smo da pokažemo članovima Udruženja koliko plaćaju oni sami svojim poverenicima. 27.900 članova plača mesečno po 7 Din, to jeste ukupno 195.300 Din. 10% od toga iznosi mesečno 19.530 Din, te godišnje 234.360 Din. Dakle 234.360 Din ićiće godišnje u džepove poverenika. Železničari! Dali se vi toga ne stidite? Nezadovoljan član Udruženja,
Strukovne vijesti.
Izmjena Naredbe o osiguranju željezničara.
Centralna uprava humanitarnih fondova kod ministarstva saobraćala izdala je slijedeće isaloipćenje.	„	,	„
»'Gospodin Ministar Saobraćala 'done® je odluku pod C. U. br. 469-29, da se izmjeni § 58. Naredbe o osiguranju đrž. sa-obraćajnog osoblja za slučaj bolesti i nesreće i to P prvoj alineji točka g. i u petoj ■alineji točka v.
Gospodin Ministar Socijalne Politike i Narodnog Zdravlja odlukom br. 4032-29. sa-gla&io se sa odlukom Gospodina Ministra Saobraćaja.
Prema tome u § 58. Naredbe ima da glasi:
Alineja prva točka g: »Na dojilsku pomoć pa svako dete i to po prestankui porodiljske pomoći ili po prestanku bolničkog lećenja 3 dinara dnevno kroz 20 nedelja.«
Alineja 5. točka V: »Na dojilsku pomoć od Din 1.50 dnevno kroz 8 nedelja posle porodjaja.«
Pošeo Naredba ima zakonsko moć i Pravilnikom se ne mogu dati veće pomoći nego li ih daje naredba, to se ova izmena ima provesti iu Pravilniku Bol. Fonda.
Saglasnoist gosp. Ministra Socijalne Politike i Narodnog Zdravlja data je 22. aprila 1929. a u Ministarstvu Saobraćaja primljena 30. aprila 1929. god., to se sa 1. maja ima ova izmena primeniti za sve dojiljske pomoći, koje dospjevaju posle 1. maja 1929. godine.«
Primjeri, kako će se dojilska pomoć isplaćivati po izvršenoj izmjeni iNaredlbe, navedeni su slijedeći:
Podjelivanje godišnjih odmora.
U predmetu podjelivanja godišnjih odmora izdala je uprava zagrebačke radionice slijedeću okružnicu:
»Generalna Direkcija svojim aktom G. D. Br. 35100-M. O. br. 11.263 od 17. maja o. ig. naredila je sljedeće:
Uprava Radionice može podjelivati radnicima ipaćeni godišnji odmor i na 'praznike, odnosno nedelje, ako bi radnici tražili, dla im se umjesto radnog dana u godišnji odmor uračuna i plati nedelja ili praznik, koji slijedi neposredno iza radnog dana ili dolazi dzmeđju radnih dana, koji su odobreni za 'godišnji odmor.
Naprotiv ne moigu dobiti plaćeni godišnji odmor samo na blagdane ili samo za nedelje, ako ne traže odmor i za radne dane, koji padaju neposredno pre ili poslije blagdana.«
I.
Kod službenica,
1.	Anka N., čistilica kola, namještena iu loižionici Zagreb 'gl. kol., rodila je 'dne 1. decembra 1928. Porodiljska pomoć 'pripada joj do uključivo 11. januara 1929. i ona jui je stvarno i uživala, jer nije išla na rad. Od 12. januara pak kroz 20 tjedna (t. j. 140 dana) pripada joj dojiljska pomoć dnevno po 3 dinara.
Ona će dakle dne 31. maja imati pravo, dia dobije dojiljsku pomoć u visini od 420 Din (140X3 Din = 420 Din).
2.	Marija N., čin, III. kat., namještena u Direkciji d'rž. željeznica u Zagrebu, rodila je dne 1. decembra 1928. Obolila je u porodu i bila u bolnici do 15. aprila 1929. Ona će imati ipravo ma dojiljsku pomoć kroz 140 dana počevši od 16. aprila 1929., dakle do
2.	novembra 1929, t. j. za 140 dana po 3 Din, ukupno 420 Din.
3.	Smilja N., dnevničarka stanice Sunja, rodila je dne 1. decembra 1928. i uživala rodiljsku pomoć do 20. decembra 1928. Dne 21. decembra je nastupila rad, pak. joj je prestala porodiljska pomoć i dobiva redovnu dnevnicu od saobr. ustanove. Ona će imati ipravo na dojiljsku pomoć počevši od 21. decembra 1928. kroz 140 dana, dakle do uključivo 20. maja 1929. dnevno po 3 Din.
4.	Gjungjica N., zvaničnica 1. kat., sekcije Prijedor, rodila je 1. januara 1929. Po-rodiljsku pomoć nije dobivala, jer je postavljena ipo Zakonu, bolesna nije bila i iza poroda je dne 20, januara nastupila radi
Po doisadanjem propisu pripadala bi joj diofiljska pomoć kroz 26 nedelja po 3 Din dnevno, t, j. do ukljičivo 1. julija 1929.
Po novom propisu pripada joj ta pomoć samo do uključivo 30. maja 1929., t. j, kroz 140 dana dnevno po 3 Din.
DaWle: dok je rodilja-stožbenica radi porodjaja van službe i dobiva porodiljsku pomoć (a kod regulišanih i bez obzira na to), ili je bolesna, bilo kod Iduće, bilo u 'bol-nci radi posljedica porodjaja ne pripada joj dojiljska ,pomoć, neigo tek od onoga dana, kad ozdravi i službu nastupi i to kroz 140 dana od dana ozdravljenja i nastupa službe.
Ako dijete umre unutar roka od po-menutifa 140 dama, pripadat će dojiljska pomoć samo do dana smrti djeteta.
Dojiljska pomoć isplaćivat će se i do sada u ukupnoj svoti za svib 140 dana, odnosno do dana smrti djeteta na jednoć u jednom platnom spisku uz prilog Ijekarskbig izvještaja nadležnog saobraćajnog Ijekara, ikoji treba da potvrdi, da je dijete mia životu.
Dozvoljava se, da umjesto Ijekarskog izvještaja šef službene jedinice tr samom ) platnom spisku potvrdi, da je dijete ma ži-
Dozvoljava se, da umjesto Ijekarskog izvještaja šef službene jedinice u samom i platnom spisku1 potvrdi, da je dijete na ži-' Viotu. Za ovo prima šef jedinice materijalnu, disciplinsku i krivičnu odgovornost.
n.
Kod žena službenika.
, Cvijeta N,, supruga zvan. II., ložionicc rodila je 10. februara 1929.	_
o dosadanjim propisima bi pripama a ka pomoć kroz 32 nedelje (22 anaj no po 2 Din, t. j. do 22. novaabra 1929. o novim propisima pripadat ce HO J-ć samo do uključivo 30. apn a o, g,, a 69 dana po 2 Din dnevno, a posipe
,aBaratak, supruga radnika radionice b, rodila je 20. aipn a . o dosadanjim propisima '^padala bi njiljska pomoć kroz 32 tjedna (224 da-
P novim propisima pripadat će dojilj-ska pomoč ovako:
Za vrijeme od1 20,—30. aprila 1929. kroz 10 dana dnevno 2 Din, skupa 20 Din, odi 1. maja do 13. puna za preostalih 46 dana dnevno p0 1,30 Din, t. j. 69 Din; svega skupa 89 Din.
3. Katica N., supruga penzionera, fa-
kultativnog člana, stanujoči u Koprivnici, rodila je 2. maja 1929.
Pripada sad već po novom propisu do-jiljska pomoć kroz 8 tjedna (56 dana) dnevno 1.50 Din, t. j. ukupno 84 Din.
Način isplate d sastav platnih spiskova vrši se isto kako je to označeno pod »Primjerima« za službenice (I).
ampak bomo tudi v bodoče vedno in povsod energično zastopali interese delavstva, da pridemo čimpreje
do delavskega pravilnika in splošne ureditve delavskega položaja.
Železničarje širom cele države pa pozivamo: Vsi na delo za organizacijo, vsi v Ujedinjeni savez! Na delo za našo bodočnost!
Dopisi.
Ljubljana gl. kolodvor,
Pretnikači imamo «pri nas še vedno takozvano četrto rezervo, sesto-ječo iz par skladiščnih delavcev, ki niso ne — «tič nie miš. Če je dosti «dela, so pri premiku, in sicer je njih delovni «čas od pol 8. ure zjutraj do 6. ali 7, ure zvečer. Pojesti svoje bomo kosilo moreš, če je vmes 'kaka mala pavza. Torej 10 do 11 ur dela dnevno, ob nedeljah ali navad, dneh brez vseh od'morov in to na glavni postaji, plačo «pa dobiš za, 8 ur.
Ker tem premikačem ipo določbah začas, pravilnika in odredbi o delovnem času pritiče za vse delo «preko 8 ur čezumo delo, bo potreba gospode podučiti, da te predpise spoštujejo ter spopolmiti pregovor: »Dajte česanju, kar je cesarjevega, bogu, kar je «božjega«, še s «pristavkom »delavcu pa, kar mu po predpisih pripada«.
Stanovanjska vila, ki je zgrajena poleg kolinske tovarne, «bo iprihodnji mesec postala zelo znamenita. Ker se «je ugotovilo, da je izgrajena popolnoma higijenično, lepo prepleskana in popravljena, zraven ima za »razvedrilo stanovalcem« krasen vrt, kjer duihte «najbolj dišeče rože (vagoni z živalskimi kostmi, gnjijočimi odpadki, črvi itd.), jo bodo zato ogledale razne «komisije. Mestni magistrat ljubljanski bo tam našel «krasne «primere, kako naj bodo opremljena higijenska stanovanja.
Najemnina v tej »'baraki« je za m2 samo tako velika, kot za stanovanja na Resljevi cesti. Opozarjamo poslednjikrat stanovanjski odsek gradbenega oddelka ljubljanske direkcije, da posveti stanovanjski baraki pori koUnski tovarni potrebno pažnjo, jo popravi, prepleska in preuredi. Gospodje} če 'je «zadosti denarja, da se za prepleskanje in preureditev enega stanovanja «na Resljevi cesti (direkcijska hiša) lahko vrže ven — brez potrebe — deset-tisoče dinarjev, zato, ker stanujejo tam visoke osebe, naj se dobi še par tisoč za ubogo železničarsko paro.
Vozovni snažilci Ljubljane.
Kljub svoječasnim pritožbam se razmere niso nič zboljšale in so med nami ljudje, ki pravijo, da snažilci itak nimajo nobenega dela. Danes podamo le mal pregled.
Največja reva je v skupini snažilka, ker jo čaka najbolj čedno' «delo: «pri 32 vozovih očistiti vsa stranišča in vse pljuvalnike. Nadaljni snažilec ima čez vse službene vozove, v 12 urah približno 40, ki se raztepejo po celi postaji in bi moral imeti motorno kolo, «da bi vse ujel od Martinove do Dunajske ceste. Ostali 4 pa imajo vse garniture za očistiti, eden pometa smeti izpod klopi, čisti pepelnike, dva pospravljata vso nesnago, eden pa naj za njimi briše «prah in polni vodo v «stranišča. Če bi hoteli čistiti tako, kot se «od nas zahteva, je nemogoče napraviti niti polovico dela. O polnoči pa vzamejo še enega moža stran, ki mora na gorenjski kolo-dvor očistit par službenih voz in celo kamniško garnituro. O čistilnem orodju se ne splača «govoriti, ker cunje «morajo nositi od «doma, metle pa so navadne «polce. «Poleg tega dela pa« pridejo naravnost «drakonske kazni, Snažilec očisti «garnituro in mora iti seveda delati «drugam. Te-da«j igre nekdo «čez postajo im si prikrajša pot ter gre čez vozove, na i stopnjicah pljune; to «odkrije drugi I dan dični nadzornik in cela skupina j plačaj kazen vsled malomarnega vr- j šenja službe. Toraj čisti vse, zraven j pa «pazi, «da kdo «za« teboj ne ponesna- j ži. Če ne «gre «drugače, se raztrgaj v « dva kosa, ali pa plačaj kazen.
Železničarska anketa v Beogradu.
Dne 29. junija se je vršila v prostorih Delavske zbornice v Beogradu velika železničarska anketa, ki je razpravljala o delavskem pravilniku, pravnem položaju železničarjev, osemurnem delavniku in o zavarovanju železničarjev zoper bolezen in nezgode.
Povabljene so bile na anketo vse splošne v državi obstoječe in pri Delavski zbornici registrirane organizacije, nadalje vse delavske zbornice, ministrstvo saobraćaja in ministrstvo socijalne politike.
Ankete so se udeležili:
Ujedinjeni savez železničarjev z 52 delegati iz vseh petih direkcij;
Udruženje jugoslovanskih nac. železničarjev z 10 delegati;
Prometna zveza z 2 delegatoma 'in delavske zbornice potom 11 ekspertov. Oficijelnih delegatov ie torej bilo 75.
Anketa je imela namen vso javnost informirati o položaju železničarjev, zlasti o nerešenem delavskem vprašanju, bolniškem, nezgodnem in starostnem1 zavarovanju železničarjev, povdariti zahtevo po ureditvi delovnega časa ter načeti vprašanje pravnega položaja železničarjev.
Glavni njen namen pa je bil zlasti po vprašanju delavskega pravilnika postaviti enotne zahteve vsega delavstva in jih kot take predložiti merodajnim« faktorjem. Podani so bili vsi pogoji, da se res enkrat tudi za delavstvo naredi uspešen korak in uspeh bi bil vsekakor dosežen, da se ni — kakor že večkrat v odločilnih' momentih — tudi sedaj pojavilo »Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev«, ki je preprečilo eno-ten nastop.
Takoj po otvoritvi po s. Krekiču je prevzel predsedstvo ankete Luka r'avičević, nakar se je takoj prijavil k besedi zlasti vsem slovenskim železničarjem, znani progovni mojster Škerjanc, ki je kot drugi podpred-sedtiik zvezarjev podal izjavo, da Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev ni moglo zavzeti konkretnega stališča k posameznim referatom, ki so na dnevnem! redu in da vsled tega prisostvujejo zvezarji anketi le kot poslušalci v informativne svrhe in ne bodo pri sklepih ne aktivno in ne pasivno sodelovali.
Vsi prisotni so bili zaprepaščeni nad tako drznim izdajstvom železničarskih delavskih interesov ter je predsednik ponovno pozval zvezar-je, da naj sodelujejo v razpravah, ko vendar morajo imeti po vprašanju) delavskega pravilnika, bolniškega zavarovanja itd. določeno svoje stališče, vendar so zvezarji vztrajali cel dan pri svojem sklepu in vseh 12 ur molčali in niso niti k eni točki dnevnega reda zastopali stališča in interesov železniških delavcev in profesijonistov.
Sodr. Stanjko ie kot tajnik saveza malo pojasnil principijelno stališče saveza k anketi, za katero je dal inicijativo savez. Povdaril je, da je položaj železniških delavcev neurejen že 10 let in« da se rešitev delavskega pravilnika odlaša od leta do leta. Enako se za železniške delavce ne izvajajo določbe splošne socijalne zakonodaje, ne velja za nje zakon o zaščiti delavcev, niso zavarovani zoper brezposelnost, ne izvaja se v celoti zakon o zavarovanju delavcev ter se vpeljuje 10. 12 in 16 urni delovni čas. Nujno je Potrebno rešiti zavarovanje zoper nezgode ter ga dodeliti bolniški blagajni. Tudi materijelno stanje delavstva je zelo težko in dolguje železniška uprava delavcem že od leta l923„ kljub povečani draginji pa se delavske plače reducirajo in uvaja brezplačne dopuste. Urejen tudi ni Položaj starih delavcev, ki danes ne morejo iti brez penzij na cesto. Vsa a vPrašanja je treba rešiti in zato
bo savez na anketi po svojih najboljših močeh sodeloval v interesu delavstva, da se mu povrnejo in za-garantirajo stara prava.
Nato so sledili referati, ki so jih podali sodtugi Krekič, Pongračič in Stanjko. Podrobneje o teh referatih tu ne bomo pisali, ker smo vse referate že objavili v našem časopisu.
Sodr. Pongračič je k tiskanemu referatu, to je k protipredlogom o delavskem pravilniku, podal še komentar ter zlasti povdaril enotno željo vseh železniških delavcev in profesijonistov po čimprejšnjem uzakonjenju modernega delavskega pravilnika, ki naj zagarantira delavstvu stalnost v službi, sprejem v provi-zijski fond in pravico do dopusta vse po enem letu službe, automatič-no napredovanje v plačah, pravico do polne penzije po 25, odnosno 30 letih službe, zagarantiranje delovne obleke, vozne ugodnosti iste kot na-stavljencem ter izvajanje zakona o zaščiti delavcev za železničarje, uzakonjenje osemurnika in volitve delavskih zaupnikov. Delavstvu se mora zasigurati zavarovanje za bolezen, starost in nezgode ter priznati koalicijsko pravo in pravico, da delavstvo preko svojih organizacij sodeluje pri sestavi raznih njega se tičočih pravilnikov.
Referat sodr. Stanjka o bolniškem zavarovanju prinašamo kot poseben članek.
Referat sodr. Krekića pa smo priobčili že v zadnji številki.
Po referatih pa se je popoldne razvila 5 uma debata, v kateri so iznašali svoje težnje naši sodrugi-delegati iz raznih podružnic, iz Bosne, Srbije, Dalmacije, Hrvaške, Slovenije in Vojvodine, katerih govori so enodušno izzveneli v zahtevo: Hočemo delavski pravilnik, osemur-nik, bolniško in nezgodno zavarovanje.
Ves čas ankete so zvezarski delegati lepo molčali in so zlasti njih voditelji postajali vedno bolj nervozni, ker so uvideli nesmiselnost njih abstinence. Zato so pred koncem ankete podali ponovno izjavo, v kateri izjavljajo, da bodo Delavski zbornici po vseh delavskih vprašanjih predložili svoje pismene predloge ter da pozdravljajo akcijo Delavske zbornice.
Po tej izjavi so zapustiil dvorano ter niti niso počakali na sklepe ankete.
Ob zaključku ankete sta bili soglasno sprejeti dve resoluciji. V prvi se zahteva izplačilo diferenc tudi delavskemu osobju in povrnitev leta 1927. reduciranih delavskih plač. V drugi pa se odloča, da naj se ves na anketi predloženi materijal predela in definitivno formulirajo vse zahteve železničarjev ter nato čim-preie predlože na merodajnih mestih, zlasti pri ministrskem predsedniku, ministru saobraćaja in socijalne politike.
Vsa anketa, vse razprave in debate, pa bo tudi tiskana v posebni knjigi in še tekom tega meseca razposlana na vsa merodajna mesta, časopisje, razne zbornice itd., tako. da bo za vprašanje železniškega delavstva zainteresirana najširša javnost.
O anketi so prinesli obširna poročila skoro vsi listi in tudi to je zvezarje zelo neljubo dimilo ter so kar naenkrat za te liste imeli samo še naziv »jugoslovanski buržujski listi«, ker zvezarjem očividno ni prav, če se v širši javnosti tudi razpravlja o položaju železničarjev.
Ujed. savez železničarjev se ni strašil ne dela ne ogromnih stroškov, videč, v kako težkem položaju se nahajajo delavci in profesijonisti ter je izdejstvoval veliko anketo v Beogradu. Ne bomo se strašili ne blatenj in groženj od strani zvezarjev. I
I Naj ibi vendar enkrat naredili «po-j izkus. Dajimo snažiti 24 ur vse podi i nadzorstvom našega nadzornika («da bo ta videl, «da je vse v redu), nato pa« pojdimo zjutraj «z «njim «skupaj u-gotavljati nedostatke. Radovedni smo, «če bi bil «g. nadzornik pripravljen za te nedostatke plačati kazen.
V	Vidmu-Krškem so zvezarji raztrosili vest, da je edino naš savez preprečil uspeh ankete v Beogradu, ker je bil proti vsemu, kar so predlagali in zahtevali na anketi zvezarji! Ugotovimo, da ni na anketi niti en zvezar govoril o pravilniku, bolniški blagajni, ampak so vsi previdno molčali.
Trbovlje. Vprašamo direkcijo, ali velja tudi za postajenačelnika v Trbovljah odlok, da se ne sme uporabljati delavcev v, privatne svrhe (za zalivanje vrta, nošenje vode itd.), ali morebiti gospod postaje-načelnik plača za to uporabo posebno odškodnino direkciji, v kolikor se vrši med službenim časom?
Kukavice. (Prejeli smo od vlakovodje sledeči dopis, ki ga nespremenjenega priobčujemo.) So ptice, katere ležejo svoja jajca v druga gnezda, radi tega morajo njih mladiče hraniti druge ptice. Na isti način najdeš tudi ljudi, kateri gredo svojim najbližjim zahrbtno na delo, ne glede na to, ali jim to pripada ali škodujejo s tem svojemu bližnjemu ali ne. — Tudi na železnici se najde take ljudi, posebno v kategoriji vlakovodij. V tej kategoriji se nahajajo ljudje, kateri sploh ne 'znajo, kaj-bi radi, kaj jim pripada in kam se jih naj prideli, da bi bili zadovoljni. Spozna se jih po tem, da skačejo iz ene organizacije v drugo, se -prilizujejo in denuncirajo svoje tovariše, samo da bi svoje tovariše preskočili, ne glede na to, ali so sploh zmožni za delo, katero hočejo doseči. — Leta 1928 je bil sestavljen čin za vse tiste, kateri imajo izpite za osebnega sprevodnika, prtljažnika in za vlakovodjo. Pri taki sestavi navadno nekatere zadene, da morajo zopet za nekaj časa odstopiti mesto drugim, kateri je pred njim v isto službo dodeljen. Posebno je bilo tako v Ljubljani gl. kol. in gor. kol., kjer jih je bilo precej ,prizadetih, ker so bili iz dveh domicilnih postaj skupaj oddeljeni in sta bila preje dva različna sistema v izpitih, v napredovanju in v dodelitvi v službo. Ali je potem čudno, ako so morali nekateri za nekaj časa nazaj? Podčrtati moram pa debelo, da je nesmiselno, ker se nekateri domišljujejo, da so ■ se morali eni več učiti kot drugi, da naj imajo zato isti več prednosti kot drugi. Saj so se morali vsi skupaj ene in iste predpise naučiti, naj si bode za bivše južne kot državne železničarje in isto službo vršiti. — Vsem tistim, katerim čin, t. j. red dela ne ugaja, svetujem, da se naj mu prilagodijo, ker za« njega je velika večina vla-kospremnega osobja in ga ne bodo pustili spremeniti v kak protekcijski sistem.
V	vsakem podjetju, naj si bode v državnem ali privatnem, je red dela predpisan,^ in kjer je red, tudi služba« ne trpi. Nihče ne more tistega preskočiti v delu ali dodelitvi, kateri več zna, je bolj« spreten ali starejši V službi, kakor pa oni, kateri je za njim in se še le za to vežba, kar že oni pred njim« zdavnaj zna ali dela. — Vsak gospodar, kateri gleda le na zmo«žnost svojih uslužbencev, bo imel le dobre delavce in bo to v prid njegovemu gospodarstvu. Izpit in zmožnost se naj upoštevata, pa bode čin v najlepšem redu in tako bodo tudi kukavice prišle na vrsto, t oda ne s protekcijo ali s prestopanjem v gotovo organizacijo, ki si sedaj domišlja, da je v položaju vse narediti. — Vlakovodja brez protekcije.
Kakšne pravice imamo?
Železničarju, ki potuje iz Slovenije v Srbijo, se more pripetiti sledeče: Če si hočeš ogledati za časa svojega letnega dopusta okolico Beograda in pri tem vpo-rabiš vlak, prideš v nevarnost, da na postaji ne dobiš voznega listka, ali pa da ti sprevodnik izstavi v vlaku doplačilo radi tega, ker nimaš pravilnih potnih izkazov. Te sitnosti izvirajo iz sledečega: Na podlagi člena 87 z. o. d. s. o. je bil izdan ptfd leti nekak »raspis«, ki zahteva od uslužbenca, če potuje v izvenslužbenemi času, nekakšno objavo. Blagajnik potniške blagajne ne sme izdati režijske karte, če u-službenec ne pokaže razun svoje legitimacije« obenem še objave. Ta »raspis« se pa protivi zakonu, ki pravi, da se mora vsak uslužbenec samo prijaviti svojemu starešini in to samo tam. kjer vrsta službe to zahteva. Tudi člen 56 »Uputstva o načinu izdavanja povlastica itd.« pravi izrecno, da kupi na potniški blagajni karto ,po režijski ceni za vse potniške in brze vlake. — Ker s tem razpisom uslužbenci v svojem prostem! gibanju hujše omejeni, kot je to in-tencijia zakona samega, radi tega zahtevamo, da se ta razpis, ki je zastarel in že zdavnaj zgrešil svoj cilj, razveljavi. — Železničar.
Član „Cankarjeve družbe“
bo vsak organizirani sodrug in sodružica. Zaupniki, ki ste dobili bloke, ali jih imate že izpolnjene? Pišite po druge. — Cankarjev spomenik postavimo velik — zato bodite vsi člani.
Perijodični izpiti vlakospremnega osobja.
Človek, ki pozna naporno in odgovorno službo vlakospremnega o-sob'jä, bi moral izreči le priznanje za požrtvovalnost temu osobju.
Smo za to, da postanejo vlako-spremniki najpopolnejši uslužbenci in popolni matematikarji, ker bi bilo to tudi njihova korist. Nemogoče pa je, to doseči po sedanjem; načinu službe, ko je ravno vlakospremno osobje ona tarča, ki ne dobiva niti poletu in ne pozimi po zakonu in pravilniku določenih turnusov, dopustov ter prostih dni za nujno potreben počitek. Za vračunanje 6 ur v turnus na mesec za šolanje se bori vlakospremno osobje že več let brez uspeha.
Teorija izprašujočega uradnika g. Ogrina in praksa v službi sami prizadetega osobja si popolnoma nasprotuj eti.
Pod upravo privatne južne in tudi državne železnice je imelo vlakospremno osobje nekoliko ugodnosti. Obdržavali so perijodične izpite le izkušeni in vešči starejši kontrolni organi, ki so poznali vozno službo v praksi.
Znali so s praktičnim šolanjem
vlakospremnikom lajšati njihovo naporno službo.
Znali so tudi razločevati komisi-jonelno-strokovne izpite od perijo-dičnih.
N. pr. gg. Frole, Repič, Vargazon in drugi. Pri perijodičnem izpitu so' se v prvi vrsti skušali uveriti o praktičnem znanju osobja pri vršenju eksekutivne službe. Postali so pa za nič. Morali so eni v penzijo, drugi v kot za mizo.
Danes so gospodje šefi domicilnih1 postaj in personalni referenti postaj le še orodje par lajikov na direkciji ter smejo le po njihovem u-kazu podpisovati kazni, ostale pravice soodločevanja pri osobju1 pa so zmanjšane na minimum.
Ker je v interesu javne varnosti — potujočega občinstva — da se vlakospremnega osobja po nepotrebnem ne maltretira in ker vozno osobje odgovarja z življenjem in eksistenco za imovino in prevažano blago (plačuje poškodbe in manjke ter avtomatično kazni za vsako malenkost), apeliramo na vse merodajne faktorje, da opustijo najnovejše metode pri perijodičnih izpitih ter zopet upeljejo stari, davno preizkušeni sistem.
Vlakospremniki, zavedajte se svoje dolžnosti v svoji razredni organizaciji ter se pokažite enotni in složni za obrambo svojih zakonitih pravic!
Vsemu žfanstvu v vednost.
Sklicanje strokovnih sekcijskih konferenc !
Izvajajoč sklepe 111. rednega kongresa je centralni odbor odločil sklicanje konferenc strokovnih sekcij. ^ ozirom na dejstvo, da stojimo pred spremembo zakona o državnem prometnem osobju, pravilnika sporednih prinadležnosti, voznih ugodnosti in pravilnika o službeni obleki, se morajo; te konference izvršiti do 15. septembra 1929. Vse podružnice bodo dobile tekom; julija izdelan materijal za konference, na osnovi katerega naj sestavijo svoje protipredloge in dajo delegatom direktive.
III. kongres je istočasno sklenil da1 naj vsak član za kritje velikih izdatkov za strokovne konference prispeva enkrat letno po 5 Dm. Naprošamo vse podružnice, da ta prispevek ubero tekom meseca avgusta 1929.
Konference se vrše:	^
1.	za strojevodje, kurjače, nad-kurjače: 11. avg. v Zidanem mostu.
2.	Za kretniŠko, premikalno osobje, vozopisce, lampiste itd.: 18. avg.
v Zagrebu.	v	'.
3.	Za progovne čuvaje, obhodm-kp oaznike, mojstre in čistilce baterij: 1. sept. v Mariboru.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru.
4.	Za vlakospremno osobje: dne 25. avgusta.
5.	Za delavniško osobje: dne 8. septembra.
Nadalje bodo sklicane še konference progovnega delavstva (v Sarajevo?) in še vseh ostalih kategorij (kurilniško, postajno, skladiščno osobje).
Centralna uprava U. S. Ž. J.
■ " ■' ----------- 1 - " .............. ""
Držite tatu . . .
Tako vpije ponavadi tat, ko beži po mestnih ulicah in kaže na pred njim idoče, da zmeša zasledovalcem sied in ako mogoče, uide.
Slično tendenco ima sledeča okrožnica zvezarjev, ki sedaj na ceii črti izgubljajo člane ih skušajo rešiti, kar se rešiti da. Udruženje jugosi. železničarjev in
brodarjev.
Št. 615/29.	Ljubljana. 10. VII. 1929.
Okrožnica št. 21.
Vsem podružnicam’
Zadnje čase prihajajo pogosto pritožbe od železničarjev, da so jih agitatorji in priganjači od »Saveza« po sili vpisali v organizacijo in jim po siii odvzamejo in odtegujejo, članarino.
Pozivamo naše zaupnike, da nam pn-jiavijo' imena onih železničarjev, kateri nočejo biti člani »Saveza« in, bi radi izstopili iz »Saveza«. Po možnosti vpošljite knjižico dotičnih, da jih odjavimo.
S pozdravom
Vertačnik L r.	Jug 1. r.
Pa recite, da zvezarji niso mojstri! Pogoste pritožbe imajo, kako agitatorji saveza »nasilno« odvzamejo članarino. Nato pa v isti sapi pozivajo svoje zaupnike, da naj jiavijo imena onih, ki nočejo biti člani i saveza.
Veste, gospodje pri zvezi!_ Vsakdo, kdor hoče zapustiti savez, naj žrtvuje le 50 para za dopisnico, s katero javi izstop in je takoj črtan, ker savez ni in ne bo vpeijaval metod Vaših zvezarjev na Hrvaškem!, v Dalmaciji in Bosni, kjer so ljudem, ki sp izstopili (samo V Dalmaciji okoli 200, v Zagrebu, Sisku preko 100), še po 5 do 6 mesecev potom platnih spiskov jemali denar!
Ladja zveze sc potarija! Na Hrvaškem so do aprila 1929 inkasirali zvezarji potom direkcije mesečno še po 40.000 Din, a sedaj, ko so zlati časi odtegovanja minili«, pa so junija inkasirali netto 3000 Din, torej celih 37.000 Din mani. Ali se Vam koica? Je Vam žal Dalmacije?
Zato le vpijte: Primite tatu!
Razno.
Pristop društva bančnih uradnikov in nameščencev k strokovni interna-cijonali
Dne 20. maja 1929 je zboroval v Ljubljani VIL kongres bančnih uradnikov, katero društvo šteje danes 1719 članov v 69 podružnicah. Ta organizacija je bila dosedaj nacionalno kot initernacijionalno nevtralba. Razvoj bančnega koncerna tekom zadnjih dlveh let pa1 je dal misliti tudi nameščencem bančnih zavodov v Jugoslaviji, d!a je nujno; potrebno, dia tudi nameščenci proti internacijo-nalno enotnemu poslodavcu enotno nastopajo in je zato tudi kongres razpravljal o internacionalni pripadnosti ter je enoglasno odobril pristop k internacijcnalnemu sekretarijatu bančnih nastavljencev in potom tega k amsterdamski strokovni intemacijonali.
Mi razredni železničarji pozdravljamo ta sklep, ker se zavedamo, da je proti enotni fronti raznih trustov in koncernov, proti enotni interna-cijonallmo organizirani fronti kapitalizma potrebno postaviti močno fronto strokovno organiziranega delavstva in nameščencev.
Iz okrožnic.
Sprejem delavcev po odsluženju vojaščine, j
Vspm službenim edinicam.
Z odlokom G. D. Br. 34417-29 z dne j I 1.' V. 1929 je odredila generalna direkcija j drž. železnic sledeče:
I »Povodom više slučajeva, da se rade-1 niči, koji su prekinili službu zbog odsluženja ■ j vojnög roka, odbijaju za ponovan prijem, j 1 naredjuje se direkciji sledeče:
Da se ovakvi radnici, po povratku iz i vojske bezuslovno ponovo prime u služ- 1 bu, odkazujuči eventualno rad onima koji šu za vreme njihovog bavljenja u vojsci primljeni u službu, a sami niso odslužili vojsku.	j
U slučaju ujemanja kredita, postaviti ih na prvo pražnjeno mesto t. j. pre sviju ! ostalih molioca ža službu.
U krajnem slučaju, t. j. ako bi se na ’ upražnjavanje mesta pri dotadanjoj jedi- ■
nici trebalo dugo da čeka, dodeljivati ih kojoj drugoj pri kojoj ima upražnjenih j mesta i budžetske mogućnosti.«
Prednje dajem vsem službenim edinicam na znanje z nalogom, da se točno ravnajo1! po; tej odredbi.
Ljubljana, dne 28. maja 1927.
Ing. M. Klodič 1. r.
Odsotnost v svrho zdravljenja po specija-iistih in bolovanja uslužbencev.
Vsem: službenim edinicam in gg. žel. zdravnikom.
Na vprašanja, dobi 11 delavec, ki gre k zdravniku specijalistu ali zobozdravniku plačano odsotnost ali ne, dajemo sledeče pojasnilo:
Po čl. 8 začasnega delavskega pravilnika prejema delavec mezdo samo za čas, v katerem je delal in za čas rednega letnega dopusta, nikakor pa ne za čas dovoljene odsotnosti. Ako gre delavec k zdravniku v centralno ambulanto, mu je v ta namen dovoliti odsotnost, za kateri čas se mu ne sme zaračunati urnine. Stalni delavci v navedene svrhe lahko vporabijo svoj redni letni dopust, kateri jim gre po čl. 6 zgoraj omenjenega pravilnika.
V poslednjem času smo tudi zapazili, da izkazujejo tudi službene edinice uslužbence, ki so zaprosili za vpokojitev. v dnevnih poročilih kratkomalo v staležu bolnikov ali pa na razpoloženju. Ker je tako postopanje popolnoma pogrešno, je odslej vpoštevati sledeča načela:
1.	V staležu bolnih se sme izkazovati le one uslužbence, ki so za službo nesposobni in zdravniške pomoči potrebni ter jih pristojni žel. zdravnik prizna za bolne. Tudi naredba o zavarovanju drž. osobja za slučaj bolezni predvideva dajatev hranarine iz sredstev boi. fonda le onim' članom, ki so postali vsled bolezni delanezmožni in ki jim je ustavljena urnina vsled bolezni.
2.	Uslužbenci, ki niso več bolni, vendar potrebujejo po prestani bolezni še nekaj časa za okrepitev, lahko zaprosijo za bolniški dopust po navodilih okrožnice št. lll-VI-1927. Take uslužbence naj se v slučaju ugodne rešitve njihove prošnje izkazuje kot na bolniškem dopustu, z navedbo zadevnega direkcijskega odloka.
3.	Ako uslužbenci na podlagi določbe zadnjega odstavka čl. 127 zak. o drž. prom. osobju sami zaprosijo za vpokojitev, ostanejo še nadalje v službi, če so za službo sposobni in sicer tako dolgo, dokler niso službe razrešeni.
Izjemno v slučajih n. pr. ob ponovnih pregledih, če uslužbenec po zdravniškem mnenju za eksekutivno službo ni več sposoben, druge službe mu pa ni mogoče dodeliti in čaka na vpokojitev! ali v slučaju, da bolan uslužbenec po nalogu direkcije ne sme službe nastopiti brez direkcijskega dovoljenja, če tudi bi se javil v službo, je dovoljeno, uslužbence, katere žel. zdravniki ne zdravijo in jih tudi ne izkazujejo kot bolne, izkazovati v staležu bolnih, ako direkcija to odredi. V takih primerih je vedno navesti dotični direkcijski odlok.
Ljubljana, dne 28. maja 1929.
Ing. AL Klodič 1. r.
Naši sestanki.
Tekom zadnjih 14 dni smo obdržali v Ljubljani več uspelih sestankov. Vsi so se vršili v prostorih v Delavski zbornici ter so bili izredno dobro obiskani. Dne 27. VI. in 5. VII. se je vršil sestanek za, kurilnico Ljubljana I. in je bilo vsakokrat prisotnih nad 50 sodrugov. Dne 4. VII. je bil sestanek za kurilnico II. Dne 5. VIL tudi posebej od kretnikov in premikačev. Dpe 6. VIL je bil sestanek v Zalogu in dne 9. VIL pa v Trbovljah.
V Ljubljani se je zlasti sedaj po 1. juliju lepo' dvignilo število članov, enako izkazujejo skoraj vsi obraču-ni. kolikor smo jih za julij dobili.
pristop novih članov.
Podpore in posmrtnine.
(Izplačane ad 1. L — 1. VI. 1929.)
A. Podpore.	Din
Raševič Risfco, radioma Sarajevo	100.—
Lošić Mahimiud, radioma Sarajevo	200.—
Sorbolić Blaguje, radioma Sarajevo	200.—
Vodišek Ivam, Šmartno	100.—
Mikš Rudolf, delavec, Maribor I	200.—
O sime,z Josip, vpok., Maribor III	250.—
Noč Franc, kur. delavec, Jesenice	200.—
Majdič Ferd., sprevodnik, Ljubljana	200.—
F ara zine Mihael, Celje	150.—
Solelšek Aloj«, Zagreb	200.—
Pirš Ferdinand', vpok., Brezno	100.—
Vovk II Franc, delavec, Lesce	100.—
Vukle Ante, radioma Sarajevo	100.—
Predanič Viktor, radiona Sarajevo	200.—
Drajgutinović Joso, radiona Sarajevo 200. Tckaue Karol, profesijonist, LjuiMjama 200. Cvirn Jožef, del., kuiiL I. Ljubljana 200.— Repanšek Jakoib, kotlar, Ljubljana 200.	|
Heric Ant., st. poet. dleiav., Maribor 150,— | Gradišnik Jakob, kretniik, Vuzenica 150.— Jurka s Franc, brezposlen. Brežice	100.—
Pavlin Franc, skl delav., Zidanimost 100.— Speigel Franc, kretmik, Zidanimost	200.—
Smodej Avgust, prog. delav., Grobelno 150.— Pelko Mihael, delavec, Kram}	150.—
Krempuš Mihael, prem., Zidanimioist 200.—
Vončdma Matija, prog. delav., Logatec 200,-Debevc Franc, prog. del, Logatec 100.-Čop Anton, .prog. del., Jesenice	150.-
Vlahovič Josip, sprevodnik, Zagreb 100,-Petrovčič Jakob, sprevod., Ljubljana 200.-Jauh Anton, mizar, Jesenice	100,-
Omerziu Josip, kretniik, Zagreb	200,-
Andrejašič Andrej, prof., Ljubljana 150,-Bayer Julius, ključavničar, Maribor I 250,— Šubic Alfons, rad. Sarajevo, (brezpos.) 200.-Paumović B., rad. Sarajevo (brezpos.) 100.-Predanić V., rad. Sarajevo, (brezpos.) 100,-Grčič Fr., rad. Sarajevo, (brezpos.) 395,-Hadjoivič A., rad1. Sarajevo (brezpos.) 300— Mnzič H., rad. Sarajevo- (brezpos.) 300— Tukič M., rad. Sarajevo, (brezpos.) 300.-Šubič Alfons, rad, Sarajevo (brezpos.) 300.-Stanišič M , racL_ Sarajevo, (brezpos.) 200— Fiihtner Fr., rad. Sarajevo, (brezpos.) 200,— Duilimam A., rad. Sarajevo, (breizpos.) 200— Čorič B., rad. Sarajevo, (brexpos.) 200.-Bektaševič O., rad. Sarajevo, (brezpos.) 100.— čengiču A., rad. Sarajevo, (brezpos.) 100— Predanič V., rad. Sarajevo, (brezpos.) 100— Kapur Nedj., Sarajevo H, (brezpos.) 100— Čagijo Savo, Sarajevo II, (brezpos.) 100.-Hrvačevič P., Sarajevo II, (brezpos.) 100— Šubic Alf., Sarajevo I, (brezpos.)	300.—
Grčič Fr., Sarajevo I, (brezpos.) 300— Gaberc Anton, Ormož,	250—
Lesjak Ig., prog. delavec, Stična 100_______
Troha Fr., prog. delavec, Borovnica 100— Romih Fr., post. delavec, Ponikva 150— Löschnig Mih., strugar, Maribor I 150— KarEn Martin, zavirač, Rogatec	150—
Cvetko Anton, Bistrica	100—
Urbančič Mihael, zidar, Rakek	100—
Kokalj Viktor, sklad, delav., Ljubljana 200— Tihi Albin, kurjač, Ljubljana I	150—
Lapajne Jernej, ključavničar, Ljubljana 150— Hlačar Josip, kotlar, Ljubljana I 150— Sovine Andrej, sprevodnik, Ljubljana 300— Vezjak Lenart, miloščimar, Brezno 100— Perat Fr., miloščinar, Ljubljana	150—
Uranič Ferd., miloščinar, Grobelno 150— Čagjo Gjorgijo, Sarajevo II	100—
Leipič Zaharija, Sarajevo II	100—
Andric Ante, Sarajevo II	100—
Šarenac Milam, Visoko	100—
Dabič Risto’, Visoko	100—
Vukovič Marko, Visoko	100—
Trifkovič Gjorgjo, Visoko	100—
Šubašdč Franjo, Visoko	100—
Sprohan Rudolf, Sarajevo I	100—
Vukovič Nedjelko, Sarajevo I	100—
Čordašič M„ Sarajevo I	200—
Solatović Ilija, Sarajevo I	200—
Kanihi Jaihiel, Sarajevo I	200—
Guzelj Franc, Maribor I	200—
Vučak Ivan, kurjač, Poljčane	200—
Lešnik Ivan, Tezno	250—
Papo Jakob, Sarajevo	I	200—
Gašič Risto, Sarajevo	I	200—
Bertoncelj Matevž, ikretmik, Lesce 125— Kobold Marko, prog. del., Draiwogradl 150— Sebastijan Julius, ključavničar, Zagreb	300—
Maiček Avgust, Logatec	100—
Janežič Andrej, pre.mogar, kurilnica.,
Ljubljana I	100—
Vedilin Josip, mizar, Celje	100—
Ružič Leopold, pom. kurjač. Murska
Sobota	200—
Jurišič Anton, delavec, Maribor I 200— Ogrin Ivan, zidar, Borovnica	250—
Perič Ilija, Sarajevo I	300—
Markovič Mihajlo, Sarajevo I	300—
B. Posmrtnine.
Kodram A., sklad, del., Ljubljana 1000— Bokal Albin, zavirač, Ljubljana	500—
Kurnik Ivan, kotlar, Maribor II 500— Brumec Ivan, vlakovodja po umrli
ženi, Ljubljana	450—
Tuškanec Joso, pruž. radnik, Sisak 500— Urbamzl R., post. delav., Dravograd 700— Krumes Kristijan, Indjija	700—
Tepina Anton, sprevodnik po umrli
ženi, Ljubljana	500—
Stojnšek Alojz, kur. delav., Pragersko 350— Flikovič St|epan, vratar, Zagreb 1000— Lešnik Vincenc, kotlar, Maribor II,
(vdovi ‘posmrtnina)	.	500—
Sluga Ivan, pom’, del., Maribor II,
(posmrtnina po ženi)	250—
Tomanič Anton, kuril, del., Pragersko, (v dio vi posmrtnina)	500,-
Ber.ek Josip, pruž. radlnilc, Sisak,
(vdovi posmrtnina)	500,-
Kovačič Anton, zvam. L, Zidani most,
(posmrtnina po ženi)	500,-
Čop Karol, strojnik, Jesenice, (vdovi
posmrtnina)	500,-
Kikelj Mihael, zvan., Jesenice, (vdbvi
pomrtnina)	_	__ 600.-
Skupno Din 26.420,-Do 1. januarja 1929 izplačano Din 115.425.-Celotirno Din 141.845,-
Opozorilo radi nabave obleke.
Nepreklicno s 1. septembrom t. I. ^ačne poslovati naša gospodarska aoslovalnica v Ljubljani in sicer laiprvo samo z manufakturnim oddelkom. Blago za službene kot civilne obleke, perilo itd. se bo oddajalo proti gotovini in na obroke po konkurenčnih cenah.
Opozarjamo vse sodruge na u-godno priliko za nakup. Poslovali bomo v prvi vrsti, da zadovoljimo tako s kvaliteto blaga kot s1 cenami vse naše odjemalce in to naj bo; naša edina reklama.
Sodrugi, s 1. septembrom 19~7y posetite svojo manufakturno za'
Hriipn!
Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinien Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franz Smazek v Mariboru.