v , . % Bpedlzione hi abbonamento postale — Leto XXII., št 287 Ljubljana, torek IS« decembra 194*XXI Cena cent. 80 Upravmitvo. L|ubl>ana. Puccini lera olj ca $, Telefon ft M-22. Jl-23. »1-24 Inseratm jddeiek L|ubl|ana Puccinijeva ali* ca * - Ieletoc fa. 51-25. 51-26 Podružnica Noto mesto: Ljubljanska cesta 42 Ra«!uni: ta Ljubi(anskc pokrajine on poštno-čekovnem zavodu h. 17.749, za ostale kraje Italiie Servizio Con n Con Post No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO n ogla* j, Ki. Italiie io inozemstva una CJninn«- Prihbliriti Iraliana S. A MILANO Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lir U.—, H inozemstvo vključno s »Ponedelisktm Ja-tromc Lir 36.50. Uredniitvo: Ljobljut, Puccinijeva ulica kev. S. telefoo feev. 31-22. 31-23. 31-24. _Rokopisi se ne vračajo. CONCESSION AR IA ESCLUSIVA per la pub- blicita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubhlicita Italiana S. A. MILANO Vioknti attacchi delPavia' il one MfAsse In Tunlsia Vivacl duelli aerei — 14 velivoli nemici distrutti II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 14 dicembre 1942-XXI il seguente boliettino di gnerra No 933. In Cirenaiea attivitft terrestre limitata a seontri di pattuglie e a intensi tiri di artiglleria. Nel corso di vivacl duelli aerei, la, cac-cia germanica abbatteva, senza subire per-dite, 9 appareeehi; 4 altri venivano distrut-ti da batterie cotraaeree. Nella regione tunisina l'aviazione delPAs- se ha rinnovato violenti attacchi dlurnl e notturnl sui centri delle retrovie nemiche ed in particolare contro il porto di Bona, dove esplosioni e incendi sono stati osser-vati sugli obbietivi, ripetutamente centra ti. Due quadrimotori avversari, colpiti in com-battimento, precipitavano in fiamme. Un' incursione di velivoli nemici sopra Susa (Tunisi) causava sensiblli perdlte tra la popolazione civile e dannl di Iieve entitš. Ulovit! napadi osnega letalstva v Tunisu Živahni zračni dvoboji — 14 sovražnih letal uničenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 14. decembra naslednje 933. vojno poročilo: V Cirenaiki je bilo kc pno delovanje omejeno na spopade patrol in na živahno topniško streljanje. V teku živahnih Ittaiskih spopadov so nemški lovci sestrelili brez lastnih izgub s) sovražnih letal; 3 nadaljnja letala so uničile protiletalske baterije. Na tuniškem področju je letalstvo Osi ponovilo silovite napade podnevi in ponoči na središča v sovražnem zaledju, zlasti na pristanišče Bono, kjer je bilo opasti eksplozije in požare na ciljih, ld so bili ponovno zadeti. Dve sovražni štirimotorni letati, ki sta bili zadeti v bojih, sta strmoglavili v plamenih. Napad sovražnih letal na Sušo (Tunis) je povzročil občutne izgube med civilnim prebivalstvom in lahko materialno škodo. PJitajnik Stranke sred v Napoliju Napoli, 13. dec. s- Podtajnik Stranke Barberini je danes v spremstvu zveznega tajnika posetil ranjence v raznih bolnicah. H.erarh je izročil ranjencem pozdrav Stranke ter je za vsakogar ime] besedeto-lažbe in zanimanja- Izročil je tudi vsakomur kak dar. Domovinska ljubezen tunišklli Italijanov Tunis, 14. dec. s. Služiti Domovina v orožju bo kmalu za vse naše rojake v Tunisu najvišja manifestacija njihove globoke domovinske ljubezni, kronanje njih gorečih dokazov ita>l i j amstva zlasti v teh pomembnih dneh od našega vstopa v to deželo dalje. Po bratskem sprejemu, ljubeznivi pomoči m odkritem sodelovanju, ki sa ga Italijani pripravila našim oboroženim salam in našim nemškim tovarišem so sedaj srečm in ponosni, da se lahko ponudijo naši vojaki tudi kot vojaka. Najboljši dokaz teh njihovih čustev je izredno visoko števiilo rojakov, ki so se te dni javili kot prostovoljci. V samem mestu Tunisu so mnogoštevilne skupine mladeničev podpisaiie prošnjo za prostovoljno vključitev v vojsko, med pjimi dijaki, delavci, obrtniki in zastopniki svobodnih poklicev iz vseh dru žabnih slojev. Mnogi izmed teh prostovoljcev so služili vojake v Italiji in Libiji iin velik del se je udeležil tudi voijevanja v Etiopiji Tunis, 14. dec. s. V vojašnici, kjer so v teku naborne operacije, so prihajali neprestano prostovoljci, ki so kazali svoje navdušenje in svoje veselje, da se lahko oblečejo v vojaško uniformo, zlasti tu, v Tunisu, in v sedanjem trenutku. A tudi oni, ki bodo te dni sledili tem prostovoljcem, ki s tem spet enkrat potrjujejo slavno tradi- cijo italijanskega prostovoljstva, Izražajo svoje zadovoljstvo in ponos, da bodo lahko služili domovini kot vojaki. Finsko občudovanje italijanskih MASov Helsinki, 14. dec. s. List »Helsinken Sa-nomat« objavlja dolg članek svojega poročevalca pod naslovom »Memento audere semper, ki ga spremljajo tudi slike- List najprej omenja, da je bilo to geslo bojna zapoved motornih čolnov v zadnji svetovni vojni in da ga je postavil D'Annunzio. Pisec nato prikazuje bleščečo in dogodkov polno zgodovino te povsem italijanske vrste pomorskega orožja, pri katerem se tehnična dovršenost, velika h trost in popolnost oborožitve družijo z odločno smelostjo mornarjev v en sam blok trJne volje za dosego zmage. Nato nadaljuje: »Z navdušenjem in junaštvom so se ti predstavniki slavnega italijanskega brodovja uspešno borili na naši strani na Ladoškem jezeru ter ponovno potrdili svoje prijateljstvo do nas in s tem manifestirali bratstvo v orožju. V njh srcih je napisan rek: Memento audere semper!« Pisec, ki se je udeležil najsajajnejših akcij, ki so jih doslej italijanski motorni čolni izvršili na Ladoškem jezeru in v katerih so potopili več edinic ruskega brodovja, prikazuje nato v podrobnostih organizacijske faze, ki so dcrvedle do teh uspehov in prizadejale sovražniku občutne vrzeli na važnem odseku za oskrbovanja Petrograda, pri čemer so se morale boriti s težavami, kakor meglo, zahrbtnim zalezovanjem sovražnika in drugimi ovirami. Pisec. ki je preživel dalje časa v Italiji kot sin bivšega finskega poslanika v Rimu, opisuje nato življenje na krovu motornih čolnov ter izraža svoje občudovanje za vedro razpoloženje posadk, njih tovarištvo, njih smelost, požrtvovalnost in popolno predanost domovini. Dokazana laž v ameriških vojnih poročilih Rim, 13. dec. a. Nov dokaz lažnosti Fe-vernoameričanov je zadnje poročilo glavnega stan oboroženih sil v Kairu. V včerajšnjem poročilu o napadu na Napoli dan poprej, ko so težki bombniki ameriške vojske izvedli napad, je rečeno doslovno: »Vsa naša letala ao se vrnila na oporišča.« Ta nesramna trditev je bila objavljena, ko je naše poročilo javilo, da je bilo pet sovražnih štirimotornikov zrušenih in sicer trjie od naših lovcev, ki so takoj intervenirali, nadaljnja dva pa od proiletalskega topništva. Razbitine teh letal so našli Eno Izmed letal, ki je bilo zadeto, je pristalo pri Valle di Lucania in njegova celotna posadka, 10 Američanov, je bila ujeta. Teh 10 Američanov priča o nesramnosti, s katero se sestavljajo ameriška uradna poročila. Madžarska bo vedno korakala z Italijo Vodilni madžarski listi o Kallayeveni govoru Budimpešta. 13. dec. s. Tudi nedeljski listi so obširno obravnavali v svojih uvodnikih izjave predsednika ministrskega sveta Kaillaya. ki jih je podal v svojem govoru ob otvoritvi akademskega leta Italijanskega kulturnega zavoda za Madžarsko o kulturnih in političnih odnosih med Italijo io Madžarsko. ki segajo nazaj več ko tisoč let. List: znova potrjujejo v svojih člankih ab-voiutno zvestobo Madžarske do Italije in politike Osi. Poudarja se tudi udejstvovanje Italijanskega kulturnega zavoda pod vodstvom prof. A Ida Bizzarrija. Vladni list »Reggeli Magya,rorszag« piše med iTuginr Preporod je bila svetla doba Madžarske. Ni se čuditi, če še danes črpamo iz nje. Glavni nauk. ki izhaja tz te dobe, jc ta da je bila Madžarska velika, ko se je usmerila k Italiji, k sredozemski kulturi in k načelom in smernicam italijanske politike Zavest tega dejstva živi močno v nas in naše prepričanje je. da bo pot naše rev lucije in naše vernosti vedno večje pristajanje n& to. kar dela Italija. Tudi »Magvair Nemzet« posveča temu vprašanju pomemben članek, v katerem piše med drugrm. da *ta »naše latinstvo. naš humanizem rešila in bosta lahko reševala v bodočnosti neodvisnost države ter bosta jamstvo naše svobode. Vedno1 smo vedeli n vemo. kje je naše mesta Kje naj bi ministrski predsednik izrazi! te ideje, če ne tam. kjer jih je izrazili? V bratskem okolju je nekaj, kar tvori Še močnejšo vez kakor rasna in jezikovna sorodnost: duh skupne ideje, soglasnost volje in čustev.« Madžarska stolica na univerzi v Bologni Bologna, 12. dec. s. V izvajanju italijan-sko-madžarskega kulturnega sporazuma je bil tukaj danes na vseučilišču otvorjen tečaj madžarskega jezika in literature t nastopnim predavanjem profesorja Emerlka Varadyja. Svečanosti se je udeležila oflcl-jelna madžarska delegacija, poleg nje pa zastopniki mestnih oblastev in univerzitetni predstavniki iz Torina, Milana, Triesta m Padove. _ Zasedanje evropske komisije »Mladina in družina1* Madrid, 12. dec. & Evropska komisija »Mladina in družina« se je sestala v palači narodnega sveta Falange pod predsedstvom delegata mladinske fronte EHoie in v navzočnosti vseh vodilnih funkcionarjev. Predsednik EloLa je v daljšem govoru izrekel dobrodošlico vsem tujim odposlanstvom ter poudarjal v svojih izvajanjih globoki smisel organizacije v okviru potreb nove Evrope. Predstavniki Nemčije, Madžarske. Rumunije in Hrvatske so nato obrazložili svoje sklepe glede organizacije m glede stanja vzgoje pri mladini. Zaključno zasedanje komisije bo 14. L m. v EscuriaLu. Ogromne sovjetske Izgube V treh tednih so Sovjeti samo na odseka ene armade izgubili 1560 tankov — Zmagovit uspeh italijanskih čet ob Donu Hitlerjev glavni »tan, 14. decembra: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V visokem kavkaškem gorovju so bili odbiti Številni sovražni napadi. Na drugih bojiščih južnega odseka so še v toku boji z močnimi sovražnimi silami. Okiopne sile, ki so prišle iz pokrajine južnozapadno od Stalingrada, so izvedle sunek v močno skupino sovražnih sil in jo zavrnile; sovražnik je izgubil nad 20 tankov. Zadnje dni je bilo pri nekem sunku na sovražno zaledje v kalmiški stepi prijetih mnogo sovražnih ujetnikov. Na donskem bojišču so italijanske čete odbile nadaljnje sovražne krajevne napade in zadale sovražniku krvave izgube. 25 sovjetskih letal je bilo sestreljenih, štiri nemška leala se- niso vrnila. Na odseku Kalinin—Hmensko jezero se boji nadaljujejo Sovjetski poskusi za rešitev obkoljenih oddelkov so se izjalovili. Uničenih je bilo nadaljnjih 31 sovjetskih tankov. Od 25. novembra je sovražnik zgubil pri svojih brezuspešnih napadih samo na odseku ene armade 1560 tankov. Pri Voihovu in južno od Ladoškega jezera so nemške čete uničile številne sovražne utrdbe. Bojna letala so ponoči bombardirala pristanišče in mesto Murmansk. V Cirenaiki živahno ogled niško in topniško dedovanje. Bojna letala so Izvedla močne napade na pristanišče Bengazi. V Tunisu so nemška letala uničila mnogo sovražnih vozil. Nemška in italijanska letala so silovito bombardirala pristanišče Bono. Napadi so povzročili eksplozije in požare. Nemška mornariška protiletalska obramba je sestrelila tri sovražna letala. V noči od 12. na IS. december so hitri čolni napadli ob vzhodni angleški obali sovražne, z rušilci močno zaščitene konvoje ter torpedirali 6 trgovskih ladij. Trije parniki s skupno 9000 tonami so se takoj potopili, ena 3000 tonska petrolejska ladja pa se je vnela. Dve drugi ladji sta se verjetno potopili. Po hudih bojih so se vsi nemški čolni vrnili na svoja oporišča. Nad Rokavskim prelivom in norveško obalo so bila z bi ta 4 angleška letala. Ogorčeni boji na Kavkazu 100 200 km . cevovod za nafto železnice Budimpešta, 12. dec. s. Generalna direkcija madžarskih pošt bo dala 21. t. m. v promet novo serijo spominskih znamk ob 9001etnici sv. Ladislava, kralja Madžarske, 7001etnici barbarskega vdora in 6001etnici zasedbe prestola po Ludoviku Velikem. —— zeieznice h~- _ kkk ležišča nafte Jurr0-|jBatum Berlin, 12. dec. V berlinskih listih je izšlo poročilo nekega vojnega dopisnika, ki daje novo sliko o sediamjem položaju na eni izmed dveh najvažnejših točk, na katerih se bije boj za Kavkaz. To je Tere-kovo koleno, kjer nemške čete trdovratno branijo mostišče. Tu leži kraj Malgobek, ki so ga Nemci osvojili pred par meseci m so s tem dosegli prve izvirke petrolej-skega področja pn Groznem. Položaji so tu izkopani v zemljo. Vzhodno od Malgo-beka poteka fronta ob Tereku, ki ga smatra sovražnik kot glavno obrambno črto za ostali vzhodni Kavkae ln za petrolej-sko področje. Od prvih dni decembra se vzdodž Tereka od višavja do stepe vleče gosta ln mrzla megla Letalsko delovanje je zaradi tega zelo neznatno, kajti megla se ne razprši niti za uro. Kljub tem neugodnim prilikam ogorčeni boji na vsej fronti ne prenehajo. V megli in v lepljivem blatu, ki pokriva vse ceste in steze, se vrše vedno spopadi izvidnic ta udarnih oddelkov. Zlasti živahno je delovanje v področju Alagirja ta Ordžo-nlkidzeja ob gornjem teku Tereka. Tu nI miru že od onega dne, odkar so Nemci izvršili napad preko Naljčika ter prodrli v neposredno bližino gruzinske vojaške ceste. Rusi uvide vajo nevarnost, ki jim preti, ako bi nemške okiopne sile lahko svobodno razpolagale s to važno prometno zvezo s TI-flisom, ter skušajo na vse načine potisniti Nemce nazaj. V to svrho ponavljajo silovite napade iz položajev pri Ordžonlkidze-ju. Druga, važna točka, za katero se vedno vrši borba, so višine na levem delu fronte ob Tereku, kjer se reka obrne proti severu ter doseže • stepo. V bojih za te višine so Nemci uničili močno skupino sovjetske konjenice, kar je bilo potrjeno tudi v nemškem uradnem poročilu. Tudi na finskem odseku sovražnik povsod odbit Helsinki, 13. dec. s. Vrhovno poveljstvo finske vojske javlja: v zadnjih 24 urah so Rusi izvršili nekoliko napadov z manjšimi silami v odseku fronte pri Aunusu ter v Vzhodni Kareliji pri Rukaj&rviju. Finska pehota in topniški ogenj pa sta jih v protinapadih povsod vrgla nazaj* Madžarske čete na vzhodnih bojiščih Budimpešta, 12. dec. s. Madžarski glavni stan je danes objavil naslednje poročilo: Pretekli teden ni bilo važnejših dogodkov, razen z uspehom izvedenih akcij za preprečevanje izvidniškega delovanja sovražnika. Neka skupina naših napadalnih čet iz južnega Podonavja, je vdrla v glavne odporne črte sovražnika, kjer je odbila številne sovražne napade ln se vrnila brez izgub. Iz pooblaščenega vojaškega vira se doznava, da je bilo za pretekli teden značilno na fronti madžarskih čet živahno obojestransko izvidniško udejstvovanje. Sovražnik se je skušal na dveh točkah fronte z oddelki ene stotnije in drugod z manjšimi oddelki približati madžarskim postojankam. Večina sovjetskih podvigov se je izjalovila ob obrambnem ognju Madžarov. Boljševiki so se po enem večjih omenjenih podvigov zopet umaknili na nasprotno obrežje Dona ln pustili na bojišču vojne potrebščine ter številne mrtve. Naši izvid-niški oddelki so prekoračili reko 23 krat, prodrli v obrambni predel sovražnika in uničili 17 utrdbic ter številne opazovalnice. Ujeli so tudi več sovražnikov in zajeli strojnice, metalce plamenov, avtomatične puške ta strelivo. Zanimivo je da so našli pri padlih sovražnikih pod snežnimi plašči civilno obleko. Clanl neke sovražne patrulje so pred madžarskimi postojankami ubili svojega poveljnika ter se nato predali. Najvišje nemško odlikovanje za španske legionarje lz Hitlerjevega g/lavnega stana, li. dec. 8. Hštder je siprejel generala Mimoza, velikega poveljnika španske divizije, ki se bon na vzhodna fronti ter mu izročil odlikovanje hrastovega lista k železnemu križu. To visoko odlikovanje je priznanje ne samo junaštva španskega generala, temveč tudi hrabrosti španskih prostovoljcev, ki se bore ob strani svojih nemških tovarišev za svobodo Evrope v silnih ofenzivnih ki defenzivnih bitkah na vzhodni fronti Žrtve boljševlkov med Estonci Berlin, 14. dec. s. List »Berliner Zedtung am Mittag« doznava iz Revala, da znaša celokupno število Estoncev, umorjenih ol boljševlkov, 1818. Te številke, poudarja list, pa ne smemo smatrati za' dokončno. Od navedenih žrtev je bilo mogoče doslej ugotoviti istovetnost pri 1587, medtem ko je 67 trupel, ki so jih našli v podzemlju zaporov Dorpater, takšnih da njih istovetnosti ni mogoče ugotoviti Med trupli so našteli 150 žensk. Tridnevni zaporedni napadi na južnovzhsdno Anglijo Berlin, 14. dec. a. Kakor doznava list »Berliner Zeitung am Mittag«, so nemška letala tri dni po vrsti bombardirala po- membne vojne cilje v južnovzhodni Angliji med Doverom in Folkestonom. kakor tudi letališča Brookland. V Sunderlondu so letala povzročila veliko škodo in požare v pristaniščih, v ladjedelnicah in v skladiščih surovin. V teku operacij med 6. in 11. decembrom so Britanci samo na zapadnem bojišču izgubili 48 letal, medtem ko so Nemci izgubili le 10 letal. Rim, 14. dec. s. Londonski radio je objavil izgubo britanskega rušilca »Pen-nyland«. Letošnja BeSana Rim, 13- dec. s. Tudj letos bo izvedena Befana vojaka, katere organizacija je zaupana, kakor prejšnja leta. Stranki in Dopolavora. Četrta Befana vojaka bo nudila italijanskemu narodu priliko pokazati ponovno tovarišem v orožju, s kakšno ljubeznijo jim slede in kako blizu so j m bratska srca, ki bijejo v soglasju idej in namer, katero je jamstvo za končno zmago. Četrta Befana vojaka se bo proslavila v dob; od 24. decembra do 6. januarja in v pokrajinskih Dopolavorih so se že sedaj z vso vnemo pripravljajo na proslavo. Nemški tovariši se bodo skupno z italijanskimi sobojevniki udeležli proslav, Poleg prireditev za vojake pripravlja OND tudj fašistično Befano za leto XXI. Dne 6. januarja bodo razdeljenj darovi Be-fane. Lica malčkov se bodo nasmejala ob darovih in njih hvaležna misel se bo poklonila Duceju, ki je dal pobudo za to obdarovanje, tako da bo na ta otrokom posebno drag dan dokazana fašistična solidarnost z darom in da bodo otrocj veseli prebili tradicionalni praznik. Darovi befa-ne bodo razdeljeni predvsem sinovom padlih v vojni in vpoklicanim pod orožje ter mnogošteviln m družinam in revnejšim družinam. Razdelitev darov bo na sedežih Dopolavora ob navzočnosti enega izmed hierarhov PNF. ki bo otvoril razdeljevanje darov s pozdravom Duceju- Govor ministra Gdbbelsa v Hannovru Hannover, 13. dec. s. Nemški minister za propagando dr. Gobbels je danes govoriti v Hannovru na sestanku 5000 narodn o-socialističnih prvakov tega okrožja. V svojem govoru je dir. Gobbels očrtal sedanji politični iin vojaiški položaj ter poudarili, da je nemški narod, ki je tesno m vdano zbran okoli Fiihrerja, pripravljen prestati tudi najhujše preizkušnje, ki mu jiih je usoda namenida pri oevojevanju zmage. Nevtralnostna politika Turčije Ankara, 15. dec. s. Predsednik vlade Sa-radzoglu je imel govor, ki ga je naslovili na vojsko. Izjavil je med drugim: »Nasa zunanja politika, ki jo povsod spoštujejo, je politika nevtralnosti. Ona je globoko ukoreninjena v duhu naše nacionailne edinosti. Atatiirk sii je prizadeval ustvariti »rečno, svobodno in napredujočo Turčijo, predsednik Ineni pa nadaljuje njegovo delo. Ideali teh dveh velikih mož predstavljajo svete cilje turške mladine. Četudi bi nas moglo veljati ogromnih žrtev, se bomo trudili, da ohranimo Turčiji popolno gospodarsko neodvisnost.« Umrla je hči pisatelja Emila Zalaja Pariz, 14. dec. s. V starosti 54 let je umrla v Parizu ga. Denise Leblonle, hčerka Emila Zolaja. Pod psevdonimom Denise Aubert je pokojnica objavila več romanov aa mladino. Leta 1931. je objavila Zolajev življenjepis pod naslovom »Emil Zola v pripovedovanju svoje hčerke«. Francija nima Laval o svojem programu ničesar pričakovali od zmage AngSosasov, vse pa od zmage Osi Vlchy, 14. dec. s. Predsednik francoske vlade Laval je prvič po zasedbi Francije po osnih četah obrazložil zastopnikom tiska svoj program ta izjavil, da bo delal na obnovitvi Francije mirno, brez sovraštva, a tudi brez slabosti. Napovedal je splošno ta brezpogojne upravno revizijo ter nadaljnje ukrepe proti Židom. Pripomnil je, da bi angleško-ameriška zmaga pahnila Francijo v komunistični objem in da bi bile prve žrtve prav oni, ki danes poslušajo Rooseveltove ta Churchillove govore. Sklicujoč se na ukrepe, ki jih je izdal angleško-ameriški ekspedicijski zbor v Maroku ln Alžiru je šef francoske vlade poudaril, da ne more francoski narod prav ničesar pričakovati od anglosaške zmage, da pa lahko vse pričakuje od zmage Osi. Priznal je nadalje, da francosko javno mnenje ne kaže še dovolj razumevanja ta da predstavlja to zid, ki loči Francijo od Nemčije. Zaključuje, da bi bili mnogi problemi, zlasti problem vojnih ujetnikov manj komplicirani ta lažje rešljivi. Kakor so sedaj, ako bi bil Franciji prihranjen Darlanov »prokonzulat«. Konflikti med Francozi v Siriji in Libanonu Ankara, 13. ri«c. s. Akcija degolistov proti darlanistom sne zaostruje v Siriji ta Libanonu. Generalni delegat degolističnih sil je izdal povelje, naj se ravna s Francozi, ki podpirajo Darlama, prav tako kakor s sovražniki in naj »se jih aretira ter internira, ako se izkaže za potrebno. Med obema skupinami so nastali že konflikti. Severno-anzeriški Ust o Darlanu in De Gaullu Rim, 13. dec. s. Zanimiv je komentar, ki zroadi kako cenijo Angloameričani francoske izdajalce. Severnoameriški list >De-troit Ne\vs« piše: »Ne smatramo za potrebno označiti kot junaka admirala Darlana, ker mu je uspelo izročiti Dakar združenim narodom. Smatramo za bolj umestno, da nismo hvaležni brez povoda nekemu gospodu dvomljive preteklosti, katerega priznanje za poglavarja Francozov v Afriki je označil neš predsednik Roosevelt kot začasno sredstvo. Ne bomo označili kot junaka niti De Ganila, ker ne vemo cele resnice o njegovem političnem položaju.« Carigrad, 13. dec. s. Položaj v Teheranu in v vseh pokrajinah Irana, je vedno Lolj kritičen, kljub ukrepom okupacijskih ob'.a_ sti, ki ao monogo ljudi aretirale ter zaprte najbolj znane zaveznikom sovražne elemente. Vesti, ki stalno prihajajo iz Irana, pravijo, da so v Teheranu prepričani, da bo pomanjkanje živil še hujše ker ni mogoče obnoviti skladišča živil, k?tera 90 svoi čaa sovjetske čete rekvirirale. Poveljnik Armadnega zbora sprejel predstavništvo GILLa Tiskovni urad Zveze fašijev poroda: Ekscelenca Robotti, ki je bil 6. t. ni na obletnico ustanovitve L'ktorske miadine Ljubljanske pokrajine odsoten, je dne li. f. m. sprejel predstavništvo GILLa. Predstavništvo je bilo sestavljeno :z po enega avantgvardista, Mlade Italijanke, l Ballile in 1 Male Italijanke, ki jih je spremljal eden izmed vcdstva Zveznega poveljstva. Predstavn;štvc je izrazilo poveljninu Armadnega zbora svoje najgloblje občudovanje in mu je v imc-nu vseh članov organizacije zagotovilo, da bo storilo vse. da se dvigneta duh in misel k razumevanju r-ovih časov. Zagotovilo ga je tudi, da se bo trudilo izkazati se vrednega pripadati veliki družini Liktorske mladine. Ekscelenca Robotti je s posebno ljubeznivostjo ter z očetovsko prisrčnostjo sprejel odposlance mladine Izrazil je svoje občudovanje nad razvejem, ki ga je GILL dosegel prvo leto svojega obstoja, ter izrazil svoje najboljše želje za dosego novih, še višjih zmag rta mnogo obetajočem potu, ki ga je nastopila mladina nove pokrajine. ▼eodarie spet uklonila. Angležem dejansko ne preostaja nič drugega. odkai so se tako slepo zaupali obema zavezniškima velesilama. Pod CburchiMovim vodstvom izgublja tako Anglija eno izmed svojih največjih vrlin, tisto, ki ji je tako dolgo doslej jamčila uspehe nad prijatelji in sovražniki, namreč politično občutljivost. Seveda se vsi fci spori in prepiri pletejo med roparji ne glede na poseg krčmarja ki bo predložil svoj račun, in ta krč mar so oborožene siile Trojnega pakta. (»II Regime Fascista.«) ISesg>©«Sargtw® Izkoriščanje zemeljskih plinov v Italiji stadj e vojne SoMsrnsst Trajnega pakta fe bolj trdna, kakor je kdaj kali bila Tokio, 12 dec. s. List »Japan Times Advert:s er« objavlja uvodnik, v katerem poveličuje proslavo obletnice italijanske m nemške vojne napovedi Zedinjenim državam v popolni solidarnosti z Japonsko. Anglija in Zed'njene države, ki hlepe po nadvladi, ne opuščajo prav nobene prilike, da bi Evropo tiščale v kleščah versajske mirovne pogodbe in da bi ovirale pravične težnje Italije fn Nemčije. Enako sta se obe plutokratski velesili obnašali nasproti Japonski, proti kateri nisa varčevali niti z grožnjami niti z izsiljevanjem, čim je bilo do eženo najtesnejše sodelovanje na voja-šk-m in gospodarskem področju mea narodi trojnega pakta, se je utrdila tudi njih skupna volja, da ustvarijo nov svetovni red, tako da sta vojni za Veliko Azijo m vojna v Evropi neločljivo povezani. Ko Japonska pozdravlja začetek drugega dejanja skupne borbe, zaključuje list, ponavlja Japonska svoj trdni sklep, da vodi to vojno do zmagovitega zaključka na strani sil O i. Bukarešta. 12. dec. s. Današnji rumunski listi pišejo z velikim poudarkom o manifestacijah v Rimu, Berlinu in Tokiu ter o brzojavih državnih poglavarjev, šefov vlad in zunanjih ministrov Italije, Nemčije in Japonske o priliki prve obletn ee vstopa Italije in Nemčije v vojno proti Zedinjenim državam. Vsi list,- se spominjajo tega datuma, oficiozni »Timpul« pa podaja v svojem uvodniku pregled zmag in uspehov oboroženih sil trojnega pakta, pripominjajoč med drugim: »Tudi Rumunija je navzoča ob tej prvi obletnici tako duhovno, kakor tudi po svojih žrtvah- Tudi Rumunija je tako v vojnem stanju z Zednjeniml državami, čeprav je to le simboličnega po- mena. kajti rumunske oborožene sile nimajo priložnosti spopasti se z ameriškimi oborožen mi silami na nobenem bojišču, vendar pa je hotela biti tudi v tem pogledu solidarna s svojimi zavezniki. Rumunija se bori na vzhodu, da b; zagotovila meje svoji držav; in da bi branila evropsko civilizacijo.« Japonsko obnovitveno delo v zasedenih pokrajinah Tokio, 12. dec. s. Dopisnik agencije Do-mei poroča iz Šonana, da so bila posebno v zapadni in osrednji Maneziji izvršena ogromna obnovitvena dela. Povsod so skoraj čisto izginili zadnji sledovi razdejanj po vojni. Prebivalstvo sodeluje navdušeno z Japonci, ki se ne glede na narodnost in vero posvečajo samo splošni blaginji naroda. Največ koristnega dela je bilo pri tej obnovitvi posvečenega popravilom cestnih in železniških zvez. Stremljenja Japoncev v Maneziji gredo tudi za tem, da bi se ta d t žela čimprej osamosvojila glede prehrane in začela zopet na veliko proizvajati guma m c in. Uničevanje kitajskega komunizma Tokio, 12. dec. s. Japonska mornarica v kitajskih vodah je sporočila, da so pomorske enote, ki operirajo v severno kitajskih vodah od 28. novembra dalje v tesnem sodelovanju s kopno vojsko zaključile očiščevalno akcijo proti preostalim skupinam komunistov in roparjev na polotoku šantungu. Sk*b za akademsko mladino v Rumuniji Bukarešta, 14. dec. s. Podpredsednik vlade prof. Mihael Antonescu je v navzočnosti članov vlade, rektorja univerze in številnih profesorjev ter velike množice dijakov otvoril dijaški dom v Bukarešti, ki je bil zgrajen z javnimi stroški na razpis posojila pod vodstvom posebnega patronata, ki mu je načelovala žena maršala Antonesca. V dijaškem domu bo nastanjenih 100 dijakov, kj uživajo štipendije vseučilišča v Bukarešti, na hrani pa bo v njem 1000 dijakov. Podpredsednik vlade je imel pri tej priliki govor, v katerem je nakazal glavne naloge rumunske mladine v teh resnih časih. Namesto žita in kruha ponujajo Angleži Perzljsem — nove čete Ankara, 13. dec. s. Da bi preprečile nerede zaradi draginje življenjskih potrebščin v Iranu in da bi se izgredi ne izcimili v pobuno, so skušale angleške okupacijske oblasti pomiriti prebivalstvo glavnega mesta s pošiljkami žita Te pošiljke so mailen-kost v primeri z ogromnimi rezervami življenjskih potrebščin, ki so jih angleške in sovjetske čete izvozile iz iranskih skladišč, vendar pa so bille najavljene z največjo reklamo najslabšega okusa. Bile so označene kot pravcata miloščina. Dopoldne je več kital letelo nad Teheranom in spuščalo letake, ki so v naprej napovedovali prihod »znatne količine« žita. Popoldne je množica, ki se je zbrala po ccstah in pričakovala pošiljko žita, videla samo nekaj tovornih avtomobilov z žitom, ki so bili ckrašenii z angleškimi zastavami in z letaki, na katerih je bilo napisano »AngMja pošrjlja žito Perziji«. Propaganda, s katero je hillo žito izrečeno oblastem, je vzbudila veliko jezo med prebivlstvom, ki je pričakovalo dobavo večje obsežnosti. Prebivailstvo je pokazalo svoje nezadovoljstvo z demonstracijo pred vladno palačo, medtem ko se je sestala iranska vilada. Množica je kričala: »Nočemo miloščine, vrnite nam naš kruh.« Ministrski predsednik je skušal pomiriti množico, ki jo je nagovoril. Ob zaključku je rekel: Priznam, da obstoje težave, zaradi katerih trpi narod. Zavezniške vlade niso mogle doseči zadovoljivih uspehov na tem področju, toda upamo, da bomo z novima ukrepi pomagali vsem državljanom Po govoru sta angleški in ruski poslanik ponudila ministrskemu predsedniku pomoč novih angleških in sovjetskih čet v svrho vzpostavitve reda in preprečenja novih izgredov. Tudi zadnje vesti, lei prihajajo iz Irana, prikazujejo položaj v zalo temnih barvah. Upor postaja kritičen tudii v nekaterih krajih podeželja kljub krvavim zatiralnim meram angleških čet. Obnovila so se plenjenja trgovin in skladišč z živežem. Poili-cija je bila premagana in čete so z velikim trudom, uporabljajoč orožje, razpršile množico. Po vesteh, ki so semkaj prišle, podpirajo Sovjeti nerede z namenom, prisiliti Anglijo, da pošlje v Iran nadalnje močne kontigente čet, ki bi bili neka vrsta rezerve na tem področju. Nespravljiva nasprotja med ^zavezniki" Najšibkejša točka sovražnikov Osi in Trojnega pakta je nedvomno v njih nasprotjih glede političnih ciljev, ki sii jih postavljajo v tej vojni. Anglija je hotela sedanjo vojno, da bi preprečila združitev Evrope pod vodstvom Osi; Zedinjene države Severne Amerike so pripravile, izzvale in zaostrile sedanji konflikt, da bi zamenjale Anglijo v teritorialni in finančni vladi sveta; Sovjeti pa so pripravil i to vojno, da bi razširili svojo ob ast na vso Evropo in vso Azijo, in to z dvojnim sredstvom: orožjem in marksistično revolucionarno doktrino. V tej družbi je seveda na najsilabšem Velika Britanija, ki se je mogla vzdržati samo zaradi posega ostalih dveh velesil v vojno, a je zato morata nasproti obema popuščati na vseh podinočj-h Tako se je ona danes znašla v temle položaju: da vodi v Evropi vojno izključno it na korist Sovjetov. v vsem ostalem svetu pa na korist Severne Amerike. Ker pa se vojne nikdar ne vodijo abstraktno, temveč za konkretne politične cillje, je seveda položaj Anglije nemogoč. V primeru zmage bi se znašla na eni strani pred Rusijo, ki bi obvladala Evropo in imela glavno btsedo v Aziji, povrh pa bi še netila revolucijo povsod; na drugi strani pa pred Zedinjenimi državami, ki bi zagospodarile na vsem ameriškem kontinentu, ■ s katerega bi bil odpravljen sleherni angleški vpliv, razen tega pa še na oceanih in v zapadni Afriki, od koder bi Američanov nihče več ne pregnal in od koder bi stegovali svoje rake proti Bližnjem vzhodu, proti Perziji, Rdečemu morju in Arabskem polotoku. Ameriški imperializem se danes kaže tudi že v zapadnem Sredozemlju, kjer b; se hotele Zedinjene države ki niso nikdar p iznale francoskega pretektorata nad Marokom, vgnezditi namesto Francije Tudi Darlanov primer moramo šteti sem, kajt* tudi v tem primeru ne gre le za videze temveč za «lejstva, ki so zelo značilna. Medtem ko so Angleži z denarjem pridobila za svojo stvar plačanca De Gaulla, ne da bi ga resno tudi politično priznali, SO' Američani s svojimi spletkami v Vichy-jti ki jih je vodil admiral Leahy, poskušali nekaj drugega, večjega: s pomočjo Darlana in ra-znih Giraiudov ustanoviti samostojni francoski kolonialni imperij pod neposrednim ameriškim varuštvom. Ta »imperij« naj bi obsegal! francosko zapadno m severno Afriko. To seveda vznemirja Angleže, ki so jim Američani pobrali tako rekoč izpred nosa ne le francosko brodovje s katerim so računali, temveč tudi sad svojih spletk v Sredozemlju. Darlan je namreč izdal svojo domovino, a ne v korist Angležev, temveč Američanov, kajti o Angležih noče Darlan ničesar slišati. Tako so se britanske čete. ki so se skupno z ameriškimi izkrcale v severni Afriki, znašle v kaj čudnem položaju, da so ne le postavljene pod ameriško poveljstvo, temveč so na ozemlju, čigar upravnik — z vsem svojim »imperialnim svetem« — jim je sovražen. Zato razumemo, zakaj je Eden v spodnji zbornici dejail, da ne prizma oblasti, ki sa jo je Darlain prisvojil v sporazumu z Američani. A naposled se bo Velika Britanija Brezkončni nemiri v Indiji Bangkok, 12. dec. s. Protiangleške manifestacije se nadaljujejo po vsej Indiji kljub zmerom hujšim ukrepom ki jih izvaja oblast, da bi zatrla uporniško gibanje. Posebno v bombajski pokrajini in v Ben-galiji so se te manifestacije spremenile v zelo nevarne nemire. V Bombayu več ko tisočglava množica napada policijsko postojanko in zahteva izpustitev nekaterih aretiranih domačinov. Stražniki, ki so jim pritekli na pomoč tudi vojaki, so se poslu-žili orožja, da bi razpršili demonstrante, nekaj sto pa so jih pri priči aretirali. Koliko je bilo ranjenih in mrtvih, ni znano. Druga skupina nezadovoljnežev je razdejala okrog 20 kioskov, v katerih so bili naprodaj angleški listi in razstavljene slike o vojnih dogodkih. V Suratu je množica zažgala šolo in državno skladišče z živili. Tudi železniška postaja v Shenaliu je bila opustošena in nato zažgana. Policija je preiskala nekaj desetin zgradb v Kalkuti v nadi, da bo tamkaj oJkrila bajno radijsko postajo, ki že nekaj dni deluje izredno živahno in vabi Indijce naj vztrajajo v borbi za osvoboditev svoje zemlje. V Daci je bilo aretiranih 15 oseb, ki jih obdolžujejo, da so snovale zaroto proti angleškim oblastvom. Bangkok, 13. dec. s. Radio lz New Del-hija javlja o velikem pomanjkanju živil v indijskem okrožju Biapura v pokrajini Bombaj ter v nekaterih mestih v okrožju Gujerata. Doznava se, da je v mestu Bom-bayu neki Indijec vrgel bombo proti oddelku policije v trgovski četrti. En agent je bil ubit, 10 ranjenih. Atentator je izkoristil zmedo in pobegnil. Oddelek policije je prišel na pomoč in aretiral 50 Indijcev, ki so se slučajno nahajali na kraju atentata. Roosevelt skrbi samo za Žide Ankara, 13. dec. s. Ameriški konzul v Tel Avivu v Palestini je sklical zastopnike tam bivajoče številne židovske zajednice katerim je govoril v imenu svojega gospodarja Roosevelta. Izjavil je ž:dom, da ni povoda za malodušje, kajti predsednik Zedinjenih držav bedi nad njih usodo. Ko se bo vojna končala, bo predsednik preuredil svet v izključen prid demoplutokracije. V Palestini bo nastal velik židovski imperij in Tel Aviv bo njegovo glavno mesto. O usodi Arabcev in drugih domačinov konzul ni smatral potrebno omeniti niti besede kajti očitno je, da bodo morali izginiti z zemeljske površine ter narediti prostor Židom. Nadalje je izjavil, da predsednik močno upa na podporo židovske države ob obalah Sredozemskega morja. S to državo bodo severnoameričani v tesnih gospodarskih odnosih. Roosevelt bi rad ustvaril politično ne >d-visno židovsko državo in morda tudi vojaško neodvisne, da bi jI dobavljal med drugim presežek severnoameriške proizvoduje. Roosevelt ničesar ne stori zastonj. Sami 2idje bodo morali priznati, da jih že prekaša, Rooseveltova vojna Buenos Aires, 13. dec. s. Neka ameriška pisateljica piše v neki reviji: Ta vojna ni demokratična vojna, temveč je enostavno Rooseveltova vojna. Ne more se torej govoril ti o svobodi, kajti ta vojna je ločila ameriški narod od azijskih. Zavezniki se borijo samo za svoje interese, kakor Nizozemska, ki misli samo na zopetno polastitev svojega kolonialnega imperija. Slab odziv za vojno posojilo Zedinjenih držav Buenos Aires, 14. dec. s. List »La Na-zion« doznava, da so pretekli teden zabeležili na Wallstreetu znaten padec vrednostnih papirjev. List pripominja, da se v Zedinjenih državah opaža jako malo navdušenja pri podpisovanju zveznega posojila, ki naj bi po finančnih načrtih Washingtona doseglo visoko število 9 milijard dolarjev. Gospodarstvo s podzemeljskimi plini je v Italiji staro šele nekaj let, čeprav so se že prej skozi desetletja industrijsko izkoriščali. Pridobivanje zemeljskih plinov na severnem področju Apeninov (Toscana, Emilia, Romagna) in v južni padski nižini se je v štirih letih od leta 1936. do 1940. podvojilo in je doseglo 26 milijonov kubičnih metrov. K temu pa je prišteti še 12 milijonov kubičnih metrov izkoriščenih plinov iz plavžev in koksam. Proizvodnja zemeljskih plinov pa se da že znatno dvigniti- Za bodoče je predvidena letna proizvodnja 40 milijonov kubičnih metrov. Nedavno je bil dogotovljen 64 kilometrov dolg plinovod od Piacenze do Milana z 18 kilometrov dolgimi razdelilnim vodom okrog Milana. Do konca letošnjega leta bo dovršen tudi plinovod Piacenza-Parma-Reggio Emilia z nekaterimi postranskimi vodi Sedaj so objavljene tudi podrobnosti o celotnem načrtu, za gradnjo plinskih daljnovodov, ki obsega nič manj kakor 270 kilometrov plinskih daljnovodov. Vsa naprava je zamišljena tako, da se bo lahko dnevno poslalo preko tega novega omrežja plinskih daljnovodov 40.000 kubičnih metrov zemeljskega plina (pod pritiskom 200 atmosfer). Ta količina plina ustreza po svojem učinku količini 50.000 litrov bencina. 2e od prej pa obstojajo tri- je daljnovodi in sicer daljnovod Pietra-mala-Firenze (55 km), plinovod Podenza-no-P:acenza (16.5 km) in plinovod Fonte-vivo-Bellena (10 km). V rastoči meri pa se pridobljeni zemeljski plin izkorišča tud: na mestu pridobivanja ali najbližnji okolici. Gradnja novih plinskih daljnovodov bo omogočila znatno povečanje potrošnje zemeljskega plina, ki se vrhu tega v znatnh količinah pošilja tudi Po železnicj v plinskih bombah. Državne železnice so z uspehom preizkusile nov način prevažanja tekočega zemeljskega plina v plinskih bombah pod visokim pr tiskom. Uporaba zemeljskega plina za pogon avtomobilov se je že znatno razvila in zato se odgovorni činitelji posebno zanimajo za olajšanje prevoza plinskih bomb. Vsaka taka plinska bomba vsebuje 30 do 50 kubičnih metrov plina. Skrb gre predvsem za tem, da se poveča število plinskih bomb v prometu. Sedaj je takih plinskih posod, ki zdrže visok pritisk, na razpolago okrog 80.000, kar zadostuje za okrog 8000 avtomobilov. Na razpolago pa je ta plin v plinskih bombah predvsem za javni promet. V krajih kjer pridobivajo zemeljski plin pa se pl-n uporablja tudi za pogon drugih motorjev in se v ta namen > bm plinski motorji. Wa§faingtonske intrige v Južni Ameriki Buenos Aires,* 13. dec. s. Pritisk wa-shingtonsk!h emisarjev se pojačuje iz dneva v dan na Argetino in čile, ki sta doslej budno pazili na lastno državno avtonomijo. Tisk, ki zastopa anglosaške interese, je podvojil svojo brezvestno propagando, toda ta gonja doslej ni napravila drugega kakor zmešnjavo med strankami, ki so sovražne Osi. Protiosni gonji se ni posrečilo dobiti tal v velikih množicah prebivalstva, ki se žilavo drži nevtralnosti. V čilu se pritožuje radikalna stranka ki ima večino v parlamentu in od katere je odvisen predsednik Ricz, nad simpto-matičnim približavanjem Zedinjenim državam. Vendar je to približevanje Se zelo šibko in daleč od uresničenja, čilsko prebivalstvo kaže odkrito svoj odpor proti Washingtonu, ker se dobro spominja raz- nih žalitev in pon'ževanj, ki jih je morala država prenesti v preteklosti zaradi politike Zedinjenih držav. V Argentini sta soc'aJistična In radikalna stranka popolnoma v anglosaških vodah, a se sedaj nahajata v težkem položaju, kajti železniške družbe, ki so v rokah Angležev, zahtevajo povišanje železniških tarif za 20 odstotkov. Socialistična stranka ln njeno časopisje obdolžuje Angleže pohlepnosti, ki da je eden izmed glavnih vzrokov nastajajoče draginje. Vsekakor pa je čudno, da socialisti označujejo Angleže kot brani tel je demokracija, čeprav slednji zahtevajo povišanje voznih cen do take višine, da bodo železniške tarife v Argentini po vsej priliki med najvišjimi na svetu. Gospodarske vesti = iz italijanskega gospodarstva. Pri tvrdki Soc. An. Bemberg v Milanu je bil doslej poleg italijanskega in nemškegp kapitala udeležen tudi švicarski, francoski in angleški kapital. Da se ugotovi udeležba sovražnega inozemstva na glavnici, je družba nedavno po navodilih vlade predpisala ž'gosanje delnic. Pri tem je bilo od-rečeno žigosanje 7400 delnic, ki so v posesti družbe »Scpra« v Parizu in 100 delnic, ki so ble prav tako predložene v Franciji in pripadajo neki francosko-ameriški finančni skupini. Delnice, ki so v angleški posesti in jih je 8900, pa niso bile predložene. Nežigcsane delnice je sedaj družba proglasila kot neveljavne. Namesto njih so bile izdane nove delnice, ki so bile deponirane pri zavodu Ban ca d'Italia. e= 63% svetovne proizvodnje aluminija odpade na Evropo. Na področje proizvodnje aluminija, ki spada med najvažnejše kovine za oboroževanje je Evropa zavzela vodilno vlogo že pred svetovno vojno, že leta 1938 je odpadlo 63% svetovne proizvodnje aluminija na Evropo. V proizvodnji bavksita je leta 1938 odpadlo na Evropo 2.28 milijon ton ali 62%, od tega samo na Italijo in jugovzhodne dežele Evrope 1.33 milijona ton. V teku sedanje vojne pa se je proizvodnja aluminija še bolj razvila in je verjetno, da odpadeta danes na Evropo dve tretjini svetovne proizvodnje. = Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki »Karton«, Bahovec Ivan, družba z o. z. v Ljubljani, je vpisana sprememba besedila firme v »Karton«, družba z o. z.; vpisan je poslovodja Stjepan Bartol v Ljubljani. — Pri tvrdki »Lesex«, Artur Sachs, lesni eks-portni trgovini v Ljubljani, je vpisana sprememba besedila firme v Artur Sachs, lesna eksportna trgovina v Ljubljani. — Pri tvrdki Svečama Pax, Kopač & Štele, družbi z o. z. v Ljubljani, je zaradi smrti izbrisan poslovodja dr. Franc Kulovec, vpisan pa poslovodja Anton Moder, profesor kemije v zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. = Steklena volna. Ze preJ sedanjo vojno so uspeli novi tehnični postopki za izdelovanje najfinejših vlaken iz stekla. Ta steklena vlakna so se izkazala kot prvovrsten nadomestek za razna izolacijska tvoriva, zlasti za azbest. Prav dobro se je obnesla steklena volna tudi v tekstilni industriji, kot nadomestek za juto. V zadnjih letih se je proizvodnja tankih steklenih vlaken za tekstilno industrijo naglo razvila. Pred sedanjo vojno je v Nemčiji izdelovala stekleno volno ena sama tvrlka, sedaj pa je že 22 tvornic za izdelovanje tekih tvo-riv, ki so te dni ustanovile skupnost proizvajalcev steklene volne. Poleg tega obstoji še poseben sindikat 5 največjih tvornic za izdelovanje močnejših steklenih vlaken, ki niso namenjena za tekstilno industrijo. = Ustanovitev znanstvenega Instituta ra gozdarstvo jugovzhodne Evrope na Dunaju. Pretekli teden je bil na Dunaju slovesno ustanovljen institut za gozdarstvo in lesno streko, ki je priključen Družbi za jugovzhodno Evropo. Ob otvoritvi tega instituta je rektor dunajske visoke šole za kmetijstvo prof. dr. Staffe poudaril, da je cd leta 1870 na tej šoli končalo študije 878 kmetijskih strokovnjakov, 821 strokovnjakov za gozdarstvo in 296 strokovnjakov za kultiviranje zemlje, ki so bili vsi iz jugovzhodnih držav. To potrjuje tradicionalno povezanost vzhodnih držav z dunajsko visoko šolo. Nemški generalni gozdarski mojster Alpers je pri tej slovesnosti med drugim omenil, da so presežki gozdarstva jugovzhodne Evrope važni za V3e evropsko gospodarstvo. Celotna gozdna površina držav jugovzhodne Evrope znaša 23 milijonov ha, to je za malenkost manj, kakor gozdna površina Vel'ke Nemčije. Toda v jugovzhodni Evropi odpade na 100 prebivalcev 37 ha gozda, v Nemčiji pa le 22. Pri pravilnem gozdnem gospodarstvu lahko doseže jugovzhodna Evropa znatne presežke za kritje potrebe srednje in južne Evrope, zlasti Italije in Nemčije. = Iz hrvatskega gospodarstva. Hrvatska Zemeljska banka v Zagrebu je te dni sklenila zvišanje glavnice od 5 na 10 milijonov kun. — Za 15. december pa je v Zagrebu sklican izredni občni zbor delničarjev Tvornice stekla ln ogleJal »Spektrum«, in sicer zaradi zvišanja glavnice od 0.5 na 2 milijona kun. Ta družba je v bilančnem letu 1940 zabeležila čisti dobiček 0.49 milijona kun, lani pa 3.66 milijona kun. — Z glavnico 2 milijona kun je biln v Zagrebu ustanovljena Internacionalna delniška družba za blagovni promet, ki se bo bavila z uvozom in izvozom surovin in deželnih pridelkov. = Ustanovitev prve srbske tvornice za pluge. V Valjevu je bila te dni otvorjena tvomica za pluge, ki je prva te vrste v Srbiji. Ob otvoritvi so bili navzoči zastopniki vlade, ki so poudarjali važnost novega podjetja spričo okolnosti, da je v nekaterih prelelih Srbije Se mnogo lesenih plugov. = Povečana blagovna izmenjava med Bolgarijo in Švico. V zadnjih letih se je blagovni promet med Bolgarijo in Švico znatno povečal. Bolgarija dobavlja Švici tobak, sadje in žito, uvaža pa industrijske izdelke. Obseg blagovne izmenjave se je od pričetka vojne početvori.1; leta 1938. je znašal 206 milijonov levov, lani pa 801 milijon. Sedaj so v teku nova trgovinska pogajanja s Švico, ki gredo ra tem, da se blagovna izmenjava še razširi. Švica se zanima za uvoz tekstilnih rastlin, surovih kož in tudi za izvoz premoga iz Pemika. Predvideno pa je tudi povečanje izvoza raznih živil v Švico. — Novoletna voščila 'n štednja s papirjem na Madžarskem. Madžarski ministrski svet je sklenil pozvati prebivalstvo, naj letos zarad: štednje s papirjem in obremenitve pošte ne pošilja pismenih božičnih in novoletnih voščil. = Hranilne vloge v češkomoravskem protektoratu. Vodja centralnega statističnega urada v Pragi dr. VVirth objavlja, da so hranilne vloge v češkomoravskem protektoratu v letu 1911. narasle za 20%, v prvi polovici letošnjega leta pa za nadaljnjih 9%, tako da so sredi leta dosegle 4.2 milijard kron. Do konca letošnjega leta je računati, da bodo hranilne vloge narasle na 46 mil-jard kron. Od začetka leta 1940. do sredi letošnjega leta so najbolj narasle hranilne vloge pri kmečkih kreditnih za-drugah, namreč za 34°/o, pri okrajnih posojilnicah za 27%, pri hraniln-cah pa za 26%. — Ogromna zadolžitev Zedinjenih držav. Iz Nevv Ycrka poročajo, da je državni dolg Zedinjenih držav ob koncu novembra prvikrat prekoračil mejo 100 milijard in je sedaj štirikrat večji kakor ob koncu prejšnje svetovne vojne. Finančni minister Morgen_ thau je te dni napovedal, da bo v decembru izdal za 9 milijard dolarjev novih posojil. V ta namen je angažiral ves bančni in finančni aparat Zed*njenih držav. Poleg bank bodo morali vpisovati nove obveznice tudi široki sloji prebivalstva. Zato bodo izdali za razne sloje prebivalstva pet razno opremljenih vrst državnega posojila. % Naraščanje vojnih stroškov je zavzelo nepričakovano velik obseg. Mesečni vojni izdatki so v lanskem decembru, to je v prvem mesecu po vstopu Amerike v vojno, znašali 1.7 milijarde dolai-jev, v jun:ju so dosegli 3.8, v juliju 4.5,.v avgustu 4.6 v septembru pa 5.5 milijarde dolarjev. V jeseni so mesečni vojni izdatki dosegli sko_ ro trikratni maksimalni znesek vojnih izdatkov v prejšnji svetovni vojni, ki je znašal 1.9 milijarde (v decembru 1919). Od vstopa Zedinjenih držav v vojno so znašali vsi vojni izdatki že preko 40 milijard dolarjev, to je skoro dvakrat toliko, kakor v vsej prejšnji svetovni vojni, če pa prištejemo še izdatke za oboroževanje pred vstopom Zedinjenih držav v vojno, dobimo znesek 54 mil jard. Navzlic tem ogromnim finančnim žrtvam pa ne vidijo Američani nikjer ustrezajpč;h vojnih uspehov. Rdeči križ poreca Na podlagi novih mednarodnih dogovorov se objavlja, da se morajo odslej plačevati pristojbine tudi za odgovor na mednarodnih poizvedovalnih listih po istih določilih. kakor veljajo za vprašanje, izvzem-ši tiste, ki so namenjena v Italijansko Vzhodno Afriko (A. O I.) Zaradi pravilnega postopanja opozarjamo. da sc morajo ti listi pošiljati I. R. K., Roma, Via Puglio 6, v zaprtih ovitkih poštnine prosto, brez spremnega spisa. Priložen mora biti odrezek — priznanica pošt.-ček. rač. 1/125 I. R. K. v Romi kot dokaz, da e bila plačana pristojbina L 1.50 ali L. 4.50 za pisma, ki naj se odpremijo po zračni pošti za Severno, Srednjo in Južno Ameriko. " V pisarni Italijanskega Rdečega križa v Ljubljani. Via Ariella Rea št 2 (soba št. 3) naj se javijo: Albrccht Ivan. Bosnič Dimitar. Dautovič Aburaj Debel jak prof. Anton. Erac V. Lju-bomir, Finzi Silvio di Viktor. Grabrijan Mirni, Gril Andrej, Kaljčenko Eiena Klun Ludvik. Kavčič Pavla. Kmet Majda. Koman Vladimir. Makovec. Miha j lov Jože. Magdič Neža, Mazzan dott. Giuseppe, Rebula Mirko, Rančič Kcsara. Smerdelj Edvard, Schu-schny Adolf, Teodorovič J Blagoje. Istotam naj se javijo svojci omenjenih oseb: Ančik Josip. Bestei Srečko. Goršič Franc. Kos Stanko, interniranec Kukec. Lojar Jakob. Mohorčič Gorazd. Šubic Brumo Tomic Bogomir, gdč. Rusova, ki pozna Doltar Ano. !Cadar kupuješ, $re?lef »Jutrove« oglase! Osemdesetletnik Pietro Mascagn! Italija ln njeni prijatelji so te dni proslavili 80-letnico rojstva skladatelja Pietra Mascagnlja, ki je stopil v 80. leto svojega življenja robusten, zdrav, odkrit in veder, kakor je bil vse življenje. Prijatelji in znanci ga srečujejo še danes z nasmeškom na ustih in mu nemalo zavidajo mirnost, ki ozarja njegovo starost po letih, a ne po čustvih. Naravno je, da znanci slovitega mojstra ob tej priliki obnavljajo dogodke iz umetnikovega življenja. Pripovedujejo si anekdote, obujajo pa tudi spomine na borbo za priznanje in kruh, ki jo ima, kakor vsak pravi umetnik, za seboj tudi komponist Cavallerie rusticane«. MMMMinnn Mascagnijeva aktivnost je naravnost velika. Za gledališče je napisal 18 oper, po-čenšl s »Pinotto«, 1.1881 in končavši zaenkrat z »Neronom«, ki ga je skomponiral 1.1933. Lahko se reče, da so vse Mascagni-jeve opere uspele ne le v glasbenem, ampak tudi v gledališkem pogledu. Razumljivo pa je, da niso vse enakovredne in da je blesk »Cavallerie rusticane« nekoliko zasenčil vse, kar mu je sledilo. Prva Mascagnijeva opera »Pinotta« je imela svojevrstno usodo. Skladatelj jo je napisal 1.1881, krstno predstavo pa je doživela šele 1.1932 dobrih 50 let po nastanku. Mascagni je to delo skomponiral še v dobi, ko je študiral na konservatoriju v Milanu. In kakor se študentu često primeri, da zapre svoje poizkusno delce v kov-čeg, ga pusti v stanovanju, ker gospodinji ne more plačati sobe. tako je storil tudi naš slavni jubilant, živel je takrat v prav bednih razmerah in ni imel dovolj cven-ka, da bi odštel gospodinji dogovorjeno najemnino. Dal je svoji sobici slovo, pobral svoje najnujnejše reči in odšel drugam, čez 50 let se je zgodil skoraj čudež. Ko Je ves svetovni tisk pisal o maestru Mascagni ju in njegovih zaslugah za glasbo, se ie našla ženska, ki je sporočila glasbenemu svetu, da hrani nek Mascagnijev operni rokopis dela, ki še ni bilo vprizorjeno. Mareagni sem je strmel. Potem so listi objavili vest, da je bil Mascagni kakor Puc-< i ni in Giordano v mladih letih reven študent, ki je živel bohemsko življenje. Mascagnijev oče je bil namreč pek in mu ni š'o v račun, da bi se sin oddaljil od njegovega poklica. Moral je pomagati očetu rri delu toda vse, kar se je naučil od n ječa. je bilo to, da si je v očetovi pekariji v -k den vzel hlebec vročega kruha. Tako se je zgodilo, da je mladostna ope-~a srPinotta.- obležala v kovčegu. Mascagni ~am jo je smatral za nekakšno vajo v komponiranju, zato je kmalu pozabil nanjo. Ko je 1. 1931 počil glas, da se je našel kovčeg s takim rokopisom, je prišla »Pinotta« na oder. Mascagni ni svojega dela precenjeval, ni silil, naj ga vprizorijo, nI pa tudi brani!, da bi to storili. In tako je prišla »Finotta« na oder v Casinu v San Remu. kjer je bila od Mascagnijevih če-stilcev prisrčno sprejeta, čeprav ni bil to umetniški dogodek prve vrste, je bil vendarle velik obet čustveno bogatega mladeniča, ki je z delom izpričal dovolj originalnosti in navdiha. Kajti Mascagni v tej operi svoje mladostne dobe ni pogreval šolskih vzorcev za komponiranje, temveč je že iskal individualnih potov, že tedaj je dokazal, da gre s trdnimi koraki svojo pot, ki je .dosegla najvišji vzpon v »Cavalleriji rusticani«. Podobno usodo kakor »Pinotta« je imela pozneje še neka druga Mascagni- • jeva opera: »Ratcllf«. Tudi to delo je dolgo vrsto let počivalo v kovčegu. Zgodilo se je takole: Mascagni je bil že priznan umetnik, toda kljub temu si je moral služiti tudi vsakdanji kruh. Sprejel je angažma pri gledališki družini Maresca, kjer je bil za kapelnika. Ta družba je vprizarjala prvenstveno operete, med katerimi je bila leta 1885 tudi Mascagnijeva' opereta >11 re a Napoli«. Bilo je konec leta 1886, ko je bil Mascagni star 23 let. Gledališki družbi Maresca se sreča ni nasmihala kakor bi želeli njeni člani. Družina se je^ razšla. Nekateri člani so stvorii manjše jedro in odšli s trebuhom za kruhom, drugi so se raztepli na vse strani. Mascagni in Maresca se nista dobro razumela in primerilo se je, da je direktor razišle se gledališke družbe odnesel s svojo prtljago tudi Mascagnijev kovčeg z notami. V tem kovčegu je bil med drugim rokopis nove Mascagnijeve opere »Ratelif« na besedilo tragedije nemškega pesnika Sehillerja. Prevod je oskrbel libretist Maffei. Mascagni je iskal svoj kovčeg na suhem in na vodi in je imel srečo, da ga je iztaknil v zadnjem trenotku na ladji med Marescovo prtljago. Preostanek gledališke družine se je namreč vkrcal za vožnjo proti Siciliji, in Mascagni se ni srečal s svojimi godbeniki te družine nikoli več. Po teh mladostnih doživljajih se je Mascagni ustalil. Dobil je službo, ob kateri mu ni bilo treba stradati kruha, kajti bil je angažiran za kapelnika mestne godbe, obenem pa ga je tudi odkril lastnik glasbene založbe Sonzogno, ki je omogočil izdajo in natis njegovih del. V tem času — bilo je 1. 1888 — je imel Mascagni srečen domislek, ki mu je navdihnil »Cavallerlo rusticano«. Ta enodejanka, polna temperamentne muzike južnega kolorita mu je namah prinesla priznanje v domovini In slavo izven njenih meja. Posihmal mu ni bilo več treba čakati, kako se mu bo na^ smihala usoda od slučaja do slučaja. Mascagni osemdesetletnik je še vedno delaven, še leta 1938 se je polotil kompo-nlranja nove opere »I Bianchi e i Neri«. Libretto za to skladbo mu je napisal Mano Ghisilbertl. Mojster se je precej časa bavil s tem delom, pozneje pa je komponiranje opustil — bog si ga vedi zakaj. Mogoče se je zbal, da je prestar za vitalno opero v teh časih ? Ampak zgled G. Verdija kaže, da je tak strah zaman. Kajti Verdi je v 80. letu svojega življenja skomponiral čudovitega »Falstaffa«. Pietro Mascagni je krepak in svež, odporen in domiseln navzlic svojim 80 letom. Zdrav je kakor riba v vodi in duševno gibek, tako da se z njim težko merijo mladi kipeči temperamenti. Ima pa tudi dovolj vzroka za to. Afirmiral je Italijansko operno umetnost v svetu. Njegova dela 8e igrajo že 50 let in se bodo izvajala še čez 50 in zopet 50 let. Ob njegovem imenu bo pa tudi vselej zablestelo ime zemlje, ki ga je rodila — kulturne Italije. PraS. Leopold Ružička, član papeževe akademije Rimski listi so te dni zabeležili, da je bil na mesto umrlega francoskega učenjaka Braleya imenovan za člana papeževe akademije v Rimu Nobelov lauroat dr. R u -ž i č k a. Dr. Leopold Ružička se je rodiil pred 55 loti v Vukovaru. Svojo domovino pa je zapustil takoj po prvi študijski dobi L 1906. Šel je po svetu in v tretjem letu svetovne vojne ga je pot zanesla y Švico, kjer je nastopal kot zasebni docent. Na tem mestu je dosegal uspeh za uspehom ter je biil zaradi svojih odkritij imenovan za vseučidi-škega profesorja v Curihu. Lefca 1939. je prejel za svoja odikritija Nobelovo nagrado. Novi član papeževe akademije je prejeli to najvišjo nagrado predvsem za svoja raziskovanja na poprišču spolnih hoamonov, cemičnih snovi, ki krožijo v krvti v prav majhnih množinah, povzročajo pa velike učinke na vse tdlo. Moški spolni hormon je v krvi in v seči. Že pred leti se je posrečilo izločiti iz seči kristaliziran hormon po dolgotrajnem in zamudnem delu in pridoi-biti iz seči nekaj miiligramov moškega hormona. Začetne težave pridobivanja tega hormona so dane® premagane. Prof. Ružička je delali svoje poskuse na živalih in to je dalo čudovite rezultate. Tri tedne stare piščance je namazal raziskovalec po grebenčkih z umetno hormonsko raztopino, nakarr se je pričel pri petedinčkih silno razvijati greben. Prav tako ie profesor pomazal kopoma in tudi temu pohabljencu je spet jel poganjati greben. Moč rasti je odvisna od količine in gosrtote uporabljenega hormona. Raziskovalci, ki so delali podobne poskuse pired prof. Ružičko, so vcepljali živailim in ljudem cele žleze, umetni KULTUENS PREGLED Lavra v Strindbeffgoveiii „Qčetu" Iz razgovora z igralko Nado Gabrijelčičevo Po daljšem presledku prihaja spet na oder naše Drame Strindberg. V njem pozdravljamo mnogi enega najbolj svojevrstnih slovstvenih znancev naše mladosti. Letošnja tridesetletnica smrti nas je sredi ča_ sa, ki ima vse drugačne skrbi in probleme, kakor so razjedali Strindbergovo dušo, pomenljivo spemnila, da smo ga nekoč imeli rad'. Prerekali smo se z njegovimi nazori, skušali uganiti globlji smisel njegovih človeških muk, ki jJh je s kar bo_ lezensko brezobzirnostjo opisal v »Infernu« in opravičevali njegeve mržnjo do ženske Danes je vse to nekje daleč. In uprizoritev »Očeta« nam zopet obuja na pol zabrisane in morda »času neprimerne« vtiske iz Strindbergovih knjig, posebej še enega izmed osrednjih problemov njegovega dela, pravo žarišče Strindbergovih življenjskih pogledev: idejo o neskončnh skrajno zapleteni borbi med obema spoloma. — Obema spoloma, ki sta ustvarjena za medsebojno ljubezen in vendar se celo s s&mo ljubeznijo le prepogosto gibljeta na nevarni meji sovraštva. Kolikokrat sta si tuja že tedaj, ko se zdi, da sta s* najbliže! Tej dostikrat usodni igri človelkih strasti in čustev je prav Strindberg posvetil ostro pero danes že nekoliko zastarelega naturalističnega anahtika, ki se je pozneje sam prestrašil svojih resnic in prividov ter ušel pred njimi v smbolizem »Smrtnega plesa« ali »So_ nate strahov«. * * * Ritmojster in njegova žena Lavra sta glavni csebl te mračne drame zagrenjenih človeških čustev in ogorčenega protesta zoper žensko »sebičnost«, drame očetovstva v smislu dekadentne tankočutne problematike: s'n ali ljubimec, žena ali mati? Pavlu Koviču, ki bo igral očeta, bo tokrat partnerica gespa Nada Gabrijelčičeva v vlogi Lavre. Z njo je dobila ta igralka, ki bolj poredkoma nastopa v važnih vlogah, eno najtežjih nalog v svoji igralski karieri. Morda je prav, če ji ob tej priliki posvetimo nekoliko pozrnosti. Ga. Gabrijelčičeva je začela nastopati na odru še kot študent-ka-učiteljiščnica. Skoraj že dve desetletji služi vdano umetnosti, ki je po Shakespearu »zrcalo in skrajšana kronika dobe«. Začetki na ljubljanskem odru, sezona v Mariboru, igralsko udejstvovanje v Ptuju in nato zopet dolga leta v Ljubljani: to so živ-ljenjep'sne točke, ki niti niso tako značilne in zanimive, kakor tisto še neopisano, v srcu neugnano tleče navdušenje za oder in tisti dolgi, največkrat tihi boji in razočaranja za kulisami. Toda to so zadeve, ki o njih ga. Gabrijelčičeva ne pripoveduje. In če jo spominjamo na Germaino v »šestem nadstropju« in še na nekaj njenih nedvomno umetniško značilnih vlog, je ne moremo zapeljati, da bi povedala kaj več o tistih drobnih, a nadležnih ovirah, kl so ji kdaj stale na poti. Z vnemo igralke, ki ima pred seboj vsaj neki večji cilj: Lavro v »Očetu«, hiti pripovedovati o nji in o ozračju Strindbergovega dela. Drama »Oče« — pravi — se mi zdi posebno pomembna zato, ker pozoren gledalec lahko cdkrije v nji morda najvažnejši vzrok vseh tipičnih konfliktov med Strind-bergevimi moškimi in ženskami. V tej drami, ki predstavlja tragični boj med zakoncema, je pisatelj z jasnostjo, ki jo lahko smatramo za nekako na pol zavestno izpoved, položil v usta Lavri naslednje pomembne besede: »Se spom^njaS, kako sem spočetka kot tvoja druga mati posegla v tvoje življenje? Tvojemu močnemu telesu jo zmanjkalo živcev, bil si otrok, ki je pričel smolni hormon pa se da raztopljen v olju vbrizgati v mišičje ali pa celo pojesti. S temi odkritji si je prof. Ružička v učenem svetu stekel sloves in priznanje, katerega je imenovanje Nobelovega 'laureata za člana papeževe akademije v Rimu še povečalo. Pripravi sama božična darilca! Božični dnevi se nam hitro bližajo in skrbne mamice s skrbjo pogledujejo v denarnice ter premišljujejo, kako bi svojim najdražjim kljub velikim, prepotrebnim izdatkom pripravile vsaj nekaj skromnih božičnih darilc, da b; z njimi razveselile srca na sveti večer. Ker vem, da se ne bo prav nobeno ljubeče materino srce prestrašilo dela z darjci za svoje ljubljence, bom napisala nekaj koristnih nasvetov in domislic, ki vam bodo pomagali, da boste vendar z majhn:mj jzdatki, seveda času primeren, radodaren Božiček. Prav ljubko in koristno darilo za deklice so vrečice za nogavice. Preglej kose kakršnegakoli blaga, ki so ti kdaj ostali in sešij popolnoma preproste vrečice enake velikosti Nato sešij skupaj dva vrhnja robova dveh vrečic, potem pa spet naslednja dva in tako dalje, dokler se vse vrečice ne bodo držale skupaj. Na vrhnji, zunanji rob prve jn zadnje vrečice pa priš;J dva svilena trakova, ki ju. ko daš v »predalčke« nogavice, prevežeš nad vsemi vrečicami v pentljo. Poglej tudi med volnene ostanke. Morda lahko spleteš za hčerko ljubko čepico »simpsonko«; če pa imaš volnenih ostankov dovolj, spleti topel šal ali rokavice. S tem darilom boš otroka zelo zelo razveselila. Hčerka, morda tudi ti želiš pripraviti mamici božično presenečenje? Mamica ima gotovo nekaj manjših kosov belega blaga. Če je blago tenko, ga obrobi s čipkami in uvezi mamičin monogram; če pa je debelejše, napravi prtič (servijeto). Obrobi ga v živi barvi in uvezi vanj droban naroden ornament. Nežnega robčka in pr-tiča bo veselo sleherno materino srce. Ali pa naredi za vsakega člana družinice preprosto vrečico za prtiče, ki jo okrasiš z ljubkim šopkom cvetk. Tudi ti, sinko, lahko presenetiš skrbno mamico z lastnim darilcem Izrezljaj iz dveh kosov lesa stojal ce za zobotrebce ali prtiče, če pa si večji mojster, šivalno skrinjico, ki jo okrasiš nato z barvami. Mamico bo izdelek njenega ljubega fanta gotovo zelo razveselil, kajti zlato materino srce bo znalo ceniti otrokov trud in iznajdljivost. Prijateljici pokloni za Božička dve majčkeni, ljubki lutki iz volne. Fantičku in deklioi naredi telesci iz belih, volnenih Prlgionleri anglosassonl catturatl sni fronti delPAfrlca Settentrionale — Anglosaški ujetniki s severnoafriških front niti ,nato pa sešij preprosti oblekci v slogu ljudskih noš, — slovenske, nizozemske, hrvaške, češke, istrske. — kakršna se t1 bo pač najbolje posrečila. Na telesca nato prišij posamezne dele oblekce, s črno volno pa, v glavico uvezi oči in nosek, z rdečo pa usteca. Obe lutki zveži med seboj z dolgo nitko, da ju bo lahko prijatelj ica obesila na steno, na lestenec, jih prišila na zastor v svoji sobici, ali pa z njima okrasila okence v vozičku svoje hčerkice ali sinka. Možička boš gotovo razveselila s toplo volneno spalno čepico, da ga ne bo zeblo v »plešo«, ali pa s kravato, kj si jo ukrojila iz ostanka svile. Ali pa mu naredi iz ostanka usnja ali klobučevine ščitnik za nož in škarje, ključe ali glavnik. Prav vsakemu boš pripravila mnogo radosti z vrečico za toaletne potrebšči-ki jo sešiješ iz trpežne svile in na vrhu opremiš z moderno zadrgo- Morda imaš nekoliko papirja prav ponesrečene nerabne oblike. Stopi z njim h knjigovezu in mu naroči, naj naredi lepo vezano beležnico spominsko knjigo an dnevnik. Hčerka bo gotovo vesela prav majhne, srčkane celulozne punčke, oblečene v razkošno, svileno »rokoko« oblekeo. Vsa srečna jo bo postavila na toaletno mizico ali nočno omarico in zrazila občudovanje in zahvalo skrbni mamici — zares iznajdljivemu Božičku. Tudi skrinjice za nakit, narejene iz dveh večjih in štirih manjših kosov lepenke, prevlečene s svilo, so ljubko in ceneno darilo za mlada dekleta. Če imaš kos platna ali baržuna, uvezi vanj narodni ali cvetlični vzorček in daj h knjigovezu delati album, ki si ga gotovo prav vsak želi, kajti prepogosto vstajajo v človeških srcih trenotja, ko si poželi pobrskati po prijetnih spominih, — in tedaj gotovo seže po albumu ki nosi sličice iz njegovega življenja. Fant, dekle, če imaš nekoliko slikarskega talenta, preseneti očeta s posrečeno sličico v lepem okvirju. Očka bo na umetniški »produkt« svojega otroka kar moči ponosen! Za najmlajšega spleti volnene copatke in jih okrasi s pentljami. Gotovo zelo posrečeno in ceneno dam-sko darilo je servis za pecivo iz bomba-ževine. Izberj si stekleno skledo in krožnike, iz bombaža pa nakvačkaj okrogle ploskve v velikosti, ki odgovarja steklenemu servisu; nato namoči bombaževino v močno sladko ali slano prekuhano vodo, napni na steklene oblike in pusti da se na njih dobro posuši. Suho skledo in krožnike lahko okrasiš z živobarvnimi trakovi- Tud senčniki za luč so primerna družinska darila. Za kuhinjsko luč naredi kvačkanega ali vezenega za stoječo sobno luč pa iz pergamenta. ki si ga poslikala z drobnimi ljubkimi sličicami. Lepo vezena blazina ni prav nič manj razveseljivo božično darilo in lep okrasek domu. Upam, da bo lahko vsaka izmed različnih nasvetov izbrala tistega, s katerim bo ljubljenega človeka najbolj razveselila in mu z njim tudi najbolj koristila. M. K. Prijatelju Zierenfeldu v spomin Težko je človeku ki ima le malo prijateljev, kateri zaslužijo to ime, ko se njih vrsta zredči. Viktor! Trojica tega imena mi je bila draga posebno ker me je vezala s spomini mladih let, a vsa ta trojica je že šla. Najprej edini brat, ki ga je vzela svetovna vojna tako da ne vem kje ga krije neznan grob. Zadnje leto je pobralo najprej nekdanjega sosela Viktorja in ravno za praznik mrtvih še Tebe ki gotovo nisi nikdar misli^ da boš legel pod rušo v Rušah. Spomini! Nikoli več se ne bova sprehajala po tistem lepem koščku ceste proti Ilovici, od koder je tako lep pogled na te-mnozeleni Rakovec. na tiste lepe njive, Ki obrobljajo lepo Bizjakovo domačijo kamor si se bil zatekel, ko si se pripravljal za izpite. In nikdar več ne bomo sedeli na vrtu »Pri treh krona h s _ v tisti veseli, prešerni družbi. Vse je šlo in se porazgubilo. Usoda nas je zgodaj razgnala križemsvet. Mnogo prijateljev in prijateljic pa že ni več. Ivanček je že davno odšel, Zofka tudi, vesela Angelca je bog ve kje. Ni več vedrega Ruščevega Pepča in ne tvojega lovskega tovariša dobrega Jelončiča. Viktor, hudo mi je po Tebi! Bil si res plemenit, vitežki. Preprost, prijazen z vsakim, vedno veder in nasmejan, tako da so Te vsi radi imeli. Koliko veselih ur smo preživeli pri Božiču ko si prihajal lz Ra-kovca v dolino. In kako lepe in težko pričakovane so bile vožnje ob sobotah zvečer, ko sva se vozila iz mesta v naše gore, med naSe pristne in poštene tolminske grče. Bilo je lepo takrat, čeprav smo bili reveži. Bili smo mladi in ves svet tn vsa bodočnost sta bila naša. Radi značajnosti si moral marsikaj pretrpeti in doživeti marsikatero razočaranje. Krivica, storjena komurkoli, Te je bolela. Kolikokrat si ponavljal tisto lepo Gregorčičevo »Pravico v grob so devali...«, kakor da bi slutil, da tudi za Tebe v poznejših letih ne bo pravice. Na Ti bilo pri-voščeno, da bi si bil ustvaril lastno ognjišče in na koncu življenja si moral doživeti še to, da se je po!rio vse, kar si zidal. Fant, po malokom mi je tako žal kakor po Tebi. Nisi dočakal tukaj pokoja — imej pa tamkaj lepši mir! L B. Iz Srbije Intimen komorni koncert je bil preteklo sreio v nemškem znanstvenem institutu v Beogradu. Na povabilo direktorja dr. Alojza Schmausa je nastopila umetnica na harfi Uršula Lentrodt. Na čelu je spremljal koncertantko Ilija Todorovič. Obnova tramvajskega parka v Beogradu. Letos spomladi je beograjska mestna občina naročila v Kruševcu in v Smederev-ski Palanki nove tramvajske vozove. Zdaj je bila poslana iz Kruševca prva pošiljka osem priklopnih voz. Približno čez mesec dni bo Kroševac dobavil tudi dva motoma vozova. iirraiininmimHiiiiimniiirmmiumimmiiimuiiinirminTini ivt <" r vfTTtmnmt nnTmiii(rmm:f nnTfmmnfTmimmi INSERIRAJTE V „JUTRU"! pred časom na svet ln bil nedobrodošel! Da. tako je bilo nekoč ln zato sem te ljubila kot svojega otroka. Toda vedi, vsakokrat, ko so se tvoja čustva spremenila in si stal pred mano kot ljubimec, sem se sramovala in tvoji objemi so bili veselje, ki jim je sledil kes. Kri se je sramovala; Mati je postala ljubica! Strašno!« In ritmojster odgovori: »Vse to sem videl, a razumel nisem ...« In petlej mu žena zabrusi: »Mati je bila tvoj prijatelj, vidiš, žena pa tvoj sovražnik«. — Ti stavki se mi zde jedro v »Očetu« prikazanega zakonskega konflikta. Mislim, da ne grem predaleč, če domnevam, da je Strindbergu moški nekak tip vase obrnjenega, otroško sebičnega bitja, ki prav zaradi tega vzbuja v ženski prej materinske kakor pa erotične nagone. Ob vsej nepremagani infantilnostl pa je tudi ritmojster mož in se hoče kot tak docela uveljaviti pri ženi. žena pa ga ne more do kraja priznati za meža, morda zato, ker je življenje tdko, da se v njem ne morejo nikdar nasproti soljudem popolnoma uve- Tretji roman »DOBRE KNJIGE« je dotiskan. Naročniki ga bodo prejeli prihodnje dni. Knjiga bo prinesla nordijskega pisatelja Trygve Gulbranssena slovito delo IN VEČNO SUME GOZDOVI Vsebina romana je visoka pesem na mogočno naravo skrajnega evropskega severa in na njene močne ljudi. Pri tem pa je polna napetega dogajanja, tako da jo boste do konca brali z največjim zanimanjem. ljaviti tisti, ki niso v sebi do kraja pie-magali otroka in tako postali v psihološkem smislu socialna bitja. Mož to čuti, njegov ponos je užaljen, hoče se uveljaviti na drug način; v tem konkretnem primeru se posluži otroka, a žena se mu z vso silo upre. Tam, kjer bi bil primeren sporazum, se odpre prepad, ki neizprosno loči oboje zakoncev. V poglavju ljubezni namreč ni pravice ln dolžnosti; tu je življenje mogoče samo v duševni ln telesni skladnosti, kl je med ritmojstrom tn Lavro ni, ker je mož vzbudil v ženi le materinski nagon, ne pa tudi ženskega ... Tdko gledanje na Lavro me je vodilo pri študiran ju vloge. Zdi se mi, da je ni mogoče pojmovati kot nekakega ženskega vampirja, ki z bolestno hladnim razumem plete zanke, da zadrgne moža, marveč čutim vse njeno početje kot nagonski upor zoper moža, ki si je ne more osvojiti. Njuna pota vodijo samo narazen, ln ker tega ne moreta izvesti sporazumno, je tragičen konec neogiben. Po tej izpovedi o Lavri v »Očetu« je pristavila ga. Gabrijelčičeva a svojem poklicu: — Igralski poklic pojmujem kot nekaj, kar mi je neobhodno potrebno za notranje zadovoljstvo in notranje ravnovesje. Ko sprejmem vlogo, skušam najprej spoznati pisateljev namen, kakor tudi pravo bistvo osebe, kl naj jo predstavljam. Cesto se mi zdi, da moram vedeti o nji več. kakor ve o sebi oseba sama. Skušam se vživeti v njeno miselnost ln njeno čustvovanje ter prilagoditi temu svojo duševno in telesno mimiko. Priznati moram, da je ta preobrazba včasi zelo naporna, ker se lastni jaz krčevito upira samopozabi. Da, v začetku so se mi te reči zdele lahke in preproste, medtem ko sem zdaj le redkokdaj zadovoljna s svojim delom. Pri vsem me tolaži misel, da je t&ko kritično gledanje nase samo znak zorenja. In ob koncu razgovora Je ga. Gabrijelčičeva na vprašanje, kaj si želi za bodočnost, pripomnila tole: — Želela bi si igrati čim več in čim raz- ličnejših vlog, predvsem vlog z močnimi, izrazitimi značaji. Take vloge bi me vso zaposlile; z nj;mi bi si utegnila pridobiti kar največ znanja, pa tudi uspeha in simpatije. V ostalem pa čutim pred našim »fahom«, da se izrazim v gledališkem žargonu, kar pravi strah, morda zato ker se ml zdi, da mi je že nekoliko nesramežljivo za petami. Razmišljanja o novem slovstvu Camille Mauclair Francoski pisatelj Camille Mauclair, znan tudi kot tankočutni kritik in umetnostni zgodovinar, prav te dni sila vi j en kot neumorni sedemdesetletnik, je objavil v pariškem tisku razmišljanja o književnost v novem evropskem redu. Mauclair piše v svojem članku z naslovom »Za zdravo književnost« med drugim naslednje: Dogodki, ki danes vojaško in pohttično gibljejo svet, niso v Parizu ohromila literarnega dela. Prav v tem trenutku se razpravlja zelo živo o nekem sporu. Tega se lahko samo veselimo zakaj dejstvo, da pisatelji javno debatirajo, je vedno snak slovstvene razkvašenosti Kaj je predmet njihovih prerekanj? Imamo množico književnikov. ki so želi pred sedanjo vojno velike časti in imeli visoke prejemke. Res, bili so nadarjeni: tega jim nihče nc jemlje. S tem v zvezi pa ie vprašanje pisateljevih pravic in dolžnosti. Ti pisatelji hočejo v Franciji ohraniti svoja načela, svoje predm nas opozarja- da plemstvo obvezuje človeka Literat naj bi videl svojo prvo dolžnost v tem. da presodi, aili bo imela kniiga dober aili siab vpliv Tudi pisatelj je državljan, i« čeprav se ne vmešava y politiko, vptliva na duha in nravi svojega nika letala začeli obstreljevati s strojnico. Zaradi tega je zdaj predlagan za posebno vojaško odlikovanje. • Smrtna nesreča po delu. Delavec Lino de Faveri, uslužben na Prestranku, se je na vožnji proti Postumiji smrtno ponesrečil. Medpotoma je vozilo izgubilo eno kolo in De Faveri je treščil s takšno silo na tla, da je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu nato izdihnil. * Pozabil je 470.000 lir. Zlatar Eugenio Fasciora iz Katanije se je pripeljal nedavno v Milan ter se nastanil pri nekem znancu v Via Pelliza da Volfredo št 46. V sobici, ki mu je bila določena za bivanje, je ostavil kovčeg z dragulji v vred-dnosti 470.000 lir ter 200.000 lir v bankovcih. Toda veliko je bilo njegovo začudenje, ko se je po kratki odsotnosti vrnil v sobico in ugotovil, da je kovčeg izginil. Ovadil je stvar policiji, ki je uvedla preiskavo ter odkrila, da je prijateljica zla-tarjevega stanodajalca Amabilia Collinl porabila priliko zlatar j eve odsotnosti ter odnesla kovčeg. Policiji, ki je napravila preiskavo, je tatica izjavila, da je našla kovčeg z dragocenostmi v nekem avtomobilu- * 65 let prometa na progi Ancona—Zara. Letos v začetku avgusta je minilo 65 let, odkar je bil otvorjeai potniški promet z ladjami med Ancono in Zaro. Ta dogodek, pravijo italijanski listi, ni imel pomena samo za Zaro, ampak tudi za Italijo, ker je pomagal rešiti moralo Italijanom v Dal-maziji. ♦ Prazna stanovanja se morajo prijaviti. Hišni lastniki v Rimu morajo po odredbi policijske prefekture do 10. decembra prijaviti vsa prazna stanovanja in stanovanjske prostore- Podobna naredba velja tudi za druga mesta severne in srednje Italije. • Tolpe volkov na španskem podeželja. Kakor smo poročali, je letošnja zima tudi v Španiji prignala lačne volkove v bližino človeških selišč. Skoraj ne mine dan, da ne bi trope volkov napalale ovčje črede pa tudi goveda. V Biibau je mestna občina sestavila posebne straže za borbe proti volčji nadlegi. Straže so postrelile več zveri, med katerimi so nekatere tehtale do 50 kg. ♦ Gosta megla v Milanu. V Milanu imajo zadnje čase prav gosto meglo, ki povzroča razne nesreče. Primerilo se je, da se je zaradi megle iztiril tramvajski voz, pri čemer je bilo več potnikov ranjenih. Vidljivost je zaradi meglenih nevšečnosti otežkočena, promet pa se mora razvijati temu primerno v počasnem tempu. • Ponovni potresni sunki v Turčiji. Iz Carigrada poročajo, da so potresomeri v soboto zjutraj med 5.30 in 6.18 zabeležili več potresnih sunkov v Anatoliji in v Ankari. Potres so čutili tudi v Carigradu. V teku meseca dni so potresni sunki razrušili na turškem ozemlju 1620 hiš in ubili 20 oseb. » Avtomobilski pogon s svetilnim plinom. V Kasslu so te dni izročili prometu prvi avtobus na pogon s svetilnim plinom. Rezervoar tega avtobusa vsebuje 16 do 18 m* plina, kar zadostuje za prevoz proge v dol- bula 2 L; šalota 4 L; češenj 8 L; osnaženi hren 4 L; jabolka I. vrste, namizna, izbrana 5 L; jabolka n. vrste 4 L; kilogram suhega lipovega cvetja 18 L; jajca 2 L komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 22 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah ln prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. časa. Prav zaradi tega so včeraj stavljeni pisatelji, ki so pozabili na to svojo dolžnost, enako obtoževani kakor prejšnji režim, ki je prispeval k duhovnemu propadanju Francije, enemu izmed vzrokov njene katastrofe. Danes čutimo, kako nam je treba prenove in duhovnega preroda, fci ga oznanja geslo tega časa: Nazaj k veličini! Pisatelji polpreteklega časa se zagovarjajo kaj klavrno. Očitajo nasprotnikom, da hočejo utesniti duhovno svobodo, se vrniti k neke vrste državni literaturi, če ne celo k talci, kaikor jo priporočajo za dekliške penzionate ali kakor jo čisiLajo sitarejše krepostne dame. Da. pravijo celo, da hočejo literarno cenzuro spet prepustiti duhovščini. Vse to je neresnično, in ti pisatelji sami ne verujejo v svoje trdlitve. Današnja milada generacija je sita leposlovja, v katerem se opisujejo pokvarjeni ljudije, iizTojenci in snobi, tolikanj priljubljeni talentom nedavne preteklosti, pisateljem, ki so skupaj s kritiki povzročili neznansko zla. Sicer je res, da je teže opisovati spodobnega človeka kakor pa izprijen ca. Največja mojstrska dala v slovstvih vseh narodov in vseh dob so tudi opisovalo, take ljudi, vendar so pri tem postavljala v ospredje junake in svetnike. Ljubezen brez poltenosti, požrtvovalnost za domovino ki družino, spoštovanje zemilje in rase, navdušenje za socialne probleme, zaničevanje denarja, zatajevanje svoje sebičnosti v kateri koli obliki, vse to so sižeja, ki zastavd ja jo talentu velike naloge, a miu tudi obetajo največje uspehe. Ln pri tem sunemo reči, da nimajo take reči nič skupnega s knjigami za dekliške penzionate in s katekizmi. So to sižeji, ki sd morajo znova pridobita veljavo; na njih naj se zgradi nova in pomlajena lite-sartura! Mauclair končuje svoj prispevek k diskusiji o novi literaturi takole: Strašna kriza, ki pretresa človeško družbo, nudi vedno nove dokaze, da vrline niso Atnl 16 km m brata*So km at ara. Avtobus i ima napravo, ki ga preskrbi z nadaljnjo m- ! logo svetilnega plina tudi na poti. < * Smrt v prepadu. Pred dvema mesece- j ma so se napotili trije alpinisti iz La/vrane, ' med njimi mestni stražnik Giovami Zamit, j iskat gobe na Monte Madonna. Vrnili ae j niso, iskali so jih brez uspeha. Zdaj pa so ; našli truplo stražnika Zamita in dveh nje- j govih tovarišev na dnu nekega prepada, i Trupla so že precej razpadla. * Obsojen navijalec. Pokrajinska komi- j sija v Bologni je obsodila 57 letnega Enrl-ca Ramenghija iz Castel Sanpietra na 3 leta konfinacije, ker je zahteval od neke družine, ki se je morala izseliti na deželo, ; 18000 lir letne najemnine za prostore, ld ' so ocenjeni k večjemu na 2500 lir letne najemnine. IZ LJUBLJANE u— Južno vreme traja dalj©- V nedeljo zjutraj so toplomeri zbeležili 0.6° C pod ničlo. Megla se je kmalu dvignila ki nedelja je bila za Lucijin god še kar dovolj sončna. Pota pa so bila vlažna, zato izpre-hodi v mestno okolico niso bili tako prijetni kakor prejšnje nedelje. Ozračje se je čez dan ogrelo na 6.4° C. Tudi noč od nedelje na ponedeljek je bila znatno toplejša kakor nedavne noči. Davi je bila Ljubljana spet v gosti megli in živo srebro je stalo na 0.2° C pod ničlo. u— Dne 4. t. m. se je v Padovi smrtno ponesrečil 231etni cand. med. Franci Buh. Prepeljan je bil v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb v torek dne 15. t. m. ob pol 4. popoldne z žal, kapelica sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala v trnovski cerkvi v sredo dne 16. t. m. ob 7. zjutraj. u— V počastitev spomina pok. inž. Zmago Ziernfelda so darovali njegovi stanovski tovariši v Ljubljani »Domu slepih« 260 lir. Iskrena hvala. u— Večer izvirnih slovenskih klavirskih skladb za mladino bo v petek, dne 18. t. m. ob 18. uri v mali filharmonični dvoranL Glasbena Matica je v teku letošnjega leta izdala in založila celo vrsto izvirnih mladinskih del za klavir in na tem večeru jih bodo izvajali deloma avtorji sami, deloma pa naši najboljši pianistični sodelavci. Namen večera je v prvovrstni izvedbi pokazati naša dela za mladino in nuditi staršem priliko, da po izvedbi izbero dela, ki jih nameravajo podariti svojim malim pianistom kot darilce za Božič. Na večer opozarjamo. Vstop bo prost proti nakupu sporeda, ki bo od srede dalje v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. u— Prihodnji, IV. sinfoničnl koncert letošnje sezone bo dirigiral violinist Karlo Rupel. Na sporedu so; skladbe za godalni orkester, ki so jih napisali Corelli Bach, Osterc, v drugem delu koncerta pa se bo izvajala znamenita Beethovnova Sedma sinfenija. V Bachovem Koncertu bo nastopila kot solistka violinistka Francka Or-nik-Rojčeva. Vse podrobnosti slede. Prel-prociaja je že v Knjigarni Glasbene Matice. u— Druga javna produkcija učencev Glasbene akademije in Srednje glasbene šole se bo vršila 16. t- m. ob 18. uri v mali filharmonični dvorani. Na sporedu so pevske in instrumentalne točke. Programi (obenem vstopnice) bodo naprodaj v Matični knjigarni od torka dalje (3 lire, dijaki 1 liro). u— Priporočamo Vam, da že sedaj nabavite beležne in žepne koledarje za< leto 1943 XXI—XXII, ker je lani zaloga pošla. Radio Ljubljana TOREK, 15. DECEMBRA 1942-XxI- 7.30: Lahka glasba. 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 19 30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka gl?sba. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščmi. 13.17: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. -vt šijanec — Pisana glasba. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Plošče. 14.25: Modeme pesmi vedi dirigent Zems. 15.: Poroči.a v slovenščini. 17.: Napoved časa — Poročila v italijanščmi. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Orkester vodi dirigent Gallino. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Kcmentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Tipična glasba. 21.: Nicotcra: Pogovor s Slovenci. 21.10: Koncert šramla Ljubljana. 21.10: Novi orkester, vodi dirigent Fragna. 22.10: Koncert sopranistke Jolande Di Maria PerrU. 22.45: Poročila v italijanščini. smešne, da človeška spodobnost ni zastarela, da resnice srca še vedno valjajo in da veličina ni prazna matrnja. Junaštvo je v naših dneh tesno druži z bolestjo. Težko tistim, ki tega ne marajo razumeti! Lahko da sii ohranijo svoje dobičke, vendar ne bodo imelli več vpliva na duše. Svet jih zapušča in čaka jih pozabljenje, še preden so umrli, saj so bolj škodovali kakor koristili V ozdraveli Evropi bo obveljala samo zdrava literatura. NaS jezik Vozataj, ne vozotaj K zadnji jezikovni paši dr. M. Cerniča smo prejeli naslednja dva dopisa: G. dr. Mirko černič graja uporabo besede »vozotajstvo« in izraža upanje, da ta beseda ne pride nikdar v noben slovenski slovar. Je pa že v Pleteršnikovem slovarju, kjer so citirani kot avtorji: Metelko, Jarnik, Murko, Miklošič ln Levstik. Levstik jo ima v pesmi: »Kadar pridejo vojaki« (Zbrani spisi II, str. 11) Mi pešaki s telečaki, konjeniki in topniki, vozataji in strežaji itd. X. T. • • » Boli še tako dober kirurg, besede pa ne razudiš vselej prav. V naglici bi kdo morda videl v nem samostalniku Meineid izraz Neid in dokazal sorodstvo z našo Izposojenko nid (zavist). Ako pa raztelesiš Mein-Eid, utegneš prvo sestavino imeti za svojilni zaimek, ne pa za pojem »meinen«. Tako je naipak razparal šuman, Sloven. slovnica 1882, str. 205 in 212: ra-taj, vozataj, čeprav je že pred njim Miklošičev Etim. slovar pokazal izvor besede vozataj pod geslom »vez-«. Na drugem zlogu so jo poularjali tudi Metelko, Jarnik, Murko, dočim najdemo v Levstikovi pesni: vozataj! Slično omahuje rataj in rata.j, orataj in ora-taj r&tar m raitšr. Brez označenega akcenta je v Wolfovem slovarju pod Fuhrmann: vozataj, Fuhrvvesen; vozatajstvo, obakrat z opombo: po češkem. Pristavek ni pravilen, saj ustanovitelj slovanskega jezikoslovja šteje vozataj med domače izraze, nastale iz pridevniške podstave, ki je Poljakom dala soznačnlco: wozatarz. Slične tvorbe: bo-gat-aj (spremenjeno v boga tej kakor tukaj, tukej) ali bogatUj, to je bagatec, bogataš. Drugačen postanek opažamo v sestavljenki: bogo-taj, bogo-t&jec( kar se po akanju sliši ponekod kot: boga-taj). To sem povedal prijatelju dr. Cerniču na njegove izvajanje v »Jutru« 11. Xil. 1942. Razlago lahko vzame/j na znanje oni pobožni ljudje, ki se sebi na žalost pišejo za Bogataja m se boje, da tiči morda v njih priimku kaj bogokletnega, medtem ko zveni Jz njega le bivši bogatin. A. Zaropotaj. ZAPISKI Nova sezona na milanski Scali. Inten-danca milanske Scale objavlja, da se začne operna sezona letošnjega leta takoj po božiču s predstavo Verdijevega »Falstaffa«. Otvoritvena predstava bo obenem tudi predstava petdesetletnice nastanka Verdijeve opere. Predstavo bo dirigiral kapelnik De Sabata. V naslednjem programu ima Scala za letos: Straussovo »Elektro«, Verdijevo »La Forsa del Destino«, Belinijevo »Sonnambulo«, Bizetovo »Carmen«, Cata-lanijevo »Wally«, Giorganovo »Fedoro« ter del Wagnerjevega cikla »Prstan v Nibelun-gu«. Prirejen bo tudi poseben Verdijev teden z »Rigolettom«, »Traviato« in »Trubar durjem«, od Puccini ja je na sporedu »Deklica z zapada«, od osemdesetletnega Mase agnia pa tudi pri nas vprizorjeni >Prija-telj Fricc -----------------a Smrt češkega kiparja. Prejšnji mesec je umrl v Pragi profesor ondotne Akademije upodabljajočih umetnosti, znani češki kipar Bohumil Kafka. Rodil se je 1. 1873, bil učenec znamenitega J. V. Myslbeka, se izpopolnjeval štiri leta v Parizu in se uveljavil v domovini z velikimi monumentai-nimi deli figuralnega značaja. Ustvaril je nekaj velikih spomenikov in dolgo vrsto manjših del, ki so Kafkovo ime zvezala z razvojem in višino češke plastične umetnosti. Proučevanje renesanse. Italijanski nacionalni zavod za preučevanje Preporoda, ki ga vodi v Firenzah član Italijanske Akademije Giovanni Papini. je ustanovil v prijateljskih deželah svoje sekcije, ki naj zbirajo gradivo o renesansi in združujejo vse njene proučevalce izven Italije z italijanskimi strokovnjaki. Take sekcije so se ustanovile v Bukarešti, Budimpešti, Helsinkih, Luganu, Madridu in na Dunaju. Na njih čelo so stopile osebnosti, ki predstavljajo kulturno življenje posameznih dežel in ki se bavijo s proučevanjem italijanske literature in umetnosti. Te sekcije tesno sodelujejo z Instituti za italijansko kulturo ter dobivajo od svojega študijskega središča, iz Firenz, vzpodbude in gradivo za proučevanje krajevnih vprašanj, ki so v zvezi s celotnim pojavom in z dobo italijanske renesanse kot novega razdobja evropske kulture. Revija »Musica«. Pri Sansoniju v Firenzah je začela izhajati revija »Musica«, ki naj bi bila osrednje in reprezentativno glasilo vseh glasbenih prizadevanj v Italiji. Na leto izidejo štirje zvezki. Prva številka je priobčila prispevke najpomembnejših italijanskih skladateljev. Naročite se sta romane Dobre knjige! Naplšje cme m IjnMjanskem živilskem trgi! veljavne od davi do objave novega cenika Napoleon s Polinezije List iz zgodovine Južnega morja Novosti na smučeh Norvežani proučujejo izdelavo cenenih standardnih smuči Po športnih rubrikah ao se že pojavile prve vesti o otvoritvi nove smučarske sezone. Seveda ta sezona ni b'la otvorjena nikjer v naši bližini, temveč visoko gori na severu, na državni meji med švedsko in Norveško. Poročila vedo povedati, da jc zmagovalec te brez dvoma prve letošnje smučarske tekme potreboval za 12 km dolgo progo 46:50. Njegovo ime FMUlstrom je čisto neznano in gotovo sklepamo prav, če pravimo, da spada bržkone med pre stavn:ke mlajšo generacije, čeprav mu daje doseženi čas najlepše spričevalo. Tudi o f;nskih smučarjih se sliši, da bodo v kratkem sklicani na skupni trening pod vodstvom svojega znanega učitelja Veli Sa-arinena. Med temi prvimi vestmi o dogodkih na belih poljanah pa nam je prišla v rokj tndi druga novost, ki je prav tako zanimiva in bo morda kdaj pozneje vel:kega pomena za vse tekmovalno smučarstvo. Ta športna panoga ima več stoletno ali tudi tiscčletno zgodovino, toda v današnji pestri obliki je prav za prav znana šele nekaj desetletij. Okrog leta 1900. je bilo smučarstvo še tako malo udomačeno, da so vsi smučarji uporabljali samo določeno vrsto smučk, ne glede na to, ali so z njimi smučali po ravnem. ali po strminah. Pozneje so prišli atrou kovnjaki, ki so znali za razne vrste smučanja posebej prilagoditi svoje smučke in tako so nastale tako imenovane smuči za slalom in smuk, pozneje še široke smuči za skakalce in obenem tudi oZke »dilce« za tekače na dolge proge. Vzporedno z obliko smuči so se menjavala in izpopolnjevala tudi stremena. Posledica vseh teh novota-rii ;'c 'rrila. ca je postajrlo smučarstvo za tekmovalca zmerom dražje, kajti kdor je hctel sodelovati pov od in b'ti tudi opremljen kakor treba, je moral Imeti najmanj tri ali tudi štiri pare smučk. Vse to je zadnji čas na Norveškem privedlo tako daleč, da so začeli misliti na izdelavo enotne oblike smučk, ki naj bi jo uporabljala predvsem mladina, za katero povzrcča nabava opreme včasi zelo velike in često tudi komaj zmogljive stroške. Ta enotna oblika smučk naj bi bila uporabna bodisi za teke ali za slalom in za silo tudi za skoke. Kakor pšejo. bodo te smučke izdelal! v neki vmesni obliki vseh dosedaj znanih modelov, predvsem pa bodo tako ce_ nene, da si jih bodo lahko nabavljali tudi manj premožni kupci. Hkrati se norveški izdelovalci teh standardnih smučk ba.-ijo tudi z načrti, da bi izdelali novo vrsto etrc-men, ki bi bila prav tako porabna za vse tri vrste smučanja. KAJ VEM? IKAJ ZNAM? Ko je kapitan James Cook 1778. odkril Havajske otoke, jih je sestavljala vrsta neodvisnih, med seboj v neprestanih sporih živečih državic. V severnozapadnem delu otoka Havaja. v Kohali. je vladal tedaj 40-letni Kamehameha, nad vse častihlepen, a tudi zelo nadarjen mož. Svojo deželo je bil že pred nastopom Angležev znatno razširil na jug ter si uredil za tamkajšnje razmere močno ter dobro izvežba-no vojsko. Kamehameha je sledil v boju sicer taktiki, da je pokončaval čim več nasprotnikov, da bi mu pozneje ne bili nadležni, po vojnah pa je ravnal s poraženci zelo milo ter si jih skušal pridobiti kot zveste državljane. Njegovo stremljenje je šlo za tem. da bi si osvojil vse otočje. Tudi prihod Angležev je izkoristil za svoje načrte. S Cookom je mnogo občeval, poslušal je s pozornostjo njegove razlage o evropski vojni umetnosti in je prišel z zamenjavo do posesti večje količine pušk ter streliva. S tem je dobil seveda odločilno premoč nad vsemi drugimi havajskimi vladarji. 2e dve leti pozneje se mu je ponudila priložnost, da je uporabil svoje s strelnim orožjem oborožene vojščake. Bati proti puškam Vladar južnega dela Havaja Kalaniopu je umrl in njegov sin Kivalo ga je hotel po starem običaju pokopati ob vznožju gcre Hualalaje ter se je napotil tja z znatno vojsko. Ker je pa kraj ležal v deželi Koni, ki jo je bil nekoliko let prej osvojil Kamahameha, je ta mlademu vladarju prepovedal, da bi stopil v deželo s tolikšno vojsko, dovolil bi mu le pogreb z manjšim številom spremljevalcev. Ponosni Kivalo je to odklonil in je hotel svojo voljo uveljaviti z orožjem. Na pobočju težko dostopne. 4171 m visoke gore Mauna Loe je prišlo do spopada. Toda Kivalojevi vojščaki so se spustili vanj z bati in kopji. Kamehamehova vojska pa je bila oborožena tudi s puškami, ki jih drugod na Havajih še niso poznali. Jasno e. da je Kivalo izgubil bitko in tudi življenje. Takoj po tej bitki je prodrl Kamehameha v Kivalojevo deželo Kau, a že se je dvignil proti njemu Keona, vladar Pune na havajskem jugovzhodu, češ da je edini upravičeni Kivalojev dedič. Tudi ta spor so odločili Kamehamehovi mušketirji, Keona se je s svojo potolčeno vojsko umakni; s pobočij ognjenika Kilaueje v njegovo žrelo, kjer se je moral naposled, ker mu je zmanjkalo vode in živeža, vdati.' Kamehameha mu je velikodušno podaril življenje in sklenil ž njim celo prijateljsko zvezo. Potem je korakal proti severovzhodu otoka Havaja, napovedal je tamkajšnjim malim državam kratkomalo vojno in si jih po kratkih borbah osvojil. Tako je postal vladar vsega Havaja . Smrt v ognjeniškem žrelu Sledila je doba mirnega dela. S pomočjo svoje lepe in bistroumne žene Kaahumane je Kamehameha uredil upravo v osvojenih deželah in postavil povsod zanesljive namestnike. ki naj bi jim vladali skupaj s prejšnjimi poglavarji. Obenem pa je tudi že pripravljal bodoče pohode, šlo mu je za to, da bi zasedel pred vsem otoka Maui in Oahu, ki sta bila njiju vladarja podpirala Kivaloja. Številne ladjedelnice so mu gradile bojne čolne in ko je Kamehameha nekega dne zvedel, da sta se omenjena vladarja sestala na pogovor, je zapovedal svoji vojski pohod. V neki temni noči 1. 1789. je njegovo brodovje odplulo, prišlo je do strahovitih pokolov, toda končno so zmagale spet puške nad zastarelim orožjem. Kamehameha je hotel svoje uspehe izkoristiti do dna ter osvojiti tudi sosedni otok Molokaj, ko ga je doletela vest, da se je bil Keona, kateremu je svoječasno podaril življenje, uprl in da se hoče polastiti vsega Havaja. V tem kritičnem trenutku je Kamehameha dokazal vso svojo vojaško bistroumnost. Mirno je ostal na otoku Maui, da bi s prehitrim povratkom na Ha-vaj ne dal svojim ostalim nasprotnikom priložnosti do napada. Zapovedal je le svojemu namestniku Kiani na Havaju, naj nastopi z vsemi razpoložljivimi možmi proti Keoni. Na pobočju Kilaueje je prišlo do nove bitke, Keona jo je izgubil in se je umaknil z ostanki svoje vojske v gorske gozdove. Šele potem se je vrnil Kamehameha na Havaj, zasledoval je poraženega nasprotnika do sotesk Maune Loe, tam ga je dokončno potolkel. Keono pa je dal sedaj brez milosti vreči v žrelo ognjenika. Neme priče ljubljanske preteklosti: Semenišče Apostolski preglednik (vizitator) za ljubljansko škofijo Sixtus Carcanus je opozoril že leta 1621. knezoškofa Tomaža Hrena na sklep tr.identinskega cerkvenega zbora z določbo, da se mora ustanoviti semenišče Zci duhovniški naraščaj v vsak. škofiji. Toda z izvedbo tega sklepa so v Ljubljani venomer odlašali, po vsej priliki zategadelj ker so imel; na sedanjem Sv. Jakoba trgu jezu tj razen gimnazije, izza leta 1617. tudi svoj »Seminarium pauperum studiosorum S. J.« A iz tega učiteljišča ni prihajalo toliko povsem zmožnih duhovnikov, da b; se dala uspešno popraviti v doglednem času vsa dušeslovna škoda, katero so prizadejali Lutrovj krivi nauk,- našim krajem. Na Škofovskem cerkvenem zboru v Ljubljani dne 31. avgusta 1706 je predlagal Jurij Rosa, župnik v Šmartnu pr Kranju, naj se ustanovi v Ljubljani semenišče za duhovniški naraščaj. Ker je bil predlog sprejet, so določili zborovala takoj tudj prispevke. ki naj bi j h plačevala v prid ustanovitvi zavoda škof in duhovščina. Za stavbišče je bil izbran prostor, kj ga zavzema še zdaj semenišče in na katerem so stale poprej tr; hiš ce. lastne stolnemu kapitlju in stanovanjski hši mestnega magistrata za cerkovnika in učitelja or-ganista. Ko se je dogovoril knezoškof z obema lastnikoma o vsem potrebnem, si Je izgovoril magistrat pogodbeno dne 23. aprila 1708 pravico, da bo smel uporabljati prostore v pritličju semenišča za vodo predvsem za shranjevanje stavbenega lesa jn lesa za graditev mostov. Spomin na pogodbo je še dandanes sklepni kamen z Kamehameha je hotel potem v miru pripravljati zasedbo ostalih otokov. Tedaj se je pojavila v havajskih vodah ameriška korveta »Eleanor«. Kamehameha je Američane sprejel prijazno in ti so se z domačini kmalu spustili v vsakovrstne kupčije in zamenjave. Ker so pa hoteli otočane ob vsaki priliki opehariti, je prišlo tu pa tam do prepirov. Nato je korveta bombardirala nekatere obrežne vasi in je poslala na kopno kazensko odpravo. Kamehameha je dal Američanom prodreti globoko v deželo, potem jih je v goščavi nenadno napadel in jih je do dveh mož vse poklal. Zaplenil je celo njihove čolne, med njimi šalu-po z dvema topoma. »Eleanor« je nato naglo dvignila sidra in prepustila oba ujeta Američana, Isaaca Davisa in Johna Youn-ga. njiju usodi Moža sta se pripravljala že na grdo smrt — toda Kamehameha je pokazal znova svojo bistroumnost. Namesto da bi ju dal mučiti in ubiti, je jima predlagal, naj prevzameta urejanje njegove vojske. Z veseljem sta moža ta predlog sprejela. Poraz Amerike na Havaju Kmalu potem je bila vojska havajskega vladarja organizirana po evropskem vzorcu, zgradili so tudi močno brodovje. Vsaka ladja, ki se je ustavila odtlej na Havaju, je dobila vode in živeža samo v zameno za strelno orožje in strelivo, tako da so se polagoma vse havajske čete oborožile s tem. Vojska in brodovje sta se vadila za bližnjo odločilno borbo in ko so združeni Kamehamehovi nasprotniki izvedli skrbno pripravljen napad na Havaj, so doživeli grdo presenečenje. Trčili so ob izborno organizirano vojsko, proti kateri niso mogli opraviti ničesar. Pri Hilu na vzhodni obali otoka, je prišlo do velike pomorske bitke, ki se je končala s popolno Kamehamehovo zmago, na kar so izgubile samostojnost še preostale neodvisne havajske države. Kamehameha je uresničil svoj drzni načrt, da bi postal gospodar vsega otočja. Šestnajst let je minilo potem v mirnem Ako med seboj vzporejamo dve skupini ljuJi, je treba v prvi vrsti ugotoviti varia-cijsko širino lastnosti ene in druge skupine. Alternativno razliko človeških lastnosti zaznamujemo tedaj, ako variacijska širina ene skupine ne seka variacijske širine druge, ali z drugimi besedami, lastnosti ene skupine se ne pojavljajo v drugi. Ugotavljanje rasnih lastnosti dokazuje pripadnost človeka k posamezni skupini. Brezpogojno tipične rasne lastnosti so črna koža negrid-nih ras, drobno nakodrani lasje Bušmanov in poševne veke Mongolov. Teh lastnosti ne najdemo med ljulmi evropskega pore-]da. Po njih lahko takoj spoznamo mešanico z drugo raso. Tipičnih znakov, po katerih bi z gotovostjo lahko trdili, da so židovski, ne poznamo. Vse lastnosti evropskih rasnih skupin imajo tudi posamezni židje. Tako zv:\-ni tipični židovski znaki se pojavljajo tudi pri posameznih ljudeh evropskega izvora, ki zanje ne moremo z gotovostjo trditi, da imajo žilovsko primes med predniki. Rasne lastnosti Židov, pretežno prednjeazijskega in orientalskega porekla, so bile najbrž v posameznih primerih k nam prinešene tudi od nežidov. Seveda so to redke izjeme. Po večini lahko z rasno diagnozo, ki temelji na ugotavljanju tipičnih rasnih lastnosti, ugotovimo pravo poreklo. Kako torej moremo po nizu tipičnih znakov razlikovati Žide od ljudi evropskega porekla? Kot srednja telesna višina je ugotovljena za moške od 161 do 164 cm. Po raziskovanjih, ki jih je vršil Evgen Fischer in njegova šola, je bila ugotovljena povprečna telesna višina Nemcev s 166 do 172 cm. Telesna višina je v glavnem lastnost, ki je podedovana. Pa tudi v dobi rasti se kažejo razlike. Spolna zrelost nastopa pri Židih prej. Židinje imajo prvo mesečno perilo pol do enega leta prej kakor druge ljudske skupine pod istimi klimatskimi in socialnimi razmerami. Čeprav je puberteta odvisne oi zunanjih vplivov, kakor podnebja, načina življenja, poklica itd., vendar se jasno kažejo tudi tu rasne razlike, židovski otroci telesno in duševno prej dozorevajo. Razmerje telesne rasti je pri Židih prav tako značilno. Dolžina nog je v primerih z dolžino trupa manjša, tako da imamo vtis kratice rasti. Tudi roke so razmeroma kratke. Dlan in stopalo sta ozka. Na kri- mestnm grbom iz leta 1725. nad vhodom v sedanjo Gaglovo prodajalnico. Temelj-njk stavbi, ki je napravil zanjo načrt Karel Martinuzzi, je bil položen 5. maja 1708, gradili pa so veliko hišo v letih 1708. do 1714. Zavod je dobil ime »Collegium Caro-linum Nobilium Convictorum quam Alum-norum«. Z besedo »Carolinum« v imenu so hoteli počastiti bržkone takratnega cesarja Karla VI., tedanjega knezoškofa Kuen-burga (1701—1711), ki je imel razen imena Ferdinand, še 'ime Karel, in zaščitnika obedveh sv. Karla Boromejskega, besedo »Nobilium« pa so dodali zato. ker so imeli pri sprejemanju gojencev v zavod plemiči prednost med prosilci. Knezoškofu Feliksu grofu Schratenbachu je prodal leta 1729. magistrat omenjeno pravico za 2400 goldinarjev. A povedatj je treba, da je bila takrat v dotičnih prostorih mestna orožarnica. Poslopje je bilo že sprva kakor je še dandanes, trinadstropno in imajoče na južnem krilu tri vhode. Srednji — por-ta regia — je najveličastnejši umetno zidani vhod v Ljubljani. Monsignor Viktor Steska ga opisuje v Zborniku za umetnostno zgodovino (letniku 1925, str. 14) takole: ♦Leta 1714. je nastalo najbolj znano Mi-slejevo delo — portal duhovskega semenišča v Ljubljani. Za to delo je prejel 300 gld. n. v. in povračilo za uporabljen svinec 16 funtov. Dva giganta kot Herkula odeta z živalsko kožo, nosita na glavah portalno ogredje. Zaglavek je spaka s kremženim obrazom, na vsaki strani pa rog izobilja. Vrhu portala kaže genij desnico na katušo z napisom: Virtuti et Musis (Kreposti Jn znanosti); na vsaki strani pa se dviga nad Kapitelom zemeljska obla.« Levi vhod je držal nekoč v posebno dvorano, določeno Za javno knjižnico, ki so delu. Ustanavljala so se pristrnišča za trgovino z belokožci, zlasti Američani. Toda sedaj ti niso dobavljali samo orožja, temveč tudi živino. Sandalovino, ki je je bilo tedaj v havajskih gozdovih na pretek, so izvažali zlasti na Kitajsko in Japonsko, vojska se je reorganizirala, tako da je bilo 7000 mož stalno pod orožjem. Posebno pozornost je Kamehameha posvečal tudi bro-dovju, ki je štelo 27 topniških šalup in 500 bojnih čolnov. Američani so mu dobavili tudi korveto z 20 topovi. Za zaščito nove prestolnice Honoluluja na otoku Oahuju, so gradili do L 1817. močne utrdbe. Kamehamehovo kraljestvo je postalo nedosežen vzor za vso Polinezijo. Konec velike države Veliki kralj, ki je s polno pravico nosil naslov »polinezijskega Napoleona«, je umrl 6. maja 1820. v starosti 84 let in ž njim je propadlo kraljestvo, ki ga je bil zgradil na popolnoma evropski način. Njegovi nasledniki so bili namreč slabiči. Vpliv tujih sil, zlasti Zedinjenih držav, je v deželi rasel od leta do leta, temni elementi, ki so jim bila domača tla postala prevroča, so prihajali v čedalje večjem številu v deželo ter so okuževali ljudstvo s svojimi slabimi navadami, z žganjem in nalezljivimi boleznimi. Njegove vrste so se zdecimirale in ameriški dolar je imel čedalje lažjo igro. Z njegovo pomočjo je L 1893. izbruhnila na otočju revolucija, ki je vrgla tedanjo kraljico Siluokalani ter spremenila državo v »svobodno republiko« pod vodstvom ameriške stranke. Po petih letih je izginil še ta zadnji videz samostojnosti, »republika« se je »spontano« priključila Zedinjenim državam. Danes so Havaji popolnoma amerikani-zirani. S Pearl Harbourom so predstavljali še pred kratkim ameriški klin v japonsko območje. Toda časi se spreminjajo, sile so na delu, ki jim je smoter, da bi nekdanje kraljestvo polinezijskega Napoleona iztrgale vplivu ameriških velikih bank. vih nogah hitro opazimo slabe mišice na stegnih. Mišice in tkivo so sploh slabi, nekaj zaradi nezadostne telovadbe, nekaj pa zaraii podedovanosti. Posledice so ozek prsni koš, okrogel hrbet, slaba, drža telesa in pogosto ravno stopalo. Telesna kon-stitucija ima za posledico tudi karakteristično židovsko hojo. Glava Žida je srednje velikosti. Največkrat je kratka ali srednjelobanjasta. Na mesnatih ličnih delih se kažejo posebne značilnosti orientalske rase, ki se očituje tudi v očeh in v znanem zasenčenem pogledu. Ustnice so mesnate, kar velja posebno za spodnjo ustnico, židovski nos je značilen po tem, da je na vrhu zakrivljen, nosne olprtine pa potegnjene navzgor. S strani pogledan izgleda nog kakor številka 6 z gori podaljšano črto. Tudi nos je mesnat. Njegova oblika ni samo značilna za Žide, ampak sploh za prednjeazijsko raso. Razen debelega zakrivljenega židovskega nosu pa vidimo pri Židih tudi ozki, narahlo upognjeni nos orientalske rase. Ušesa so navadno mesnata, precej velika in štiie od lobanje, žilovska koža je sveLLorumene barve in vzbuja videz, da je v razmerju s temno barvo las izredno svetla. Barva las in oči je povprečno temnejša kakor pri severnih Evropeih in pri drugih evropskih rasah. Najpooostejša barva las je rjava in črna, oči pa rjave. Razmeroma veliko število je rdečelascev, posebno med židovsko mladino. Pozneje lasje potemne. Med Židi je tudi precej plavolasih, z belo kožo in modrimi očmi. Te lastnosi nisto v prvi vrsti primes nordijske rase, pač pa verjetneje posle lica mešanja z vzhodn o bal tiško raso. Lasje so pri Židih navadno nakodrani, spiralna oblika, ki je tudi pogosta, pa se smatra kot posledica prejšnje črnske primesi. Lasje se navadno spuščajo proti sredini čela v ostrem kotu. Poraščenost telesa je pri Židih zelo močna. Razen razlik v telesnih lastnostih, obstojajo tudi razlike v kretnjah, ki so tako vidne, da jih tudi laik zelo lahko opazi. Tipične kretnje, po katerih se Zid je razlikujejo oi svoje okolice, priznavajo tudi sami. Prav tako je izrazit način govora pri mnogih Židih, toda do danes še ni ugotovljeno, ali so to podedovane lastnosti ali vpliv vzgoje in okolice. Večkrat slišimo trditve, da imajo židje poseben duh. Toda jo ustanovili s prostovoljnimi zbirkami knezoškof Krištof grof Herberstein, stolni prošt Ivan Prešern in že znanj Thalnitscher. Ko je bil dne 21. junija 1773 razpuščen jezuitski red, je prestalo poučevanje v bogoslovnici. zakaj ker s tem dejstvom ni bilo prizaneseno ljubljanskemu semenišču, so ga moral; Po odloku z dne 10. decembra 1784 zapreti Prošnji, ki jo je vložil knezoškof Mihael baron Brigido glede zo-petne dovolitve semenišča je bilo ugodeno dne 10. junija 1791. Po odhodu Francozov so podrli obzidje za semeniščem in prostor zasadili z dreves:, odnosno izpre-menili v javno šetališče, a po vrhu je ustanovil magistrat v svojem pritličnem delu semenišča kavarno. Toda deželna vlada Jo je dala že po nekaj mesecih (dne 25. maja 1816) zapreti. Nato se je naselil v stih prostorih še bolj neprijeten najemnik, namreč prekuhovalec kosti in izdelovalec kleja, ki pa jih tudi nj mogel dlje časa obdržati, saj njegov obrt samo ob sebi umevno nikakor ni spadal v tako hišo. Knezoškof Anton Alojzij Wolf je rečeno služnost mestnega magistrata iz leta 1708. odpravil s tem. da jo je odkupil z 2000 gld., o čemer priča pogodba z dne 20. januarja 1853. Leta 1892. so prizidali poslopju na strani, obrnjen; proti Pogačarjeve-mu trgu, nov del, da so pridobili nekoliko novih prepotrebnih prostorov. V pritličju so bile svoje dni drvarnice, katere pa je izpremenjlo zavodovo ekonomsko vodstvo leta 1883. v tr čedne tržne lope. Najpomembnejši prostor v semenišču je dvorana s prelepimi Quagljovimi slikami iz leta 1721.. v kateri je knjižnica. k: jo je ustanovila »Academia operosorum« iz ljubezni do svobodnih umetnosti. Knjižnica a 466. Kaj je askeza? 467. Kako se imenuje komponist opere »Jonny svira«? 468. Kakšna je razlika med agitacijo, propagando in reklamo? 469. Zamotano kolesje Na sliki jeshematsko narisano kolesje, kakršno se rabi pri stružnicah in podobnih strojih. Kolesa 2, 3 to 4 so zvezana po gonilnih jermenih z velikim kolesom 1. Na kolesih 2 in 3, pa tudi na kolesih 6, 7 to 10 so trdno nasajena še manjša kolesca. kakimi deset tsoč deli je bila sprva v prostorih nad zakristijo stolnice. V semenišču sta dve kapeli. Večja je posvečena Brezmadežnemu spočetju preblažene Device Marije, katere podobo je naslikal A. pl. Dahlstein leta 1768., v manjši se pa čast: presv. Srce Jezusovo (katero je naslikal na steno Ljubljančan Anton Jeba-čin) in ki jo uporabljajo šolske sestre, ki v semenišču gospodinjijo. Gotovo se še marsikateri starejši človek izmed ljubljanskega prebivalstva dobro spominja semeniščnikov (alumnov ali aiumnatorjev, spak ed rano »lemenatarjev«) s cilindri in dolgimi plašči, ki so imel; vijoličaste ovratnike, tako imenovne »fijol-ce«. Hudomušnice so kar krhale, če so srečale duhovnški naraščaj. Siromašni d jaki so hodili svoje dnj v semenišče snažit čevlje, za kar so prejemali velike kose prav tečnega črnega kruha. Seveda brez osebne živilske nakaznice! In kakšna le je bila bližnja okolica seme-nšča v prošlih letih! Naj izpregovorimo nekoliko tudi o njej! Na kraju sedanjega veličastnega poslopja meščanske imovine je bil nekoč meščanski špital s cerkvico sv. Elizabete, katerega je dala zgraditi leta 1345. ogrska kraljica Elzabeta, hči poljskega kralja Vladislava I. in soproga kraja Karla Roberta Anžovinca. Leta 1386. sta špital in cerkvica pogorela. Oboje je bilo pozneje obnovljeno! Za reformacije so se polastili cerkvice protestanti, da so opravljal- v njej svoje bogoslužje, dokler jih n; pregnal knezoškof Hren, ki Je dne 1Q. oktobra 1598 božji hramec vnovič blagoslovil in v njem slovesno maševal. Spita lsko poslopje so izpremeni, spričo izredno ugodne lege leta 1783 v stanovanjsko ta trgovinsko hišo ter hkrati cerkev zaprli. 563. Kriptogame so rastline, ki ne razvijajo cvetov, n. pr. alge, glive, mahovi. ♦ 564. Za ljubitelje geometrije Črtkana ploščina, omejena od samih krožnih lokov po naši sliki, je enaka ploščini glavnemu krogu včrtanega kvadrata in je 2r!. Do tega rezultata pridete z računanjem kroga, polkrogov, kvadrata in odsekov, lahko pa tudi samo s sklepanjem po naslednjih preudarkih: 1. Vsak polkrog, ki ima stranico kvadrata za premer, je ploščinsko enak četr- Med dolenjim delom tromostja in Poga-čarjevim trgom so prodajale prejšnje čase ženice kavo. čaj. kruh. male kruhke Itd. Znane »kofetarice« so bile Udamela, Brun-čičovka, Policajka ji Ta debela Barba. Vobče je bil imenovan ta obrat »Kaffee-haus No. 1« (Ivan Robida). Tu so prodajali: stari Toni, po rodu Italijan, sir, Primož jz Podgore ilovjco za zamazan je peči, a ptičar Majdič kanarčke in druge sobne pevce. Za kresijo (s to označbo je bila hiša ljudstvu najbolj mana) je držala prav ozka in pobočna Lingarjeva ulica, v kateri so imeli opravilnice medarji. 5ri so prodajali svoje blago tudi na prostem v sedanji Medarski ulici, in peki. Ob škofiji, v kotu, kjer trguje s sadjem }n zelenjavo na debelo zdaj gospod Ivan Pie-lick in ima svoj tržni prostor firma »Riba«, so prodajali poprej moko in lonče-vino. Prostor od kresi je proti vzhodu, prav za prav ves trg med Ljubljanico, meščansko palačo, škofijo, stolnico in semeniščem, imenovanem po knezoškofu dr ju. Janezu Zlatoustem Pogačarju, posedujejo prodajalci in prodajalke sadja že, odkar ljudje pomnijo, oziroma slej ko prej. Za stolnico, med škofio in semeniščem, Je dal zgraditi francoski maršal Marmont konjski hlev, ki ga je pa ukazal leta 1881. podreti knezoškof dr. Pogačar s pristav-kom, da se ves pridobljeni svet ne sme nikdar zazidati. Zato so napravili tam sedanji park, v katerega sredini je stal vodnjak, dokler ni dobilo mesto vodovoda. Sčasoma so nasad opustili, ker je le preveč oviral čedalje bolj se razvijajoči promet. Prostor so lepo na novo uredili la ga tlakovali Zdaj ga uporablja mesto, kakor je splošno znano, za del tržišča Aktfrfj Potočnik Rasne lastnosti Židov Malo kolesce št. 2 žene kolo št. 5., preko katerega teče še en gonilni jermen, ki seveda prvega ne sme motiti. S tem drugim jermenom se poganja kolo 8., kar velja smiselno tudi za pogon vsakega drugega kolesja. Opazujemo najprej kolesa 8, 9 in 10 to si postavimo naslednja vprašanja: 1. Katero kolo se vrti počasneje, 8 ali 9 ? 2. Ali se vrti hitreje kolo 9 aU 10? 3. Katero izmed treh koles, 8, 9 to 10, se vrti najhitreje in katero teče najbolj počasi? 4. Zaznamujte s puščicami smer vrtenja koles 8, 9 to 10! • 470. Voda v valjasti posodi Posoda ima obliko valja to je delno napolnjena z vodo. Notranji premer osnovnega kroga je 16 cm. Za koliko se dvigne voda v posodi, če položimo v vodo 42 svinčenih kroglic s premerom po 4 cm? • • * REŠITVE nalog 12. t. m.: 561. Monroejeva doktrina je L 1823. po tedanjem predsedniku Zedinjenih držav Monroeju formulirano načelo, po katerem naj bi se te države ne smele vmešavati v zadeve evropskih držav in narobe. 562. Pri vdihavanju sprejemamo kisik, pri izdihavanju pa izločujemo ogljikov dvokis in paro. težko je reči, kaj je v tem primeru organskega in kaj zavisi od vplivov okolice, kakor so stanovanje, obleka, zaposlitev, prehrana itd. Ako vzporelimo telesne lastnosti Zidov in evropskega prebivalstva, tedaj vidimo, da so njihove lastnosti v glavnem podedovane in da niso proizvod okolice. Po navedenem mora biti vsakomur jasno, da je židovska rasa popolnoma drugačna od ras večina evropskih narodov. tini glavnega kroga, kar uvidite iz dolžine kvadratove stranice po Pitagorovem izreku z ozirom na polumer glavnega kroga. 2. Ce od četrtine glavnega kroga (enega krogovega vidnega izseka, sektorja) odšte-jete pravokotni trikotnik, ki ima kvadra-tovo stranico za hipotenuzo in za kateti polumera glavnega kroga in ki je enak četrtini kvadrata, dobite en krogov odsek (segment) nad kvadratovo stranico. 3. Ce od enega polukrogov (ki je po točki 1. enak četrtini glavnega kroga) od-štejete isti pravokotni trikotnik kakor prej, dobite dva enaka odseka polkroga, ki dasta skupaj eno bikonveksno lečo. 4. Po sklepih iz točk 2. in 3. je vsak črtkani odsek glavnega kroga eni bikon-veksni leči in so štirje odseki glavnega kroga skupaj ploščinsko enaki štirim bi-konveksnim lečam. 5. Ce si sedaj mislite vse štiri nečrtka-ne bikonveksne leče zamenjane z enako skupno ploščino štirih črtkanih odsekov, uvidite, da je črtkana ploskev ploščinsko enaka včrtanemu kvadratu. • 565. Križanka Vodravno: 1. krožnik, 7. klor, 8. odol, 10. Niš, 12. alo, 13. en, 14. ino, 16. a, ž, 17. no, 18. noče, 20. oj, 21. ni, 22. obok, 24. na, 26. a, č, 27. ose, 29. so, 30. zid, 31. nič, 32. a, n, 35. la, 36. analiza. Navpično: 1. klin, 2. roš, 3. or, 4. no, 5. Ida, 6. kolači, 7. knez, 9. lože, 11. in, 14. i, o, 15. on, 17. njo, 19. ona, 20. občina, 22. oaza, 23. ko, 24. ne, 25. koča, 28. S. n. (Slovenski narod), 29. sila, 33. da, 34. ni Popravek. V rešitvi 559. naloge (»Za ljubitelje geometrije«) v sobotni številki »Jutra« se obrazec razlike in velikosti črtkane ploskve v 5. in 15. vrsti glasi seveda abjt in ne »aborc. ŠPORT Najboljši taMe-tenisti med seboj V klubskem dvoboju so Hermežani premagali Korotanee s 5:4 Ljubljana, 14 decembra Tale čas je res najbolj prikladen za ta-ble-ten s. tako ie dejal marsikdo, ki je či-tal naše napovedi da se bodo to nedeljo spet udarili med seboj aktivn; pristaš bele žogice. In prav je imel in morda je bil tudi on med onimi precej številnimi gledalci. ki so se včeraj dopoldne zbrali v razkošni Mikličevi dvorani, da bi videli dvoboj obeh trenutno najmočnejših table-teniških sekcij našega mesta. Pobudo so dali Hermežani, ki so zadnji čas posebno v tej panogi pokazali izredno agilnost. njihovemu vabilu pa so se z veseljem odzvali pionirji table-tenisa v Ljubljani iz Korotana In tako smo bili včeraj v dobrih dveh urah nrič° izredno zanimivega table-teniškega tekmovanja, v katerem smo imeli pred seboj vso elito (ali skoraj vso, kar je je zdaj prj roki) iz te športne panoge, zgoščeno na vsega šest igralcev, pravih mojstrov z loparjem. Hermes so zastopali Bogataj. Strojnik Roman in Požene] (nova pridobitev iz vrst neorganiziranih), Korotan pa zadnji ljubljanski prva^ Bradeško. Strojnik Aleš in Merala. Ze imena teh maloštevilnih izbrancev povedo, da so b la srečanja med posamezniki. kar se da zagrizena in do zadnjega na tehtnici. Kakor v poedinem tako je turnir tudi v celoti potekal zelo napeto, sa.1 sta kluba sproti izravnavala vsak naskok drugega prav tja do zadnjih iger. ko je Hermes slavil dve zaporedni zmagi, ki sta mu pr:nesli tudi tesno končno zmago s 5:4 točkami. Levji delež zasluge za ta uspeh gre Romanu Strojniku ki je v predzadnji igri čisto zasluženo obračunal z Bradeškom. čeprav je treba na splošno d- " mniti še to v prilog zmagovalcev, da so imeli izmed igralcev, ki spadajo brez dvoma v razred zase. večino v svojih vrstah že od vsega početka Seveda je treba za uspeh tudi pri table-tenisu nekaj malega sreče m pravega razpoloženja, potem pa je lahko prevreči še tako zanesljive napovedi v naprej. Tega vsega pa vsaj včeraj pri Korotanu niso imeli V naslednjem navajamo še podrobne izide tega dvoboja: Poženel-Merala 21 :16, 21 : 18, točke: 1:0 za H. A. Strojnlk-K. Strojnik 21 : 9, 21 : 19, točke: 1:1 Bradeško-Bogataj 21 : 11, 18 : 21, 21 : 18. točke: 2:1 za K. R. Strojnik-Merala 21 : 13, 21 :17, točke: 2:2 Bradeško-Poženel 22 : 20. 20 : 22, 21 :18. točke: 3:2 za K. Bogataj-Aleš Strojnik 21 : 19, 21 :14, točke: 3:3 Rom. Strojnik-Bradeško 21 :14, 18 : 21. 21 :16!! točke: 4:3 za H. Meraia-Bogataj 21 :17, 20 :22, 21 :18! točke: 4:4 Poženel-A. Strojnik 21:17, 21 : 9. Zaključno stanje točk: Hermes - Korotan 5 :4. Prireditev je bila v režij; športne sekcije Herlesa tudi to pot prav dobro organizirana in prav tako obiskana Zdi se. da se prijatelji našega športa — če ne drugače. pa kot gledalci — radi oklenejo vsega in vsakega, če le pokaže trdno voljo, da bi rad kljub vojni in njen:m nevšečnostim ohranil športno mise] živo in še naprej ustvarjajočo. Nova moštva v prvih vrstah XI. prvenstvena nedelja je dvignila v vodstvo Torino v diviziji A in Pro Patrio v diviziji B Borba za točke po italijanskih nogometnih terenih se je od zadnje nedelje — posebno v najvišji diviziji — obrnila v novo smer, ki je še stopnjevala zanimanje za njen potek. Veliki favorit iz divizije A Livorno je pred tednom dni izgubil prvo bitko in njegov najnevarnejši zasledovalec Torino se mu je takrat že približal do take razlike, da je v nedeljo že lahko tvegal — in tudi uspešno izvedel — zadnji korak pred ciljem, ki so mu ga vsi prerokovali v naprej, da bo letos po vseh bogatih pridobitvah prevzel dediščino in prestol od starega prvaka Rome. Torino je z boljšim količnikom golov po enajstih nedeljah prevzel vodstvo v tabeli A. XI. prvenstvena nedelja je na gornje vprašanje — in še na nekatera — prinesla krepke odgovore. Livorno je že drugič okusil grenko stran nogometnega življenja v dvoboju z Genovo zato pa si je Torino pripisal obe točki v tekmi z Ligurio in splaval v kratkih treh tednih pred dosedanje na videz nepremagljive in nedosegljive favorite iz Livorna. Vso slavo te nedelje — in koliko je moralo biti nadušenja v milanskem nogometnem središču — pa sta prav za prav poželi obe milanski enaj-storici, ki sta si dodobra izposodili zelo močno Rimljane. Ambrosiana je Rim spremenila v nič zadnje nade starega prvaka, da bi se lahko še potegoval za tako mesto, enajstorica Milana pa je doma naložila Laziu štiri gole za en sam dobljeni zgodi-tek. Prav zanimiva in vse prej kakor pričakovana sta tudi izida iz Benetk in Trie-6ta, ki se po čudnem naključju glasita enako neodločeno: 1:1 To pomeni, da so se Benečani uspešno uprli Bergamaskom, še bolj krepko pa so se odrinili — vsekakor tudi v skladu s tradicijami — Triestin-ci, ki so močnemu moštvu Juventusa — prav to je zadnjič spravilo na kolena sam Livorno — odvzeli dragoceno točko in se vsaj tako za prvo silo odlepili z najnižjih mest v tabeli. Zmagi v korist Bologne ln Fiorentine sta bili v napovedih, toda dejansko sta pretesni, da bi mogli reči o njih, da sta bili prepričevalni. V podrobnem o nedeljskih osmih tekmah v diviziji A še naslednje: Torinu se ni obetalo težko delo tn pri tem je tudi ostalo v tekmi, v kateri je z Izidom 3:0 proti Ligurii zabeležil 15. in 16. točko, oni dve, ki sta mu manjkali do vodilnega Livorna in še predenj. — Remis (1:1) v Benetkah med Venezio in Atalan-to daje gostom slabo spričevalo. — Enajstorica Milana je pred domačim občinstvom odpravila Lazio s 4:1. — Vicenza je imela slavne goste iz Bologne; več sreče kakor znanja je odločilo igro gostom v korist z 1:0. — Zelo težka in predvsem neoprede- Ijiva naloga je čakala Fiorentino v nastopu proti gostem iz Barija; domačini sc slednjič zmagali z 1:0. — Druga milanska garnitura Ambrosiana iz Milana se je šla pokazat v prestolnico; njena zmaga 3:1 (edini gol je Roma spravila med drogove iz enajsmetrovke) pove več kakor še toliko besed, da je slava starega prvaka zmerom bolj bleda. —• V Genovi je gostoval vodilni Livorno in samo slabi glasovi so zadnji čas krožili o njem ... In res je Genova lahko dokazala, da je Livorno od zadnje nedelje že na poševni ploskvi; izid 5:2 priča zgovorno. kako je bilo na tej tekmi. — Triestina se je morala bati Juventusa in prav tedaj je to moštvo boljše kakor proti šibkejšim. Doseženi remis 1:1 gre njemu v čast, čeprav spada v vrsto že tradicionalnih neodločenih nastopov triestinske ekipe, ki se dozdaj v treh mesecih tekmovanja še ni dokopala do dveh točk v eni tekmi. Po XI. terminu ie vrstni red klubov v diviziji A naslednji: 1. in 2, Torino in Livorno; 3.- 4. Genova, Juventus 13; 5.—9. Bologna. Lazio, Milano. Fiorentina, Ambrosiana 12; 10.—11 Roma, Atalanta 10; 12 Bari 9: 13 —14. Liguria, Triestina 8; Venezia 6. Vicenza 5 točk. (Roma in Liguria sta igrala eno tekmo manj.) V gnešl divizije B so si preteklo nedeljo dovolj opomogli no<-gometaši iz Spezie, ki so imeli ta dan opraviti z zelo nevarnim nasprotnikom na vročih tleh pod Vezuvom. Moštvo je s tesnim izidom 2:1 spravilo obe točki in sc uspešno rešilo zelo nevarnega tekmeca, toda obenem je Pro Patria, njemu za petami, dobila srečanje z Udinesom in se z boljšo razliko golov povzpela na prvo mesto v tabeli. Najlepši poraz so doživeli Pa-dovanci v Anconi. prav malo manj hudo se je godilo še Sieni v Kovali ter F.infui-li v Modeni. Tekma v Palermu. kjer bi morala gostovati Alessandria. n; bila odigrana. Kakor smo že omenili, vodita zdaj Pro Patria in Spezia s 16 točkami, najslabša pa je odslei Savona. Osem rezultatov XI. nedelje v diviziji B se glasi takole: Pescara-Savona l :0, Pescara-Cremoneso 2:1, Pro Patria-lUJinese 3:0. Novara-Siena 5:1, Modena-Fanfulla 6:2, Brescia-Mater 2:2, Anconitana-Padova 5:0 in Spezia-Na-poli 2:1. Nova moštva so zdaj v prvih vrstah obeh divizij in borba za točke se bo zdaj še bolj razplamtela. . . Nogomet ima — tako ali tako — zmerom svoje čare! * * * Iz divizije C beležilo pri nas to pot samo izid iz okrožja A, ki se glasi takole: Pro Gorizia-Monfalcone 3:0. s— Vse nedelje so u boksarje. Pri nas table-tenis, drugod boks v teh zimskih, mesecih. Med raznimi boksarskimi prireditvami zadnje nedelje je bil posebno privlačen dvoboj med prof esi ona lnma boksarjema Nemcem Ederjem in Holand-cem Van Damom v berlinski Deutsch-landhalli. kj ga je prišlo gledat do 12.000 gledalcev. »Stari« Eder je po točkah gladko zmagal nad Holandcem in ni izključeno, da bo zdaj prišel tudi še v kombinacijo za nasiov evropskega prvaka v weltrsk teži. kjer je van Dam izzval trenutnega mojstra Besselmanna. Z Gorenjskega kovnjaki z mariborske vinogradniške šole, prišla pa sta na zborovanje tudi višji vladni svetnik dr. Fritz Zvveigeld iz Kloster-neuburga ter gospodarski svetnik inž. Rudolf Reiter, ki sta dala nove smernce za bodoči razvoj vinogradništva na Spodnjem Štajerskem Spodnještajerski mladinski vodje su zbrani v posebnem tečaju v Celju Pripadajo najrazličnejšim poklicem ter se vežbajo v prirejanju vaških večerov, v streljanju, v vežbah na planem, imajo pa tudi predavanja o plemenskih vprašanjih, o narodnem socializmu, o nemški zgodovini :n še zlasti o zgodovini Spodnjega Stajerja. ' Smrtna nesreča se je primerila na Te-Med odlikovanci iz prve svetovne voj- harju. V svoji trgovini je padel 44 letni ne. ki so prejeli zlato kolajno za hrabrost trgovec Štefan Rednak tako nesrečno z je v zadnji številki gorenjskega tednika lestve, da sj je pretresel možgane in ob predstavljen bivši narednik Friderik ležal nezavesten. Prepeljali so ga v celj-Belihar iz Stare Loke. Bil je po vojni sko bolnišnico, kjer pa je kmalu nato iz-do leta 1941. finančni uradnik v Skopju I dihnil. t ani pa se je med prvimi priseljenci vrnil Požar. V valjčnem mlinu inž. Erlicha v s svojo ženo domov in se takoj stavil m- St. Ilju v Slovenskih goricah je nedavno razpolago koroškemu Voik*-bundu Zena nastal po nesrečnem naključju požar, ki P" mu je pred kratk ;m umrla. I sta ga pravočasno opazila dva nameščenca Novi grobovi. V Borovljah je umrl v Prihiteli so gasilci, ki so ogenj zaduš li. starosti 72 let krojaški mojster Josip Ri- I preden je nastala večja nesreča. Posebno bič. Na vzhodni fronti so padli naslednji korošk; rojaki: 32 letni naddesetnik Franc Glančnik. v civilu carinski tajnik. 20 letni desetnik Karel Brovšek, 23 letni letalski naddesetnik Alfred Gastinger, 19 letni planinski desetnik Fran Bliem in 22 letni planinski desetnik Karel Klein, kj je imel več odlikovanj. Na Gorenjskem so umrli: Jerica Markovičeva, Valentin Jerala in Ivana Strupijeva iz Naklega pri Kranju, mizarjev sin Alojz Roger v Ratečah. Franc Brodnik v Slatniku in Francka 2i-bertova v Rakitovcu- Poroke. V Kropi so se poročili: Jože Ci glerič in Marija Ažmanova, Anton Verč in Katarina Lazarjeva. Konrad Eržen in Ivana Zupanova. Franc Mohorič in Pav se je izkazal mladi paznik Franc Slamer-šek. Dve žrtvi prometa. Na Počkavi se je ponesrečil 42 letni Anton Baje, uslužben prj mariborski plinarni. Sedel je na tovornem avtomobilu, a je na ovinku padel z njega in obležal s pretresenimi možgani. Smrtnonevarno poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Avto neke mlekarne pa je podrl 16 letnega kmetijskega pomočnika Alojza Kuhlja iz Je-žencev pri Frarau Fant ima poškodovano nogo n so ga prav tako pripeljal-; v bolnišnico. Konec vlomilske družbe. V teku zadnjih mesecev je število vlomov in tatvin v Mariboru in v okolici znatno naraslo- 9. t. m. pa se je posrečilo policistom izslediti vodjo vlomilska družbe Otmarja Cenca iz Studencev. Prijeli so ga na Glavnem trgu v Mariboru Razvila se je huda borba in je bil Cene v spopadu ustreljen, ranjena pa sta bila z zločinskimi streli dva stražnika. Cene je že zelo zgodaj zašel na kriva pota. Prijetih je bilo več njegovih pomagačev in zaveznikov, ki so že priznali celo vrsto zločinov in so izročili policiji tudi precej plena Umirajoči ne čutijo nobenih bolečin To so zdravniki že opetovano ugotovili ob smrtnih posteljah Noben človek se ne more odtegniti zakonom narave. Statistika dokazuje, da umre najmanj ljudi naravne smrti, največ pa nasilne. Trj organi povzročajo po svo-la Dermota. Janez Finžgar in Pepca Ko- I jem obolenju v glavnem smrt, namreč mo- vačeva. — V Ratečah sta se poročila Franc Nežmah in Ivana Melanškova, V Glogo-vici Janez Hauser in Ivana Podbevškov? ter Anton Leveč in Ljudmila Močnikova V Ihanu se je poslovila uč teljica Marija Kaiserjeva in nastopila novo službeno mesto na ljudski šoli v Trzinu. V Ihanu pa je nastopila službo učiteljica Margareta Stephanova. V Predaslju prenavljajo šolo in otroški vrtec. Dvorano v Domu stranke bodo prav tako na novo uredili. Tu predvajajo filme za odrasle in mladino. Dosedanja učiteljica Jera Bruggerjeva je bila iz Predaslja poklicana na meščansko šolo v Kranju, na njeno mesto pa je prišla Jera Bartoscheva iz Zirov, ki uč- oba prva razreda. žgani, srce in pljuča. Vprašanje, zakaj mora človek s povsem zdravimi organi umreti. pa ostane tako nejasno, kakor skrivnost postanka človeškega organizma. Poškodbe možganov, krvavitve, vnetja, čiri. zastrup-Ijenje povzroči smrt samo tedaj, če so v možganih poškodovani življenjsko važni L-entri. V teh celicah je duša dihanja in torej tudi delovanje srca. Ce je ranjeno srce z nožem ali kroglo, se izlije kri v njegovo votlino, kar lahko pogosto povzroči smrt šele čez nekaj ur. Pri obolenjih srca. reemo pri poapnenju žil se ena srčnih posod zamaši in od tod obolela muskulatura razpade Ce je manjši del teh mišic izločen, nastane brazgotina. ki se ga lahko razširi in potem tudi raztrga. Tudi obolenja srčne zaklopke lahko povzroči smrt. če se ista skrči in če V Kranjski gori je bil prirejen prvi te- nastane po otrpnenju žile dovcdnice raz-čaj za nego dojenčkov- 45 gojenk. po ve- §irjenje srčne votline. Srce začne v takih primerih silno utripati in podleže v boju s tem otrpnenjem. Umirajoči človek ne čuti nobenih (bole- čini bodočih mater, je ob skovalo 10 večerov. trajajočih po dve uri. Prirejen je bil poslovilni večer, ki ga je vodila krajevna ženska voditeljica Ema Lautischer- jeva. Iz Spsdssje štaferske Ncvi grobovi- V Mariboru sta umrla hišna pcsestnica ga. Karolina Forstnerjeva n 55 letni trgovec Karel Urbaneelj. v bolnišnici pa pol fr jeva žena Marija For-nezijeva iz Rifnika na Pohorju, stara 55 let. V Ptuju je umrl hišni posestnik Anton . . Prelog na Teharju pri Celju pa 44 letni se verne nazaj. Ti čudni pojavi so omejeni trgovec Štefan Rednak. — Na vzhodni | samo na prostor v premeru pol kilometra. čin. Kirurgom se je že večkrat posrečilo priklicati človeka nazaj v življenje potem ko je njegovo srce že nehalo delovati. Tudi drugi organi takoj po smrti srca ne zapadejo smrti, kakor so dokazali poskusi na živalih Nasprotno, organi človeka, ki mu je nehalo srce delovati lahko prenese na drugega operacije potrebnega bolnika. Pri počasnem vnetju pljuč (tuberkulozi) se človeško telo privadi temu in zato nastopi smrt. ki je večinoma lahka in brez bolečin pogosto šele čez več let. Ce prebije krogla s hitrostjo 300 m v sekundi človeško lobanjo nastanejo velike razlike v pritisku in te povzročijo takojšnjo smrt .Krogla je v takem primeru že davno povzročila smrt. preden je človek sploh imel priliko začutiti bolečino. Ce odtrga človeku eksplozija znaten dei telesa, nastopi takoj globoka omedlevica. in ta izključuje vsak občutek bolečine. Ce umira človek od starosti, začno njegovi organi polagoma popuščati v svojih funkcijah. V takih primerih nastane navadno otrpne-nje, ki je mučno za okolico, dočim ostane za umirajočega mučen samo duševni moment. Zdravniki so že opetovano ugotovili ob smrtnih posteljah, da umirajoči ne čutijo nobenih bolečin. Mesto, kjer magnet odpove Eden najbolj čudnih krajev na svetu je mestece Gold Hill v severoameriški državi Oregon. Tam zakoni magnetne igle ne veljajo več Ce položi človek tam kroglo na povsem rano ploščo, ne obleži, temveč se zatrklja proti severu. Ce pa zažene v popolnem zatišju kak predmet proti severu. in Nemčiji. Ti zavodi imajo namen, da se v njihovem okviru znanstveno prouču ejo vsa mednarodna politična vprašanja Bu-dimpeštanski zavod bo imel posebne pri-pravljane tečaje za vse one, ki se nameravajo posvetiti d plomatičgi karfjeri Ob koncu študij bodo slušatelji deiežni pcs.b-nih diplom. front; sta padla 21 letni planinski lovec Franc Skerb nc iz Maribora ter 22 letni Valter Sikora, kj je bil desetnik pri neki netorizirani edinici. Župani ptujskega okraja so bili 5. t. m. sklicani v Ptuj k zborovanju. Govorili so razni uradni funkcionarji, med njimi tudi nek. častnik, zaključno besedo pa je povzel okrožni vodja in deželni svetn:k F'r tz Buer. ki je risal bodočnost Nemčije po zmagi v sedanj; vojni. Tudi na Senovem so letos svečano proslavili praznik rudarske zašč-itnice Sv. Barbare- Zbiali so se rudarji z Raštajna n Piršenbrega Igrala je rudarska godba. Slavnostne goste je pozdravil rudarski nadzornik inž Dagelbauer. Po počaščenju pokojnih rudarjev so bil: za 25 letno službovanje odlikovani z diplomo in darilom kopača Cepin in-Dubič ter nadpaznik Kuščar. za 27—33 Iet.no službo pa paznik Pe-iret č. preddelavec Karat, vodja konzumti Kosi. kopača Golob in Ban in strojnik Ju-rak Podobna svečanost je bila tudi v Skalah. V mariborskem gledalšču so ta teden na sporedu tr dejanska spevo:gra »Štajerski kladivar«, ki jo je napisal mariborski rojak J Papesch. nadalje spevoigra ■>Izvošček«. Nestroyeva burka »Lumpacij Vagsbund«. Lcharjeva opereta »Paganini*. dalje opereta »Sinja maska«, opera »Car-men« in baletni večer. Zastopniki spednještajerskih vinogradnikov so v nedeljo dopoldne zborovali v hotelu pr. Orlu Govorili so nekateri stro- Na tem prostoru ptice tudi ne pleto nobenih gnezd. Ce lete čezenj, se zdi. da jih vleče magična sila k tlom. Ptice zaidejo v področje močnih magnetičnih tokov, ki onemogočijo polet. Znanosti se še ni posrečilo poiasniti teh čudnih naravnih pojavov. Običajni naravni zkoni na tem prostoru povsem odpovedo. Zavodi za zunanje zadeve v Budimpešti V prid vsem on m. ki se zanimajo za zunanjc-politi&re probleme, je bi! ustanovljen v Budimp šti poseben zavod za proučevanje zunanjepo.itičmh vprašanj, k. bo deloval po vzorcu ^ličnih ustanov v Italiji EKONOMIČNA ŽENA — Prav kar sem opazila, da ima iiaša soseda enak klobuk kakor jaz, — pravi žna možu. — Ti bi torej rada, da bi ti kupil nov klobuk? — Mislim, da bo to še vedno ceneje, kakor pa seliti se. NISO VSI — O, kakšni tepci ste vi moški! — se jezi žena na moža. — Motiš se, saj niso vsi oženjeni. BIGAMIJA — Rad bi dobi! za ženo lepo dekle m dobro kuharico. — Vidim, da m nagnjen k bigamiji. im ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega očeta, gospoda KOPAČA LEOPOLDA 5utimo dolžnost izreči iskreno zahvalo zlasti zdravnikoma g. dr. Milanu Cervinki in g. dr. Milanu Kirnu, preč. duhovščini in vsem, ki so v teh težkih trenutkih nam bili nesebično v pomoč in tolažbo. Prisrčno se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem cvetja, novomeškim pevcem za lepe ganljive žalostinke, za pismene in ustne izraze sožalja in končno vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti ali pa kako drugače počastili njegov spomin. Novo mesto, dne 15. decembra 1942. RODBINA KOPAČEVA ^'^mmmr^mm^^ • - M* ■ > P. G. Wodehonsej 48 PODJETNI SAN Ouraorističen roman Oko ji je neodločno poletelo od Sama proti vrhu drevesa. »Vaša psica je prestrašila mojo muciko,« je rekla nazadnje. Val plemenitih čuvstev je vzkipel v mladeničevi duši. Šele včeraj je bil čital korekture povesti Luize G. Boffinove, z naslovom »Celijin letalec«, ki je bila določena za prihodnjo številko »Home Companiona«, in z moškim zaničevanjem krivil ustnice nad prosto-dušnostjo zasnutka. Cecilija se je bila sporekla s svojim ljubckom, mladim častnikom pri letalstvu, in mu odpustila šele, ko je rešil njenega kanarčka iz smrtne nevarnosti. V trenutku duševne manjvrednosti se mu je zdel ta zasnutek povsem nemogoč, zdaj pa se je v mislih nehote poklonil ognjeviti domišljiji gospodične Boffinove, ki je bila »znala zajeti iz življenja tako ganljiv in prepričevalno verjeten dogodek.« »Radi bi jo dobili dol ?« je namenoma vprašal. »Oh da... če bi bilo mogoče,« je vzdihnila Kay. »Kar meni prepustite,« je Sam odvrnil. »Nič vas ne bodi skrb. Prepustite to reč docela in brezpogojno meni.« »Predobri ste, res predobri,« je Kay zamrmrala. »Ni vredno besede,« je z nežnim glasom zatrdil Sam. »Ni je stvari, ki je ne bi stori1 za vas ... Prav nobene! Baš prejle sem sam pri sebi dejal...« J »Jaz ne bi lazil gor, da sem na vašem mestu,« se je mrko oglasil Hash. »Tilnik si boste zlomili, meni verjemite. Vse, kar moremo storiti, je to, da ostanemo pod drevesom in jo kličemo.« Sam je namršil obrvi. »Vidim, Hash,« ga je strogo zavrnil, »da je .klicanje' edina življenjska naloga, ki ste si jo zadali. Ko bi porabili le pol svojega časa za delo. namesto da .kličete4, bi bila vila ,Mon Repos' eden najlepših krajev na svetu.« Po teh odločnih besedah se je neutegoma nprijel debla in jel urno plezati od veje do veje. Vzpenjal se je tako naglo, da čez nekaj trenutkov, ko mu je Kay nekaj zaklicala, ni več razumel njenih besed Zato se je spustil nazaj proti znožju drevesa. »Kaj pravite?« jo je strahoma vprašal. »Pravim, da se pazite,« je odvrnilo dekle. »O, v redu,« je rekel Sam in znova splezal kvišku. Hash ga je črnogledo spremljal z očmi. »Eden mojih bratrancev si je nekoč pri takšni igri zlomil obe piščali,« je potrto dejal. »Svetlolas dečko, George Turner mu je bilo ime. Breste je obrezoval na posestvu nekega graščaka. Da, gospod. Piščali si je zlomil, ne vštevši drugih poškodb.« Kar žalilo ga je, ko je videl, da Kay tako ne-skrbno gleda na Samovo nevarno početje. »Da, gospod, obe piščali,« je nadaljeval še bolj potrto. »Pa tudi drugod je bil ves potolčen. Človek misli, da ga bo veja držala, a mahoma ... Resk!... Komaj stopiš nanjo, se že zlomi. In prav to drevo je takisto brest...« »Tak molčite že, za Boga!« je živčno vzkliknila Kay, ki je spremljala Saraove gibe z enakim strahom kakor Celija predrznosti svojega letalca. Zdelo se ji je, da dosega njegovo početje prav ta mah vrhunec predrznosti. »Edino, kar bi bili morali storiti, bi bilo, da smo vzeli plahto, lestvico in prekljo,« je Hash razodel eno najbolj skrbno čuvani h gasilskih skrivnosti. »Da, s prekljo bi bilo treba zbezati mačko dol, kakor delajo pri požarih.« »Oh, nu ... Hvala Bogu!« je vzkliknila Kay in se oddahnila. Sam je bil priplezal v najvišji vrh bresta, in mačica, ki se ni imela več kam umakniti, je bila zdaj v dosegu njegove roke. Ko si je nezaupljivo ogledala mladega človeka ter ga zaradi sposobnosti korenito opihala in opljvala, mu je nazadnje dovolila, da jo je prijel za kožo na vratu in jo previdno spravil za zapeti suknjič. »Imenitno!« je navdušeno vzkliknila mladenka. »Kaj pravite?« je zaklical Sam in se nagnil proti nji. »Imenitno, sem rekla!« je odkliknila Kay. »Gospodična pravi imenitno!« je zatulil Hash z istim grmečim glasom, s katerim je na ladji sredi viharja oznanjal, da je kosilo nared. Obrnil se je h Kayi ter z izrazom človeka, ki pravkar izgublja poslednjo scnčico upanja, žalostno stresal glavo. »Zdaj, gospodična, prihaja najhujši del te zadeve,« je rekel s svojim običajnim potuhnjenim glasom. »Veliko vprašanje je, kako bo zlezel dol... Pri spuščanju z drevesa se najrajši zgodi nesreča. Moj bratranec se je baš spuščal, ko si je zlomil piščali... George Turner mu je bilo ime, veste ... Svetlolas fant, delavec pri... Da, gospodična ... Obe piščali si je zlomil in ostal pohabljen za vse žive dni...« »Oh!« je prestrašeno vzkliknila Kay. »Aa!« je odvrnil Hash s pravičnim zadovoljstvom preroka, ki pričakuje uresničenja svojih črnih napovedi. Ko je prišel Sam do polovice drevesa, se je res prepričal o zavratnosti brestov. V trenutku, ko je zaupal težo svojega telesa dozdevno čvrsti veji, mu je z nenadnim pokom zmanjkalo tal pod nogami; če ni ni vrat na nos zletel Luciferju v žrelo, je bilo to samo zasluga Previdnosti, ki mu je ponudila drugo vejo, za katero se je po opičje ujel. Z razočaranjem gledalca na galeriji, ki vidi, da se katastrofa drame razblinja v nič, je Hash brezbrižno opazoval mladega prijatelja in gospodarja, ko se je spuščal od veje do veje, dokler ni stal spet na trdnih tleh. Kay ni bila izmed tistih žensk, ki se cmerijo za vsak prazen nič, a to pot se je komaj ubranila solz. Vzela je tresočo se mačico izza Samovega suknjiča in jo nežno postavila na trato, od koder se je živalca vnovič zapodila proti drevesu. Ko so jo odgnali, je z dolgimi skoki zbežala v shrambo za premog, iz katere je potem vse popoldne ni bilo na izpregled. »Vače uboge roke!« je vzkliknila Kay in sočutno pogledala Sama. Tedaj se je tudi mladi človek ozrl po svojih dlaneh in osupnil. V zanosu junaškega podvzetja prej vobče ni čutil, da si jih je bil do dobrega odri. »Oh. kar dobro je Slo.« je malomarno dejal. »Samo brezpomembne odrtine!« Urejuje; Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren; Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani