-nj Slovenei-bratje združimo se! Y slogi je moč! Štev. 10 Chicago, 111. 4. marca 1904. Leto IU K«JAKI NA DELO. ČAS HITI. VSE ZA MARKUS HANNA MRTEV. SLOVENSKO M0DNQ JESKOTO. • Menimo, da ni več Slovenca, ki bi ne vedel, kaj' je pravi namen "slovenski narodni jednoti". Poj as -novali smo že mnogo, da se hočemo tu izbirati zavedni Slovenci v pravem bratoljubji; vsi z enakimi pravicami in dolžnosti. , Jednotni odbor se bo sestavil, kar je samo ob sebi umevno, iz delegatov ali zastopnikov priglašenih društev. Seveda morajo biti biotični delegati navzoči na glavnem zborovanju, ko-' jemu bo začetek 6. aprila t. 1. Želeti je torej, da posije vsako društvo, ki šteje že 20—30 članov, svojega delegata, sosebno bližnja društva, vsa druga pa naj imenujejo pravočasno svoje pooblaščence. Kakor smo že v zadnji št.»Glasu Svobode poročali je čas prvemu glavnemu zborovanju določen na 6. aprila. Kratki tedni še in stopiti nam bo torej skupaj. Rojaki, zavedni, napredni Slovenci, ne zame-tujte časa še dlje. Pokažimo svetu z odločnim nastopom, da je žašel tudi v našo kri duh napredka. Povedali smo tudi ie, da se bodo pravila sestavila na glavnem zborovanju v Cikagu in bo k tistim pripomoglo vsako krajevno društvo s svojim delegatom. Usinrtnino bodo določili vsi zastopniki skupaj in sicer z ozirom na število jednotnih članov, s katerimi bo ista enakomerno rastla. Vsako društvo mora odločno vedeti zakaj gre v boj. Čim smo vsi o tem poučeni, smemo biti prepričani, da bomo želi lep uspeh z našo "slovensko narodno jednoto". Jeden ste agjtfjjgj^ppet amvanjem Mtriaiitli v "Gl, Sv." vsa priglašena društva po vrsti, s svojimi delegati oziroma pooblaščenci. Vožna se bo plačala iz jednotne blagajne. Rojaki-treznomisleči, ki imate gorko srce za. svoj teptani, izkoriščani narod, za brate Jugoslovane vobče, tic odlašajte niti dneva več z agitacijo v prid "Slovenski narodni jednoti". Delujte z vsemi močmi, da se kar najhitreje ustanovijo nova društva v ta namen, ali pa, da se oglasijo stara društva z vstopom. Narod Vam bo vedel ceniti Vaše zasluge, za «0 pa le brzih korakov na delo I Društva, ki se nameravajo ustanoviti še širom Amerike, ali, ki so že ustanovljena, a še ne priglašena, naj se odzovejo kar najhitreje in naj naznanijo svoje delegate, oziroma (pooblaščence pripravljavnemu odboru, na naslov g. Anton Mladiča. Z geslom: "Vse za slovensko narodno jednoto", podajmo bratje— bratsko si roke I Za začasni pripravljavni odbor "slav., narodne jednote": Frank Klobučar, predsednik; Anion Mladič, I. tajnik; Vsa pisma je adresirati na: Anton Mladil-a, 1. tajnika društva "Slavija", 134 W. 19th Str. Shicago, 111. O poni.: Za Chicago in okolico I V nedeljo 6. marca bo zopet redna seja društva "Slavija". Društve-niki, pridite zanesljivo vsi in pripe Ijite še novih udov s sabo. Zadetek seji točno ob 2. uri popoludne v Narodni dvorani, 587 So. Centre Ave., kakor navadno. Na dnevnem redu važne razprave in postavili se bodo delegati na prvo glavno zborovanje slov. nar. jednote. Vse za narod in prosveto! Pozor! Opozarjamo Slovene«' na današnji oglas Federal Gold & Copper Mining Cotnp. Podjetje je popolnoma zanesljivo, kolikor se more zahtevati od rudnistva. Rudnik leži v prebogatem Beaver Lake Mining distriktu. Beaver County, Utah. Nova družba Monarch s kapitalom $30,000,000, na čelu ji Rockeffeller, kupila je pred nekaj dnevi itiri rudnike A—2 milji oddaljeno od Federal Gold & Mining Co. Vsa natančna pojasnila daje obratno Frank Gram 564 80. Ceutre Are,, Chicago, 111. 15. teb. je prominul največji zaščitnik trustov in monopola, M. A. Ilanoa,-znan pod inienoni "Labor Crusher". Kapitalistična republikanska strank^ je izgubila v njem svojega najmogočnejšega zaveznika. Naj-podlujših sredstev se je posluževal on v dosego svojih umazanih namenov. S sabo v grob pa* je odnesel zatožbo podkupovanja legislator j ev iti zdaj, ne bo se mu treba zagovarjati. Z eno besedo, bil je goljuf in tiran, kakoršnega Zed. države še niso rodile in zasluži biti imenovan— ameriški Bismark. V dokaz nam služi njegovo življenje v ekonomičnem in političnem delovanju. Rojen je bil 1. 1837. v New Lis-boni, Columbiana Co., O., v koji mali vasici je tudi pohajal šolo. Ko je bil 15 let štar preselili so se njegovi stariši v Cleveland, O., kjer je on iznova pričel obiskovati public šolo. Bil je najslabši in najhudob-nejši učenec meti vsemi in je s svojimi prefrigatiimi nazori pohujševal svoje sovrstnike. Sploh mu je bito učenje malo mar, tembolj pa se je zanimal za nenrtivne igre. OČc, koji je med tem pričel groserijo, dal ga je potem v Western Reserve College, toda to mu ni ugajalo in postal 'je agent z mesečno plačo $25. To službo je opravljal tri leta, dokler ga ui oče vzel v svojo prodajalno. V septembru L 1864. se je poročil z Avgusto Rhodes, hčerjo znanega barantača s premogom in surovim železom, D. P. Rhodes-a. Ta ga j^ sprejel v svojo službo, a Hanha ga je osleparil in popolnoma oropal. Uničil ga je do kraja ter sam prevzel business, kateri še danes obstoji novano "Windermene", koja pokri- j va 20 oralov zemlje na najlepšem | prostoru, malo zvišenem ob erij-skem jezeru. V politiko se ni spuščal skoraj do svojega 50. leta. Prvi njegov nastop na političnem horizontu je bil, ko ga je republikanska stranka kot delegata iz OfiTo poslala na konvencijo v Chicago, kjer je bil 1 1884. imenovan kandidatom za predsednika Blaine. Dasiravno so bili republikanci pri volitvi poraženi — izvoljen je bil Grover Cleveland — o^tal je Blaine vže zaradi finančne podpore velik prijatelj ITanne. Obiskal ga je mnogokrat osebno v Clevelandu. Pri enem takem sestanku bil je med več drugimi navzoč tudi Viljem McKinley. Dotlej je veljal ta le malo pri Hannu. Bil je le njegov uslužbenec, zasledovalec štrajkarjev in njegov legatni zastopnik v tožbah proti zadnjim. Od tega časa pa je jadral tudi Mc Kinley višje in višje. Postal je guverner države Ohio. Kot tak je prisostvoval odkritju spomenika na Public Square v Clevelandu (pisatelj teh vrstic je bil sam poleg) in v svojem gm^^jjmcnil, da se je odločil delovati za^tKisiness-men'\ ker je baje prišel do zaključka, da zamorc delavec z družino vred živeti s 85 centi na dan. Sedaj je bil mož tudi Hannu po volji. Eden z besedo, drugi z novci, sta plula na politično površje. Posrečilo se jima je I Mark Ilan-na je pustil skakati milijone, a zahteval je tudi nagrado. Ko je bil Mc Kinley, bolje Mc Munkey, s Hanuovo pomočjo dospel na vrhunec, hotel je zadnji postati nič manj nego senator. Hanna, ne izšolan. noben govornik, je kar odločno zahteval naj se John Shermana j>ovzdigne iz senatorja v sekretarja Zveznih držav, da zamore on zase- ifl Razgled po svetu. ma v njegovih rokah. Ko se je bolj povzdignil v trgovini, bila mu je edina skrb, kako bi druge zatrl in začel je pokupavati premogokope vsenaokoli. Da ne bi plačeval prevozne za premog in rudo, nabavil si je lastno ladijo in slednjič postal je celo ladijedelec. Ob svoji smrti je posedoval 14 lastnih ladij, Postavil si je tudi svojo rudotopilnico in valjalnico (Walzwerk ali Roll-ingmill), kjer je rabil le svojo kovino za vse predmete. Ravnotako je izdeloval železniške* tovorne vozove za svojo rabo in tla je zamogel vse to doseči, otvoril je lastno banko, koje i\ovci so mu služili v ta namen. Da si je on s takim postopanjem pridobil mnogo sovražnikov med sotrgovci, je samo ob sebi u-mevno. Kupil je cestno železnico, znano pod imenom "Little Consol-ited" v Clevelandu, znižal je delavcem dnino in vlekel od nje mastne dividende. Ko je I. 1895. na Euclid Ave. v Clevelandu pogorelo operno gledišče, postavil je novo Mark Hanna. Tako je njegovo premoženje narastlo nad 50 milijonov, čeprav trdijo njegovi dediči, da je le 25 milj. zapustil. Prav tako nesramno kot je ravnal s sotrgovci, ravnal je tudi napram svojim delavcem. Pred 14. leti je pustil v svojih rovih delati noč #1 dan. Izkopani premog je spravil na ladijc na Ohio in Mississippi reki in ko je imel blaga čez 2 milijona ton nakopičenega, znižal je plačo svojim delavcem kar na debelo, da so bili prisiljeni iti na štrajk. S tem še ne zadovoljen.nahujskal. je po svojih agentih še druge premo-garje, da so zaštrajkali v znak sočutja. In obneslo se mu je. Med tem, ko je drugod primanjkovalo premoga, imel ga je on še obilo ter silno ceno zvišal. Ta umazan manever nna je vrgel $4,000,000. Tako in enako je Hanna pridobil svoje premoženje, Toda zase on ni bil skopuh. To dokazuje njegovo razkošno, potratno življenje. Eno palačo je imel v Washingtonu, kjer so se vršile lukulične veselice za njegove politične prijatelje. Drugo, zimsko palačo je imenoval svojo v Thomasville, Ga., in najlepšo pa v Clevelandu na Lake Ave., ime- Mc Kisson-it, kateri je podlegel s 70. glasovi. Za to korupcijo je bila vložena kriminalna tožba proti Hannu. Spoznan je bil krivim, a apeliral je na "Supreme court" (višje prizivno sadišče), kjer se je zatožba prelagala, dokler ni umrl. Takoj, ko je stopil v senat, se je odločno postavil na strah trustov in kapitala. Hotel je biti vse, celo pri najmanjšem nasproUtvu ovojih strankarskih senatorjev je zaupil: "I am the party!'' Njegovo delo je bila vojna s Španijo. On je provzročil vojno na Filipinih; on je izdal povelje "Crush the rebells'' in s tem napravil tisoče vdov in sirot. Zato pa je on izdeloval vojne ladije in njegov premog se je moral rabiti na istih. Sebičnost ga je podila še dlje. Oropal je kubansko pošto v Havani, mesto njega pa je bil obsojen major E. G. Rathbone. Prišlo je na dan, da je tudi pri poštnem škandalu v Washington!! imel svoje parklje vmes. Kar očitno je okradel svoj narod. Ko so bili pred 4. leti premogarji v Pcnsilveniji in Ohio na štrajku in ker je bilo ravno pred volitvijo, je deloval na pomirjenje ter izrekel celo besede, da bi bilo, naj bol je vsakega obeshi, kdor bi se postavil proti štrajkarjem. Tega pa ni povedal, kako visoko naj bi bili obešeni oni, ki so ga provzročili, kajti bil je sam med njimi. Tri leta prej pa je odobraval umor 8otih premogarjev v Ilazletonu, Sploh, vsa njegova dejanja bila so polna zvijač. Sebičnost mu je bila najnežnejša cvetka. V svrho okoriščanja je bif pripravljen vsacega druzega zatreti, To je mala sličica iz življenja padlega velikana, koji si je od delavskega ljudstva pridobil "lastno" ime "The Labor Crusher", Afontmorenci. Nova turSka križarka. V Philadelphiji so I. marca spustili v morje pravkar dodelano novo turško kriiarko "Medjidia", katera je takoi odplula v Dardanele. Socialni klub v Chicagl ima svoje redne seje vsako drugo in vsako četrto nedeljo v meseca ob 3 ari popoldne na Blue [gland 535. Iz ruska-Japonskega bojišča. Japonci pred Port Arturom. Povedali smo že, da prihajajo večinoma vsa poročila iz rusko-ja-ponakega bojišča čez London in da so ravno Angleži neizprosni nasprotniki Rusov, ni nam treba posebej povdarjati, vsled česar naj se vsa tozadevna poročila vzamejo 11a znanje z največjo reservo. Prav kakor naši slovanski bratje Rusi, inuijo tudi Angleži velike interese v Aziji. Angleži prodirajo v Tibet z juga,'Rusi pa s severa in prej ali slej mora priti na onem kosu zem-Ijej do strašnega spopada med Rusijo; in Anglijo. O tem je angleška vlida prav dobro podučena, zato je žej leta pripravljala svojo tajno zaveznico Japonsko, na vojno z Rusijo. Mogočno slovansko/'državo oslabiti, to je stališče in srčna želja Aiiglije in Amerike. Tudi svetovna, židovsko časopisje je stopilo v nekako alianco z zadnje imenovanima državama proti Rusiji, S tem je,seveda ruskemu medvedu zavdan hud udarec na gospodarskem polju, a upajmo, da bodo naši bratje Rusi tuili ta napad preboleli in slavno zmagali v boju z Azijati, kateri so s» šele včeraj nasrkah evropejske civilizacije. r Sraj se izmed naših čitateljev :e ne moti. Mi ne simpatizuje-z oficijelno Rusijo, pač pa z gimi slovanskimi brati-proletarci Truski armadi. Oni so bili prisili zgrabiti za orožje, to bi se idtijič dalo trditi tudi iz nasprot-stratii, a kri lii voda. Rus je >van in mi smo Slovani in kdo I temu ugovarjal, da bi napočila Slovane žalostna .usoda, ko bi pod imenom M. A. Hanna & Co.^^^^^^* ■ ni imel nikdar, mar-,^ mesto Mc Kinley j - mmtšuimmA ■ dn>T mu Rhodes ne ntoget do z\-'tmW zahteve." TMa tako vega. ' Od tega časa'je pričel divji < ^adko vendar m slo. Hanna je molov za dolarjem. Kupil je premo H žrtvovati stot.soče, da je podku-gokop v Ohio in rudokop v Michi- 1>M f^sovc ohiosk.h spndemh legt-ganu, da je ostal dobiček popolno- slatorjev. Dobil je 71 glasov prot. Sibiriji se je vzvišala cena konjem iz $20 na $40. — Kavkaški šejk Ul-Ilam je pozval ruske mohamedan-ce na obrambo svoje domovine. — Klub plemenitašev v Moskvi je podaril $50,000 za mornarski fond in $25,000 družbi rdečega križa. Iz Port Artura se naznanja, da je 1)0 poročilih iz Pekinga, princ Cing japonskega poslanika opozoril na laži, katere trosijo zlobni Japonci na Kitajskem, da bi s tem naščuvali ljudstvo proti Evropejcem. Princ je naprosil poslanika naj za-brani nadatjno hujskanje. "Svjet" razpravlja položaj na daljnem vzhodu in imenuje Kitajsko tajno zaveznico Japonske, ka-tčra bO enako Ameriki in Angliji storila vse, da škoduje Rusiji. V okraju Gubantsa se je začelo zbirati kitajsko vojaštvo, kar 'Rusom prav nič ne ugaja. Garnizije se lxxlo pomnožile in zavarovale z municijo, ker je skrajno dvomljivo, da bi ostalo ljudstvo' mirna V nekaterih krajih se Kitajci branijo prodajati živež Rusom. Vinkov, 2. mar. — b strašno silo je napadlo včeraj japonsko brodo-vje Port Artur. Ruska križarka "Askold" je bila potopljena in mnogo drugih ladij je bilo poškodovanih, a vzlic temu so se morali Ja-punci vrniti s krvavimi glavami. Imeli so strahovite izgube, katerih ne prebole, tako hitro. Brodovje je odplulo nazaj'v Nagasaki, kjer so se ranjencem obvezale rane. Število mrtvih ni znano. Iz Tien-Tsina poroča vojni ko-respondent, da je nemogoče Japoncem zavzeti Port Artur in Vladivostok. Trdnjavi sta neverjetno močni in bi lahko prenašali obleganje iz kopne in morske strani 8 mesecev, ker sta preskrbljeni tudi z živežem za toliko čaša. To, da so Londona se poroča, da so Ja- Japonci podcenjevali rusko moc v :i sklenili na vsak način zavzeti! Po|? ArUm'- se sedaj.bridko ma-Artur, fflfji -SKnYe-KSr-llOfr «»J* njimi. ..... * Z obleganjem so pričeli s 1. marcem, Petnajst japonskih ladij je V Koreji so Japonci zasedli železnico od glavnega mesta Seoul do napadlo in bombardiralo Port Artur! reke Jalu in splošno se sodi, da se ..'ni K,. irlumi KifL-'i no L-nraipm od 10. do 12. dopoludne/ Ruske križarke "Novik", "Askold" in "Bajan" ter nekaj torpedovk je od-bivalo napad Japoncev. Skoraj vse ruske ladije so bile poškodovane, mfcd njimi tudi bojna ladija "Ret-vižan''. Japonci so se slednjič u-maknili v najlepšem redu. Istočasno zatrjuje drugo poročilo, da je ruska mornarica pred Port Arturom v takem stanu, da se bo morala v najkrajšem Času udati japonski premoči. Iz Port Artura se naznanja, da je ruski general Sotessel, komandant tamošnje garnizije, opozoril vojaštvo in civiliste v mestu 11a namero Japoncev izkrcati vojaštvo in napasti trdnjavo. General pravi, da si Japonci štejejo v čast osvojitev Port Artura in da ne bodo ničesar opustili, kar bi jih moglo dovesti do njih cilja. Če pa vendar ne bodo zavzeli trdnjave, skušali bodo razdjati železnico. Nadalje je rekel general:."Sovražnik je pa v silni zmoti. Naše" vojaštvo dobro ve, kaj ima storiti in že danes izjavljam, da se mi ne bomo podali. V slučaju smo pripravljeni se bojevati do zadnjega moža, ker jaz ne bom dal nikdar povelja za kapitulacijo. To naznanjam omahljiv-cem. Vsak mora biti prepričan, da se bomo eventuvelno bojevali na življenje in smrt, nihče ne bo našel I*>moči, ki zapusti svoj prostor brez boja. Izhoda ni 1 obenega. Na treh stranah morje, a na četrti stoji sovražnik." Petrograd, 2. mar. — Tukajšnji časopisi zatrjujejo, da ni prav nobenega povoda k vznemirjanju radi blokade Port Artura. Vojna ne bo prej nehala, dokloh se zadnji Japonec ne izžene iz Koreje. Rusko orožie bo zmagalo in postavilo zopet * čast mednarodno pravo, katero je bilo po hujskanju Londona in Washingtona od Japoncev kršeno v nevtralni Koreji. Chefoo, 2. mar. — Japonci so izkrcali 60,000 mož v Chemulpi. Transportne ladije plujejo brez spremstva bojnih ladij. Korejan-ski uradniki bežijo pred Rusi in poročajo Japoncem o prodiranju istih. Petrograd, 2. mar. — Včeraj je odšla zopet velika posiljatev topov in municije na daljni vzhod. — V bo vršila glavna bitka na kopnem južno od imenovane reke. Baje so si nasprotniki že tako blizo, da je pričakovati vsako uro spopada. Koncentracija japonskega vojaštva, ki se je izkrcalo v Cnemulpi, je že |K>polna. Dowie, "Eilja lil.", zopet tepen v Avstraliji. Melbourne, 2. marca. — Znani John Aleksander Dowie, ali kakor sam nazivlja, Elija 111., je moral tudi tukaj bežati. Nastopil je v Public Exchange dvorani, a komaj je začel govoriti pričeli so eni peti operne pesmi, drugi žvižgati, tretji kričati "slepar" itd. "Apostelj" je |)«vzdigiiil svoj glas, da bi prcvpil razgrajače, a slabo je naletel. Kakor silni orkan se je ljudstvo od-zivljalo glasneje in glasneje in slednjič dejansko naskočilo Merskega sleparja. Dowie je pobegnil pri uranskih vratih na prosto, a že so mu bili zasledovalci za petami. Hitel je na vso moč proti svojemu stanovanju, da bi utekel preganjalcev, a moči so mu jele uhajati. Z zadnjo ostalo zavestjo je skočil v neko privatno hišo, kjer se je onesvestil. — Tako naj bi se zgodilo z vsemi verskimi sleparji in človeška družba bi bila popolna I Melbourne,^ 3. mar. — Dowie se je danes obrnil za pomoč na tukajšnjega ameriškega konzula. Včeraj, ko je bežal pred svojimi preganjalci se je bil skril v neki privatni hiši, kjer je ostal tri ure. Sedaj je sklenil, da ne bo več predaval v javnih lokalih, ampak le pri zaprtih vratih. Plače delavcem dol, zatiralcem delavcev gor. Pravkar so se predložili senatorjem v Washingtonu v potrdilo dokumenti, s katerimi se namerava zvišati plačo prezidentu iz 50 na 75 tisoč dolarjev, podpredsedniku na $15,000 itd., od najvišjega dol do najnižjega uslužbenca, le na uboge i>roletarce se nihče ne ozira. S skrajno zlobnostjo se jim znižujejo pla^g. da zamorejo toliko več oni drugi pobasati v svoje žepe. Dan za dnevom se tenta državljanska konštitucija v blato in to se bo dogajalo ta!:o dolgo, dokler nam bodo predsedovali Roosevelti in teh šefi a la — in Parry. Ameriške vesti. Dvanajstletna deklica povila otroka. Iz Madison, III., nam piše rojak F. P.: Izreden slučaj ie je dogodil tukaj 26, p. m. Neka deklica, ki je izpolnila syoje 12.. leto šele 10. januvarja, je porodila dečka, koje-ga veliki rasti se vse ženske čudijo. Domneva se, da je napravil deklico za mater njen očem, koji jo hoče dati sedaj v vzgojališče. Mnogo ljudi ju je videlo že v sladkem objemu iu občevanju, kar potrjuje gorenjo novico. Dekličin očem se piše Anton Pleše in je rodom Hrvat. 12 oseb zgorelo. Roberval, Canada, 2. marca, — Na dosedaj še neznan način je nastal ogenj v hiši T. Guaya. y hiši se je nahajalo enajst otrok in neka (iagpon, kateri vsi so zgoreli. Ko so bližnji sosedi prihiteli na pozori-šče, ni bilo več misliti na kako po- -moč* Prairie du Cliien, Wis., 2. mar.— Tukajšnji Sherman hotel je uničil ogenj. Zgoreli eta tiv-j ženski, mati in hči neznanega imena, ker je zgorela tudi gostiIničarska knjiga; y Od policaja umorjen. Omaha, Neb., 2. mar. — jQletni G. 0'Neil je tukaj med neko nevarno operacijo v bolnišnici umrl. V nedeljo je bil od policaja Moore (»oškodovan, baje radi t9ga, ker se je upiral aretiranju. Policaj trdi, da se je nahajal v silobranu. Štrajk. St. Louis, 2. mar. — 1000 delavcev, vposlenih, da izgotovijo poslopja za svetovno razstavo, je šlo na štrajk, ker se jim je hotelo znižati plačo. — Popustili so delo tudi ozniki v Kansas City. LinčarJI. * Newport, 2. mar. — Včeraj zvečer je poskušala tolpa oboroženih ljudi vdreti v tukajšnjo bolnišnico M in linčati nekega zamorca, kateri je bil obdolžen, da je oskrunil neko dekle, imenom Enia Baird. Šerif Bandy je iinčarjem zastavil pot .n jih slednjič prepričal, da je zamorec nedolžen, na kar so se razšli. Se trije drugi zamorci se nahajajo v zaporu in bati se. je novih poskusov _ linčarjey. Clarendon, Ark., 2. mar. — Radi maščevanja, ker je vlada .postavila zamorca poštnim upraviteljem, ne ■ da bi se ozirala pri tem na pritožbe beiokožcev, je bila včeraj tukajšnja pošta z dinamitom razdjana. Poškodovan ni bil nihče. Unljski delavci izvolili mestnega župana. Rutland, 2. mar. — John S. Carder, unijski delavec je bil danes tu izvoljen mestnim županom z 28. glasovi večine. Republikanski kandidat H. W. Spofferd je sramotno propadel. 34 unijskih delavcev zaprli. Iz Telluride, Colo., se nam poro-I ča z dne 2, mar., da je bilo tam 34 unijskih delavcev aretovanih samo 1 zato, ker niso hoteli prelomiti de-| lavske zapovedi ob času štrajka. Jjodnik Holmes je obsodil vsacega i na $25 globe s pripombo, da jim se med tem šetali menihi in, čuvši gla- Isove lovskih rogov, se togotili na t so moč, tembolj, ker jim je bilo še ,vedno strogo prepovedano, zapustiti zatiškega samostana zidov je. — Kaj hoče opat neki s tem doseči, da nas drži kakor jetnike, nam ikrati pijačo in nam brani vsak do-tikljaj z zunanjim svetom, se je jezil na opata menih Mihael Zedlitz, roditelj tiste stranke v samostanu, ;Jci je bila poskusila opata izpodriniti. j — To je kazen, ker smo ga to-jiili, je menil menih Ivan Pock. — To že, je dejal Konrad dc Franconia, in sicer prav občutna kazen, ali neki posebni namen mora vendar za tem tičati. Čemu je opat privabil toliko gostov v samostan? V tem grmu mora tičati kak poseben zajec, a kolikor si tudi belim glevo, ne morem uganiti, kaj to pomeni. Goste je [x>klical za svoje varstvo, se je oglasil zopet Ivan Pock. Oni dan je bila neka ženska jpri spovedi in mi je pravila, kako imed kmcfTvre, ker jim je opat na-jložil nov davek. Kadar se gre za jdenar, je opat ves zlodjev. Kmetom je povedal, da se je oglejskemu patrijarhu pokazala mati božja in rut velela, da mora njej na čast sezidati novo cerkev na Sveti gori pri fcorici. Kmetje morajo zdaj plačevati za to cerkev. Kolnejo sicer kakor pagani, plačujejo pa vendar. Zbrani menihi so udarili v smeh. Kmet se jim ni smislil, nasprotno, še dobro se jim je zdelo, tla zna njihov opat kmetsko ljudstvo tako spretno - izkoriščati. — Gostje, je nadaljeval Ivan Pock, so bili zato poklicani, da bi Dpatu pomagali, če bi se kmetje »puntali. ' — In da bi ga varovali, če bi sc nam posrečilo, kmete nahujskati, ali :e bi se mi sami uprli opatu, je 'ekcl .Mihael Zedlitz. — Preklicano dosti denarja re nora zbirati v opatovi blagajni, se je oglasil Albert Freyberg, ki je Jo-ilej molče poslušal ugibanje svojih ovarišev. Po tem sodeč, kar se izve )ri spovedi, mora opat ljudi grozno xiirati. Oni dan sem nekega kmeta u vse načine pestil, da mi mora )rincsti vsaj pet srebrnikov, pa je )ilo vse zastonj. Se luuliča in pekla ie ta mrcina ni ustrašil. Venomer ni je pripovedoval, da je opat kme-om vse pobral, kar so imeli. — Veliko ima ta opat na vesti, tli — tako ja govoril Konrad de Franconia — meni se zdi, da poleg ega, kar ste navedli, ima opat še. rendar kake posebne namene. O, to bi le imel kakega zanesljivega človeka, ki ga bi mogel poslati do ricedoma v Ljubljani, clo grofa Drtenburškcga in do vizitatorja, jotem bi mu že prišli na sled. — Proti opatu ne opravimo ni-5esar, je pripomnil Ivan Pock, ker ?a držita celjski grof in pa vojvo-iinja Virida. — Kaj ima neki vojvodinja, da tako gori za opata, je vprašal eden [> i jajmlajših menihov, Ulrik, ki je bil i kk pred kratkim prišel v Zatičino. — Kaj im^l Čemu tako vprašuješ? Prejšnji opat Peter je bil svoj Eas kaplan na dvoru vojvode Leopolda. Virida je dosegla, da je po-ital opat v Zatičini, in ko je umrl vojvoda, sc je Virida semkaj preselila. Kaj praviš — čemu neki? In kaj praviš, ali je to posebno čudo, če je lepi, viteški naš opat postal Petrov naslednik? Zato nikar ne vprašuj tako nerodno in zato tudi pravim, da se opata ne odkrižamo, dokler pa bo podpirala Virjda. Tako ie govoril Konrad in ostali menihi so mu pritrjevali. Lov sc je med tem veselo nadaljeval. Opat je bil preskrbel, da je ostal Pavel Glogyic sam pri njegovi sestri tam, kjer so ostali konji in ko je videl, da ju ne bo nihče motil, je krenil po stranski poti v goal, daleč je skozi drevje zagledal gozdnega roba stoječo malo rev-o kočico in proti nji obrnil svoje korake, ker je videl, da stoji pred kočo, kar ie opata vedro mikalo, namreč, mlado, zalo dekle. Tega dekleta opat ni poznal, dasi je imel sicer dobro oko za vse lepotice v za-ki okolici. Previdno se je pri-žal koči in se d) gozdnem robu ril za grmovje tako, da je mogel vse opazovati, kar sc je godilo pred hišo. - Dekle je svoje delo skončalo in ravno odpravljalo, da bi okolu hiše pospravilo, ko se je na pragu prikazala stara ženska. — Pojdi v hišo Polonica, je rekla starka. Po gozdu sc pode hudobni duhovi. Pred temi samostanskimi ljudmi nisi nikdar varna, še napadli bi te pri belem dnevu, če bi te videli. Ovca se ne sme volkovom nastavljati. — Nifkari tako ne govorite, mati, je ugbvarjala Polonica. Saj so tudi dobri in pošteni gosjiodje vmes. — O, kajpak, se je rogala starka, kajpak, dobri in pošteni gospodje. Pa še -kako. Ali si že' kdaj slišala, da se volkovi dele na hudobne in nevarne pa na dobre in poštene? He? Polonica ni odgovorila, nego šla v hišo in opat je slišal, kako so bila vrata zapahnjena in okna zadelana. — Stara čarovnica je pametno govorila, se je smejal opat in sc zadovoljno stegnil za grmovjem. To dekle je zalo, jako zalo, pri moji veri. In če bi jo viteški lovci zagledali, bi se morda res spremenili v tolovanje in Polbnico napadli. Novega bi to pač nič ne bilo! Tu ga daleč ncokrog ni človeka, v čigar žrlah bi se ne pretakalo nekaj kapelj viteške in duhovniške krvi! Zato pa ostanem tu na straži, kajti te cvetke ne bo utrgal noben vitez in noben menih — to cvetko utrgam jaz sam. Punica je prezala, da bi jo privoščil komu drugemu. In opat je ostal več ur na straži, dokler ni spoznal |>o glasovih rogov, da se nahajajo lovci daleč od koče; kjer je prebivala Polonica. Žele sedaj je počasi krenil za njimi, a jih šele došel, ko so že bili zopet na konjih in se vračali deloma v samostan, deloma v Šetlambertski grad. ■ Ko je zajezdil svojega konja, ozrl se je po gostih in videvši, da jezdi Margareta i>oleg viteza Kozja-ka, je začel iskati Pavla Glogvica. Ker ga ni našel, je skal svojega brata Friderika pl. Lhidecka in ga vpraal; kje da je Pavel Glogvic. — Primerilo se je 'lickaj prav neprijetnega, je dejal Friderik. Glogvic se je vslcd tega vrnil v samostan in morda celo že sploh odšel. — Kaj pa se je zgodilo? je ves presenečen vprašal opat. — Natančnega ne vem nič. Slišal sem, da je Pavel Margareto nekaj nadlegoval — bila sta sama tam blizu, kjer smo pustili konje — in Margareta je poklicala na pomoč. Slučajno je bil tvoj praporščak Ro-van v bližini. Priskočil je in zgrabil Pavla ter ca tako treščil ob tla, da sc je skoraj zemlja zazibala. — Ni mogoče 1 je vzkllknik opat. — Tako mi je pravil tisti tvoj norčavi Matija, ki je vse to videl. Glogvic je nato zasedel ' svojega konja in odjezdil. Sleval Namesto da bi bil tega Kovana na mestu i*>-sekal. Teman oblak je legel opatu na čelo, vzpodbodel je konja, da se je visoko jiovzpe! in pojezdil k svoji sestri. — Kaj je bilo z Glogviccm? jo je vprašal z zadušeno jezo. — Nesramen je postal! Napadel me je in me poljubil. — Kaj govoriš o napadu! Pavel je tvoj ženin in ima pravico te poljubiti. Margareta se je na svojem konju ponosno zravnala in upiraje svoje poglede srepo v bratove oči, je odločno dejala: — Glogvic ni moj ženin in to tudi nikdar ne bo. Povedala sem ti 1o že včeraj in pri tem ostanem. Rajši grem v samostan, kakor da bi postala žena tega strahopetnika, ki se pusti metati ob tla, pa si ne upa prijeti za me$, Opat je zamišljeno povesil glavo, Margaret', pa je po kratkem molku brezskrbno pripovedovala. — Ti bi se bil smejal, ko bi bil videl, kako je Rovan dvignil' Glogvica in ga vrgel ob tla, in kako je potem .mirno in samozavestno, kakor pravi junak, stal pred Glogviccm ter čakal, kaj se zgodi. Res bala sem se, da pa Glogvic na me-j slu prebode, a Glogvic je trcpetajc j resno. Mjobral'svoj klobuk in pobegnil, res j no, ki pobegnil pred Rovanom. Menda sel ie Rovanovega pogleda vstrašil. \ Pa ženske niso same krive I Iz Rovanovih oči so kar strele ' Tale. Opat je bil jako presenečen. Ogledoval je svojo sestro od strani, kakor da je zasledil na njej nekaj zvanrednega, govoril pa ni več o tej stvari ... . Zvečer, ko je bi sam v svojem; vrata, ga je prekinila starka. \ as i stanovanju, je dolpo razmišljal 0|nič ne potrebujem. — tem dogodku, končno pa rekel sam j — Kaj? Mene ne notrebujete? * sebi - Kaj pa hočete ve dve. Sami sta — — Ta Rovan je postal nevaren. Če ga kaznujem ali odslovim, se morda pridruži mojim nasprotnikom in to bi bilo zame jako slabo, če ga pustim, zna Margareti nevaren postati. Najbolje bo, da ga za nekaj časa pošljem proč. Naj gre v Rim! Kardinal bo vesel, če mu že zdaj pošljem tistih 65 cekiliov, ki mu gredo na leto, med tem pa bo časa dovolj, da pomirim Glogvica in pregovorim Margareto. Kadar bosta poročena, ne bo ta ubogi praporščak več nevaren, četudi je zal, pogumen in vrl dečko. Namesto da bi bil opravil večerno molitev, je opat izpraznil steklenico rajnega laškega vina. Zadeva z Glogviccm ga ni več skrbela in zato so se njegove misli bavile silno s — Polonico. XII. "Moj ljubi fant, ne hodi z doma. Ostani tu! Prosi gospoda opata, naj pošlje koga druzega v Rimi'' Tako je ilitela Polonica, ko je Rovan-j una I od nje slovo, da nese samostanski dar 65 cekinov kardinalu Krištofu de St, Cyriacus v Rim. Rovan je z vso ljubeznivostjo tolažil svojo ljubico, ali umiriti je ni mogel. — Le j, Polonica, ji je govoril, saj sama veš, da moram iti. Opat nima nikogalr v samostanu, 11a katerega bi sc mogel zanesti. Da pošlje mene, to je dokaz [»osebnega zaupanja. — Vem, Andrejče, da te ima opat ra«l. Ali vendar tc ne morem pustiti. Tako tesno mi je pri srcu, prav kakor bi te nikdar več ne videla. — Tacih skrbi sc le otresi, se je smehljal Rovan. Tudi Rim ni na koncu sveta in jaz sem mlad in krepak . . . —•' Tako temne slutnje me navdajajo, je šepetala Polonica. — Opat mi je poveril važne posle, je pripovedoval Kovan. Tudi do patrijarha moram iti v-Oglcj in do opata Castiela v Brondolo, ki je vicarius generalis zatiškega samostana. I11 opat mi je za trdno obljubil, da dobim plemstvo, ko se vrnem. Vojvodinja Virida je že pisala vojvodi Viljemu . . . Polonica pa se ni dala utoJažiti. Tudi Rovanova slovesna obljuba, da na vsak način zapusti samostansko službo, čim sc vrne iz Rima, je ni potolažila. Slovo jo bilo žalostno, tako da se je moral Rovan dekletu kar iz rok iztrgati in pobegniti. Dekle sta tolažila stara mati* in pa Matija Jazbec, katerega je bil Rovan pripeljal seboj, ter mu naro č l, naj čuva Polonico in njeno stam mater. Matija ni mogel videti solza. Ljubil je samo vesele ljudi in tudi ni I>ojmil Poloničinega gorja. Kaj vraga vzdihuješ, se je jezil in potlačil pesti v žepe. Saj pride nazaj! Jaz se še takrat nisem jokal, ko me je nevesta za vedno zapustila. Eno merico rakijc zvrni, pa ti ko j odleže. Beži, beži, tepec, se je repen-čila starka. Kaj mialištda bo dekle pilo rakijo, kakor tak samostanski vojščak. — Zakaj pa ne? se je čudil.Ma-tija. Rakija je najboljše zdravilo za vse bolezni. Moja nevesta — Bog jej daj dobro, zdaj je omožena in trikrat na dan tepena — Celo Polciica se je vzlic svoji žalosti nasmehnila. — Kaj si imel nevesto, Matija? je vprašala in si otrla solze. — Pa še kakšno! sc je bahal Matija. Najlepša je bila v šentviški fari. Samo rakijo je rada pila. • — Zakaj je pa nisi vzel? — Zakaj ? Hm! Saj bi jo bil, če bi me ne bila pustila. A.ona je hotela, naj se jaz rakije odvadim, jaz sem pa hotel, naj se ona odvadi. Kam bi bila tudi prišla, če bi bila oba pila ! Noffn zato je vzela mež-narja v St. Vidu. Bog ji daj dobro — slabo se ji godi, da bolj ni mogoče. — Saj tudi ne zasluži, da bi se ji bolje podilo, je trdo pri|>omnila starka, če jo mož tepe, ima prav. Kaj pa vedno tišči v farov/. Matija je modro prikimal. — Prav pravite, mati, je rekel Ali če bi vsak mož tepel že-ili za duhovniki, bi v zati- kih poz/lih kmalu palic zmanjkala Jaz po- vi- znam naše gospode — — Jaz tudi, je rekla starka. — Pa se vam ni treba nič bati. je dejal Matija. Rovan je meni na-rnčil, naj pazim na vas, in če mi pride kak kutar — ^ — Mu bom že sama pokazala Besede so po ceni. JI BE JOKFPH TJUNEH'8 OP ER V/*' REGISTERED Mnogo se čita o raznovrstni h izdelovanjih, imenovanih "Grenko vino". Želimo torej vsakogar resno opozoriti, «1» imamo tu samo jeden zanesljiv, izviren izdelek zdravniške vrednosti;. ' f ■ / ■ Trinerjevo zdravilno grenko vino (Trlner's American Elixir of Bitter Wine) Vsak ve, du je velika razlika v raznih vinih. Trinerjevo jo delano iz naboljšega, izbranega grozdja in nnjbolj&ih, nalašč za to izbranih in importirauih zelišč iu koreninic. Bolehate li na želodcu T Čutite bolezen na črevib in jetrih? Vim boli v križu, ali imate glavolnil? Imate slabo slast? Ne monte dobro spati f Trinerjevo zdravilno grenko vino, vns bode zanesljivo ozdravilo. Dobi He v vsili lekarnah in dobrih gostilnah, r-v-r-v-v-V-- Pijte samo Trinerjevo grenko vino In ne bojte sepotem bolezni, ker napravilo vas bo močne, vaše žene in hčere lepe, vaše otroke okrogle in zdrave. JOSIP TRINER, /19 Sii Ashland k Pilsn Station CUB, ILL. Ne dovoli nobenemu busiiiessinanu, da biti usilil kako nevredno ponarejono^vino; akoti o,knkoršno narekuje bratski socializem. Veliki posebni prostori z« skui»eine in društva na razpolago. Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočani svoj lepo orejeAi^ ''SALOON". Točim vedno sveže pivo. in pri-nttie druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča M AKT IN POTOKA K, 564 S. Centre Ave. Chicago. III. Telefon štev. 1721 Morgan Rojaki, ne pozabite starega prostora, John Koščlčka. *_& ZOPET NIZKE CENE RAZ0LA8BJE " ' NORTHERN PACIFIC ŽELEZNICA Za vse tiste, ki se mislijo s časoma kot farmer j i naseliti na Boverozapodni strani Ameriko, jo najbolje, ako si sami ogledajo dotično deželo. Northern Pacific železnica l>o marca in aprila m.1.1. prodajala naselniško listke "second class-" rsuk dan na vse straui svoje North Dakote in .Montana črte in vse druge zvezno proge im,> jako nizkih cenah. Vsak duu odhajata v označene kraje dva ekspresua, kontinentalna vlaka in sicer eden zjutraj in drugi po noči. Oba sta oprem Ijena z vsem potrebnim in razpolagata čez jedilne in Pullman Standard spalne vozove. V vseh večjih mestih imamo svoje okrajne ali generalne a-gente, ki postrežejo vsakemu i zahtevanimi informacijami, bodi. si pismeno ali ustmeno. Piši enemu izmed nas in tvoji želji se bo ugodilo; zajeduo pošlji nam sest centov za knjižico, zvano "Wonderland 1904." C. E. MATTHEWS, CHAS. S. FEE, General A^ent Pass. Dept., Gen. Pass. A- Ticket Agent. 208 8. Clark St. CHICAGO, ILL. ST. PAUL, MINN. 500 2,1 Buiner- jevo pivo in Bourbon Wis-ky piti, fine smodke kaditi in se veseliti. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CAL. Anton Sukle PUEBLO, Colo (504 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer toe i m vedno sveže pivo iu znanje. Telefon 602 Red iu 373 Black £ i r t t t POZOR SLOVENCU S|x>daj podpisanu naznanjava p. n. občinstvu du sva na 120 S. Genesee St. Waukegan, III.', odprla veliko novo prodttjulnico, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno robo. Imava y zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, spodnjo obleko, čevlje, rokavice, nogavice, srujee, ovratnike, zapesttiike. "Overalls" in "Jumpers", ter vso vrste*ob-leke, siHidojoče v to stroko. Z VKLEŠTOVANJEM WST KOŠICEK in STEFANIC 120 South (lenesee Str.--Waukejfan, Illinois. g liUiuiumiuiMiUiUiUmiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiul^ Obrnite se zaupno na nas ® kadar hočete edpreti saloon ali s« zmeniti za pivo. Lnliko govorit* z mirni v slovenskem jeziku, a nuše izborilo Jtivo j« po eviopsko kuhano, tako, da bodete vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate čusa priti Mebno do nas, pilite ali telefonirajte nam, ta kar bodete dobili hitri odgovor, Imamo pivo v sodčkih in izvrstno 'leiano pivo (Lager-Beer) v steklenicah, * Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO 21. & Blue Island Ave. 000000000000000130303030583131020200000000 T' -7 v••',v: _ «01as Svobodo" Prvi svobodomiselni list zu slovenski tianxl v Ameriki, jutelja in uredniku: MARTlS V. KONDA , FRANK M. MEDICA ."(ilas Svobode" izide vsaki potek fh v«*ljn zu Ameriko: za celo let« $1.50 za pol !etn - - - - 7Sc ZA EVROPO; »a celo let« - - - kron 10 za pol leta - - - kron 5 Posamezni list jjo 5 centov. "Glas Svobode" [The voice op Liberty j is the only union Inl>or paper in America: edited & published every Friday in the olovenic language by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA, * Entered July 2,1908, at Chicago, 111., as second-cluss matter, under Act of Congress of March 3. 1«79" Subscription $ 1.60 per year. Advertisements on agreement. Naslov za dopise in posiljntve je ttedc^i * "GilS SVOBODE" % icago. III. * * t DOPISI. iz Lcadvilla, Colorado. Dragi g. urednik! Uyerjen sem, da mi odstopite nekoliko prostora v j cen j. listu 't>l. Sv." Naš lucifer-far Pcrše začel je res že tako politiko z nami, da bi bilo -komaj dobro, ko bi ga človek vsak dan za lase .vlekel. Cujte, kaj je naredil z mano! 31, p. m. sva imela biti z ženo krstna botra. Da bi ne bila prepozna, odpravila sva se že zgodaj od doma in 10 minut pred 3. uro popo-ludne sva biia že cerkvi in se posta-•-"tila v vrsto, med druge bare. Krst je bil napovedan na 3. uro. Ko me ugleda luciferfar izpred altarja, motril me je s temnimi, hudobnimi pogledi, kot pravcata počast in mc slednjič izpustil pri obredu. Ujezi-16 me je. Stopil sem pred altar, pokleknil in opravil navadno ceremonijo. Na to sem se približal Perše-tu še bolj ter mu rekel odtočno: čas je, da greste krstit, čakam že dovolj časa. In kaj mislite, mi je odgovoril far. "Otroka, kojemti hočete biti vi boter, ne bom krstil nikdar," to so bile njegove besede in vendar je Kristus rekel:. pustite otročiče k meni priti. No, jaz sem odločno eden tistih, ki smatra vsakega Človeka v farški suknji za prav navadnega busiuessmana, tako tudi v tem slučaju. Rečem torej: bom videl, če boš šel krstit ali ne in stopim še en korak naorej, a glejte mi spake. Z enim samim njegovim migljajem bil je že neki navzoči fantič pri vratih in na prostem, Trenutek pozneje sta stala že, kakor bi treščilo, dva policaja za mano in začelo se je prav "katoliško" pregovaranjc v božji štalci. Businesshudič mi je predbacival, da nisem bil za Veliko noč pri spovedi, da ne hodim v cerkev, da nisem plačal še stola v cer-, kvi in še druzega mnocro. Za vragai g far, kdo ti vendar plačuje stole, mar mi farmani. Kar se pa tiče da-za cerkev, sem pripravljen priseči vsak dan, da sem v ta namen daroval vsaj že 50 dolarjev. I11 vzlic temu, da je far sam o tem popolnoma prepričan, mi ni hotel ktstiti nedolžnega otročiča, pač pa je deloval na vse načine na to, da bi me policaja odvedla v zapor, toda njegova "pobožna" želja se ni izpolnila, Čeprav sta bila. redarja Irca. Zadosti tega, Pcrše pa naj bo prepričan, da bo v bodoče slabo nalefaval s svojo arogantnostjo. Ko bi se mi hotelo, pri])orocal bi mu še več šole. Nune se danes" toliko razume na verske obrede, kolikor zajec na boben. Nedavno Je tudi povdarja! v svoji neumni prepovedi: Kristus si je dal prinesti tri vrče lina, napravil je čezenj križ in ga spremepil v ivdo. (Dandanes napravljajo vinski trgovci iz vode vino, a dosihdob še nismo čuli, da bi se hote! kdo okoristili s tem, da bi delal iz vina vodo! — opom. ured.) Ali etc /e kdaj slišali kaj tacega, rojaki! Jaz ne, verjel bi pa kmalu, da Peršetu meša. Rojaki, jjovspe-rstrajno razš;rjenje "£!. le potom spretne agitacije zadati izdajatelj stvu trdno podlago k dvakratni izdaji na teden. In kaj naj še rečem: "Glas Svobode" krvavo potrebujemo Slovenci v Ameriki. 300 Front St. Frank Bizjak. Iz Pueble, Colorado. Naš takozvani "božji" namestnik stoji zopet malo bolj na trdnem. V nedeljo 7. feb. je bilo cerkveno zborovanje, .tedaj so ga' prcslepljen-ci povzdigovali v deveta nebesa. Baje si je stekel zaslug v stejiilstvu in izžemanju, kakor nobeden njegovih sovrstnikov ■— namestnikov "božjfti". Dosihdob imel je naš Ciril le tri zveste pristaše-lnnavce, a zvita buča si je znaLuididtU. pomagati. Sklical je cerkveno zborovanje in deloval tia to,* da je bilo v odbor voljenih še več druzih omah-ljivcev. In Ciril triumfira, kar ni mogel napraviti prej, dovršil je sedaj, ko so dobile nekatere osebe dvomljivo čast cerkvenih odbornikov. Ah, "čast" pa taka! — Pa naj1 še kdo reče, da ni naš Ciril, prekanjen kot star lisjak. Drugače je seveda zabit kot prav neumna klada — saj je treh veznih bcSed izgovoriti nc more — a kdo b6 na to gledal dandanašnji, da zna >le dobro farbati« s, farškimi nauki in — na kopnem smo z našimi katoliškimi koštruni. No, da je farška bisaga nenasitna, se ne čudim, čudim se le norcem, ki jih ne izpametuje prav noben švindel. Kar celo dvanajsti-no ,TJanczov" imse sfcdaj Ciril zbrano okoli sebe, prav res, imenitna "leibgarda". Še oslovski rep bi jim obesil odzadej, da bi se odlikovali od drugih ljudi, no, morebiti se tudi to še zgodi, pri "ovcah" je vse mogoče. Iz zborovanja prišedši so se hvalili, da bo sedaj za farmane v Pueblu bolje; da bo družina plačevala sank> po Osem dolarjev itd. O, usmiljenja, vredne reve, kedaj se bodetc vemtar izpametovale in natančno preračunale cerkvene dohodke! Le malo soli več in morate priti do nrepričaitja, da vam ni treba tihi centa direktenga davka, a Ciril-bo še vedno lahko po grofbv-sko izhajal. Siver pa, kaj hočemo Ac več o tem razkladati, saj katoličan (farški namreč), ki predstavlja cerkveno miš, mora tudi suh in lačen biti kot cerkvena miš, sicer ne bo deležen milosti božje, katero nosi far s sabo svoji bisagi. Prav zares, liisem verjel, da je še toliko za-rukancev v Pueblu. Taunt rojaki, pamet je boljši kot žamet, pustite farja samega v ttsto"namalano"pek-lo, o katerem ima toliko povedati, da bi človek kmalu mislil, da se je v njem narodil. — Kakor se čuje so imeli koštruni tudi j>ogled v Ci-rilovo knjigo, v kat-sebej jwvdarjati, a na koga mislite je prepisano vse to bogatstvo! Morebiti mislite na slovensko naselbino v Pueblu? O, ne! Premoženje je vknjiženo na lienediktinskcga ober-popa v Kansas City, 600 milj daleč od tukaj. Sram te bodi Ciril za tako postopanje. Radoveden sem, kaj bodo [jodvzeli v očigled tega novo-zvoljeni cerkveni odborniki. Upam, bodo vsaj malce j>obrigali poka ko t4ojc Uoadeviic raz-ril tnora preklicati, kar je toril brez vednosti farmanov. Kaj lam mar benediktinski paša ali opat, cerkev smo sezidali mi in hočemo, da ostane naša. Pfuj, trikrat pfuj "iilaziljčfum možem, ki se de-IMtjo oriroma drugi seiijo v nezna-[čajnosti t Odborniki, na vas lezi, da napravite enkrat red med nami. Pokažite, da imate dovolj poguma, Ida vas ne bo zasmehoval vsak po-balin. Pridem še! A'. Janeaek daive bodo 1 • /veleti, k,i! mer« Ciril Odprto in jasno. Katoliški škof Spaulding go ni socialist, dasi jo pred nekaj dnevi na nekem shodu Federation of La-Ivor v Cikagu tako krepko govoril o kapitalizmu, da'bi 11111 pritrdil vsak še tako radikalni socialist. Izrazil se je doslovno: "Najbolj vneti bra-nitelji lastninskih pravic so dotični, ki zahvaljujejo svojo lastnino ixxl-kupovanju postayodajstev in občinskih upravništev ter uničevanju konkurentov. Kapital vodi v največji meri i»litiko, ker kontrolira naše narodno državno in numicipial-no j>ostavodajstvo. To dejstvo dajč našim milijonarjem moč, ^a delajo I>05tSve,.'kakorsne jim ugajajo, ali pa, da take, ki jim niso po volji, obrnejo sebi v korist. Kapital nadzoruje najvplivnejše organe javnega mnenja ter zatnore tako človeške pravice podjarmiti industrializing" — No, krepkejše bi 11c govoril ni-jeden socialist o zlu kapitalizma. Vzlic tej sodbi rimskokatoliškega škofa pa bodo naši slovenski katpli-ški duhovniki še vedno napadali socializem kot brezverski nauk. Pq saj ni čudo! Večina naših slovenskih katoliških duhovnikov še niti ne ve, da je socializem gospodarski, lie pa vcyski nauk. Svetujemo torej našim duhovnikom, da bi študirali socializem, da bi ga ne napadali več s praznimi in puhlimi frazami in izmišljenimi pravljicami o propadajočih socialističnih državah, v svojih zakqtnih katoliških lističih, ki jim 60 let star, je skušal svoje vezi pre vred, pot k končnemu duševnemu j in gmotnemu propadu. Več o tem, | naj sodi narod sam, njemu prepu-' ščani9 sodbo. Končno še etio! Ako bi tisto; knjižico spisal kak klevclandski, Krže, bi se niti ne odzvali, od šu-! šteršičfi pa, ki se prišteva pisateljskemu .renomeju, bi bili pač. priča- j kovali druge etikete. 'Če se piše o | pouku kakovosti Amerike, naj se piše vsaj stvarno, čeprav iz verskega! vstališča, nc pa se skrivati v ofenzivne sfere,z namenom, pobijati prepričanje druzih. To je, kar smo hoteli pribiti nuncu v album. r—i. Krvava proga* Na pouličnih železnicah v našem mestu je bilo zadnji mesec 41 o-eb ubitih, vzlic temu, da se je napravilo varstveno razcestje. Največ nesreč se je zgodilo vsled tega, ker se železniške družbe niso ozirale na mstno postavo, da bi /višale proge. Trgovec s premogom napaden in orapan. V sredo' zvečer, ko se je trgovce Hurke vračal iz neke restaviacije na Van Buren cesti v svoje stanovanje, so mu sledili trije roparji, V trenotku, ko je hotel Burke zapreti za salvo vrata, so ga napadli, roparji in po kratkem boju, v katerem jc dobil nevarno rano na glavi, ga zvezali in mu zamašili tista ter odnesli $100. Blirke, kateri je C. G. FOUCEK 566 Centre Ave. na vogalu 18. ul. Najboljša češko slovanska lekania v Cikagu V nji so nahaja tudi p&ia, kjer je mogoče pošiljati novce'povai Auierki in v Evropo. Prodaja -znamk in sprejemanji} priporočenih pisem. Odprlo i»o dnevi in ponoči.- Brzojavni urad na vso strani. Ekspresni urad, pošiljajo bo kov-epgi in.drilgo na vse strani Zed. držav. V lokamiordijiirajo naslednji zdravniki: I)r. Martin Ivec, vsok večer od ji. do7. ure: Dr Stulik od lO.doJjLdo poldne irrml T. -y. zvečer: Dr. Kolur, Dr, Roth, Dr. Chvotal, in Dr. Čunat. Ako ste bolni, stopite v mojo lekarno in pomagalo se Vam bode. IBHHnr Želiš li napraviti denar? Ako imaš razum v svoji glavi in hočeš priti do denarji lupi takoj delnice poleg laži o socialistih, služijp le Še za reklamo njih "kšefta". Postavite svoje razprave o socializmu na znanstveno jjodlago in doživeli bodete |K>raz, o katerem še ne sailjate/ • . Omega. Jolietskemu nuncu v album. Slučaj je uancsel še le zadnji čas, da smo dobili v roke knjižico: "Poduk rojakom Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki", Spisal Sušteršič v Jolietu . . . Kaj hočemo, kar spišejo farji, je farško! Zato pa nam ni namen, polemizirati z mtnei; ponatisniti hočemo |le par citatov iz dotične knjižice — to vse I '.otavljenja slediti "zapisanim" črkam. Kaj ne? Čudno, Sušteršič povzdiguje na eni strani" do neba amerikansko stališče glede raznega veroizpovedanja, na drupi strani pa hoče nam v isti >api kratiti prepričanje, katero gojimo mi o veri, ka'lero nam je Krist zapustil. Vsakemu svoje, g. Sušteršič! Če ste vi nasprotnik Kri-stovim naukom: ljubite svojega bližnjega kot samega $fcbe; enakopravnost vseh ljudi itd., pač ne moremo biti zato "nesramneži", kakor nas nazivljatc. Vemo pa tudi, da imamo šc vedno več "prave" vere, kakor jo imajo Rbtovi, v starem kraju suspendovani farji — nekake "žrtve razmer"! t Na 44- strani, piše zo|>ct nune med rugun: "In se en slovenski list životari tukaj, ki pa dela našemu narodu sramotu in po izgledu brezverskih listov v stari domovini, blati in zasmehuje vse. kar je katoličanu drago in sveto. Tega ne čita in ne podpira veren Slovenec, ampak ga prepušča peščici socijali-stov in odpadnikov.'' Za vraga, kdaj pa smo mi šc komu usiljevali svoje ideje?! Sušteršič mora biti prokleto naiven, če misli, da naj bi bili vsi'rojaki enako zabiti in naj bi vsi trobli v farški rog. In ker nečejo biti vsi ljudje ti'idi tako "verni", to se pravi,'ker nečejo nositi v farško bisago svoje težko zaslužene novce, so: lojk>vi, brezverci, šufti, barabe, falotje. laž niki in vrag sigavedi kaj še vse. Ko je Sušteršič pisal o "sramoti", j ki jo baje delamo narodu, je goto-1 vo z levico vlekel sebe za nos. V ostalem pa. ker se nahajamo —-j hvala bogu — v "svobodni" Am I riki, bi mora} biti "častiti g< Sušteršič že toliko humanten. kakor «o n. pr, v tem oz:ru Ameri-I kanci — kar 0*1 s-.,n prizratfn tla bi nam pusti! ravno iste pravnik napredku naših, sa ibi citr o kn rutnih idej, kakor prepuščamo tu«ii I mi njemu, z njegovimi koštnin trgati, kar se mu je slednjič tudi posrečilo in s svojo zadnje 'močjo j le. je privlekel na policijo, ker jc v pretrganih stavkih jovedal svojo! dogodbo. Policija zasleduje sedaj roparje, a gotovo, kakor navadno, brezuspešno. JAVNA PROŠNJA IN ZAHVALA. Čitatcljem "Glas Svobode" in "(i las Naroda" bo gotovo še v spominu, da se nahaja v NVashington-ville, Ohio v najtužnejcm gmotnem položaju in bolan na neozdravljivi živčni bolezni 43ietni rojak Anton Vilik, ]»o domače Bebcr, iz Podbu-kovja št. 9, občine Krka in sodnega okraja Višnjagora, s svojo ženo in iter i mi otr^čiči, od Katerih šteje najstareji 7'let iti najmlajši 10 mesecev. Družina živi v največjem pomanjkanju vsega potrebnega, ker je rojak za katerikoli delo popolnoma nesposoben. Na |>oziv g. Sak-serja v New Yorku se je že v "Glasu Naroda" in istotako v "Glasu Svobode" nabiralo za tega reveža in se tudi nekaj nabralo, ker se je več usmiljenih rojakov odzvalo prošnji, priobčcui v imenovanih listih. Nabrani denar se jc pa kmalu porabil, ker je družina velika, a nihče sposok'ii za delo in je bil rojak dolžan za kupljenih in neplačanih vsakdanjih živilih večjo svoto, tako da je reve/ zopet tam, kjer preje in bi moral iti 1. vso svojo družino v "Poorhouse" (ubožnico). — V tem obupnem stanju se je Vilik obrnil name, podpisanega s prošnjo, da bi mu na kak način pomagal, da bi mu ne bito treba iti v ubožnico, pač pa se vrniti v staro domovino z vso svojo družino. Da se nahaja rojak res v najskrajnejši bedi, spričuje mi pismo majdrja Jonathana Teng-bottema iz Washingtonvllle, O., z dne 15. t. 111., iia katerega sem se tozadevno obrnil. Ker jc vsekakor želeti, da se rojaku olajša njegovo gorje in se ga na njegovo izrečno željo spravi v^staro domovino, ker je za delo res popolnoma nesposoben, stopim podpisani preti slovenske brate rojake s sprošnjo,, da bi po svojih možnostih prispevati v ta človekoljuben namen ter oteli reveža iz neznosnega položaja. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme in naj se blagovoljno 'dopošlje upravništvu "Glasa Svobode" ali "Glasa Naroda", v katerih listih se objavijo imena darovalcev. "Kdor hitro da. dvakrat da", bo
  • eče družine, j Frank Rhss, javni notar 1778 St. Clair Str., Cleveland. O. j I i 1 i i i I FEDERAL COLD i COPPER MINING COMPANY. It«1 it 1 k se nahaja t Heaver County, Utah in je mijhogatejši rudniški kraj v Ameriki. iMnic po ? centov SAMO SK 25 TISO«' NA PRODAJ. Torej, kdor želi imeti .kedaj bogate doh<£lke zu svoj trud, naroči si takoj število delnic. Čas je driig. Družbi, kot predsednik, stoji na eel 11 H. M. Wells, guverner Utah. / Pravkar se jo ustanovila nova, prvi enaka, družba Monarch, koji predseduje znani Roekeffeller s .10 milijoni kapitala. Ta družba je ki^)ila 1 rudnike A -2 milji oddaljeno od nafte^n rudniku. No »dlasaj torej, prijatelj, ker 6as je tukaj denar. Kolikor prej kupiš delnice, toliko bolje zate. Vsa pojasnila daje in prejema naročila: g: FRANK ORAM, ."><»4 South Centre Avenue Clilrago, III. Kdor se zavrže kupiti IKXX) delnic, je povabljen, o same pri gin 1H. in Allport oeele Slovencu 409 W. ISth St. John Oolob sepripoWca STEFAN POPOVIČ i 20:1 Ubidoe St. JOLIKT, ILL. SI.IKAJPREDSTAVUA uro za dame. Pokrovi' so pretegujem z zlatom] Gold filed, joinčeni za -0 l«t. Kole-sovje na razpolagoI:lgln ali NVnltham. Zdaj samo s 12.50 Moi, osreči svojo leno in kuj»i ji un» za l>oiično darilce. Jacob Stonieli 89 K,. Madison St. Clilrago, III. O" © Dr. M, A, Weisskopf 885 Ashland Ave. ieWn N 4ii Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od S.-6. popoldne llrad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldn« Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je čeli. jli odliSen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. Naznanilo! Naznanjamo, da jt» pn-v*el naše j zastopstvo za I'ittgburjih Pa. in o- i kolico g»»sp. F. M He blunder. Pri-poroČatnn gn toplo »vojiui cenj. so-miiljenikpm Za mesfo Chicng«* jb oni xaah>|)itik U"t»i> dolin Stoni-rli. S Umu f mi ni n cfiui, tla bi nam ne smeli iti tudi ilrni'i iwvwlni rojaki na n>ko < »d vstrujnegn, sknp-nega dala je od v OBV ESTILO! Podpisani si usojam naznanjati p. n. oU'-instvii, da sem previel ••Saloon" rojaku »Tak Martinčiča v Sumit, III. Moj« načelo je in bode vselej sprejemati rojake uajuljudnejše, vslcd« česar u-iiam, ita st'ImkIc tndi meni izkazovala tinta naklonjenost, ka kor mojemu predniku. Poaetnike prijatelje in c. rojake v ob-ee zayotuvljam. da Initio ysak ras poatrežoni točno z izvrstnimi stnodkaiui. svežo pivo. raznimi lik erji. "Portvini", Triuerjevim vinom itd. Za tabavo nnvculolmo kegljišče. Rojaki znanci, pri-jate'j oRiskajte me v pn»tib orab. vBvali borlete vsaj čisti zrak. Na zdart o • FRANK KOENIO, o o Summit, III. Petrova skala. V. K. Iz Rima, 25. nov. VI. Bankerot cerkve v boju proti snanosti se je izkazal tudi glede geologije. Cerkev je do zadnjih let učila, da je Bog ustvaril zemljo in vse kar obstoji v šestih dnevih, sedmi dan pa je počival. Bog je izrekel samo besedo — in, zemlja je bila. Sčasoma so ljudje zapazili, da ima zendja na sebi znake starosti, in začclrso vpraševati, če je Bog zemljo kar tako ustvaril, kakor sedaj obstoji, z vsemi znaki starosti, ali pa se je zemlja tekom časov pre-menila. Cerkev' niTiTav zadregi in je rekla, da je Bog ustvaril zemljo z vsemi znaki starosti. Adam in Eva sta lahko na drevesih videla tista gnezda, ki so bila zapuščena leto i>oprej — ko zemlje še ni bilo, in na bregovih sta našla školjke, v katerih ni nikdar prebivala nobena živalica 11 Za kmetiče v hribih jc bilo to dobro — ali znanstveniki so sc temu le smehljali in — šli svojo pot. Cerkev se je spustila v boj proti geologiji, ali je bila popolnoma premagana. Jczuvit Bosizio je obelodanil leta 1877. razpravo "Geologija in vesoljni potop ', v kateri je pripoznal — in cerkev se je s tem pfipoznanjcm strinjala — da so bili svetopisemski dnovi, v katerih jc Bog ustvaril svet — dolge perijode. Seveda je trajalo še dobrih dvajset let, prediio je to prišlo tudi v katekizme. Na Dunaju je sedaj v rabi katekizem — kako je na Slovenskem, ne vem — kjer jc rečeno, da jc Bog ustvaril zemljo v šestih dno-vih, katerih dolgost pa ni znana. Vsak teli dni je torej lahko trajal milijon let. Torej bankerot! In istotako bo tudi z bojem ccr-kve proti darvinizmu. Cerkev uči, da je Bog ustvaril vse živali in po tvoji' podobi tudi človeka — znanost pa jc dokazala, da so sc živali kakor tudi človek razvili iu premc-nili. In cerkev se mora tudi v tem oziru umikati. V knjigi, ki jo je izdalo katoliško vseučilišče v Parizu v začetku 20. stoletja, sc siccr še pobija darvinizem, ali jako rezervirano in previdno. Rečeno je sicer v tej knjigi, da ni verjetno, da je imel človeški rod prednike, rečeno je pa ttidr, d;*. jc človeški rod nastopil v legendarnih časih, glede katerih ni nikak-e kronologije. Istina! A kaj jc potein z Adamom ? Kaj je z vesoljnim potopom? Bankerot! Takisto je cerkev tudi na polju zgodovine doživela velik bankerot Moderna zgodovinska kritika je prizadela cerkvi že s tem hud udarec, da jc dognala celo vrsto falsifika-cij, katere so storili cerkveni možje in katerih se je cerkev posluževala. Tak falsi/ikat je darilna listina cesarja Konstantina. S to — falsi-ficirano— listino je cesar Konstantin daroval papežu Silvestru I. obširna posestva v Rimii in okrog Rima. Ta listina je služila cerkvi mnogo stoletij v dokaz, da je papeževo posvetno gospodstvo legalnega {»statika. Sedaj se tudi cerkev ne upa več trditi, da je ta. listina pristna Falsificirani sta dalje bulli iz leta 695. in iz leta 698., katero falsifikacijo so v II. stoletju izvršili menihi v Dijonu; ialsifici-ratje so bulic papeža Caharije glede Monte Casiina; falcificirana so privilegija ccrlrte v Vienne; falsificirani so psevdo izidorski dekreti, s katerimi je cerkev dokazovala, da so papeži imeli že v 1. in 2, stoletju 50 Kristusu tiste oblasti, ki so si jih šele pozneje prilastili. Te falsi-fikacijc tudi cerkveni pisatelji vfe ne ta je, ker je tajen je vzpričo dokazov nemogoče, rimski papeži pa si laste in izvršujejo šc vedno tiste oblasti, ki so si jih pridobili s pomočjo falsificiranih dokumentov. Ko bi lioteli navesti vse falsifi-kacijc, kar jih je dokazanih, bi tlio-rali spisati celo knjigo, zakaj teh falsifikacij je na tisoče. Vse te vsakovrstnih dobičkov, to pa le kaže moralično-vrednost dotičnih papežev, škofov in menihov. RAZNO. 17 let spala. Kakor poroča dr. Hcrbst" v "VVierteri medizinisehe Prcsse" je sedaj 41,letna Gersina. Maver brez prenehanja spala celih 17 let. Zaspala jc leta 1886 ter so ji ostale oci zaprte 17 let, sicer pa je gibala z rokami in nogami ter tudi usta toliko odpirala, da so ji dajali tekočinsko hrano. 1 Ko se jc čez 17 let zbudila,'zdelo sc ji jc, kakor da jc ne da bi nastopil, dcdsčino. Sedaj zahteva papež Pij X. to dedščino. Toda sorodniki testator j a so vložili tožbo na razveljavljcuje o|>oroke, češ, tla papež Lev ni dedič, ker ni dedščine nastopil, Pij pa tudi ne more biti pravni dedič, ker 6. julija, ko jc testator umrl, sc "i bil "slavno vladajoči papež ".' In sodišče stoji preti z:;gonelko, ker imate obe stranki odvetnike, Duhovnik pred porotniki radi umora. Pred poroto v NcVersu sodijo te dni francoskega seihcniškega profesorja Renata Lamallc, ki jc usmrtil dne t<). okt. lani Karla Beaulietl, ker ga je dolžil, da preveč intimno prespala samo eno tioč. Zdravniku r»bčuje z irjcgovo /eno. je povedala, da se ji ves čas ni nič sanjalo. Spanie ji ni škodovalo na zdravju, le hodi težko. Podgane sega požrle. V pariškem predmestju Saint Queen je stanoval 71 letni cunjar v čumnati, kjer je bila tudi zaloga njegovih cunj. Ker že več dni ni prišel iz stanovanja, odprla je policija stanovanje. Pokazal se jim jc strašen prizor. Več sto podgan je žrlo cunjarjcvo truplo na tleh, in podgane niti niso hotele bežati. Obraz, roke in del gornjega trupla so bile podgane že poginoma jx>-žrle. Izropnnn pošta na železnici. 20 km izven Bruslja so za potnike preoblečeni rOparji izropali |x>-polnoma postni voz pariškega brzo-vlaka. Uradnike so zastrašili z revolverji, zmetali poštne vreče z vlaka ter za njimi poskakali, preden se je vlak zastavil. Eden ropar je pri tem obležal hudo ranjen, o ostalih ni sledu. Umor iz spolne strasti. Na neki njivi zunaj Žižkova so našli mlado deklico s prerezanim vratom. Nihče ni dosedaj deklice spoznal. Vse kaže, da sc jc izvršil umor iz spolne strasti. Novodobna mladina. . V Bccsu na Ogrskem sc je ustre lil kletni gimnazijec Dcak zaradi nesrečne ljubezni. — V Berolinu je napadel Ijudskošolski učenec Pavel llucbncr svojega učitelja Lcisiu-gerja v šoli ter ga z nožem nevarno ranil v hrbet. Od dveh bratov duhovnov 20 let pod zemljn zaprta sestra. Senzacijo vzbuja sedaj po Italiji razkritje groznega bratovskega zločina nad lastno sestro Hrata duhovna, seffaj eden 60 drugi 70 let star, sta pred 20. leti zaprla svojo, takrat 25letno sestro, v majhni, deloma {toilzemljski hlevski prostor, ker se jc hotela omožiti z bolj revnim mladeničem. Rcgina, tako sc zove ta nesrečnica, je bilo baje krasno dekle, bogate rodovinc. Sprva sc je poizvedovalo po njej. toda kmalu jc vse utihnilo, vsakdo je mislil, da jc Rcgina kam pobegnita, da sc izogne neznosnim domačim prepirom, iu brata duhovna sta uživala zopet prejšnje simpatije in kot bogatin--ca, tudi ugled. Z njima je sedaj stanoval tretji brat Vincenzo s soprogo. Vse je živelo v najboljši harmoniji. Pred kratkim pa je njeni oče podedoval 700 tisoč lir, in obinkavši to družino ga jc Vincenzo nagovarjal, naj ostane vedno pri njih. Kadi tega jc bil užaljen drugi sin, brat Vincenzovc gospe in prišlo jc do ovadbe radi ravnanja 7. Regine. Doslim karabinjerijem sta se brata duhovna uprla preiskovati njihove prostore, toda moč postave se zato ni zmenila in poiskala je Regitio v določenem prostoru. Preiskovalci so pri vstopu doživeli prizor, ki se ne da niti približno popisati. V zaduhli, jako smrdljivi čumnati, je ležalo neko človeško, skoro popolnoma nago okostje z strašno razmršenimi lasmi, neverjetno dolgimi nohti, z jako upadlimi steklenimi očmi, s stisnjenimi ustnicami brez vsacega zobovja iu polno raznega mrčesa. Oprana ali pravzaprav skuhana v bolnici, je mojjla spregovoriti'le besede "Pep falsifikacijc so imele namen, prtpo- (namreč ime mladeniča, radi moči ali cerkvi kot taki ali j katerega je morata 20 let tako straš-' meznim samostanom ali cerkvenim flo trpctj _ Ravnajmo se po takih dostojanstvenikom do kake koristi j ^ledfl, jn navodilih, In nelicško ali do kakega dobička. Samostani |oscstnika oti-dotne zloglasne hiše Dombi. V istem času se je pred hišo ustrelil tudi njen ^lctni Ijrat. < Neva lokemotiva brzovlaka. V Kaslu so izdelali novo lokomotivo, ki iK>sjK*ši brzino brzovla-kov, Lokomotiva jc 25 m. dolga ter ima tri cilindre in jc spredi zožena, da lažje reže zrak. Vršili so se tudi že |X>slcusi ter jc prepeljal brrovlak z novo lokomotivo v eni uri 130 km. Farška predrznost. Kakor pri nas, tako imajo katoliški duhovniki tudi v drugih deželah nad nevednim kmečkim prebivalstvom desjiotično oblast. O takem slučaju je pri|x>vcdoval v ba-denski zbornici posl. dr, Binz. V vasi liolsbach pašujc župnik Dietz. K temu morajo mladeniči in mladenke do 19. leta- hoditi redno h "krščanskem" nauku, kjer jim narekuje, kaj smejo čitatj, kam zahajati, kje se moiifiju ženiti itd. Ples jim je strogo prepovedan. Ko se jc nedavno neka deklica, ki je siccr poslušna in |>obožna ter redno pri maši in pri nauku, spozabila ter šla plesal, imel jc prihodnjo, nedeljo župnik pri maši nad njo "vesoljno sodbo". Poklical jo jc z njenega sedeža pred se k altarjtt, kjer je morala [>ok!ckniti in župnik jo jc začel psovati na najostudnejši način. Ko jo je začel klicati za vla-čugo in k.....bilo jc deklici odveč ter je vstala in hotela oditi. Toda župnik jc skočil za njo, jo zgrabil za ramo. cerkvena vrata zaklenil ter jo dalje psoval v zabavo vernikom. Oče tako o,sramoteno devojke je vložil tožbo toda sosedje so ga pregovorili, češ, da ga'bo udarila božja roka, da ga 1>o župnik zamaševal itd. Iu res jc odtegnil tožbo. Vendar pa je državni pravilnik tnžbo nadaljeval zaradi kratitve osebne svobode in motenja cerkvenega opravila. Toda kakor navadno povsod, je tudi tukaj zmagal duhovni vpliv nad pravico. Preganjanje zoper nesramnega duhovnika se je ustavilo ter je moral plačati samo 40 mark globe. Hrana za velikana. Znani orjak Mahnov toži svojega tmprezarija, da mu na potovanju daje premalo jesti, tako da mora vkljub lepim dohodkom trpeti lakoto. Imprezario Sedelmeyer je v svojo razbremenitev razložil sodišču sledeči jedilni list svojega nezadovoljnega gospodarja: za zajti-trk dobi velik lonce čaja, pol kile sira, pol kile surovega masla in (i —8 žemelj. Opoldne 4—5 krožnikov juhe z rezanci. 3—4 kilograme mesa in skledo krompirja. Za malo južino ob polu 5, uri vrč kave, približno eno kilo slanine in del hleb črnega kruha. Ob 7. zvečer: skoraj dve celi gosi in kruha kolikor pa hoče. Po predstavi zvečer funt ameriških jabolk s sladkorjem, 12—15 trdo kuhanih jajc, pol funta surovega masla in funta sira. — In vendar toži mož, da trpi glad! Brezuspešno klicanje na pomoč. ) POmagati onim. ki so v potrebi, je sleherni izmed nas pripravljen. Klicanje 11a pomoč ni šc nikdar o-stalo' neuslišano v tej deželi, iz-vzemši — klic našega želodca. Z guba slasti jc klic. Mi hitimo na pomoč bolnim, a njih želodčna bolezen nam ovira j*»|>oliio ozdravljenje, treba je torej gledati predvsem na redno prcbavljanje želodca. Trinerjevo zdravilno grenko vino jč edina pomoč v |>otrebi, le ono ojači! želodec v~ toliko, da sprejema in telesa. Trinerjevo zdravilno grenko vino je edino naravna pomoč v očiščenje iu naraščanje hove, čiste in močne krvi. Dobi sc v vseh lekarnah in dobrih gostilnah ter pri edinemu izdelovalcu Jos. Trincr-ju, 799 So, Ashland Ave., Pilsen Station, Chicago, 111. Naznanilo. 18. feb, t. 1. utrirl je v Victoru, Colo, moj brat Joe Horvat, v starosti 39 let. Ranjki, doma iz \'iš št. 8 fara Ambrits na Dolenjskem, jc imel pljučnico m v šterih dneh ga je pokosila neizprosna smrt. V Ameriki ostavlja 4 brate. Pogreb se jc vršil 21. feb. V ta namcit sc je nabralo, $84.50. Darovali so sledeči gg.: Anton Louche, Martin Mallarich, J. Amter, John Nema-nich po $5.50; Janko Pcriitčcvich, Tony Clcmenc, Jim Chattan po $5.00; Joc Grčar, Joe Giba, George Evans po $3.00; Satn Kanky, John Machella, John Bcteguoly, Mary Long, Clemetic, J. L. Bacon, Stewart Brown, John Shtnkovich, Mike Koritko, Mat Miller, Mike lladovinac, Joe Sishcr, Jolm Mallarich jx> $2.00; Bicrd Lavscr, Chas Nelson, J. Amter, Rcvorl, Sikrist, Clias, Bery, Bily Ilrown, Robert Brown, John Beer, Bttn A. Piettis po $1.00; Ed Jakop, Strikar, J. Nelson po 50c. —Srčna hvala vsim blagim darovalcem! • Frank Horvat 125^ Maltren Ave., Pueblo, Colo. Društvene vesti. Društvo nt. Petra in Pavla Poživlja vso svoje ude, ti« se zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 18. v mesecu v dvorani na bi Santa Fs Ave. st. 1207 PUEBLO. COLO Bratsko društvo: "SOKOL" HpmliijotV k J? S. K. J. ima svoje redno seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani nu 502 Sr. SantaFe Aye. Društveni zdrav, nik je Dr. Chr. Argyr na »210 Berwlnd Ave. K mnogobrojnem pristopu v čilo druStv« vabi vljudn« ODBOR. PUEBLO, COLO. Kje je? Frank UdovČ, po domačo "Čohnar." V Ameriko jo prišel pred 15. loti, doma jo iz Bistrice pri Mokronogu, občina St. Rujx rt. Star mora biti okoli 45 let. Za njegov naslov bi rud zvedel njegov sin, Frank Udovč. Rojake, ki ga morebiti poznajo, prosim, da mi eden ali drugi naznani njegov naslov. Frank Udovč, 315 \V. i«th Str., Chicago, III. 500 mož potrebuje za Kainer- jevopivoin Bonrl>on VVinky piti, fine smodke kruliti in se veseliti. Razpošil ja staro belo in staro črno vino (>o i>0 centov, ter star grain-brandy j»o $2.76 gnlon. ANTON KRIZE. OAT HILL, NAPA 007 ČAL. trpite? Zakaj se mučile, ko j?amorelc lahko in hitro »zdraviti? Berite Slovenci spričevala od bolnikov, kteri Ijo se obrnili .ia prof. Collinsa in so sedaj popolnoma ozdravljeni. Ker nam prostor ne"dopušča, priobčimo mimo nekoliko pljsem, iz kterih lahko posnamete, da je prof E. Collins najboljši zdravnik. Vsak dan dobi prof. dr. Collins na stotine zahvalnih pisem. Zahvalna pisma : Gospa Anna ObcSter piše: Velecenjeni prof. Collins: — Zelo bi mi bilo ustreženo, da bi te moje vrstice objavili, in da Vas iste pri idrav-' ju najdejo ka-N kor sein i jaz hvala Itogu. Naznanjam, da po VaSih zdravilih se počutim popolnoma zdrava in ne čutim nikakih bolečin viivotu. Tek imam dober in sem zelo srečna. Vajo znanost v zdravljenju, v slučajih tako teike ltolezni kakor sem jo jaz imela me vele dolžnost Vas vsem bolnim Slovenkam toplo priporočati. 7. veleStovanjem VaSa Anita Obefttcr, 374 Apple St. Pottstown, Pa. Cenjeni gospod profesor Collins, Kakor vam znano trpel sem dolgo \ 1 časa (bli?o 2 leta) na bolezni v grlu, Šumenje v u-Sesali in posluh zgubil - sein. Zdravniki, na katere sem se obrnil, obe-čali so mi, da me ozdravijo, ali bilo jc ravno nasprotno, pokvarili so ine do ccla in moji iivci so bili popolnoma oslabljeni. Obrnil sent sc zaupno na Vas g. prof, Collins, Vi ste mi zdravila poslali in po prvi T0HN FERBEZAR j29 S. Santa He Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, epp urejeno gostilno, kjer točim vedno sveie Wulterjevo pivo. Izvrstno žgan jo in fino smodko tia raz[H>lago. Naravna kalifornijska vina na prodaj. Pridelek farme Hill Girt Wineyard. Dobro orno in belo vino j k) 80 do 4") centov gnlon; staro belo ali črno vino 50 centov galun; risling 5&o, Kdor kupi uiauj kot 50 galonov vina, mora dati $'J za posodo. Drožnik po $2.25 do $2.75 gul.; slivovic po $3 gal. Pri večjem naročilu dam popuBt. V nmogobrojna naročila so priporočam STEFAN JAKNHK Box 77 Crockett, Cat. rxi-ia * »»"ju.. ^ želodec v toliko, na sprejema m no. ker so jo hotel, proti njeni volji ebav,ja hrano pravilno. Ho|ni prestaviti v Lipo. Uk^a nuna je j bivajo rgX]bl)eni tck zopet na. skodli- pravnem oziru s< sih tudi države < nikov in ti so sv( rimo izkoriščali. imenuje z rodt mi Dorosulič. 1 javnem in l Papež dedii. udje in ča- Dne 6. julija je umrl v Neapolju od duhov- j bogat poboznjak. ki je zapustil šče brczol)- 800,000 lir "slavno vladajočemu Da so se pri tem | papežu '. Takrat je papeževa! lev prxlwevali falsifikacij v dosego! XIII., ki pa je umrl že 20. julija, zaj in slednjič jim dovoljuje uži vanje hrane bfez vsakega razločka. Kakor hitro zadobi želodec pravilno; delovanje, začno tudi drtigi organi; delovati pravilno, zakaj nova, čista j in bogata kri. "prihajajoča iz popol- j noma prebavljene hrane, prinese no- j vo moč vsem posameznim delom S-^ Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državuh, onim v Chicagi in drugim po okolici nazuanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas lieer" in vsakovrstna vina. Unijske smodko na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.' Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 8. Center Aye. blizo 19 ulice Chicago. III. uporabi čutil sem se boliSi in sem bil za delo sposoben, sedaj sem pa hvala Bogu in Vam do zdrav. Zahvaljujem se Vam tem potoni najirCneje in biljeiiin z veleltova-njem Mato ZujeiiC, Box 123 Pellcfonte, Pa. Vsakdo mora pripoznati da najboljša priporočila r.\ zdravnika so zahvulllll pl.Hllia «>d bolnikov, in baš b o 1 n i k i se imajo zahraliti g. prof. dr. E. C. Col-Iinsu, (Ia 80 Wtlilj zdravi in Hrečni. Zdravje je največje bogastvo sveta. Prof. dr. Culiiii^ puiluježe uinogo let to£r.o in vestno ter on zaoiore pomagati v vseh slučajih, posebno pri boleznih, ko fl drugi zdravniki ž: več niso mogli jiomagati in bolniku odvzeli vse 'i upanje. Prof. CoIHiin trdi, da so du vsaka bolezen ozdraviti j in njegovo prepričanje je, da zaiuore človek umreti zaradi i velike starosti, ali pa vwled oslabonja. Izvrstna zdravila, dobro spoznanje bolezni, točno ravnanje po njegovem navodilu vsakomu /.ugotovi zdravje. Ako trpite na bolezni, ktero nobeden zdravnik ozdraviti ne more in ni bila pravilno lečena, takoj pi&ite na imenovanega zdravnika. Akotrpite v sled nialobrižnosti, pre hlajenja, na prsah, želodcu pljuČah in druzih boleznih? Ali bolehate na skrivnih boleznih ali nesposobnosti? Ne prikrivajte ničesar, piftite takoj vse natančno, obrnite se na tega zdravnika s polnim zaupanjem. Hodile nI svestl, da vam bode gotovo pomagal. Prof. dr. Collinsa Dispepsia Cure. Ta bolezen prouzročuje, da bolnik neznosno trpi in nastane od prehlajenja, nerednega Življenja jedi in pijače. To zdravilo je on izumil; pomaga vsakem, ako na tej bolezni trpi. Bolezen na le dieti h ozdravi on zanesljivo, točno, vestno v par dnevih. Njegov način ozdraviti reumatizem je neprekosljiv; on ne daje zdravila kakor drugi zdravniki da bolnika preveč na stran ženejo, njeKov način zdravljenja pri tej bolezni je drugačen, osvobodi bolnika takoj od neznosnih muk in bolečin. Kteremu ni prilika dana osobno obiskati prof. dr. C'ollinsa, naj mu takoj pi5e in dobro opiSe svoju bolezen. . Vsaka bolezen se zarnore po njegovem načinu ozdraviti, on vsako bolezen ako ni zastarela iz korenine ozdravi 1 dobrimi zdravili in njegovo točnostjo, bolnik se mora točno po njegovem navodilu rav nati. Pozor Slovenci, ubogajte nas in obrnite se takoj na prof. dr. Collinsa. Naslov tega čislanega in znamenitega zdravnika je: Prof. dr. E. C. Collins I40 West, 34 St., New York City. Uradne ure so vsak dan od tO. ure dopoludne do 5. ure popoludne. Vtorek in petek do 8. ure zvečer. Aftf'fffff UIUiAN BRO S 893 W. l«th. St.Chicago, lil. CENA IN D0BKA POSTItEZBA ^ jp^ ^^ ^Pl ^ lHf ift MATIJA ERILAYEC, tt •<:{:{ W. I7th Bi Chicago, III. 8 0 edini slov. krojač v Chicagi, m b« priporoča rojakom v izde- ** i? lovanje novo in popravljanj«^ 2 star« obleke, kutera bo izgle- J? tf dala kakor nova. Vs« 1» W ti zuierno nizkih ceuab. umnmttmunttn Naznanjam rojakom in drugim , tla sem odprl na Nowell St. H 43 novonioduo urejen "SALOOJfj" Točim izvrstno, vedno svužl» piv oT rakijo in vino ter raznovrstno dr u-ge pijače. Fine smodko za kadil oe Pošiljuui denar v staro domovino, in na vse drugo delu sveta. Oovori se: slovensko, nemšk o ungleško, špansko, italijansko in češlio. V mnogobrojeu poset se pri poroča Joseph /gaj nar »43 Novell St. Barberton, O. Pozor! IMtMUltMUMUlUUtll Kaj pustil od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoo® še popolnoma zdrava zob«? Pust si jih zaliti s zlatom ali srebrom kar ti za vselej dobro in po najuii 5ST S. (^uire "Ave.',"",i,ul,7i t j« Slovanom mijiwlj priljubljena za J{ # $ J JJ0NE K VBakojake veselice, predavanja, pitne, zborovanja itd: Nadalje priporočam slovenskemu občinstvu svoj lopo urejeni "SALOON", JOSEF 0 BORN T, lastnik. wmrwwmwiMMMtw J144 BLUB ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. T«l.i Morgan. 433. Opatov praporščak. ZgoJoviska fiovest. Spisal F. R. XII. — Le nič ne skrbi, Matiji, je nadaljevala starka, tako zapuščeni ludi nisve, kakor misliš. S sosedi .imava dogovorjeno znamenje zaradi pomoči. Matija je pa bil užaljen. ' Široko je je razkoračil pred starko, položil svojo težko roko na njeno ramo in dejal: — Matji, vi ste neumni. Prav ies, da ste neumni. Kkj je hiša brez moškega? Farovška kuharica, tista JLojzka, ki jc prej služila v Št. Vidu, mi je enkrat rekla: Matija, če že ni moškega, saj en par moških hlač mora vedno biti v hiši. Tako mi je pravila Lojzka, in to je bila pametna ženska. In zato vam prinesem par hlač, da jih obesite na vrata — tujim ljudem za strašilo, vam pa za tolažbo, da Čuva nad vami Matija Jazbec. — Tepec — to je bik) vse, kar je odgovorila starka. — Tepec? Kdo je tcpcc? Ali sem jaz tcpcc? Strela božja, če mi to še enkrat rečete, vam prevrnem kolibo. Meni je Royan naročil, naj čuvam vas in Polonico in jaz izpolnim svojo obljubo. Čc vam je to všeč ali če vam ni všeč — jc meni vse eno. Jutri prinesem hlače in to bodo visele na vratih in vsak dan bom prihajal zjutraj ali pa zvečer, da vidim, kako da je pri hiši. Tako ho in nič drugače. Starka še odgovora ni dala, nego odšla v hišo. Matija pa je sedel poleg Polonice na klop in ji, kolikor je njemu sploh bilo mogoče, nežno začel praviti: — Ali si že kdaj videla, kako v jame jastreb svoj plen? Polonico je to vprašanje presenetilo. — Seveda sem videla! — Kaj ne — jastreb kroži nekaj hipov po zraku, potem pa švigne kakor strela z neba nizdol in—pleii je v njegovih krempljih. Vidiš, punica — Matija se je primaknil bližje in začel govoriti s pritajenim glasom — vidiš, punica, na svetu je tudi dosti moških, ki so kakor jastrebi. Če bi te kateri teh videl, bi tudi švignil nizdol in te skušal v kremplje dobiti. Sem na samoto se sicer težko kdo izgubi ali mogoče je vendar. — Ne bojte se za-me, je pripada Polonica. Ponoči se noben človek ne upa sem gor, po dnevi pa je dosti spsedov, ki bi prihiteli na pomoč. — Nikar se preveč ne zanašaj na sosede Zanašaj se sam a na-se. In če bi se ti približal kak jastreb — l»rani se. Matija je segel v svoj jopič-in vzel iz žepa fino izdelano bodalcc. — To-le, Polonica, nosi vedno pri sebi. Nekdaj je to bodalo nosila pri sebi imenitna italijanska gospa. To bodalce ti bo v večjo pomoč, kakor če obesiš na vrat še toliko škapulirjev. Zdaj je v samostanu vse polno vitezov in njihovih Wapccv. To so nevarni ljudje, ki nobene ženske ne puste v miru. če bi kdo iztegnil svojo roko po tebi kar suni — — Hvala vam, je odgovorila Polonica in vzela bodalce, katero je obuduje ogledovala Vi ste res dobri^ — Kajpak da sem dober, se je smejal Matija. In po Rovanu nič ae žaluj. Teh par tednov, kar bo na potovanju, boš že prebila. Saj ni šel med divjake, da bi se mu moglo kaj zgoditi. No — in če že ne pride nazaj tli si na izbere drugo — pasja dlaka — če bi drugače ne šlo, te pa vzamem — jaz! In zdaj se je še Polonica vzlic svoji žalosti zasmejala na glas. XIII. .Mbralo je več tednov, odkar je bil Rovan odšel v Rim. V zatiškem samostanu jc bilo še vedno polno gostov, ki so veselo in brezskrbno iiveli in si kratili čas s pijančevanjem, z lovom in z igrami. Tudi javni cesarski notar I^entbin iz L:*ibljane se jc mudil v samostanu in imel menda mnogo opravil, ker je cele ure presedel v opatovem stanovanju. Menihi so bili skrajno nezadovoljni, ker so slutili, da je cesarski notar Leutbin prišel v zadevah, ki utegnejo samostan jako mnogo stati. Ali menihi se niso mogli ganiti, ker jim je-bilo še vedno prepovedano zapustiti samo-ataji. _ Med kmeti pa je vrelo. Opat je od njih zahteval vedno več denarja, opatovi gostje pa so kmetske žene m hčere n*i" ego val i tako, da so večkrat na«t=-' krvavi taji. Tudi Pavel Glogvic »t je bil vtnil v sa- mostan in je pogostoma obiskoval grad v Št. Lambertu, da bi si pridobil ljubezen lepe opatove sestre. In kadar jc Margareta zopet in zopet odklonila njegove ljubavne ponudbe, se je Pavel Glogvic napil in, je z drugimi plemenitaŠi divjal po vaseh. Opata jc bilo malo videti. Za rana, kadar je v samostanu še vse počivalo, je skrivaj oblečen kot navaden lovec zapustil samostan in brez spremstva krenil v gozde. Časih ga vse dopoldne ni bi!o nazaj. . Albertus je bil vsakdanji gost [Tfi Polonici. Nekega dne je bil nekoliko krvav, prišel pred kočo in prosil vode. Povedal je Polonici in njeni stari materi, da je bil v samostanski službi kot lovec, da pa je pobegnil, ker je pretet>el meniha Jurija, ki jc nekemu 'kmetskemu dekletu silo delal. S tem se je starki močno prikupil. Verjela je, da je tujec sedaj tatinski lovec, saj se je večkrat zgodilo, da je kdo iz samostana pobegnil in se potikal po gozdih, in zaupala mu jc tembolj, ker ni nikdar prosil za prenočišče ter se vedno jako resno in dostojno vedel. Matija, ki je redno vsak dan prihajal, bi bil sicer jako rad videl tega tatinskega lovca, a nikdar se mu ni posrečilo, da bi bil nanj naletel. Sicer pa je njegova nezatipnost kmalu izginila, ko jc od 1'olonicc izvedel, da jc skrivnostni tujec nikdar z nobeno besedico ne nadleguje. Prišel jc pa dan, do fe bil Matija kaj neprijetno prebujen iz te zaupnosti. Prinesel je bil bučo vina na hrib in zadovoljno stkajc rujno kapljico sedel v izbi ter dražil Po-loničino babico z vsakovrstnimi burkami, ko so se vrata odprla in je v hišo stopil skrivnostni tatinski lovec. Matija je na prvi pogled sjKjznal opata, opat pa jo spoznal njega, a vendar sta se premagala in tega nista izdala. — A — ti si torej tisti tatinski lovec, ki zahaja semkaj, je začel Matija z veliko ravnodušnostjo razgovor. Na — pij, da si dušo pri-vežeš. IPonudil jc oi»atu bučo z vinom in ta — misleč, da ga Matija ni spoznal — se ni branil. — Slišal sem že, da ti varuješ te ženske, ki žive tod na samoti, a ogibal setn se te, ker sc bojim, da bi mc izdal samostanskim gospodom, je rekel opat. — Res je! Izdati te moram. To jc moja dolžnost. Saj bi še odveze ne dobil, če bi pri spovedi povedal, da sem te zasačil, pa te nisem prijel. — In čc bi se jaz branil? Ce bi jaz ne hotel iti s teboj ? je vpraševal opat. — Ho-hp, se jc smejal Matija. Kaj misliš, da bo mene hudič vprašal, če bom hotel iti v pekel ? Prav nič ne bo vprašal — kar prijel me bo. Seveda, če mu bom ušel — potem me nc spravi v pekel. — Nehaj vendar s temi burkami, se je zdaj oglasila starka, in pusti moža v miru. — Burke? Kdo pa uganja burke? Kaj delajo samostanski vojaki burke? Še kadar sem se ga nasrkal, ne delam burk. Ta mož krade samostansko divjačino. Moja dolžnost je, da ga primem in peljem v samostan. Tak je naš ukaz in jaz sem zvest služabnik premilostnega gospoda opata. Tako je govoril Matija z veliko resnobo. Starka in Polonica sta se čudili, Matija pa se je obrnil do dozdevnega tatinskega lovca in rekel: • • — Najbolje bo, če greš sam z menoj. Malo te bodo zaprli, pa bo dobro. Prav lahko boš prestal, saj premilostni gospod so dobrega srca in radi odpuste, če se jih prosi. — Ne udam se, je odločno izjavil opat in prijel za kratki meč, ki ga je imel opasanega. Če se me dotakneš, ti razcepim glavo. Opat je po teh besedah vstal in stopil k vratom, vzel je v roko meč in se pripravil na boj. Polonica in njena mati sta zavriščale in planile med moža. Starka je vzlic svoji slabosti potisnila Matijo v kot, Matija pa je skakal kakor besen in se rotil: — Ti boš meni glavo razcepil. Strela božja, po tej butici so peli že drugačni meči kakor je tvoj in glava je še Cela. Jaz ti pokažem, kaj je samostanski vojak. Mi se še hudiča ne bojimo. Koj deneš meč stran! Opat se je zaničljivo smejal. Ker se ga Matija ni lotil, minila'ga je vsa skrb. — Meč stran, pravim, je ukazoval Matija. Ti Polonica pa prinesi kak štrik, da ga zVežem. Ali ne boš meč stran dejal ? Ti, če me razjeziš — jaz ti polomim vse kosti. Opat pa se ni več zmenil za Ma-tijevo kričanje. Odprl je vrata m no odšel. Matija pa je kričal jim: I.c čakaj, tat tatinski. T'i ne l*)š dolgo več lovil samostanskih zajcev. Jaz te že še dobim. In kadar te bom imel, te lx>m tako pre-mikastil, da boš kričal, kakor lačen osel. Obe ženski sta bili v sleci tega prizora jako zbegani. — Tega bi ne, bila mislila, da se bodete spravili na takega reveža, se je končno oglasila Polonica. .Pogumen pa si, Matija, pogumen, se je rogala starka. Jezik imaš dolg. — — Le molčita, je osomo rekel Mafija Ko~t)i1>il hotel, bi bil moža lahko desetkrat treščil ob tla. Pa nisem hotel. Kar sta videli, sem storil vse, da bi mož mislil, da ga nc poznam. Jaz pa sem ga spoznal tisti trenotek, ko je odprl vrata. — iT ga poznaš? sta hkrati vzkliknili obe ženski. Kdo pa je? — Volk vseli volkov — zatiški opat. XIV. lilizu Križne vasi je imel zatiški samostan veliko pristavo, v kateri je gospodaril zatiškemu opatu nad vse udan mož, Jernej Kos. Opat je kaj rad hodil sankaj na oddih. Tu se je čutil varnega in tu sc je lahko brez skrbi udajal vsem svojim strastem. Hodil je toliko rajše na to pristavo, ker nni jc Jernej Kos preskrboval najlepše ženske iz cele okolicc in opat je bil velik častilec ženskega s|>ola sploh. Opat jc šc tisti dan, ko ga jc Matija zalotil pri Polonici, prihitel na to pristavo in naročil svojemu zaupniku Jerneju Kosu, da se polasti Polonice in njene babice in ju pripelje semkaj. — Matija bo gotovo odslej bolje pazil na ženski, je rekel ojrat Jerneju, ali pa ju spravi celo v vas, da ne bo mogoče do njih. Zato ju primi še danes. Staro zapri v klet, na Polonico pa dobro pazi. Čim se nekoliko umiri, čez nekaj dni, sc zopet oglasim. Jernej Kos jc bil takoj pripravljen izpolniti.opatovo povelje. Izbral je tri zanesljive hlapce, s katerimi je šel že mnogokrat 'lovit kmetske žene in dekleta, in se ž njimi odpravil na pot. Veselo, pričakujoč obilnega plačila, so odjezdili od pristave in mimo Zatičine proti hribu, koder je na samoti stala koliba, v kateri sta prebivali Polonica in njena babica Konje so pustili v gozdu, potem pa se splazili skrivajoč se med grmovjem in za drevesi proti kolibi. — Matija mora biti še v hiši, ker vise na vratih njegove hlače. Treba je, da smo previdni. — Matija je kakor ris, je dejal hlapec, ki je ležal poleg Kosa. Hranil se bo, in kogar Matija zadene, tisti gre gorak iz tega sveta iluda bo, Jernej. Ti si strahopetnik, jc govornika zavrnil Jerneji Opat nam je še za vsako žensko dal tri cekine, zato bo pa dal še več. In kaj bi se Matije bal I še prednv bo mogel roko vzdigniti, mu zabodem meč v trebuh. Možje se niso motili. Na vratih so sicer visele le tiste hlače, ki jih jc bil prinesel Matija "za strašilo", Matija je pa bil v hiši. čeprav je pregnal opata na zvijačen način, tako kakor da ga je res smatral za tatinskega lovca, vendar se ni prav zanašal, da ne poskusi opat šiloma, se polastiti Polonice. In zato jc ostal na hribu ter nameraval ostati do druzega dne, ko sta se vsled njegovega prigovarjanja nameravali Polonica in njena stara mati preseliti v bližnjo, pod smreško graščino spadajočo vas. Jernej Kos in njegovi spremljevalci so ležali v gozdu, dokler se ni zmračilo. Šele zdaj so se dvignili in se previdno bližali koči, Jernej je bil odredil, da ostane eden hlapcev zunaj hiše, da bi kdo ne pobegnil, ostali trije pa da gredo v kočo. Vrata so bila samo^priprta, tako da sc je iz hiše natančno slišalo, kaj da govori Matija. Poštni škandal čedalje večji. Washington, 2. mar. — Poštni škandal zavzema čedalje večji teren. Že mesece pričakuje svet končnega zaključka tej švindleriji, a vedno novi ropi prihajajo na dan. Za milijone se je država olajšala in to so storili oni, kateri zavzemajo deloma še danes visoka dostojanstva. Dognalo se je, da so se udeležili ropa tndi nekateri senatorji in poslanci in deset jih že pod ključem. Taki so ti ljudski zastopniki, bodisi v skupščini ali v cerkvi. Povsod rep in umazanost na stroške poneumnjega naroda. Slovenskemu dekletu se povrnilo zdravje. Želodčna bolezen jo je privedla na kraj groba. Želim vam povedali in potrditi, kako vzvišeno moč ima Trinerjevo zdravilno grenko vino v nevarnih želodčnih boleznih. Mlada duma katero predstavlja tn podobu, je zelo trpela na želodčni oteklini. No-bon zdravnik ji ni mogel polhagati. Bila je jako slabotna in bolj mrliču kot. živemu bitju podobna. Segel stm slednjič po Trinerjovem zdravilnem grenkem vinu in ga podal dekletu. Na prigovarjanje je res yzwla to vino k sebi in na veliko začudenje zdravnikov in nas vseh, seji je zgubljonn življenska moč vračala dnn zn dnevom bolj in danes je popolnoma zdrava in mpčna, kukoršno vidite na sliki. Ona se vam za pomoč v skrajni sili najto-pleje zahvaljuje. Kako sem zvedel za vaše zdravilno vino, vam poročam pozneje. Vino ocenjujem najbolj s tem, da ga narooujom še en zaboj, če prav me stane vožnja in uvoznina v nosom denarju že veli-ko svofo. Res je, taka zdravila niso nigdar preplačana. ZveBti vatu 1'. Kaiu>L JANCIOAU Dobarnice, K rain-Austria, Evropo. Dokazana resnica je, da bo pri vsaki liolezni zgubi tek, nastopi pomaiijknujo prubavljunja, slabo spanje, iiervoznost, telesni zapor 'in oslabljen je. Trinerjevo zdravilno grenko vino, je edino zdravilo perfektno zanesljive vrednosti. Daje moč prebavnemu aparatu, da prejema in pre-bnvlja vse hrane in pomnožujo novo čisto kri. Čista kri pomeni perfektno zdravje, moč in eneriijo. Obličje postane rožnato, živci močni in žilave mišice in smemo govoriti o podalj-šenju življenja dotičnika. JOSEPH TRINER, 799 South Ashland Ave. Chicago, III. Takozvanc želodčne grenčice, delane iz surovega špirita, so sistemu SKRAJNO ŠKODLJIVE. Trinerjev ••Angelica Bitter Tonic," je edina prava grenčlca, izdelovana iz čistega vina, in je edina zdravilna grenčica. -- "GliAD ZAGREB" jo najstarejši hrvatski "SALOON" na zapftdni strani mesta Chioage. Postrcž!»a izvrstna. Hrvatsko -Sloneska dvorana za zborovanja, svadbe in plese. ALOUIS PAUSE lastnik, • 314 W. IHth St. Chicago, 111. PHIL. BAST LASTNIK, 535 Mu* Island Ave., CHICAGO. ILL. Tu najde vsak posameznik postrez-bo, kakoršno narekuje bratski socializem. Veliki posebni prostori skupščine in društva na razpolago. X " jVazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni ''SALOON". Točim vedno sveže pivo it*pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen p«wet se priporoča MARTIN POTOKAH, 504 S. Centre Ave. Chicngo. III. Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega prostora, John Koščlčka. *_& ZOPET NIZKE CENE RAZGLASUJE NORTHERN PACIFIC ŽELEZNICA Za vse tiste, ki se mislijo s časoma kot farmerji naseliti na severozapadni strani Amerike, je najbolje, ako si saini ogledajo dotično deželo. Northern Pacific železnica bo marca in aprila m.t.l. prodajala liaselniške listke "second class" vsak dan na vse strani svojo North Dakote in Montana črto in vse druge zvezne proge po jako nizkih cenah. Vsak dan odhajata v označene kraje dva ekspresna, kontinon-El talna vlaka in sicer eden zjutraj in drugi po noči. Olm sta onrem ljemi z vsem potrebnim in razpolagata čez jedilne in Pullman Standard spalno vozove. V vseh večjih mestih imamo svoje okrajne nil generalne a-gen te, ki postrežejo vsakemu z zahtevanimi informacijami, bodi-si pismeno ali ustmeno. Piši enemu izmed nas in tvoji želji se 1k> ugodilo; zajed no pošlji nam sest centov zu knjižico, zvano "Wonderland 1U04." C. E. MATTHEWS, CHAS. S. FEE, General Agent Pass. Dept., Gen. Pass. & Ticket Agent, 208 S. Clark St. CHICAGO, ILL. , - ST. PAUL, MINN. Ako hočeš imeti fine slike, idi k fotografu LIEBICH-u 80 86 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. Anton Sukle PUEBLO, Colo «01 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganjs. Telefon 692 Red in ,173 Black A .......AattstiAAtiistaisiSisil i>n'/mi Ki.nvKxri? POZOR SL0VKNC1! Spodaj podpisanu naznanjava p. n. občinstvu du sva na 129 S. Genesee St. Waukegan, III., odprla veliko novo prodajaln jeo, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno robo. Imava v zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, spodnjo obleko, čevlje, rokavice, nogavice, srajce, ovratnike, zapestnike. "Overalls" in "Jumpers", ter vse vrele ob-: leke, spadajoče v to Btroko. : z VELEŠTOVANJEM 96T KOŠICEK in STEFANIC : 129 South Genesee Str.---Waukegan, Illinois. LiiiUiUiiiiUiUiUiUiUiUiUiUiMiUiUiUiUiUiU^iUiUiU, Obrnite se zaupno na nas ® ^ ^ kadar hočete odpreti saloon , ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nuuii v slovenskem jeziku, a naše izborno nivo j« po eviopeko kuhano, tako, du bodete vselej delali dobro kuptjjo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, la kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno delano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO 21. A Bloc Island Ave.